Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. "9 Glas Naroda List slovenskih delavcev v cy^meriki. & We first Slovenic Daily- in the United States. Issued every" daexcept Sundays and Holidays. Entkred as Second Class matter, September 21, 1903. at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress or March 3 1379 Štev. 1-41. NEW YORK, v četrtek, oktobra, 1903. Leto X. • Elija in lakota Zionskemu papežu je le za denar. Prorok je proti vsakomur surov. — Pribežališče zamorcev. Konec debate. Triindvajset lačnih in sestradanih Newyorf-anov, kteri so upali, da jim bode moderni prorok Elija pomagal, morali so se radi tega zagovarjati pri sodniku Barlowu v Jefferson Market sodišču. V ponedeljek zvercr prišli s<> namreč v Madison Square Garden v Manhattanu in so tamkaj prosili za ostanke jedil Dowiejevih ljudi. da s«' tako saj enkrat nasitijo. Oni so mislili, da bt»de najvišji duhoven nove vere, kteri ima na milijone premoženja in kteri je baje ml Boca poslan ter maziljen, njim saj toliko dal, da se nasitijo. Toda tehanti in prebitje so s siromaki ]>ostopali bas tako, kakor postopajo njihovi tovariši vseh družili ver in so lačne prepodili. Dowie je dušni pastir in dušni zdravnik, toda on hoče le bogate oveiee. Kdor ima toraj kako zemljišče ali dovolj prihranjenega denarja, ta naj se oglasi, potem naj izroči svoje premično in neprem»"'no premoženje novemu papežu in ta mu bode prav gotovo obljubil najvišja nebesa, prav kakor je to običaj vseh "dušnih pastirjtv". Siromakom in lačnim se pa naravno ni treba oglasiti, kajti oni dobe k večjemu kako maziljeno besedo ali pa "blagoslov", kar pa zamore vsakdo pogrešati. Četa sestradanih, ktera je stala v ponedeljek preti prorokovim wigwa-inottt, pričela je radi netabernakelj-skega zadržanja preroka nekoliko razsajati. Toda takoj so razgrajače obkolili jHjlieaji — ne gardisti pro-roka, ker slednji bi Lili gotovo tepeni — temveč naši domači polieaji. kteri so vseh 2-J prosilcev odvedli na po-stajo. Za zločin, ker so pri modernem papežu prosili kruha, bilo je 12 prosilcev obsojenih v 1—<5 mesečno ječo, dočiin so ostale izpustili. Dowiejevi novoverniki so ponajveč bivši farmerji osrednjega zapada. kteri so svoje posesti prodali in de-nar izročili proroku. V mestih dobi prorok le malo privržencev. Vendar se pa dobi v mestih še dovolj norcev, kteri. kakor drugim cerkvam, tako tudi zionskej ostavljajo po svojej smrti vet-je svote denarja "za dobro majengo". Med 10,000 prebivalci Zion City j a je zastopanih 70 narodnosti. Med njimi je tudi mnogo Litvijcev, Po Ijakov, Cehov itt Slovakov ter morda tudi par Slovencev. Zlasti mnogo meščanov v Zionu je zamorcev, kajii l)owie ne pozna nikake razlike med narodnostmi in poltjo, kajti vsi morajo njemu, služiti. Izredno veliko je pa med božjepot-niki Skandinaveev, ktere je lahko j spoznati po naglasu v angleščini. Skandinavci so namreč Še v domovini strašno verski "navdahnjeni". Čudno je pa. da med "romarji" nismo opazili niti jednega človeka s eifutskim obrazom. To pa izvira najbrže od tod, ker se Zidovi kot rojeni goljufi ne puste goljufati. Najvee novovercev je pa Američanov iz ma lih pravih ameriških vasi, kjer se ne sme pijančevati in kjer velja za "smrtni greh", ako kedo prodaja pijačo. Taki ljudje so fakirjem najbolj pristopni. Včeraj zvečer prišlo je pred glavnim stanom proroka Elija do velikih izgredov. Preti sedanjim svetiščem se še nikoli ni nabrala tolika množica ljudi, kakor včeraj zvečer. Človeku se je dozdevalo, kakor da želi ves svet priti v Garden. Prorok Dowie je radi svoje neotesanosti privabil najmanj 30.000 ljudi. Kljub temu, da je bilo pred glediščem nad 400 policajev, niso zamogli proti množici ničesar opraviti. Radi tega so pričeli policaji po ljudstvu udrihati. Igralko Grace George so vrgli na tla in ker je njen soprog radi tega |>olieaje oštel, so ga zaprli. Že ob 8. uri zvečer je bil Garden tako poln. da so morali vrata zapreti. Kljub temu je pa množica še ostala pred vhodi in tu so se pripetili razni prizori. V dvorani je pa vladal mir, kajti ljudstvo je bilo razočarano. Dowie je bil krot-ak in ni več psoval, najbrže se je bal <»bčinstva. Mestni zdravstveni svet je včeraj pričel proroka preganjati. Komisar dr. Lederle, namreč ne veruje, da molitev bolnikom pomaga. Radi tega je odšel osobno v Garden, kjer spe Zio-nisti in je dognal, da je ventilacija nepopolna. Proti zdravstvenim uradnikom je bil prorok krotak. Dowie se je tudi včeraj pohvalil, tla mu newyorski trgovci pošiljajo mnogo tieiiarja. Neki trgovec mu je poslal $5000, zopet drugi $1500, tretji $1000 in četrti $200. Imen ni povedal ker stvar sploh ni resnična. Devetinsedemdeset žensk in ino-žkib Dowieve garde, obiskalo je včeraj sosedni Hoboken. Prišedši tje-kaj so se razdelili in pričeli z misijonskim delom, da tudi Hoboken spremene v Zion. Oboroženi 8 "sv. pismom" in "škapulirji" ter s srčnostjo, hodili so od hiše do hiše in so na vsa izsmehovanja odgovarjali "mir bodi s teboj!" Hiše so obiskovali po dva in dva in so vsakogar vljudno vprašali, bi li ne hotel svoje življenje preinačiti. Potem so naravno tudi pobirali denar. Pri mornarjih na River St., kjer je tudi domovina naših longshore-menov pa niso naleteli na prave ljudi. Pri hamburškem pomolu našli so dva m irnarja, ktera sta pila pivo. Takoj so jima svetovali, naj vržeta pijačo proč, na kar zamorejo postati duhovna proroka. Prvi mornar ju je vprašal : "Ste li neumni ?" — Potem so misijonarji odšli. Zvečer so prišli zopet nazaj v New York, toda brez denarja. Parnik ponesrečil. *4South Portland'" se je razbil na obrežju Oregona. Marsh field. Ore.. 21. okt. Radi goste in neprodorne megle je parnik "South Portland" na potu iz Port-landa v San Eraneisco, zavozil na skalovje ('ape Blanco, in se razbil. Parnik, na kterem je bilo 23 mornarjev, in 14 potnikov, je z vso silo zadel ob skalovje, tako, tla se je prednji del ladije visoko vzdignil iz vode. Ko je potem ladija stnila zopet v vodo, pričela je takoj voda vhajati v notranje prostore. Kapitan je takoj uvi-del, da je parnik zgubljen, in je dal ukaz. takoj spustiti rešilne čolne v vodo, kar so tudi storili. Čoln, v kterem je bil kapitan in 17 druzih osob, ae je prevrnil in le 7 osob je zamoglo priti zopet nazaj v čoln. Tudi drugi rešilni čoln se je prevrnil, ne da bi se potem kaka osoba prikazala na površju vode. Kapitan in jeden mornar, kuhar in pet potnikov, prišli so srečno na obrežje. Kasneje je prišlo tudi z plavom 12 nadaljuih ponesrečencev na obrežje. Štirinajst osob se še pogreša. Angleško slovnico imamo zopet v zalogi. Stane 40 centov s poštnino Za svetovno razstavo. Pennsylvania zgradi svoje poslopje, ktere bo veljalo $73,000. St. Louis, Mo., 21. okt. Iz Harris-burga, Pa., se semkaj poroča, da je penns.vlvanska komisija svetovne razstave v St. Louisu sklenila, v razstavi bi izo prostora držav Arkansas. Connecticut in Indiane. zgraditi svoj paviljon, kteri bode veljal $73,000, in kteri bode večji, nego oni drugih držav, kteri veljajo povprečno le po $35,000. Dne 20. avgusta vršil se bode v razstavi takozvani pennsylvanski dan. Liučarji zasledujejo necega belega. Rosedale, Ind., 22. okt. Dvajset dobro oboroženih farmerjev zasleduje sledove necega nepoznanega belega moža, kteri je na cesti zlorabil lOlet-no hčerko William Elkirovo. Hčerko je spremljal njen 4letni brat, in lopov je obema pretil s smrtjo, ako ga izdata. Lopov je na to s kolesom všel in zlorabljena deklica je prišla domov. Njen oče je takoj pozval bližnje farmerje, kteri so se oborožili in pričeli zločinca zasledovati. Ako