• . 73Bt • fsPweS. ** m
Edini slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah, izhaja vsak dan izvzemfi nedelj in praznikov.


GLAS NARODA
Ust slovenskih delavcev v Ameriki.
X
i
The oni/' Slovenic duHr
in the United States Issued every day* ©sees«* Sundays and Holiday
rBLEFON PISARITE: 4687 CORTLAHBT.	Entered aa Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ ander tke Ac* of Congress of March 3, 1879.		TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAHDTr
NO. 129. — ŠTEV. 129.	NEW YORK, THURSDAY, JUNE 3, 1909. — ČETRTEK, 3. ROŽNIKA, 1909.	•	VOLUME XVIL — LETNIK XVIL
Iz delavskih krogov. Sfrajk pri B. & 0.
ftTBAJK VSLUŽBENCEV BALTIMORE a OHIO ŽELEZNICE JE SKORAJ NEIZOGIBEN.
PotcdkoČe t delavnicah American Steel ft Tin Plate Co.
"OPEN SHOP".
Baltimore, Md., 3. junija. Med predsednikom Baltimore & Ohio železnice ter aradniki organizacije mašinistov in drugih delavcev imenovane železnice, ki delajo v delavnicah. se je včeraj vršilo medsebojno posvetovanje glede poravnave nastalih diferenc. Pri tem pa ni prišlo do sporazuma in tako je pričakovati, da pride končno do splošnega Žtrajka. Obe stranki se prepirata vsled tega, naj se li v delavnicah v nadalje dela "od komada" ali ne.
Wheeling, W. Va., 3. junija. Ker je American Steel & Tin Plate Co. naznanila, da se bode v njenih tuk. delavnicah, kakor tudi v onih v Martin's Ferry, Ohio delalo po načinu "Open Shop", oziroma tako. da se n« bade delalo razlike med linijskimi in neunijskimi delavci, je postal položaj zelo nevaren, kajti t teh delavnicah imenovane družbe dela 10.000 delavcev. Razne lokalne unije so sklenile, da bodo dne 6. junija priredile velika zborovanja in posvetovanja. Delavci trdijo, da po-menja nova odredba za nje znižanje plače od 3 do 25 odstotkov. Kaj bodo delavci sklenili, se bode šele potem zvedelo, ko se bode vršilo njihovo tozadevno glasovanje. Ako bode imela družba \elike sitnosti, bode vse svoje delavnice in tovarne preselila v Gary, Ind.
Slovenske novice
Včeraj sta odpotovala s parnikom Alice preko Trsta na Slovensko naša rojaka: Janko Plečko, bivši potnik za list Glas Naroda, in Alojzij Ando^jšek, poslovodja tvrdke Fr. Sakser Co. v Clevelandu, O. Oba potujeta v stari kraj, da po dolgej odsotnosti obiščeta svojce in da si okrepita zdravje.
Na Slovenskem ostaneta le par tednov in potem se vrneta zopet na svoja prejšnja mesta. Obema želimo zabavno potovanje, obilo zabave v domovini in srečno na svidenje v
deželi svobode 1
• * •
Podružnica sv. Cirila in Metoda se je te dni ustanovila v New Torku; početno število članov je še majhno, ali pričakovati je s časom kaj več. Ta podružnica priredi dne 4. julija malo veselico. Prostor in čas se lana-lo določi, ker je pripravljalni odbor Se le v dogovoru. Rojake in rojaki -lje že danes opozorujemo na to podružnico in veselico.
105 let stara.
Brattleboro, Vt., 2 junija. Včeraj je tukaj obhajala Mrs Ruth Allen omithova svoj 105. rojstni dan. Starka je zelo slabotna, tako, da je za-mogla sprejeti le nekoliko obiskoval cev.
Denarje v staro domovino
m f 1M»..............M Im,
m MA............ 100 kroa,
m 4U*............
m 1ML7S ...........
aa 1MO.OO ...........
Poitarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsot« popolnoma iqjiafeajo brez vinarja odbitka
Nafte denarne poftiljatve izplafaje «. kr. poitni hranilni urad v 11. do UL feah.
Denarje nam podati j« najprilifc-a#i to |9M0 v gotovini v priporo-
Štrajk pri ulične] železnici v Phila., Pa.
NAPADI NA VOZOVE, KTERE VOZIJO SKABJE, SO SEDAJ NA DNEVNEM REDU.
Napad raz visokih poslopij; delavci so metali na skabe železo.
"NOTHING TO ARBITRATE".
Philadelphia, Pa., 2. junija. Vsled štrajka vsložbencev uličnih železnic v tuk. mestn, je prišlo včeraj do rasnih nemirov, tako da so razni prodajalci, ki imajo na prometnih ulicah svoje prodajalnice v velikem strahu. Ker morajo biti tudi gostilne vsaki večer zaprte, so sklenili nekteri podjetniki naprositi mestne oblasti, naj prično n^d železnieno družbo in štrajka rji posredovati, da se do?eže zopet mir in redni promet.
Družba je dobila iz raznih mest, zasti pa iz New Yorka več sto ska-bov, kteri so v varstvu policije pričeli delati. Promet je sedaj v toliko boljši, da vozi več vozov, toda vozovi vozijo prazni.
Krog stališč vozov je vedno mnogo ljudi in na Chestnut St., kakor tudi na 13. ulici je prišlo do velikih demonstracij. Ljudje vsestranski psujejo skabe. Ko je nek voz vozil po ozkej ulici, ga je nakrat obkolilo par tisoč ljudi, tako, da ni zamogel dalje. V tem trenotku se pa vsuje na skabe vse polno komadičev železa. kajti na strehah tamošnjih hiš je bilo mnogo delavcev, kteri so metali na skabe železo in druge predmete. Streha voza je bila hipoma razbita, toda pri tem ni bil nihče ranjen. Policijska konjiča je končno množico razgnala in pri tem je padlo v blato vse polno žensk in otrok.
Družba ponosno izjavlja, da ne bode privolila v nikako posredovanje, toda to se bode prej ali slej zsrodilo. kajti organizacija philadel-phijskih trgovcev in drugih davkoplačevalcev že sedaj odločno zahteva, da se v najkrajšem času ustanovi zopet sporazum med družbo in njenimi vslužbenci. Družbeno vodstvo izjavlja, da vozi sedaj po mestu kljub štrajku 615 vozov ulične železnice. oziroma 200 več, kakor prejšnji dan. Družba ima inat-e vsaki dan v prometu nekaj nad dva tisoč velikih in par sto manjših vozov.
Zdravnik pod težko obtožbo.