ga dobe, ga bodo brezdvomno linčali. Ellis Islandska komisija končala s zasliševanjem. Neki vseučilišeni profesor trdi, tla so naseljence pošiljali nazaj, ker tolmači uiso umeli njihovega jezika. — Iz-povedbe prič niso nič novega. Ellisislandska preiskovalna komisija je \ torek popoludne zadnjikrat javno zborovala. Izpoved be prič niso dovedle ničesar na dan, kar bi ne bilo občinstvu že davno znano. Prvi je bil zaslišan Edward Van Jugen, odvetnik komisarja Williamsa. On je poročal o oddaji pogodbe za oskrbovanje naseljencev z jedili. Predsednik Briesen ga je tudi vprašal o raznih slučajih uvažanja pogodbenih delavcev. Neki profesor vseučilišča Columbia je tudi pod prisego izpovedal, da so uradniki na Ellis Islandu poslali v Evropo več naseljencev le radi tega, ker na otoku niso imeli tolmačev, kteri bi tuneli ta ali oni jezik. Jugen je na to obljubil komisiji, da jej bode priposlal imenik na otoku vslužbenih tolmačev. Kot prostovoljni svedok se je javil Broughton Brandenbery. kteri je v korist "Leslie's Magazin" potoval s svojo soprogo v Italijo od kjer se je vrnil Zajedno's potniki medkrovja v medkrovju. On jt naznanil o surovem postopanju s potniki na onem parni-ku iti se je pohvalno izrazil o Ellis Islandu. kamor je prišel že po Roo-seveltt»vej "reformaciji". Po želji Van Jugeua so potem zaslišali Josipa Gvorvja kteri je pri-sostvoval preiskavi v avstrijskej hiši. On je potrdil, tla je preiskava trajala tri ure in tla so preiskali vse kote imenovane hiše in izprašali vsako osobo v hiši. On je izpovedal, da imenovani zavod oddaja dekleta le takim rodbinam v službo, ktere so dobro priporočene. Zadnja priča je bil Allan Robinson, zasebni tajnik komisarja Williamsa. Na vprašanje, kaki so njegovi posli na Ellis Islandu. je izjavil, da je komisarjev klerk in da v odsotnosti komisarja in njegovega pomočnika, iste zastopa. S tem je bilo zasliševanje končano. Komisija ima sedaj izdelati ogromno delo, predno bode nabrani materi-jal uredila in ga primerjala z spisi na Ellis Islandu. Polom v Pittsburgu. Zaprl! Federal National banko. Vloge znašajo $2,000.000. Pittsburg, Pa., 22. okt. Tukajšnja Federal National Bank je prenehala z izplačevanji in poslovanjem. Na vratih denarnega zavoda je citati, da so banko zaprli vsled odredbe Currency komptrolerja. Ta vest je pro-vzročila v tukajšnjih finančnih krogih nepopisno razburjenost, ker se je še dan popreje trdilo, da je b ~>ka le v začasnej denarnej stiski. .a so jej druge banke tukajšnjema fiesta obljubile izdatno podporo. Federal National banka je prišla do propada radi nedavnega banke-rota Eastern Tube Co. . Družbene menjice, ktere je imela banka, so bile brez vsake vrednosti. Zgubo niso zamogli zamolčati in na borzi je pričela vrednost bančnih delnic hitro padati. Tekom dveh dni padla je vrednost od 144 na 80 točk in tudi za to ceno jih ni hotel nihče odvzeti. Da se depoziterji niso v velikem številu oglasili, izposloval je bančni predsednik s tem., da je za pozitivno izjavil, da se bode bančna zguba pokrila z rezervnim zakladom. Radi tega je pa bilo razočaranje včeraj tem večje. Pri zborovanju bančnih ravnateljev, ktero je trajalo do 2. ure po noči, so sklenili, da bodo v interesu upnikov nehali s poslovanjem. V istej banki je imela tudi zvezina vlada $50,000 naloženih. Federal National banko so vstano-vili v decembru 1901 z delniško glavnico v znesku $2,000,000. Delnice so najpreje na borzi zaznamovali z 120 in potem z 144 75 točkami. V finančnih krogih veljala je banka kot zelo solidno denarno podjetje. Po zadnjem finančnem izkazu z dne 9. sept. znašala so bančna aktiva $7$,693,7S2, in pasiva $9,036,072, vloge $1.932,107 ter nerazdeljeni dobiček $180.t569. Predsednik banke je bil Josip A. Langfitt. Bankerot Federal National banke je le malo vpljival na tukajšnje borzno poslovanje; prodalo se je le malo in cene so bile na včerajšnjem stali- 0 bankerotu v Baltimore. Baltimore, Md., 21. okt. Vsled ban-kerota tukajšnje Maryland ie Union Trust Co., bilo je včeraj opažati v finančnih krogih veliko vznemirjenje. Vendar so se pa duhovi polegli, ko so naslednje jutro vse banke in Trust Co. pričele poslovati. Wilmington. Del., 30 okt. Skrbnikom bankerotne Bank & Trust Co. v Baltimore je imenovan Jas. H. Hughes iz Doverja, Del. Turčija razorožuje. Carigrad, 22. okt. Sultan je izdal ukaz za takojšnjo razorožitev 20,000 vojakov v Malej Aziji, kakor sta se o tem bolgarska in turška vlada dogovorili. Newyorska kronika. Pet k rogelj v glavo pa še živi. Ker se je jezil, da se neče njegova soproga vrniti v njegovo stanovanje in se z njim zopet sporazumeti, si je 54letni trgovski potnik Maks Sanft-man, 311 Madison Square, pognal 5 krogel j v glavo. Vsaka krogla je dobro pogodila, a Sanftman vendar še ni mrtev. Odvedli so ga v Governors bolnico. Skočila skozi okno. <'>9letna Barbara Brvanova, 76C Liberty St.. Brooklyn Borough, ktera je bila že leto dni bolna, skočila je danes zjutraj ob jedili uri iz tretjega nadstropja na ulico, kjer je obležala mrtva. "D o \v i t — p s o vsk a. Veliki prorok Dowie iz Zion City je daleč prišel. Trije dečki, ki so včeraj popoludne za tremi, detektivi na 5. Ave., kričali, da so oni Dowieti, bil i so radi tega aretirani in sodnik Barlow je razsodil, tla je beseda "Do-wiet" psovka, radi česar jih je obsodil v $5 denarne kazni. Dowie, "put this in your pipe and smoke it!" Tudi železnice kradejo. Ko so včeraj 43letnega James E. Dowda, 1963. 3. Ave., Manhattan, do-vedli k sodniku, ker je vkradel železnici Interborough nekoliko starega železa, je tatvino pripoznal in pripomnil. da je rabil denar za svoje bolno dete. "Jaz imam 11 otrok", dejal je sodniku, "in zasfužim le $9.60 ne teden. Zastopnik železnice je po sodnikovem nasvetu privolil, da se je obravnava preložila. Na to je sodnik Crane pripomnil: "Vi ste prvi simpatični železničar, kar jih poznam. Vsakdo "včasih ka j vkrade, — železnice. kakor tudi posamezni ljudje." Komentar o A laski. London. 22. okt. Komentari včerajšnjega popoludanskega časopisja , glede izreka Alaskine komisije, se glase jednoglasno ''obžalovalno, toda pošteno". "St. James Gazette'' trdi, da je dejstvo, da je podpisal vrhovni sodnik Lord Alverstone izrek razsodišča dovolj jamstva za pravičnost izreka in pripomni: "Mi smo povsem prepričani, da je razsodba , ktero moramo sicer obžalovati. popolnoma opravičena in tudi potrebna." Položaj Iudijancev v Alaski. Lake Mohonk. N. Y., 22. okt. Tukaj se je vršila 21. letna indijanska konferenca, kteri je predsedoval James Wood. Dr. Sheldon Jackson, agent vzgojevalnega urada v Alaski, je opisal položaj indijanskih rodov v Alaski, kot zelo žalosten- Radi zlata dospelo je v Alasko vse polno belih, kteri so tamošnje Indijance korum-pirali. Radi tega bi bilo umestno, ako vlada tudi v Alaski vstanovi indijanske rezervacije, da jeh tako ohrani pred lopovščinami belih. Na daljnem Iztoku. IzUčnjeazijska kriza še ni končana. čudni glasovi v Yokohami. — Ruski komentar o ameriško-kfrajskej trgovinskej pogodbi. — Ruska prava do Maužurjje. Yokohama, 2? -det. Da je kljub zatrjevanju o trajnem miru na iztoku vendar le pričakovati burnih dogodkov, svedočijo neprestane sev* japonskih ministrov, oboroževanja morju, imenovanje podadmiralu Toga, vrhovnim poveljnikom stalne tojne mornarice in razne druge odredbe japonske vlade. Odločilni razvoj krize je v par dnevih pričakovati. — \ luda je tudi parobrodnim družbam in železnicam naznanila, naj bodo na vse pripravljene. Petrograd, 22. okt. Port Arthurski list "Novi kraj" objavlja komentar o ameriško-kita