Chicago. 111., 1. junija Policija nadzoruje dr. Haldane Clemensona, iz št. 4188 Avayon Ave., ki se sedaj nahaja v bolnici, ker je osumljen, da je kriv smrti svoje žene. Njegova ?tna je bila najdena mrtva v postelji in zdravnik je rekel, da so jo vlomilci kloroformirali. Njegova žena je vsled tega umrla, on sam pa bode ozdravel in je že sedaj veliko boljši Fc teorijah policije pade velik sum na zdravnika, medtem ko zdravnik "Cdno povdarja. da je nedolžen. Včeraj je izjavil napram nekemu detektivu. ki ga je zaslišaval, in mu povedal. da je malo verjetno, da bi Ludodelci njega in ženo kloroformirali: "Če niso tega storili vlomilci, potem moram pač to verjeti."
Chicago, 2. junija. Dr. Haldane Clemensona so dovedli danes k sodišču, ker ja obdolžen, da je umoril svojo ženo. Jetnik je najpreje trdil, da so roparji vlomili v njegovo hišo, danes je pa to zanikal. Sodišče bo razpisalo proti njemu obravnavo takoj, ko se konča coronerjeva preiskava.
Nesreče z avtomobili.
Stratford, Conn., 2. junija. Na poti iz Bridgeporta v New Haven je včeraj Joel Ellis Fisher jr. iz New Vorka povozil 131ecnega dečka Harry Cbristiansona, kteri je na mestn obležal mrtev. Fisherja, ki je dijak vseučilišča Yale, so zaprli. Njegova rodbina je že ukrenila vse potrebno, d i mu izpoaluje oproščen je.
Chicago 2, 111., 2. junija. Avtomobili so včeraj tukaj povoaili zopet dva otroka, ktera sta obležala mrtva. Tudi več dnudh nesreč se je pripetilo vsled prehitre tofaje s av-'omoWB.
Požar na parniku v Hobokenu, New Jersey.
NA PARNIKU MARINA, KI JE LAST PHOENIX LINE, IN KI JE USIDRAN V HOBOKENU, JE GOREL.
Zgorelo je mnogo blaga in pil tem je bilo mnogo ljudi v nevarnosti.
VSPEŠNO GAŠENJE.
Rano včeraj zjutraj je nastal požar na parniku Marina od Phoenix Line, ki je usidran v Hobokenu, N. J. Na lice mesta so prihiteli vsi ho-
bokenski gasilci, kteri so imeli skrajno naporno delo, kajti ves pomol in vsa okolica je bila v gostem dimu. tako, da je bilo gašenje prvotno uprav nemogoče. Gasilcem na pomoč je prihitelo tudi par gasilskih parnikov iz New Yorka in tem se je v prvej vrsti zahvaliti, da se požar ni razširil na druge pomole v Hobokenu. Sele potem, ko so odstranili mnogo blaga, ki je bilo na pomolu, se je ga>i!cem posrečilo priti do par-nika in pričeti z gašenjem. Na pomolu in na parniku je vladal tako gost dim, da so se trije gasilci onesvestili. Njihovi tovariši so jih takoj prenesli na varno.
Dim se je zjutraj razširil po vsem Hobokenu in bližnjih newjersey--kih mestih, tako, da morali ljudje rano zjutraj kljub temu. da je inače že svetlo rabiti svetilke.
Prvi gasilski parnik iz New Yorka. Thomas Willet, je priplul kraj gorečega parnika Marina in od tu so takoj pričeli brizgati vodo v notranje prostore velikega parnika.
Požar je zasledil okrog 4. ure zjutraj nek nočni čuvaj. Ta je takoj odšel na parnik in je obvestil kapitana. ki je odredil vse potrebno za gašenje, ktero je pa bilo nemogoče vsled gostega dima, ki je prihajal iz parnika.
Delavski vodje pri Taftu.
Washington, 3. junija. Predsednik organizacije American Federation of Labor. Samuel Oompers, in Frank Morrison, ki je tajnik imenovane organizacije, sta včeraj obiskala predalnika Tafta, s kterim sta se posvetovala o delavskih razmerah. Predsednik jima je obljubil, da se bode o njunih raznoterih predlogih posvetoval s člani svojega kabineta tekom |K)leinih mesecev.
Gompers odpotuje, kakor znano, dne 19. junija v Evropo, od kjer se vrne koncem septembra. Pred vsem bode proučil industrijelen položaj v Angliji in deloma tudi na evropskem kontinentu.
30 dni govoril za $15,000.
Madison, Wis., 2. junija Postavo-dajalec Charles Ingram je za opozicijo govoril tekom petih mescev v tukajšnjej postavodaji trideset nr. Država ima s postavodajo vsaki dan po $500 stroškov in ker on preprečil vsako delovanje, je na ta način napravil državi $15,000 stroškov. — Njegovi prijatelji trdijo, da je bil njegov govor trikrat toliko vreden, kajti na ta način je obvaroval drža-\o raznih nepotrebnih izdatkov, kteri bi segali v s to tisoče dolarjev.
Železniški roparji v Omahi, Neb.
Denver, Colo., 3. junija. Tukaj so včeraj prijeli nekega James Shelto-na, o kterem se sodi, da je četrti Man one tolpe roparjev, kteri so nedavno napadli nek oeobni vlak Union Pacific železnice blizo Omahie, Neb. Kakor trdi policija, se je jetnik že več dni mudil v Denverju in skušal dobiti potrebna sredstva za cbrambo svojih tovarišev, kteri so zaprti v Omahi. Tudi Sheltonovo ljubico so prijeli.
Omaha, Neb, 3. junija. Oni trije jetniki, ktere so tukaj zaprli, ker so osumljeni, da so napadli osobni vlak Union Pacific železnice pri Omahi, so se morali včeraj pred sodnikom Min-gerjem zagovarjati. Glavna obravnava bode trajala dva dni. Jetnika Tortensena so včeraj	razni
vslnžbenat ieleznioe, ki so prisostvo-vaK napada, hot pravega
Zvezine finance. Nad 5 milijon, deficita.
PRIMANJKLJAJ PRI ZVEZI-NEM GOSPODARSTVU JE ZNAŠAL V MINO-T.TiM MESECU
$5.453.955.
Dohodki so	v minolem mese-
cu nad 53, izdatki pa nad 58 milijonov.