jskej trgovinske j pogodbi. Pri tem omenja tudi otvoritev mandžurskih luk ameriškej trgovini, kar pomenja žalitev ruskih koristi v Mandžuriji. List je prepričan, t!a bode pogodba še le po preinačenju ratificirana, kajti ona se nanaša na pokrajino, ktera radi dosedanjih od-noŠajev ni prosta, dokler se Rusija detinitivno ne obvesti o njenih pravicah do Kitajske. Nadalje veli "Novi kraj" doslovno: "Rusija je imela že tudi pred sedanjo okupacijo Mandžurije od Kitajske podeljeno pravico, v Mandžuriji graditi železnice, kakor tudi jamstvo, da drugim državam kaj taeega ne bode dovoljeno. London, 22. okt. Iz Tokio se brzo-javlja: "Vojaško poslovanje Rusije ob korejskej meji je še vedno tako velika nsko, kakoršno je bilo preje. I Cgledni listi slikajo položaj >krajno neugodnim in oni trdijo, da Ru-ija j ne bode izpolnila svojih obljub, radi | česar bode morala Japonska storiti najskrajneje korake, da obvaruje -vo-jo eksistenco." Petrograd, 22. okt. "Xovoje Vre-mja" objavlja brzojav iz Vladivostok* kteri se glasi: *.Jap .nska vlada je svojemu konzulu v Vladivostoku naznanila, da tamkaj živeči Japonci nimajo povoda, mesto ostavljati". Berolin. 22. okt. Nemška vlada -e vedno optimistično sodi o rusko-ja-ponskih dogodkih. Rusija je zagotovila. da se bode držala strogo le defensive, tudi če Japonska šiloma zasede korejske luke. Japonska zamore proti Koreji agresivno postopati, ne da bi s tem žalila Rusijo. V. udar pa Rusija Japoncem ne pusti, da bi prekoračili reko Valu. Iz tega je toraj razvidno, da so obravnave za Japonsko ugodne. "Ass. Pr." pa istodobno naznanja, da obravnave še niso končane in da Rusija, kakor tudi Japonska, še ik pre-stano oborožil jet i. Santiago de Chile, 22. okt. Chilen-ska vlada se pogaja z japonsko vlado glede prodaje dveh vojnih ladij, ktere Japonci nujno potrebujejo. Washingtonske novosti. Peiskave vlndianskem teritoriju. Washington, 20. okt. Charles I. Bonaparte iz Baltimore, kteri mora preiskati zadeve v Indian Territo^ju se jo danes posvetoval s tajnikom Hitehcockorn. Posvetovanju je prisostvoval tudi Toms Bixby. predsednik IJawesove komisije, kteri je obtožen. ker je zakrivil razne nezakonitosti. Pri zborovanju so se posvetovali o raznih zadevah in Mr. Bonaparte je potem izjavil, da še ne ve bode li osobno obiskal Indian teritorij ali ne Bixby bode sedaj odpotoval nazaj v teritorij, ne da bi prisostvoval na-laljnim zborovanjem. 1'reiskava bode končana še le sredi leta 1905. O zasedanju kongresa. Washington, 21. okt. Kakor smo že poročali, izdal je predsednik Roosevelt proklamacijo, s ktero sezivlja kongres na 9. nov. Kongres bodo moral rešiti cubansko reciprocitetno pogodbo in nič druzega. To se pa zgodi lahko tako, da poslovodja ne imenuje odborov, kteri so potrebni za posta voda j o. Radi tega bode poslovodja Cannon imenoval le tri odseke in sicer onega za sredstva in pota, kteri bode moral poročati o cubanskej revoluciji, potem odsek za poslovni red, kteri bode uredil debato in končno odsek, za povračilo potnih stroškov ljudskih zastopnikov. Vse druge odseke bodo vstanovili še le prvi ponedeljek v decembru, pri pričet k u rednega zasedanja kongresa. Tracewell ostane. Washington. 21. okt. Pri včerajšnji kabinetni seji, so se zborovalci posvetovali o nekterih točkah poročila Charles Bonaparteja in Holmes Con-rada glede obtožbe proti Tullochu, bivšemu blagajniku washingtonske pošte. V poročilu je čitati mnogo neugodne kritike o uradovanju kontrolorja državnega zaklada Tracewella, kteri bode baje radi tega resigniral. Vendar so pa take vesti neosnovane, kajti predsednik Roosevelt, kakor tudi tajnik državnega zaklada Shaw, ga previsoko čislata. Tudi še ui predsednik z nikomur o tem govoril, tako, tla bode Tracewell notovo še v nadalje ostal v svojem dosedanjem uradu. O porušenju Long Br i d g e. Washington, 20. okt. Radi razdejanja mostu, ki vodi preko reke Potomac, je železnični promet po dotičnej progi vstavljen in vlaki bodo pričeli še le v par dnevih voziti. Southern Railway je najela parnik "Samuel I. Pentz" s kterim prevaža potnike med Washingtonom in Alexandrijo. Na kraju podrtega mostu bodo zgraditi ' začasni most za vlake. Dosedaj se po-' greša le ejdna osoba. Baje so pri nesreči na mostu tudi štirje trampje padli v vodo in vtonili. Debata o prekopu. Washington, 20. okt. Ameriški poslanik Beaupre v Bogoti, Colombia, naznanja državnemu oddelku naše vlade, da se colombijska vlada šc vedno peča z vprašanjem prekopa in da je komisija, ktera se bavi s trm vprašanjem poročala o koncesiji panamsko družbe od 1. 1904 do 1910. Brzojavno poročilo je dvoumno in naša vlada sedaj ne ve, je li komisija koncesijo razveljavila in priporočila naj se povrne $lj — Telefon 3795 Cortlandt. — Alaska. Z veseljem moramo pozdraviti včeraj v "(.ilasu Naroda" objavljeno vest, tla je razsodišče, kt»-ro so leto^ ustnovili v svrho stalne določitvi meje med canadskim dom in ionom in našim teritorijem Alasko, izdali svoj izrek in mejo določilo t prid Zjedinjenih držav. S tem je negoto vost glede meje na severozapadu le še stvar minolosti, tako da se nam ni več bali resnih prepirov in morda tudi konfliktov, kteri bi preje ali sleje gotovo nastali, osobito sedaj, ko se v Alaski in v obmejnem ca nad skern teritorij»i najde vedno več zla ta. V t«n smislu je toraj v Londonu zborujoča Alaskina komisija izvršila mirovno nalogo največjega pomena. Obžalovati pa moramo, da sta obi. canadska člana komisije in zagtopni-i ka tozadevnega stališča svoja čuv-stva razočaranja pokazala tako javno, da sta se branila podpisati sklep večine in tako preprečila, da bi po stal izrek razsodišča jednoglasen Tako stališče obeh canadskih zostop ni kov pa zarnore še razveljaviti izrek razsodišča, ako tudi imenovana dvr zastopnika svoje mnenje ne preina čita in ne uvidi t a, da je izrek pravi cen ter da se povsem 6trinja z obsto ječ i m i pogodbenimi določbami. l)u bodeta to storila, sm >mo upati že radi tega, ker nam to jamči vsa osob noat predsednika komisije, angležke ga nadsodnika Al vers tone ja, čegai odlok je bil merodajen. Njegovo sta lisce napram obema canadskima za stopnikama na jednej in napram na šim trem zastopnikom na drugej strani je bilo uprav delikatno. Na jednej strani je na njegovo razsodbo vpljivalo prijateljstvo med Anglijo in Zjedinjenimi državami, na drugej strani pa želja posedujoče države priti s svojimi kolonijami v tesnejšo dotiko. Bas radi tega je bilo že preti izrekom razsodišča v Canadi večkrat slišati izraze, da bode na komisijo vpljivala angležka zunanja politika. Nadalje zatrjujejo sosedni nam Ca nadčani, da je za kulisami bil Cham berlainov vpjjiv, kteri je pa, ker j< bil naklonjen Canadi, podlegel. Nepristrani človek, na kterega n« vpljiva niti iskreno prijateljstvo niti sebičnost, mora pa spoznati, da so izrek razsodišča naslanja na pogodbe ne pravice. Z jed i njene države so do bile le ono, kar morajo dobiti na p<»d lagi pogodbe iz leta 1867, potom ktere so takrat kupile Alasko od Jtu sije. S tem so si pridobile naravno tudi pravico do meje, ktfero sta po dolgotrajnem obravnavanju določili Rusija in Anglija že leta 1825. Pre piri radi meje med Zjedinjenimi dr žavami in Canado so se pričeli še le leta 1896, ko so zlatoiskalci našli > Klondike obilo zlata in ko je postal: reka Yukon glavna pol v novi Dora do ter ko so se ameriški naselniki naselili v Skagwayu in Dyeji. Po godba iz leta 1825 določa, da je meja med Canado in Alasko črta, ktera vodi 10 milj daleo od morskega obrežja v istej smeri kakor obrežje. Ca nadčanje so to določbo tolmačili ta ko, da se dotična črta meri od otokov 10 milj daleč preko morskih ožin na celino, tako da bi v mnozih slučajih bilo Alaski no ozemlje na celini le 1 ali 2 milji široko. Komisija j; pa sedaj določila, da je treba mejo določiti po obrežju "terra firme". Na ta način so postala ustja vseh rek, zalivov in fjordov imenovanega primorja last Zjedinjenih držav, vse 0 krizi na Ogrskem. ni pre- .zel nobene kakoršnekoli naloge v rem oziru, najmanje pa. da bi se mu bila poverila sestava novega kabine-a. Ako se temu sme verieti, potem >zell nima namena se v dogleoklical k sebi. Ali bode jed« n teh lveh "mož bodočnosti", je še pri s< -lanji ne., a s: . politični situaciji veli-xo vpraša je. Verojetno pa je. da bode ob koncu koncev ako se r&zbi ]ejo vse druge kombinacije z drugimi politiki, zasedel grof Štefan Tisza itolec ministerskega predsednika. Jrof Ti.sza pa ni politik, ki bi vžival (osebne simpatijo med Madjari, am iak bas nasprotno. Znano je namreč, la je zelo nasilne narave, da je na-tram vsakomur, ki se proti vi njego .