PODROBNOSTL
Washington, 2. junija. Urad zve-zinega zaklada je objavil svoje mesečno poročilo o vladinem gospodarstvu v minolem meseca. Iz tega jt razvidno, da je znašal zvezin do.g ob koncu poslovnih ur dne 31. mat,u odštevši gotovino, ki je naložena v zvezinem zakladu, $1.030.129.610, kar znači, da je dolg narastel v minolem mesecu za $4.245.955. Dolg se deli v sledeče odstavke: dolgovi, ki prinašajo obresti 913.301.490 c<. : dolgovi, ki so prenehali prinašat: <~ bresti $2.987.115; dolgovi, ki ne prinašajo nikakih obresti $383.72C.3i_. Gotovina obstoji iz sledečih svt:: zlata rezerva $150.000.000, truster: fondi $1.333.519.869; generalni ftn-di $154.468.062; v nacijonalnih Un-kah je naloženih $72.946.079 in v zakladu na Filipinih $4.282.807.
Skupni vladini dohodki so zna?«Ji v minolem mesecu $53.332.310, . t-čim so znašali izdatki $58.780._t "•. Defieit za minolih jednajst mesecev upravnega leta znaša $97.858.102.
Ta izkaz je mnogo ugodnejši, kakor so ga pričakovali uradniki zv<-zinega zaklada pred tremi mesee. Vse kaže na to. da bode letošnji deficit mnogo manjši, kakor je zaznamovan v proračunu za letošnje o. kajti tu je zaznamovan z velikansko svoto v znesku $112.000.000.
Carinski dohodki so v minolem mesecu napredovali za celih 8 mil. dolarjev, dasiravno so za 8 mil. c-I a rje v n.anj^i. kakor so bili v at-zi-ln: seveda se mesečni prihodki vtu-no primerjajo s prihodki istega iLt--eea prejšnjega leta in to velja t : i! o tej navedbi. Izdatki so pa bili v minolem maju za $4.000.000 vetji, kakor v maju lanskega leta. Tudi izdatki za vojno mornarico so "napredovali za $1.000.000.
V maju se je izdelalo v Zjed. državah za $26.650.000 kovanega^ denarja in od te svote odpade 25 mil. dolarjev na zlati denar.
Zapreka prosperitete — zvezin kongres.
PROSPERITETA IN DOBRI ČASI BI SE TAKOJ POVRNILI, AKO BI SE KONGRES RAZŠEL.
Takega mnenja je predsednik odbora GreatNorthern železnice, Mr. HilL
MOBDA SE NE MOTL -o-
Seattle, Wash., 2. junija. James J. Hill, predsednik odbora Great Northern železnice, ki je sedaj na potu v Tacomo, se je ustavil v Seattle, da obišče Alaska-Yukon razstavo. Casniški poročevalci so ga naravno takoj obiskali, kakor hitro se jt- nastanil v hotelu in pred vsem so ga pričeli izpraševati, kakor je njegovo mnenje o prosperiteti, ktera se že toliko časa obeča, ki pa kljub temu še ni prišla.
Hill je mnenja, da bodo boljši » asi kmalo nastopili, da pa naša zastava za razvoj domaČe trgovine v inozemstvu le malo skrbi. Angleško paroplovstvo se vedno boljše razvija. kakor naše. Vsled tega bodo v nadalje parniki imenovane železnice, ki oskrbujejo promet na Pacifiku, pluli pod angleško zastavo in njihova glavna Inka bode najbrže v Van-eouverju. Ako bi kongres v -Wash-injrtonu sklenil, da se za pet let niti < akrat ne snide in ako bi tako osta-vil tarif in \»a druga vprašanja tako, kakorŠDja so sedaj, potem bi se proaperiteta nemudoma vrnila v deželo in vse bi napredovalo.
Tako je Hillovo mnenje in najbr-! že se niti malo ne moti.
Iz Avstro-Ogrske, Italijansko zavezništvo.
V ITALIJI SE BO VRŠILA VELIKA* SLAVNO ST V SPOMIN PORAZA AVSTRIJCEV PRI SOL-FERINO.
Tem povodom bode tudi Avstrija zastopana po svojem generalnem konzulu.
OGRSKA KRIZA.
KAZNOVANI MORILCI KRISTJANOV V ADANI.
V Adani so obesili petnajst prirediteljev zadnjega klanja.
Kralj Alfonz ponesrečil.
Madrid, 2. junija. Španski kralj Alfonz je padel pri igri Polo iz svojega konja in se lahko poškodoval Zmaknila se mu je kost. Vendar je kljub temu še kakih 25 minut nadaljeval z igro. Poškodba je brezpomembna.
Roparji odnesli $20,000.
Seattle, Wash., 2 junija Na Decoration Day je dospela semkaj iz Dulutha, Minn., Mrs. George Shea, ktera je obiskala svojo sestro Mrs. John EnglisJj. Tem povodom so jej nepoznani tatovi odnesli svoto dvajset tisoč dolarjev v gotovini, ko si je ogledovala mestne znamenitosti. Denar je dobila dva dni preje po ekspresu, da bi ga naložila. Denar je spravila v postelj. kjer so ga pa našli roparji
Ustrelil roparja.
Cincinnati, Ohio. 2. junija. Zlatar Albert Eberger je danes zmračil v svojem stanovanju nekega nepoznanega roparja, kteri je prišel v hišo z namenom, da kaj krade Roparjev drug, ki ga je čakal pred hišo, je ušel. Zlatar je roparja ustrelil.
I
Velik požar v Philadelphiji.
Philadelphia, Pa., 2. junija. Na Chestnut St. je včeraj požar razdejal petnadstropno poslopje tvrdke Schmoele A Co., ktera se bavi z izdelovanjem ženskega lepotica in čipk. Od tu se je poiar Tssliiil na sosedno poslopja, tako, da
Carigrad, 2. junija. Iz Adane se brzojavlja, da so tamkaj včeraj obesil1 petnajst osob. ktere so zaKrivile zadnja klanje kristjanov. Med obsojenci je bilo devet mohamedancev in test Armencev.
Kljub temu se pa ja\lja tukajšnjemu armenskemu patrijarhu, da se 1-lanje še vedno vrši v notranjih pokrajinah. V Carigrad se tudi javlja. da so se pripetili novi nemiri v Koniji. Tam je prišlo 800 mohamedancev v dve armenski vasiei z ramenom, da pomore krščanske pre-Livalce, toda k sreči je prišlo vojaštvo Še pravočasno na lice mesta, ki je prepodilo napadalce. Mobame-danci v Lebanonu so nameravali z dinamitom pognati palačo governerja v zrak. Razstrelba je napravila le majhno škodo. Ranjen pri tem ni bil nihče.
Nemci nepriljubljeni.
Agana. otok Guam, 2. junija. Katoliški prebivalci na Midway Islandu so poslali pritožbo na vaiikan, ker bi se imeli nemški misijonarji nadomestiti s španskimi, ker slednjeime-novani običaje in jezik tukajšnjega prebivalstva bolje razumejo. Pritožba je imela ta nepričakovani uspeh, da so bili odpoklicani nemški apostolski prefekt in njegovi duhovniki, dasiravno so prišli šele pred kratkem. Nadomestovali jih bodo španski padri.
Kakor se vidi, niti v vatikanu ne marajo Nemcev, če so tudi duhovniki.
Požar v šoli.
Detroit, Mich., 2 junija. V za-sebnej katoliškej šoli sv. Kazimirja je včeraj zjutraj pričelo goreti. Požar je nastal v drugem nadstropju, kc je bilo v poslopju 900 ctrok. Ker so se otroci dobi o navadili, kako se jim je zadržati povodom požara, so v redu zapustili iolsko poslopje, tako, da med njimi ni priHo do panike in da se ni pripetila	nesreča. Skoda, ktero je napravil požar, znala $60,000. Duhovni, ki vodijo omenjeno zaaebno iolo, ao ams-oja, da je nekdo of nj
Dunaj, 3. junija. Italija bode v letu 1911 proslavila zlati jubilej svojega obstanka, oziroma združenja
italijanskih dežel po zaslugi jiuaka Garibaldija. Avstrija, ki je v5led zjedinjenja Italije, največ trpela in izgubila, je pa moralieno prisiljena vdeležiti se italijanskih slavnosti, kterim bodo prisostvovali tudi zastopniki drugih držav. 0 tem je sedaj že naznanila italijaaskej vladi. V Italiji se je že sedaj mnogo govorilo proti Avstriji in ako bi oficijel-no ne prisostvovala slavnostim, bi se brezdvomno po vsej Italiji vršile velike protiavstrijske demonstracije. Avstrija upa, da do protiavstrijskih demonstracij ne bode prišlo, ako se uradoma vdeleži narodnih italijanskih slavnosti.
Dne 24. maja imenovanega leta bodo vršile velikanske slavnosti v spomin italijanske zmage nad Avstrijci v bitki pri Solferiuu in tudi pri teh slavnostih bode morala biti Avstrija zastopana po svojem generalnem konzulu. To bode najhujša pilula za Avstrijo, kajti proslaviti bode morala oficijelno petdesetletnico svojega poraza.
Bitka pri Solferinu se je vršila dne 24. junija 1859 in tedaj je bila Avstrija po Napoleonu III. oziroma po Francozih in Sardineih popolnoma poražena. Bitka se je pričela zjutraj ob 2V2 uri s tem. da so Fran-cozje napadli avstrijske predne straže v Medole. Bitka, ki se je potem vnela je bila za Avstrijce zelo slaba, kajti izvedli so jo skrajno nespretno, ker so razdvojili svoje moči. Na ta način so porabili vse svoje moči m končno je bila bitka izgubljena. Ko so Avstrijci bežali, so jih nasprotniki napadli v središču, _do-čim so one čete, ki so bile na krilih zamogle neovirano bežati.
Budimpešta, 3. junija. Kriza na Ogrskem še vedno ni končana. V kratkem obišče Fran Josipa ogrski trgovinski minister Košut toda s tem kriza še nikakor ne bode rešena, kajti stranka neodvisnosti želi. da se vztraja pri programu iz leta 1848. ki določa za Ogrsko le perzo-nalno nnijo z Avstrijo.
Razne novosti
iz inozemstva,
BIVŠI PREDSEDNIK BOOBS' VELT OBIŠČE V ATRIKI POSTAJO AMEBIS- » KIH MISIJONARJEV.
Obrekovanje francoskega in ruskega poslanika v Carigradu; niste "graf terja"".
"ALLIANCE FRANCAISE'\.
Nairobi, angl. izt. Afrika, 2. junija. Bivši predsednik Zjed. držav Theodore Roosevelt bode v kratke1" obiskal misijon-ko postajo Kijaber ktera je last Američanov, ki imajo tam protestantske misijonarje. Predsednik ostane tam do sobote. Glavni stan onega misijona se zahaja v Philadelphiji.
Pariz. 2. junija. Franeo>ko mini-sterstvo inostranih del izjavlja, da nemška zatrjevanja vsled kterih bi bil francoski poslanik v Carigrad«, Constans zajedno z ruskim poslanikom Zinovjevom odpozvan. ker sta bila navadna "grafterja", niso resnična. Tozadevna poročila so pričeli nemški časopisi prvi razširjati in v Nemčiji se je tudi trdilo, da je snl-tan več let plačeval francoskemo poslaniku vsak mesec po $10.000 i* ruskemu po $5000 podkupnine. Hv nisterstvo izjavlja, da je to naj'nt'z-kotnejše obrekovanje brez najmanjše utemeljenosti.
Pariz, 2. junija. Takozvana "Alliance Fran^aise" je danes proslavila 251etnico svojega obstanka. Predt->edništvo pri slavnosti je prevzel-prejšnji predsednik francoske repn-blike, M. Loubet. Namen imenovane alijance je razširjati francoski jezik I in francoske ideale v inozemstvu. ' Petrograd, 2. junija. List Novoj« I Vremjr javlja, da se ruski car sesta-' ne 7. nemškim cesarjem dne 17. junija na Fin-kem zalivu, karr.or pride ear vsako leto na p«detre počitnice.
AVSTRIJSKI NADVOJVODA IVAN S AL V AT OR.
Njegov prejšnji slnga ga je definitiv-no spoznal
5eland, Ohio, 2. junija. Tukaj-st Leader naznanja, da je oni st, kterega so našli v Paines-ville, O., in ki trdi, da je avstrijski nadvojvoda Ivan Salva tor, oziroma Ivan Orth, pravi nadvojvoda. Nek Alojzij Jaeger iz C hi ca ga, ki je svo-ječasno bil nadvojvodov sluga v Avstriji, ga je te dni obiskal in v njem spoznal svojega bivšega gospodarja.
Vojaki proti žtrajkarjem
S an Francisco, Cat, 3. junija. V McCloud, v countyju Siskigon, je vlada poslala pet sot ni j milice, da vzdržujejo red mol tamošnjimi drvarji. ki so pričeli štrajkatL Šerif je namreč sporočil governerju, da njemu in njegovemu možtvu na ni-kak način ni mogoče vzdrževati mir. Governer je takoj nato odposlal milico na lice mesta. Ko so priSli vojaki v McCloud, so oblasti proglasile izjemno stanje.
Nesreča na železnici.