-emu nazirauju ali ukrepu, brezobzi .•en do skrajnosti in da ima za .dučaj. la postane ministerski predsednik. :e gotov program, po k tereni boile rt&pustil državni zbor, razpisal nove v'olitve in s samo njemu lastno nasilnostjo skrbel za to, da se bodo volili isuni vladi udant in pokorni poslanei. ifadjarom je dobro znan ta jirogram, ^ato se tudi najbolj boje, da bi prišel Tisza na krmilo. To ve pa tudi krona 4ama. Zato pa je jako verojetno. r.d hišami izpostavili straže, da "ako preprečijo oddajo imenovanih potrebščin. Tudi so skušali nove -kabske hišnike prepoditi. Evropejske in druge vesti. Zagreb, Hrvatska, 22. okt. Tukaj je nenadoma umrl Američan Bease. Pred desetimi leti je umrla v Zagrebu njegova hčerka in sedaj po desetih letih dospel je njen oče zopet v Za-greb, da obišče njen grob. in da ga okrasi z venci. Držeč cvetke še v roki in stoječ kraj gomile, zadela ga ie srčna kap. Hči in oče počivata sedaj skupno v hrvatskej zemlji. Belgrad, 22. sept. Srbski častniki, kteri so umorili kralja Aleksandra in kraljico Drago, dobili so naslednje nagrade: Polkovnik Mašin, sedaj poveljnik belgradske in donavske divizije, $0000; polkovnik Mišic in dva druga, po $4SOO; mlajši častniki od *[«*) do $1000. Avakumovie, za vod--uvo provizorične vlade $10,(Xt0. Vest naravno še ni potrjena. Saarbriieken, Nemčija, 22. okt. V dolini reke Blies, ktera se izliva v Saro, so našli zlato. Skrbno izvedene analize obetajo obilo zlata. V jednej toni zemlje je skoraj petg.amov zlata, tako. da se bode delo izplačalo, vendar pa ljudje ne pričakujejo mnogo oil "nemškega dorada", kajti ameriško, avstralsko in afriško zlato preplavlja že itak vso zemljo Paris, 22. okt. Avstrijski vojvoda Leopold Salvator, kteri je prišel semkaj na obisk, naznanja tukajšnjemu "Aero-Club-u", da namerava svoj zrokoplav, "Meteor", poslati v St. Louis na svetovno razstavo. Najbrže bode prišel tudi on v St. Louis, da lako osob no prisostvuje porazu svojega zrakoplava. Lyon, Francija, 22. okt. Tukaj so aretirali neeega Ladermana in sicer v zvezi z umorom demimondske Ev-genije Fougere v Aix les Baines. Madrid, 22. okt. Ministerski predsednik marki VIII a ve rde, je pri včerajšnji otvoritvi parlamenta zahteval izboljšanje poslovnega položaja in sklenitev novih trgovinskih pogodb. Rim, 22. okt. Pri včerajšnjej seji sklenilo je ministerstvo odstopiti. To so ministri storili radi tega, ker je Zanardelli naznanil pralju, da bode radi slabega zdravja odstopil. Odstop Zanardellija ni političnega značaja. Christiania, 22. okt. Kabinet Oto Beehr je resigniral, ker je opozicij: pridobila štiri nove mandate. Nov« ministerstvo bode sestavil profesoi Hagerup. Glasgow, 22. okt. Ladija "Milton park*', last "North British Shippin-Co.", kt era je odpljula due 31. marc; iz Liverpoola v Franantle, Avstra lija, še se7. Kon t City. Pa. II. tajnik: IvanŽigan. P. O. I'.nx f>7r», JVrest City. «';«. Blagajnik: Maktin Muh tč, P. O. i:«»x 5;>7. lorest City, Pa. GOSPODARSKI IX RAČUNSKI ODliOR: Josip Bucineli star., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Anton Oven, V O. Box 5:17, Forest City, Pa. ivan Osat.in, P. O. Box 492, Forest City, Pa. josip G okenc, P. O. Box 509, Forest City, Pa. POROTNI ODBOR: Jostp Bucineli ml., P. O. Box r.m, Forest Citv, Pa. ivarol Zalar, p. o. Box 2s, Forest City, Pa. Ivan Opeka, p. O. Box (;2<5. Forest City, Pa. Pkimož Matos. p. o. Box ti.">l>. Forest Čil v. Pa. Pa- LA CHAMPAG\E odjiljuje dnč 7. novembra iz New Yorka v Havre. Prvi razred na teli parni kili bode prirejen za dragi razred in velja do Ilavre samo $42.50. Tretji razred je pa prirejen za Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Forest City, Pa. John Telban, P. O. Box 607, Društveno glq^ilo je aGlas Naroda". KJE JE? Matija S o d j a, doma i^ Borel jiri Karlovcu na Hrvatskem; v Ameriko je prišel dne 27. aprila 1902 in sicer v Crested Butte, Colo. Kdor ve družine in prostori za 4, 6 in 8 osob 1 za njegov naslov naj ga blagovoli na-skupaj. Ta parnika sta toraj dobro znaniti : Marcus Sodia , Crested urejena za potnike II. in III. raz-|Butte, Colo., ali pa "Glas Narodu", reda. I (4spt-4nov) "GLAS NARODA" prodaja po 1 cent številko: V Clevelandu, Ohio, 1778 St. Clair St ret. V Johnstown, Pa., Frank Gabre-nja, 521 Power St. Ako želi kdo rojakov list prodajati, naj se oglasi pri upravništvu. F*o vsem svetu slav ni prof.Collins iz newyorske univerze. Jamči za popolno ozdravljenje vseh bolezni. On z dobrim vspehom zdravi bolezni jdjue, želodca, mehurja, erev, grla in glave j nervoznost, slabo painet, zaspanost in >labo spanje; neredno bit je in slabost srea: revmatizem, katar, astmo, maternico, kašelj, prehlajenje, bljuvanje krvi, otekle in bolne noošljejo blagajniku Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn, in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je „GLAS NARODA". Drobnosti. V Ameriko se je odpeljalo dm O. okt. ponoči z južnega kolodvora v Ljubljani 2.% naseljencev. 12 0 K o č e v a r j e v e je od]veljalo dne 7. okt. pom na Dunaj k.r-st£111 j peči. S a m o m o r orožnika. V nedeljo 4. oktobra se je 11a cesti iz P<»1-rošta v So r i co vstrelil orožnik Janez Ravselj, rojen leta ls7f> v Drenovem, okraju krškem. — Pri njem so dobili I listno, v kterem se poslovi

h tovarišev. — Vzrok samomoru je neznan. P o d s 111 o je dne 7. okt. posest 11 > ka Valeiitiua Babnika v Preski. Nakladal je prst. ktero je pošiljal na Je-seuice. Bil je na mestu mrtev. N e s r e č a na žel e 7. n i c i. Dno €». okt. popoludne ob 1 uri je v z.i-s«'ki j»od Radovljico skočilo s lira vagonov od tovornega vlaka. Tekli so čez pragove 1 kilometer daleč. Jedi 11 vagon je bil po pol noma razbit. Druge nesreče ni liilo. Zamude je vb:k imel dve uri. Ogenj. Iz St. Jerneja pišejo: /le zopet ogenj! Dne 6. okt ob 9. uri dopoldne se je začul žalosten klic: v Grobljah gori! Ponesrečilo je pit jr,> spodarjev. Mihatti ('»:; v Karlovcu, — Nesreča pri Ze-munu. V vlaku, ki je skočil s tira, so bili mati in otroci bolgarskega kneza. Iz Belgrada so jim poslali separaten vlak, s kterim so potovali dalje. Srbski kralj je prineezinji po dr. Ne-nadoviču čestital na srečni rešitvi. Zveza je še vedno pretrgana, zato morajo potniki prestopati v drug vlak. — Presenečeni tihotapci. Neka orožniška patrulja iz Trebinja je naletela na 14 tihotapcev, ravno ko so hoteli težko obloženi a sladkorjem prestopiti črnogorsko mejo. Orožniki so vjeli samo Milico, hčerko jednega izmed tihotapcev, vsi drugi pa so {»opustili svoj "kontrebant" in jo urnih krač