Pittsburg, Pa., 3. junija. Vsled geste megle sta pri Marsu, Pa., na Baltimore ft Ohio želeaniei skupaj trčila dva vfeka. Pri tem ao bOi trije ielemiiar* oMtL
BOJI NA KITAJSKEM.
Razne kitajske organizacije so ** pričele medsebojno bojevati.
Amcy, Kitajska, 2. junija. V pokrajini Heuwah. 56 milj severno od tukaj so sedaj boji med posameznimi tajnimi kitajskimi organizacijami na dnevnem redu. Nedavno so člani tajnih družb razdejali neko vas sedem milj daleč od Anhaja. Od tam so odvedli seboj deset jetnikov. Trideset vasi se je sedaj organizo-valo v posebno organizacijo, ktera šteje nad 5000 članov.
Nemiri v imenovanej pokrajini at* se pričeli že pred tremi leti in sicer, ker je nekdo ukradel nekemu ngled-nemu Kitajcu njegovo nevesto. je moralo vojaštvo med tainošnjiiB prebivalstvom posredovati, toda vspehi so bili pri tem le začasni.
Anarhija v Franciji.
Pariz, 2. junija. Stotine brzojavnih in telefonskih žic, ki vežejo Pariz z ostalim svetom, je bilo v zadnjem času porezanih. Policija je ugotovila, da je provzročiteljiea neka anarhistična organizacija, ki je v okrožnicah) izdajala povelja, naj se žice porežejo.
Generalni državni pravdnik je razsodil, da je pred kratkim astanov-ljena unija poštnih in brzojavnih T služben cev nepostavna korporacija, in da se mora razpustiti tekom dveh tednov. Ustanovitelji unije so mnenja, da se mora unija s splošno delavsko federacijo združiti. Toda pretežna večina poštnih uradnikov s tem ni bila zadovoljna.
Vsled štrajka mornarjev je najbolj prizadet ofcok Corsica, kjer se jc ravnokar končal štrajk železničarjev. Na otoka vlada veliko pomanjkanje živil in vsled tega draginja, ktero teiko občutijo tudi pnmolnej-5i krogi.
Situacija v Marali j« le —u zboljSana, dasiravno opravljajo poael na parnikio mornarji ia bojnih ladij.
"GLAS NARODA"
(Slovenlc Dally.;
Owned and published by the 8lov«nlo Publishing Co.
(a corporation.) FRANK SAKPER, President VICTOR VALJ A V EC, Secretary. LOUIS BEN EDI K, Treasurer.
Place of K u.-ine.-t> of the corporation and addreMMH of ab jve officers : 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New Y'ork City, S. Y.
Za celo leto velja list za Ameriko in Canado.......
" pol leta.......
" leto za mesto New York . " pol Ifta za merit o New York * Evropd za vse leto . .
" pol leta. . . " " " četrt leta . .
$3.00 1.50 4.00j 2.00 4.50 2.50 1.75 1
"GLAS NA ROPA" izhaja vsak dan iz-vzecu-i nedelj in praznikov.
"OUAS NARODA"
("Voice of the People") imued every day, except Sundays and Holidays. 0 Subscription yearly $3.00.
AdvartiM«menta on agreement.
Dopi-i l.rez po.ipi.sa in oeobnosti se ne
natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order.
Pri epr^uiembi kraja naročnikov
Erofimo, da ho nam tudi prejšnje »ivalidče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in po^iljatvam naredite ta na- j dov :
"GLAS NARODA"
82 Cortland t St.,	New York City.
Telefon 4687 Cortlandt.
Sežgana kava.
Svoječasno smo v Glasu Naroda poročali, da je glavna država republike Brazil, v kterej se prideluje največ kave na svetu, Sao Paulo, skn-Žala v prid lastnikov kavinih nasadov poskrbeti za to, da bi kava poslala dražja. Vsled tega so tamos-nji postavodajalci izdelali zakon, glasom kterega naj država pokupi vso pridelano kavo, ktero naj potem izvaža, v inozemstvo tako, kakor se v inozemstvu Lava potrebuje. Le na ta način se je namreč mogoče izogniti pre velike j produkciji, vsled ktere mora cena kave pasti tako, da *o lastniki fazend ali nasadov oškodovani.
D.žava je toraj pokupila ves pridelek kave. Kolikor bolj je pa država kupovala, tem večja je postajala produkcija kave. Lastniki fazend so namreč novi zakon izkoristili in tako so svoja zemljišča, na kterih pridelujejo kavo, vedno bolj plačevali. V letu 1906—1907 so pridelali mnogo več kave, kakor v kte-remkoli prejšnjem letu. Državi, kte-la je pokupila ves ogromni pridelek, ni bilo več mogoče svojo zalogo razprodati v inozemstvo, ker potem bi kava postala že cenejša in država \\ zgubila obilo denarja. Toda zaloga kave, ki je bila vladina last, je neprestano naraščala in končno je prišlo do tega, da dižavi .sploh ni bilo več mogoče lastnikom fazend plačevati za njihov pridelek Vlada je rapravila velike dolgove in poleg tega se jej je nabralo kakih deset milijonov vreč kave, ktero ni zamogia nikamor prodati.
Potem so se posvetovali, kaj naj počno in končno je prišle do tega, l da je država prenehala z nakupo-• vanjem kave in da je najela večje j državno posojilo, za kteio je zasta-! \ ila imenovano zalogo kave, oziroma j enih deset milijonov vreč- Država jo dobila v Angliji, Franciji, Belgiji in Zjedinjenih državah 75 milijonov dolarjev posojila. Da se pa prepreči padanje cene kave, ktero je morala vlada zastaviti za imenovano posojilo, so se dogovorili, da če vsako leto določena množit a kave postavi na svetovno trgovišČe, kjer naj se proda. Istodobno se je država Sao Paulo tudi zavezala, da bode skrbela za to, da se izvoz kave saj nekoliko omeji, da se tako omogoči Lsvoz zastavljene kave, kajti inače bi c« ae brezdvomno padle.
Sklenilo se je toraj, da se v času od 1. julija 1908 do 1. julija 1909 izvozi iz luk države Sao Paulo le devet milijonov vreč kave. Kar bi se pa izvozilo nad to količino, bi se moralo izvoziti pod izreduo visoko izvozno carino.
Ker je to pomenjalo za faziendei-rr. ali lastnike kavinihi nasadov veliko nevarnost, so slednji skrbeli za to, da pride njihov pridelek izredno hitro v luko. tako. da je bilo onih devet milijonov vreč kive, ktero so imeli izvoziti, že več mesecev pred določenim ali običajnim časom izvoženih. Od onega časa nadalje se pa iz luk države Sao Paulo ni izvozila niti jedna vreča kave.
Da posledice tega niso izostale, je samoumevno. Da se rq$ijo svoje zaloge, so lastniki nasadov svojo kavo prodali za izdatno manjšo ceno, kakor bi inače dobili za svoj pridelek. Sedaj, ko je določena količina kave la eksportirana, morajo lastniki nasadov čakati do julija, ker potem
bodo zamogli zopet izvoziti svoj letošnji pridelek. Vsled tega imajo naravno veliko škodo, ktero pa delavci še mnogo bolj občutijo, kajti večina brazilskih delavcev je itak c d vis na od kave. Od 1. marca nadalje slednji sploh nimajo več dela in seveda tudi ni kakega zaslužka, tako, da siromaki ne morejo živeti ne umreti. Z delom se prične, kakor rečeno, šele dne L julija. Na tisoče teh delavcev se je vsled tega izselilo v republiko Argeutino, tako, oa bode v brazilskih lukah nastalo veliko pomanjkanje delavcev, ko se prične dne 1. julija zopet z izvozom kiive. Tudi parniške* družbe imajo veliko škodo, kajti od marca do julija nimajo njih parniki. ko se vračajo iz Brazila, kaj voziti in se morajo prazni vračati v svoje luke.
Toda to se ni vse. Tudi v prihodnjem letu, ktero se prične s 1. julijem, se iz Sao Paulo glasom pogodbe ne sme izvoziti več, kakor 9500,000 vreč kave v inozemstvo. Letos se pa bode 7 imenevanej brazilski državi pridelalo najmanj i 1,500,000 vreč kave, tako, da se dva milijona vreč kave ne bode smelo izvoziti. Zaloga kave v državi se bode toraj povečala, mesto da bi se pomanjšala, tako, da izgleda sedanji položaj tako, da se bode država Sao Paulo v kavi zadušila.
In kaj naj se zgodi, da se tamoš-nje prebivalstvo reši takozvane ka-\ine povodnjiT! Evo: vlada imenovane kavine države je sedaj predlagala lastnikom bondov državnega posojila, naj v nadalje ne zahtevajo vee, da bi ostal izvoz kave omejen, zato naj se pa deset odstotkov vse kave, ki je namenjena za izvoz, zapleni kot nekaka carina — in ta carina, ki bode znašala prihodnje leto 1.150,000 vreč kare, — naj se jedno-sravno sežge... I)eseti del vse kave, ktero so najpreje morali posejati, potem potrgati, spraviti v zavoje in vreče ter potem voziti do morja, naj se toraj tam tekom prihodnjih let sežiga, da se na ta način reši državo in kapitaliste izgube, ktera jim preti od tega, ako postane kava cenejša.
Ta predlog je sedaj odvisen od mednarodnega odbora lastnikov bondov državnega dolga brazilske drža-\ e Sao Paulo. Kakor se nam dozdeva, so slednji v ta predlog že privolili, dasiravno se o tem javnosti še ni naznanilo.
Da so posledice takega, početja nesmiselne, je samoumevno, kajti kava, ki bi bila lahko vsled obilice pridelka v Sao Paulo, po vsem svetu cenejša, se raje izroči ognju, samo da se reši podjetnike, kteri so dali državi večje posojilo, malenkostne izgube.
Česa imajo pričakovati Slovani od Gross-ocsterreichcrjcv?
Na Dunaju obstoji neka družba posebne vrste — zidarjev. Zidati hočejo baje Grossoesterreich — "veliko Avstrijo". Na Dunaju izhlaja neki mesečnik pod imenom "Oester-reichische Zukunft — Avstrijska bodočnost, v -kterem razkrivajo svoj program, svoje ideje, in razlagajo ''etično-politieno" reformo Avstrije, ki jim je pred očmi.
Te dni nam je dopuščal čas, da &mo si nekoliko ogledali sestavke v zadnjem izdanju. Čitali smo z zanimanjem in videli, da so inspirator-ji tega veliko-avstrijskega glasila ''sveta Klara, ki po dnevi šivdi in po noči para"!
V	članku, posvečenem notranjepolitičnemu položaju v Avstriji in nje misiji v svetovnej politiki, pišejo marsiktero resnico, dobro idejo, pameten princip.
Tako pravijo n. pr. med drugim:
V	Avstriji so narodna nasprot-stva ustavno organizirana, ki zopet i'i zopet dovajajo do škandalov, ki se jih smatra za avstrijska protislovja. Zato nikdo ne veruje v resnost kake avstrijske grožnje. V na-ri državi ima vedno le tisti prav, ki nastopa najbrezobzirneje. Na Ogrskem je n. pr. na krmilu režim, ki nosi ime, pod čegar varstvom se avstrijska dinastija zasramuje. Na <)grskem so lojalni Hrvatje in Ru inuni izročeni Madjarom na milost in nemilost. Avstrijska politika obo tavljanja ni podobna oni Fabja Kunktarja. ki je hotelu sovražnika iHanibala) uničiti, kajti tu se Ha-nibalu izroča gospodstvo. V Avstriji naj se ne udajajo nadi, da bi posledice dosedanjih grehov mogli pokriti s hipnimi gospodarskimi' vabami. Po dogodkih zadnjih dni je bicer akutna kriza premagana, kajti kronična kriza ostaja. Usodna pogreška bi bila, ako bi hoteli ohraniti sedanje razmere v Avstriji le zato, ker se je notranja moč Avstrije tudi to pot pokazala Še močnejo, nego vnanje razpoke in notranje rane. To ni bila
zmaga dualisma, kajti madjaraka
hegemonija nas je vedno le ovirala.
Ali se vedno Se obotavljajo, da bi iazmere organizirali tako, kakor bi odgovarjalo položaju. Predloga o organizaciji Bosne in Hercegovine kaže moten kaos. Površnost, s ktero se vedno apelira na avstrijski patri-jotizem in državno misel za 8vrhe, ki so tej misli naravnost nasprotne, ceda bi se državno misel in patrijo-tizem tudi utemeljilo in opravičilo — to postopanje le slabi ljubezen do Avstrije. In vendar imamo tu historično podlago tipa narodnega razvoja z bogato bodočnostjo: narod-i-ega federalizma. Ideja organizacije nednarodne solidarnosti naj se spoji z narodno integriteto — narodno pravičnostjo in celokupnostjo. Iz organizacije nasprotstev naj se ustanovi organizacija solidarnosti! Na mesto medsebojnega državnopravnega izko-liščanja narodcu^naj stopita narodna varnost in avtonomija!