odkurili. — Medvedko je ustrelil v Kalinoviku stacijonirani nadporočnik Josip Kuckla, ko je šel na lov na srne. — Umor in samomor. UOletni Mijo Cipor v Drenovem boku, okr. Novska, se je spri z zakonskima Nikolajem in Katarino Skledar, ki stii pri njem stanovala. Ko ju ni bilo doma, je umoril njuno hčerko Maro, šel potem 11a polje in streljal na Katarino in njeno drugo hčer Baro. Od štirih strelov je zadel jeden Katarino v nogo. Na to je p^ šel starec na pokopališče, se na pol slekel, prižgal svečo in se ustrelil. — V kadi vtonila. Paznik v kopališču pri drž. kolodvoru v Zagrebu je našel deklo Marijo ■laki inčič v kadi utopljeno. — Krva vo "kolo". V Barletah so- priredili mladeniči- narodni ples "kolo". Pri tem sta se Nikola Narančič in Nikola (iagula sprla radi neke deklice. Narančič je nato trikrat vstrelil na svojega tovariša in ga smrtno ranil. — Podžupan v Koprivnici je bil izvoljen kandidat opozicijske stranke, Josip Vargovič. —V Zlataru in Lud-bregu je še se-~aj, in sicer že pet mesecev nastanjeno vojaštvo, dasi so mu zdeha ml dolgega časa. Seveda bo tr-l»ela le blagajna že itak siromašnih <.!.rajev. — Živelo junaštvo! Ugledni mladi trgovec Turčič je sedel v dru /bi prijateljev in nekterih dam v restavraciji "Cirosskapitel" v Sisku. Kar naenkrat pa je stopil k njemu poleg sedeči poročnik B. in ga vprašal, zakaj ga fiksira. Trgovec mu je za odgovor obrnil hrbet, na kar je začel poročnik s sabljo po njem mahati. Trgovec ima petnajst težkih ran. — Štrajk zidarjev v Oseku se vedno ni ponehal, ker se mojstri ne dajo omečiti. — Hrvatski jezik se bo baje v kratkem proglasil uradnim jezi kom v Dalmaciji. — Samomor. Nedavno tega ao našli na polju pri Zagrebu nekega mladeniča v mlaki krvi. V pismu, ki so ga našli pri njem, pravi, da se zove Rudolf Bauer, da je rojen v Budimpešti in da se je ustrelil vsled tega, ker je ponetveril v Stolnem Belemgradu 1160 kron. — Direktno parobrodno zvezo med Reko in New Yorkom bo osnovalo angleško društvo "Cunard Line". V ta namen bode dala družba dva najlepša in največja parnika, "Auranijo" in "Karpatijo". Vsak parobrod ima prostora za 1900 potnikov. Prvi odhod z Reke bode 14. listopada 1903. — Odlikovanje Hrvatov. Ob priliki mednarodnega kongresa vlasuljarjev in brivcev na Dunaju so bili odlikovani Hrvatje Franjo Novak, iz Varaždina z zlato kolajno in častnim priznanjem, Franjo Turčič in Josip Vu-grin s srebrno kolajno, Milan Feliš-man pa s priznanjem. — Surov sin. Dne 5. okt. je Vekoslav Poldrugač, posestnik v Drenovu, okraj Sv. Ivan Zelinski, tako pretepel svojega 64-letnega očeta, da so ga morali prepeljati v bolnico v Zagreb. — Imenovanji. Vseučiliška profesorja v Zagrebu dr. Fr. Vrbanič in dr. Jos. Pii-verič sta imenovana predsednikom za teoretične državne izpite in sicer Vrbanič za prvi, Pliverič pa za druj^i pravno-zgodovinski izpit. Simič, bivši srbski ministerski predsednik in jerob kralja Milana, je umrl na Dunaju 78 let star. U soda rekrutnega zakona na Ogrskem. Iz zanesljivega vira se zagotavlja, da bodo s 1. januarjem poklicani k ogrskim polkom v stalno službovanje nadomestni rezervisti, ako so ne bode dovolil rekrutni kon-tigent, Pri temešvarskem polku se je zgladilo za prostovoljni nastop službe 467 Nemcev, 50 Rumunov in 6 Srbov Čehi in Mad j ar i. Poslanci moravske narodne socialne stranke so poslali posl. Polonv i ju sledečo brzojavko: ""Celokupni češki narod se pridružuje a čuvstvi solidaritete Vaši velikodušni in junaški domovini. Češko in Moravsko tvorita jez, ki varuje kraljestvo sv. Štefana proti močnemu nemškemu navalu. Naj bi se združili v odstranitev pangermanske-ga vpljiva, našega najnevarnejšega narodnostnega sovraga. Ako se združimo, bodemo zmagali." KARO BOLEZEN IMATE? ali kterokoli drugo bolezen. Kadar ste bolni, potem se obrnite na ' ' ^ glavnega zdravniškega upravitelja dr. Drake-ja. n—c - n , 4J|ilfhr .U^IM Kakovost, starost 111 zanemarjenost M»!!;«l M ČS ^S^OSBSK^ «>olezni ne napravi nikake razlike. —1=5 11 v -—--" Pišite jednostavno pismo v svojem materinem jeziku, opišite natančno Vašo bolezen, kje in kako Vas boli iu glavni lekarski upravitelj doktor Drake Vam bode takoj odgovoril, kako je mogoče dotično bolezen hitro in gotovo ozdraviti. Ako zdravnik, kakoršen je doktor Drake, kteri že 31. leto javno deluje na polju znanosti, trdi, da zamere ozdraviti liolnike, kteri se do njega obrnejo, zainore torej vsak bolnik biti povsem miren in siguren, da t , ,. bode ozdravljen. Dr. Drake pa ne bode nikoli dejal 111 trdil, da zamore edino on vsako bolezen ozdraviti, ker to je nemogoče. Kdor pa trdi, da zamore sam vsako bolezen ozdraviti, dotičnik: nemogočnost trdi. ^ Kadar pišete glavnemu zdraviliškemu upravitelju dr. Drake-ju, tedaj preišč svojim pomožnim zdravnikzm špeeijalistom. S slednjim zajedno zamore 011 vsakega kega, žensko ali otroka, ozdraviti. Ti speci jalisti so ves čas svojega blagodejnega delovanja na polju zdravilstva, vsaki posebej drugo bolezen proučevali 111 zdravili, tako da zamorejo gotovo računati na gotovo izlečenje bolnikov. Kadar ste bolni, ne čakajte, ker potem zamore Vaša bolezen postati neozdravljiva; pišito torai dr. Drake-ju takoj, ko čutite, da ste bolni. -71 j Taka pisma dobiva vsaki dan zdravniški upravitelj dr. Drake: Steel ton, Pa., 4. avgusta 1903. Velecenjeni zdrav, uprav. dr. Drake! Tri leta sem imel gliste v trebuhu. Zdravili so me razni zdravniki, toda -4se je bilo zaman in Skoda denarja. Naposled sem se okrenil do Vas in Vi ste me v zelo kratkem času popolnoma ozdravili zajedno z Vašimi zdravniki, kteri sd vt č vri-dni, nego suho zlnto. Reven sem in Vam ne morem plač ti, kolikor je vredno zdravje, toda iz zahvalposti hodera napotil druge ljudi, da se v slučaju bo lezni obrnt-io samo do Vas. Val zahvalni Lovro II u mer, 106 Chamber St , Steelton, Pa. Razne male novice. — Umetni slikar Kazimir Kryzanowsky ravnatelj poljskega umetniškega zavoda in vodja slikorske razstave v Poznanju je izguan iz Pruske. — Sv. Vaclavska posojilnica izkazuje po končnih obračunih 1,531,000 K defi-eita, ki se ne da pokriti, vsled česar je konkurz neizogiben. — 20 osob je zasulo r rudniku v Jekaterinoslavu. 6 delavcev so izvlekli mrtvih, ostali so več ali manj hudo poškodovani. — Bivša saška prineezinja Lujiza. ki se sedaj imenuje grofica Moritignoso, se baje v kratkem povrne k svojim otrokom. Bodoče razmerje med grofico in njenim soprogom še ni uravnano. — "Ostdeutsche Rundschau" nameravajo kupiti posl. Beuerle, Locker, Sylvester, dr. yKolisko, dr. Ofner i. dr. — Vrat si je prerezal dvorni ka-pelnik Karl Bruckner. — Telefonska zveza med Petersburgom in Be-rolinom se napravi v najkrajšem času. — Budimpeštanski pismoiioše dobe revolverje in signalne piščalke. Tudi ne bodo dostavljali večjih zneskov, a v hiše, ki nimajo dovolj razsvetljenih stopnic pa sploh ne smejo iti. — Žrtve hribolastva. V pretočeni sezoni se je ubilo v italijanskih, Švicarskih in tirolskih planinah 148 osob. — Orkan je podrl v Draždanih neko nedograjeno hišo ter je bilo podsutih 20 delavcev. Iz podrti n so izvlekli 5 mrtvih, ostali so ranjeni. e on Vašo bolezen z bolnika, bodisi mož- KJE JE! Ivan Zaje, doma od Novega mesta na Kranjskem V Ameriko je prišel dne 27. aprila t. 1. Za njegov naslov bi radi zvedeli njegovi prijatelji, ki so z pjim skupaj potovali. Kdor o njem kaj ve, .