Avktor se sicer ne more prav veseliti ravnokar doseženega diploma-ličnega uspeha, ker meni, da se je izgubila krasna prilika, ali dostavlja, da je na eni strani prihranjena mladi kri vendar več vredna, nego vse drugo, na drugi strani pa Avstrija riti sama s seboj na čistem. In zaključuje: Avstrija mora zopet imeti svojo svetovno politiko. Do te pa se more povzdigniti le po politiki spoznanja, poštenja in odločnosti.
Z zanimanjem in nekakim zadovoljstvom smo čil hI", ta izvajanja, ki naj bi bila nekak — program, po kterem naj bi se reformirala notranja Avstrija, da se vsposobi za svojo misijo v svetovni politiki. Ali koliko razočaranja v hipu potem! Obrnili smo samo en list in naleteli na drug članek, v kterem se vse lepe teorije prejšnjega članka na glavo postavljajo in zdravi nazori s kolom ]K«bijajo — s kolom nemške narodne nestrpnosti in neznosljivosti.
V prejšnjem članku jadikujejo, da so v Avstriji narodni prepiri ustavno organizirani in žele, naj bi se Avstrija ojačila z refotmo na pod-!agi ljubavi, pravičnosti in narodne svobode!
Lep program, kakor je sploh lepih programov v preobilju v političnem življenju. Ali iz naslednjega članka smo izvedeli, da je to zopet jeden tistihi programov, ki naj !e paradira-jo in se — ne izvršujejo!
Članek, ki nas je neusmiljeno pahnil iz raja zadovoljnosri, govori o znani lex Kolisek-Axmann, vspejeti v deželnem zboru nižje-avstrijskem in narekovano od aajstrupenejega narodnega sovražtva proti nižje-av-strijskim Čehom! Prej označajo o-kelnost, da se pri nas narodna na-sprotstva organizujejo pod egido u-b.ave in zakona, kakor krvavečo rano. V članku "Lex Kolisek-Ax-mann" pa obsipljejo dunajske krščanske socijalce z najbritkejimi očitanji, ker so pač znali vsprejeti rečeni zakon, a ga ne znajo uveljaviti! Prej zahtevajo, naj se Avstrija reformira na podlagi ptavičnosti in medsebojne ljubavi "med narodi, potem pa naganjajo krščansko socijal-r.o večino v deželnem zboru nižje-avstrijskem takorekoč z bičem, naj vendar enkrat izsili sankcijo zakona, ki ga je rodilo najhuje narodno sovražtvo in ki nasprotuje principom državnih temeljnih zakonov o jednakopravnosti! A ta "Oesterrei-ehisehe Zukunft" se ue omeja sa-n:o na apel do krščanskih socijalcev, ki so baje patentirani ia privilegi-iani "Grossoesterreicherji'*, ampak j oživlja tudi vse druge nemške stranke, naj posvetijo stvari svojo pozornost, da bodo "besedam sledila ludi dejanja!"
O ljubezni nam govorijo in narod-ne spore obsojajo v — programu. V resnici pa zahtevajo, naj se ozakoni odredba, ki jej bode neizogibna posledica — povečano narodno sovraštvo in vir novim bojem do skrajnosti!!
Če se vrhu tega še spominjamo burnih zadnjih časov, če se spominjamo na dejstvw; da se tem Gross-cesterreicherjem pripisuje glavna žalostna "zasluga" ua divji in objed-nem bedasti gonji proti Srbom in proti hrvatsko-srbski koaliciji, da je pijana vladna družba v Zagrebu le irvrševalen organ programa Gross-oesterreicherjev, in da so na "vele-lzdajniškem" škandalu imeli Gross-cesterreieherji režijo v rokah:
če imamo vse to na mL?lihi, potem te moramo avstrijski Slovani zgra žati že nad mislijo, da bi nam kedaj rezala kruh taka "velika Avstrija", kakor bi jo hoteli zgraditi ti Gross-oesterreicherji!!
Tu pa tanl so nam že ljubši obože-vatelji Bdsmarcka in graditelji njegove Velike Nemčije, ker so vsaj — pošteno odkriti!
DOPISI.
Johnstown, Pa. Dragi mi Glas Naroda:—
Tukaj je ubilo na železnici Matijo Tavželj, ki se je \raČal iz piknika, ki ga je napravilo društvo Adrija S. N. P. J. Pokojnik je bil iz Otoka pri Ložu in zapušča v stari domovini sta riše"* in več sester, tukaj pa brata. Pokojni je bil star 24 let, mirnega obnašanja in splošno priljubljen med tukaj živečimi rojaki. Lahka mu tuja zemlja ia v miru naj počiva! Bil je član društva sv. Barbare postaje št. 8 v Johnstownu. Pozdrav vsem rojakom in rojaki-
niatn!
Fran Gabrenja.
Collinwood, Ohio. Spoštovani gospod urednik:—
V	štev. 51 Glas 'Naroda sem poročal o delavskih razmerah in pripomnil. da bodem zopet poročal, kadar se bode obrnilo na boljšč. Sedaj naznanjam, da se takozvana prosperi-teta zopet vrača. Tukajšnja tovar-ra, ki ima več delavcev vposljenih in ki je pred meseci znižala delavni čas na štiri dni v tednu, dela sedaj zopet po pet in pol dni v tednu. Plača in drugo ostane pri starem. Vendar za sedaj še ne svetujem rd-jakom semkaj hoditi dela iskat, ker je še vedno mnogo delavcev, ki iščejo zaslužka.
V	nadi, da bodem čital tudi iz oruzih naselbin boljše vesti, pozdravljam vse bralce in bralke Glas Naroda, listu pa želim obilo uspeha.
Fran Ule.
Carbon Hill, IIL Dragi gospod urednik:—
Is tukajšnjega kraja fe niste dobili nobenega dopisa, zato sem se jaz namenil opisati, kako se nam godi. Hvala Bogu, o krizi nimam kaj poročati. Dela se vsak dan pc osem ur. Tukaj nas je precej Slovencev, največ pa je Lahov. Dasiravno se vsaki dan dela, vendar ne svetujem rojakom semkaj hoditi, kterega križ rad boli, ker tukaj so namreč rovi visoki samo po tri čevlje.
Zahvalim se lepo gosp. rev. Anton Sajevnikarju, ki sc je potrudil in nas prišel obiskat, da smo zadostili dolžnostim, kakor nas uči kat cerkev.
Človek ne ve, kje ga nesreča čaka. Bili smo v rovu, pa je nastal tak potres, da smo mislili, da se bode rov zrušil. Vsi zbegani smo letali eden do druzega in hoteli ubežati iz rova. Tudi doma so nam rekli, da so se bali za nas. Ven-iar hujše nesreče ni bilo.