«tj n^nani njegov naslov r ran Korbar, Box 413 Castle SI,anon, Pa. (22-23-10) KJE JE? U ršula Račič, v Ameriko je prišla pred letom dni in sicer v Chicago, 111. Doma je od Krškega na Kranjskem. Za njen naslov bi rad zvedel njen prijatelj Fran Koibar, Box 413 Castle Shanon, Pa. (22-23-24-10) POZOR ROJAKI. Slovencem, Hrvatom in drugim prijateljem naznanjam, da pričnem letošnje novo vino razpošiljati, kterega imam v zalogi 20,000 galon, koncem tega meseca. Omeniti moram pa tudi in je najbrže že vsem znano, da se je letos grozdje zelo podražilo in tem primoran ceno vino povišati za pet centov pri galoni in velja sedaj : Rudeče vino 50c galona; belo vino 70 centov galona. Rojake opo zorujem, da naj se name obrnejo in prepričani bodo, da jim pošljem ne le okusno in dobro, temveč tudi sveže pitno vino. Vsako naročilo se hitro in točno izpolni. Naročite in prepričali se bode te. Drožnik ostane pri stari ceni. Mat. Grill, 1548 St. Clair St., Cleveland, O. Cenjeni dr. Drake! Nad 12 let sem imel jetiko, a ko sem se do Vas obrnil, ste me v precej kratkem času popolnoma ozdravili, radi £es-ir Vas smelo priporočam vs-m rojakom, da se v slučaju potrebe do \ as cbn.ejo. Ostanem Vam na vedno udani in zahvalni Fran* Robida, St. Louis, Mo. Pisma naslovite; Dr. E. O- DRAKE NATIONAL. MEDIOAU ASSOCIATION 34 WEST 26th ST., NEW YORK CITY. Zavod je odprt vsaki dan od 10. do 1. ure dopoludne in od 2. do 5. ure popoludne. Ob nedeljah samo od 10. ure dopoludne do 1. ure popoludne. imm _- ^ mSJr Kretanje parnikov. V New York bo dospeli: Teutonic, 21. okt. iz Liverpoola z 81-2 potniki. Dospeti imajo: Neckar iz Bremena. Oraf Waldersee iz Hamburga. La Lorraine iz Havre. Arabic iz J.iverpoola. Lucania iz Liverpoola. New York iz Southamptona. Astoria iz Glasgowa. Zeeland iz Antwerpena. Noordani iz Rotterdama. Lalin iz (Jenove. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Odpljuli so: Grosser Kurfiirst 22. okt. v Bremen. Aug;uste- Victoria 2J. okt. v Hain-bu rg. La Bretagne 22. okt. v Havre. Odpljuli bodo: Cymric 23. okt. v Liverpool. Ivroonland 24. okt. v Antwerpen. Princess Irene 24. okt. v (Jenevo. Furnessia 24. okt. v Glasgow. Uinbria 24. okt. v Liverpool. Kaiser Wilhelm der Grosse 27, okt. v Bremen. Teutonic, 28. okt. v Liverpool. Ryndam 28. okt. v Rotterdam. New York 2S. okt. v Southampton. Neckar 29. okt. v Bremen. La 1 jorraine 29. okt. v Havre. Arabic 30. okt. v Liverpool. Zeeland 31. okt. v Antwerpen. Astoria 31. okt, v Glasgow. Graf Waldersee 31. okt. v Hamburg. Lucania 31. okt. v Liverpool. POZOR! rojaki v Pittsburgu in okolici! Najbolje storiš, ako kupiš nekaj delnic "avstro-ameriškega stavbenega in posojilnega društva", 5136 Ruby St. v Pittsburgu, Pa., kajti z malo vlogo zamorei prihraniti mnogo in preskrbeti si svoj dom. Podjetje je solidno! (Ijan04) Osrečf tvoj dam s hišnim uoribenim zabojčkom (Home Music Box), najzanimivejšim in najcenejšim mnr.ikaličniin instrumentom za do-u. Ti napiavi v e£ vesel ji ne^o orgije 7a $100. Vedno pripravljeno. Igrati zamore vsakdo, celo otr k Vsi odjemalci so zadovoljni, kajti dohili so, kar so i ri-čakovali. lgr» • eJ Dfg^ sto k«n>adov, kakor je ii imenika, kteii se nagaja v vsakem zabnjčku, raziidno. Rabi se tudi v cerkvah, šolah, pri pevskih in drugih društvih za spremljevr nje petja. Zasluži svojo ceno v jedpej noči. S vira vse stare himne, koračnice, valčke, polke, Cetvorke in operne napeve, kakor tudi najnovejše pelini, jeden komad zamorei ponoviH a!i pa do-vega igra-i. Samo 6 dolarjev v finem zab.,;u z glasbo. Kdor želi iru pošljemo g»-»beni zabojček po sprejetje. $2 na račun; $4 plačaš potem. Agentje zavlužijo mnogo denarja. Pošli z ct. za cenik. standard mfg. company, 28 beekman sthcet p. o- box 1179, dept gl- n-, new york city- KJE J K i Jakob Kavčnik, doma iz Loga nad Ljubljano. Pred letom dni je bil v Clevelandu, O., na kar je odpotoval v Montano. Zanj bi rad zvedel njegov brat: Josip Kavčnik, Eox 85, Waukegan, 111. (24-9-22-10-lt) Frank Sakserjeva pisarna v Clevelandu, O., se nahaja v hiši štev. 1778 St. Clair St. Pošilja denar v staro domovino, prodajajo se paro-brodni listki in prejema naročnino za dnevnik "Glas Naroda" in to rac na mojo odgovornost. KNJIGE, ktere imamo v naši zalogi in jih •dpošljemojpoštnine prosto, ako se iiaui zuesek naprej pošlje: Molitvene knjige: Fino vezane z imitacije solnove kosti, ali v finem usnju z zlato ob režo ■' Spomin na Jezusa 35 ct. Filoteja, usnje, zlata obreza $1.20, marmor obreza 90 ct. Pravi Marijin služabnik, uanje, marmor obreza 80 ct. Rafael, usnje, zlata obreza $1, mar mor obreza 85 ct. Rafael, platno 75 ct. Duhovni studenc, 1.80-$1.50-65 ct. Marija zgodnja danica, .$2.20. Marija zgodnja danica, :eleg. vezana zlata obreza $2.20. ^ , Lilija nebeška, usnje, elepj. vez. zlata obreza $3.00. Ključ nebeških vrat, eleg. vez. $1.80 in 50 ct. Nebeška iskrice 50 ct. Vrtec nebeški 5 Oct. Sveta noč 15 ct. Ave Marija 10 ct. Mati Božja 10 c t. Razne sv. podobice, po 5 ct. Druge knjige: Evangeliji, 50 ct. Abocednik za slov. mladež, 20 ct. Zgodbe sv. pisma mala izdaja 30 ct. velika izdaja 50 ct. -Druga nemška slovnica 80 ct. Hitri računar 40 ct. Mali katekizem 10 ct. Veliki katekizem 30 ct. Četrto berilo za ljudske šole 50 ct. Dimnik, slovensko-nemški besedrjak 90 centov. Praprotnik spisi v ljudski šoli 30 ct. Prešernove poezije, vezane 75 centov, brolirane 50 ct. Bleiwies slovenska kuharica $1.80. Pravljice 20 ct. Pregovori 30 ct. Cvetke 20 ct. Zbirka ljubimakih pisem 30 ct. Marjetica 50 ct. Dimnik, avstrij. junaki vezane 90 ct. brožirane 75 ct. / Narodne pripovedke I. ia JL zrezek po 20 ct. : Velike sanjske bukve 30 ct. Sanje v podobah 15 ct. Slovenski šaljivec 30 ct. Šaljivi Slovenec 90 ct. Šaljivi Jaka 20 ct. Naš cesar Fran Josip I., 15 in 20 ct. Andreas Hoier 20 ct. Radecky 20 ct. Admiral Tegetthof 30 ct. Princ Evgenij 20 ct. Baron Trenk 20 ct. Knez Črni Jurij 20 ct. Močni baron Raubar 20 ct. Vojska na Turškem 40 ot. Naseljenci 20 ct. Naselnikova hči 20 ct. % Na Preriji 20 ct. Poslednji Mekikanec 20 ct. Hi raid a 20, ct. Jama nad Dobrušo 20 ct. Nezgoda na Palavanu 20 ct. Doma in na tujem 20 ct. Ciganova osveta 20 ct. Vrtomirov prstan 20 ct. S prestola na morišče 20 ct. Mrtvi gostač 20 ct. Cvetina borogr. 30 ct. SreČolovec 20 Štiri povesti 20 ct. Najdenček 20 ct. Tiun Cing 20 ct. May Erie 20 ct. Stezosledec 20 ct. Pri Vrbovčevem Grogi 20 ct. Hildefcarda 20 ct. Sv Genovefa 20 ct. Sv. Notburga 18 ct. Izanarni mala Japonka 20 ct. Mirko Poštenjakovič 20 ct. Kako je zginol gozd 20 ct. Repoštev 20 ct. V domačem krogu 25 ct. Izidor poDožni kmet 25 ct. Beneška vedeževalka 20 ct< Lažnjivi kljukec 20 ct. Turgeniev Dim 30 ct. Burska vojska 30 ct. Mlinarjev Janez 40 ct. Gočevski kaketizem 15 ct. Stoletna pratika 60 ^t. Materina žrtev 40 ct. Rodbinska sreča 40 ct. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Zemljevid Zjed. držav 25 ct. Zemljevid celega sveta 25 ct. Pratika za leto 1903, 10 ct. Prva nemška slovnica 35 ct. Spominski listi iz avstrijske zgodovin« 25 ct. Zemljevid Zjed. držav 25 ct. _ Pomladanski vetrovi. Povest is časov francoskih vojsk. (Dalje.) "Beži, beži, Matevž! Kdo bode tako neumen! Ali si že kterikrat od kod padel V* "Nedavno sem z one stare jablane padel, ko se je veja vlomila. Saj veš, s tabo sem moral po mlaki rake loviti pa trebuh me je bolel.. Ti si pa dtjal, da bi bile lesnike dobre za t*» bolezen." "Dobro! Ko ai na tla padel, vlekla te je zemlja na-se. Ta moč se pa imenuje privlačnost. Tako je v mojej knjigi tiskano/' "Ce v knjigi takisto tiskano sloji, potem mora že res hiti", prikima Matevž. "Glej, to bode tako", razlaga Binče. "Midva bodeva veliko plina skuhala in ga v balon zaprla. Nato se bode va hipoma vzdignila v strašno viso-čino, tako da prideva ven iz kroga zemeljske privlačnosti, v obližju kakega planeta pa bodem jaz plin iz balona spustil, in planetova privlačnost naju bode potem ua-se potegnola. Toda ti tega ne umeš, ker si umen", pristavi prijazno. Matevž res ni ničesar tunel, ins tudi ni trudil, da bi doumel, vendai pa je svojega gospoda vprašal: "Kako bode pa nazaj C "Kakor gori!" odgovori Binče: "z to bodem jaz skrbel. Na onem sveti »i ogledava vse in če bode nama všeč pojdeva še večkrat gori. t e nimaj« l?«»ri konj in vozov, hočeva drugikra tudi Murotu s sabo vzeti/' "Pa naj gre Muro prvi naprej*1 omeni Mutevž, "bodem pa jaz drugi krat sel." "Ne, to ne gre! Morebiti ni gor ljudi j, in meni bi bilo samemu dolg čas. Pomisli pa, kaka čast je to zatt-če pojdeš z mano! Ves svet bode < naju govoril, po vseh časopisih bodi naslikan novi zračni veslar, Albii Rojar in pa njega famulus, —■ to s ti. Na Lipnico bodo hodili naju gle dat, majorja ne bode nihče več pogle dal." Matevž je Murota napregel, da b se v mesto peljala potrebnih reči j z; balon uakupovat. Vsedeta s« in po ženeta, v Muro se ne premakne, am pak trdovratno stoji, vse prizadeva nje je bilo zastonj. Binče ga je božal prosil, priganjal, nato se pa videč, di vse nič ne pomaga, od jeze zjokal Matevž je dejal: "To nekaj pomeni. Danes naju ne sreča čaka." Naprej la sta torej konja in se odpeljala. V farnej vasi je vzel Binče mimogrede tudi učitelja seboj, ktergr bode pri nakupovanju potreboval Matevž v tem ociru ni bil za noben« rabo. Učitelj pa je v onih tužnih časih, ko še ni bilo stalne plače, Bin četu rad pomagal, ker je vedel, da n« zastonj. Nakupili so kmalo, kar je bilo potreba. Ali to ni bila glavna reč. Binče je povabil v krčmo vsakogar, kdor je hotel iti. Tam je zbranim meščanom razlagal, kaj se ima prihodnje dni na Lipnici zgoditi. Gostje so pazno in verno poslušali, dokler jim je o balo nu in o zračnem veslanju govoril; ki. jim je pa začel praviti o svojem prihodnjem potovanju na različne pla nete, začeli so se mu vri posmehovati, nekteri so ga eelo hudobno pikali ter se očito iz njega norčevali. To zasmehovanje je pa Binčeta, ki je že precej vina popil, silno razkačilo. Zagrabi toraj bokal ter se žuga je pred svoje protivnike postavi; nato jih pa začne z največjo zgovornostjo obdelovati in zmerjati, da je bilo groza. "Beraška sodrga! Vi se bodete meni smejali, ki niste še ničesar videli, ničesar se učili, ki niste še nikamor prišli iz svojega raztrganega mesta! Borni pritlikavci! Kaj Vi veste, kaj jaz vem in znam; Krištofa Kolumbu so ljudje tudi obirali in pikali, zdaj pa vendar njegovo ime sluje po ce lem svetu. Čakajte! Čez nekaj tednov bodete strmeči poslušali, ko Vam bo dem čudovitih rečij pravil o novem svetu/' Tudi te prepričevalne Binčetovt besede niso gostov pomirile; še bolj so se smejali, in krčmar sam jim j< pomagal. Binče je pri svojih znancih marsikaj rad pretrpel, toda zasraeho vati se nikoli ni pustil. Z vso močjo trešči bokal na tla, da se je vino mi vse strani razškropilo; z mize pograbi gostom kupice in steklenice ter jih pomeče na tla; iz kotne omare pobere vso stekleno posodo, kolikor je je krč-mar imel, jo po hiši razmeče in z nogami pohodi. Krčmar pa ni veliko branil% vedoč, da bode Binče vse dobro poplačal. Ilišna tla bila so s čre-pinjami pokrita, toda Binčetu se ni bilo zadosti. V kuhinjo je zrogovilil in tam vse sklede, latvice in lonce pobil. V sobo povrnivši reče z ostrim glasom: "Sedaj pa imate 1 Danes bodete iz korcev pili in iz pominjekov jedli." Nato vrže pest frankov na mizo za odškodnino in 9 svojima tovarišen^ odide. "S takimi zarobljenimi ljudmi se omikan človek ne sme pečati", mrmral je odhajajoč pri vratih. Odpeljali so se domu. To je bila vožnja, da se Bogu usmili. Učitelj je konja vodil, toda Binčetu je šlo vse prepočasi. Sam je vzel bič v roke ter z vso silo natepal iskrenega konja, da je kakor blisk letel po eesti navzgor in navzdol. Voz je odskakoval 11a vse strani in tovariša sta vpila in prosila ker sta se bala, da bi iz voza ne padla, ali Binče ni poslušal njunega vpitja, saj je on varno sedel na bredi i med njima. V zadnjem hudem klanci pred vasjo pa zadenejo ob velik ka-menit miljnik, kolo se zdrobi, vozniki pa z voza kot muhe počepajo. Učitelj ; je nesrečno prišel pod konja, ki mu i je 9 kopiti levo nogo dvakrat prebil, desno roko ba pri rami iz členkov iz-pahnol. Matevž je padel v jamo ob cesti, na roko se hudo ob kamen udaril, zraven si pa ves obraz 11a pesku odri. Oni pa, ki je bil kriv vse nesre-če, Binee sam, je priletel Matevžu 11a hrbet; nič zalega se mu ni zgodilo, toda kričal in tarnal je on najbolj, ker je videč Matevža vsega krvavega menil, »la je tudi njemu samemu že zadnja ura odbila. Iz vasi ljudje so prihiteli na pomoč. Učitelja so spravili na njegov dom, kjer jeVpotem dolgo časa bolan ležal. Matev4a in Binčeta pa so na drugem vozu domu odpeljali. Kako so se vsi 11a Lipnici prestrašili, ko so čuli o tej novici! Posli so pritekli na vrt Matevža gledat, strežnice so 11111 obraz umivale, in Zaleka mu je rane zavezovala. Vsi so mu pa pritrdili,! da bi se ta nesreča ne bila zgodila, k«>; bi bil Muro vozil; on pač ni nikoli hudo tekel. V tem času je major vojakom od-kazal 111 razložil nalogo, ktero je do-j bil od svojih predstojnikov. Od loč«-ni j vojaki so odri noli v sosednje vasi, ta-! koj prijeli pet kmetov, ki so bili naj-! bolj sumljivi in so se tudi danes zju- i traj z Vinkom pri Dobrihi posvetovali; uklenoli so jih ter jih še la dan proti Ljubljani odpeljali. Po tem opravku se je hotel major podati v svojo sobo. T«*la dogodki na vrtu s«> tudi njega mimogredočega privabili, da je prišel pogledat Ma-tevževe rane. V raznih uojih jc bil /.e sam večkrat ranjen, mars" -at je v s-ili kakemu tovarišu rane obvezal; zato je imel v tem oziru precejšnje izkušnje. Matevž se je vedel, kakor da bi se mu ničesar ne prigodilo, a vendar je bila njegova roka od udarca vsa črna in je hudo otekla, zraven pa še je imel na obrazu veliko rano. Ko je major njegove rane ogledoval, svetoval je Vinku, da naj poleg navadnih domačih zdravil pošlje v mesto še po druga zdravila, ktera mu hoče on na listek napisati. Nato odpre svojo listnico, da bi med različnimi spisi, pismi, vojaškimi dopisi dobil pripraven listek. Nesreča je hotela, Ju 60 nerodno liakupičena pisma iz rok zdrsnola in se po tleh raztrosila, nektera je celo sapa po vrtu odnesla. Navzoči posli so listki- pobirali in jih majorju nosili; tudi Vinko jih je jtnlen šopek i>obrnl. Že je roko stegno^, da bi jih lastniku oddal, a pri tej priči zapazi na nekem listu znano pisavo — strese se in prebledi. V rokah je držal in čital pismo svoje soproge. "Gospod major! Prosim Vas le še malo potrpljenja. Ako zamorem in smem. Vam vse rada storim. kar želite, da le pomirite moje obupno srce. Moj mož ničesar ne ve. Ljudmila." (Dalje prihodnjič.) International Munufacturing Company gjyj] Box 348, New York City, IWT. Y- I _ telefon kadar dospeš na kako postajo v New York in veš kako priti k Fb. Sakserju. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko. Priporoča slavnim slovenskim, hrvatskim in ostalim slovanskim druilvam svujo bogato zalogo cerkvenih in društvenih zastav, društvenih znakov (Badges in regalije), gumbe, čepice in uniforme za slovanska društva. — Kaznih društvenih pečatov iz gumija, vlitega ielt-za (Seil Press i, žepnih pečatov (Pocket Sea» Press), gnmas ih črk za samostojni tisk v Skrinjicah; igrnlnih Skrinjic, lajn, kitar, goselj. mandolin, harmonik, orgeljc, ur (zlate, srebrne in nikelna-ste), uhanov, prstanov, kravatnih igelj, ženskih zapestnic, verižie in verižnih na-kitov, nožev, britev, škarij, itd., itd. Velika zaloga najnovejših NEW GEM SAFETY RAZORS (varnostnih britev) ktere najtopleje priporočamo vsen« premogarjem, rudarjem, tovarniškim delavcem in vsem onim, kteri se ne znajo briti in ne ljubijo svoj denar dajati brivcem; v elegantnih šatul]ah od $2.00 dalje. Grafofoni, fouografi, aroFteur-fotografični aparati, camere itd, — Bogata zaloga godl»enih inštrumentov, ktere tudi na zahtev popravljamo. Dopisuje se v vseh moderivh jezikih. Za odgovore piiposlati je znamko za 2 centa. international manufacturing company, P. 0. Box 948, NEW YORK CITY, N. Y. Ccmoagnie Generale Transetlaiitiqw. Francoska parobrodna družba -..a ■ m - Matija Pogorele prodajalec DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI parniki so j ,,L» Lorraine", na dvm vijaka__________________ j La Savoie", „ „ [■L» Touraine',, „ ^I/Aquitaine", ,, ,, ,,La Bretagne",.......... ,,La Champagne",........ ,,La Gascogne",______... 13.000 ton 25.00c kotnikih n>uči, ta.coo ,, 15.000 ,, „ IO.OOO ,, (2.OOO ,, „ 19,000 ,, 16.OOO ,, ,, 8.000 g.OOO ,, ,, S.oco , 9.000 ,, ,, S.OOO ,, 'j.-HO ,, ,, UR, VERIŽIC, UHANOV, murčkov iz reškega zlata in druge zlatnine. BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG. P" Novi cenik knjitr in zlatnina pošljem poštnine prosto. Pište ponj. Cono uram so naslednje: Xikel nro 7 Jewels $G.— lr> Jewels Walt h am $!).— Srebrne lire z enim pokro- vom * §12.— Srebrne ure z 2 pokrovoma — in višje. Bosa case 20 let garancije : IG Size 7 Jewels $15.— 11 11 11 $18.— Boss case 25 let garancije: 1G Size 7 Jewels $25.— 11 11 1 1 »» $30.— O p o m 1» ;i. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgin ali Waltham, kakoršnega kdo želi. Blago poši-Vjam po Express. Vse moje blago je garantirano. Raz prodajalcem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. Manji zneski naj se poši Ijajo v poštnih znamkah. Naslov v naroči>0 knjig je napraviti: M. rOUORELC, Box 22 IU> Parniki odpljujejo od sedaj naprej vcdr.c cb čfiirtiiL m. uri dopoludne. Parniki odpljujejo l« pristaniške *tv 42 North Rivor, oi Morton Str««t: *La Lorraine *La Touraine L a Champagne •La Savoie La Bretagne 29. okt. 1003. 5. nov. 1003. 7. nov. 1003. 12. nov. 1003. 19. nov. 1903. *La Lorraine La Champagne *La Touraine *La Savoie La Bretagne 2G. nov. 1903. dec. 1903. lo. dec. 1 i»03. 17. dec. 1003. 24. dec. 1003. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Slana ageieija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Hočeš razveseliti svojega moža? Pa! Dobro! Kupi ter postreži svojemu mož z lepim kosom pečenke, kakoršno dobiš pri Martin Geršiču, 301 Northern Avenue, Pueblo, Colo Telefon: 439 Union. Govori se v vseh slovanskih jezikih. Priporoča se rojak, v in drugim bratom Slovanom Martin Geršič, last i; 7aco"b Stoir^iclh-. F ¥ Dr. cnr Nad 31 It't se jo obnašal Dr. RICHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI it SIDRO Pain Expeller kot najboljši lek zoper REUMATIZEM, POKOSTNICO, PODAGRO ita. in razne reumatične nepriiike. SAflO ; 25ct. in 5Oct. v vfeh lekarnah ali pri Ai Richter & Co. 215 Pearl Street, Now York. 89 E. Madison. Street, Slika predstavlja srebrno uro za go spode. iS Size Screw Ii navijak. Cena uram: Nikel nra........$ 6.00 Srebrna ura...... Screw navijak.....$1*2.00 Srebrnr „ra...... z dvema pokrovima $13.00 Ako belite uro s 15. kamni, jx>tem priložite $2.00 navedenim cenam: Cena ,,Fahys Cases Gold-field" jamčene 20 let: 1(> Size 7 kamnov $15.00 10 15 44 $18.00 IS 44 7 44 $14.00 18 44 15 44 $17.U0 <» Size ura za da-Me 2 kamnov.....>...$14.00 Opomba: Vse ure s<~. najboljše delo Elgin in Waltham ter jamčene glede kakovosti. Za obile naročbe se r,rinoročam. Jacob Sitonicli, 89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL, Holland -America Line (HOLLAXIM M I'll I SKA ( I!TA) vozi kraljevo nizozemsko in p.t'o Z:ei,»njenih držav med NEW YGRKOM in ROiTlRDaMOM preko Boulogne-sur-Mer. NOORDAM, parnik z dvojnim vija- STATENDAM, parnik z dvojnim kom i2,500 ton. vijakom, 10,500 ton. RYNDAM, parnik z dvojnim vija kom, 12,500 ton. ________. „ . . POTSDAM, varnik z dvojnim vija-1 ROTTERDAM, parnik z dvojnim kom, 12,500 ton. j vijakom, 8300 ton. Naj cenej a vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Kadi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih.: | DUNAJ, I. Kolowratring io.'INOMOST, 3 Rudolfstrasse. TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, 21 Krona, P a rn i k i od j) 1 j n j e j o: Tz ROTTERD AM A vsak četrtek in i/. NF/V Y< HMvA vsako sredo r - .T— : --------_. o!) lo. lili zjliii.lj - ■■■ HOLLAND-AMERICA LINE, 39 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL. Math. Grahek, 1201—1203 Oor. Masa in Santa Fee Av PUEBLO, C9L0BAD0, priporoča slovenskemu in hrvatske nu občinstvu svojo veliko zalog molkih oblek in obuval vsake vi ■te, kakor tudi svojo bogato zalog: pcerijskep Map in železnine; v zalogi ima tudi Tr" nerjevo grenko vino. Pošiljam denaije v start domovino najceneje in najhitreje ter sem v ivezi z gosp. Fr. Sakser jem v New Yorku. Za obilen obisk se priporoCa MATH. GRAHEK. lastnik GOTOVE ii denarje najcer-eje ku pišpriF. SAKSERJU 109 Greenwich St., New York. Math. Grill, 1548 St Clair St, Cleveland, Ohio. Priporoča rojakom svoja IZVRSTNA VINA. Radeče vino po 50 ct. gal., belo po 70 ct. galou. Najboljši domaei drožnik štiri galone za $117 Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevozne stroške in dam posodo zastonj. Vino je najboljše vrste in ga imam skupaj. v sodih po 1200 do 1500 galon. Pošljem ga ne manj kot 48 do 50 galon. Naročilom je priložiti denar. NAZNANILO. Slovensko podporno društvo sv Alojzija št. 31. J. S. K. J. v l»rad doeku, Pa., ima svoje redne ineeeeue seje vsako četrto nedeljo v mesecu, v dvorani Mr. Kečniajerja, Rankin Pennsylvania. Za tekoče leto bili so izvoljeni sledeči uradniki: Ivan Germ, predsednikom, lior Cherry Alley, Braddoek, Pa.; Matev; Kikil, podpredsednikom, 854 Cherry Alley, Braddoek, Pa.; Jakob Knez, 1 tajnikom, 1104 Cherry Alley, Brad dock, Pa.; Anton Sotler, Bos 142, II tajnikom, Linhard, Pa.; Alojzij Hor vat, blagajnikom, Box 154, Linhard Pa.; Ivan Germ, zastopnikom. Odborniki: Jos. Pere, Ivan- Zj?ono ^rank Šetina, Jakob Maček Zastavo !oša: Josip Troha. Maršali." Ivav Croha, Ivan Martinič in Jos. Žefran Opombo. Tem potom se društveni društva sv. Alojzija opominjajo • la v najkrajšem času poravnajo svn IoIk, ali pa da se pismeno obrnejo d< r. tajnika, da se jim podaljša obrok ker inaee jih mora društvo auspen diratL Društveniki atrrKrajte ▼ prid dru «tva! ODBOR 4 W04 Sl7^ STAR LINE * Jk i JU j} (Prek*»:uoi*ska parobrodna družha „Kji + -J- + + + * * + * Philadelphia in Antwerpenom. Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki: VADERLAN0 dva vijaka 11809 ton. ZEELANB............ 11905 ton. KBOONLAND.......... 12760 ton. FINNLAND-...........127G0ton. Pri cenah za med krov je so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba. Pot čez Antvverpen je jedna najkrajših in naj prijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko. Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in ilruge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako sol>oto ob 10. uri dopoludne od pomola š*ev. 14 ob vzr^ju Fulton Street. — Iz P1IILA-DELPlllJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja v o ž n j i h listkov se je obrniti na: Office, 73 Broadway, New York City. Cor. Dearborn & Washington Sts., CHICAGO. — Cor. 3rd & Pine Sts-ST. LOUIS. — 30 Montgomery St., SAN FRANCISCO, ali na njene zastopnike.