Pozdrav rojakom in rojakinjam širom Amerike. Glasu Naroda pa
želim največjih uspehov in obilo naročnikov ter predpiačnikov!
Anton Čermelj.
Z bombami za svobodo.
ROJAKI, NAROČAJTE SX NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI Di NAJCRNUftl DMIflSI
S
Slovensko katoliško
POZDRAV.
Pri odhodu v s:aro domovino pozdravljam vse prijatelje iu znance v Clevelandu, Ohio, kakor tudi Trav-rikarjevo družino in druge, kteri so me spremili na postajo. Srčna hvala Ivanki Pajku in njegovi gospej za njih gostoljubnost in uprav gentle-rnanski sprejem. Pozdrav cbilelji Šega (ravnotam).. svoji soprogi in otrooi^m ter vse:a ostalim znancem v Conemaugh, Pa. Na srečno svidenje !
New York, 2. rožnika, 1909.
Alojzij Andoljšek.
Pri i m!hodu v staro domovino pozdravljam še enkrat iz obali Atlantika mojega brata Antona z družino, Josipa Zaje in družino ter Ivana Zaje z družino v Hibbing, Minn., ter jim kličem: Živili! Na svidenje! New York, 2. rožnika, 1909.
Ivan Strojan.
Pred odhodom v staro domovino pozdravljam brata v Aspen, Colo., in sestro v Pueblo, Colo., bratranca v
Cumberland, Wash., in svaka F. Prešerna v Aldridge. Mont., ter jim kličem : Na svidenje!
New York, 2. rožnika, 1909.
Ivan in Ana Lesar.
Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse rojake, posebno pa Ivan Severja in Fran Tičarja v St. Clair, Pa.	zdar!
New York, 2. rožnika, 1909.
Ivan Premru.
Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake širom Ajne-rike, posebno pa znance prijatelje v Pueblo, Colo., kakor tudi mojo soprogo in brata. Živili!
New York, 2. rožnika, 1909.
Ivan Hrovat.
Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake širom Amerike, znance in prijatelje v Chishbl-mu, Minn., posebno brate Franja z družino, Načeta z družino in Jerneja. Z Bogom!
New York, 2. rožnika, 1909.
Ivan Muhič.
Povest ia aucedenskega iivljenja.
Piše Niko Nini*
(Nadaljevanja.)
XVTL
V bližini sela Ljubotiči je imela odmor četa turške redne vojske, ae-SToječa iz petsto mož. Bila je na poti proti Onbir-kuli, ke* je glavni poveljnik doznal, da se v tamošnji bližini vrše boji med srbskim vsta-škim vodjo Trajkovičem in Husejn-begom. Odposlana je bila ta četa, da napravi mir ter polovi vstaše. Dokler so samo Arnavti zažigali krščanska sela in morili srbske kmete, se niso turške oblasti zmenile, da bi čuvale rajo; če se je pa raja dvignila, se je oblast takoj spomnila, da treba napraviti mir in red. A tudi v tem slučaju se ni smelo ničesar zgoditi Arnavtom. Oblastnije so bile preslabe, da bi napravile red v deželi, kjer so bili pravi gospodarji arnavt-ski velikaši, ki so bili vedno najbo-lja opora vsake reakcije, dokler se jim je dopuščalo, da so v lastni deželi po svoje gospodarili.
Tudi takrat je dobil poveljnik eks-pedicije nalog, da ima z rajo strogo postopati, medtem ko se Husejn-be-govim ljudem ne sme ničesar zgoditi. '•Temu begu se ne smemo zameriti"
—	tako je zaključil paša svoja navodila, ki jih je dal voditelju čete, bmbaši (majorju) Hakim-beju.
-	Ta je imel zbrane krog sebe častnike svoje čete. Sedeli so v krogu, ra turški način. Zbijali so šale s sultanom in njegovim serajlom, z raznimi paši in njihovimi haremi, ter so konečno prišli tudi na svojega muteserifa, Ferid pašo.
—	Res, čuden je ta naš Ferid-pa-šu, je menil major Haltim-bej, simpatičen mož, približno štiridesetih let; — on pravi, da moramo napraviti red, a onemu, ki je glavni pro-vzročitelj nereda, se ne sme zgoditi ničesar. Bil bi res že skrajni čas, oa se napravi konec temu gospodarstvu v naši državi. To nas mora konečno privesti na rob propasti.
—	Oprosti, Hakim-bej, a na rob propasti ne moremo več priti, ker tam smo že! je pristavil mlad poročnik.
Neki stotnik pa je pripomnil ironično :
—	Vse dobro prihaja od padišaha, ki razširja iz Yildiz-Kioska svetlobo, srečo in blagostanje na pravoverne kakor neverne svoje podanike.
Častniki so se zakrohotali. Bili so to sami Mladoturki in člani tajnega revolucijonarnega odbora za '' edin-stvo in napredek".
Razposlali so nekaj patrulj ter se zavarovali proti morebitnim iz-nenadenjem. Kake nevarnosti niso slutili, tem manje, ker je bilo še dobrih šest ur do Ombir-kule, kjer so se vršili boji.
Ko so se častniki še smejali stot-nikovim besedam, pritekel je jeden izmed vojakov, ki so bili razposlani nr. patruljo, ter sporočil, da se je streljalo na njega in njegovega tovariša; on da se je pravočasno umaknil, medtem ko je bil njegov tovariš ubit.
Častniki so skočili po konci, vsak k svojemu oddelku in v par minutah je stopala četa dalje v bojnem redu.
Sedaj je bila prilika za opazovanje teh vojakov,»"ki so bili člani turške redne vojske. Bili so to večinoma Anatolci, temne polti, zagorelih obrazov, nekteri črni skoro kakor zamorci. Večinoma so imeli na sebi zakrpane, nekteri celo popolnoma iaztrgane obleke. Na nogah so nosili večinoma opanke najrazličnejših vrst; le malokteri je imel čevlje, skozi ktere so mu moleli goli prsti. Bilo je tudi takih, ki so bili popolnoma bosonogi, in takih, ki so imeli gorenji del života popolnoma gol, tako, da se je videlo celo njih krepko razvito telo in močne mišice na ro-kaht Bilo je med temi vojaki takih, ki niso imeli na sebi druge obleke, nego krog ledij ovit pas, tako, kakor se nam navadno predstavlja oba razbojnika na križu.
Stopali so tako dobre četrt ure, ko je dobil poveljnik major Hakim-bej sporočilo, da se prilično četrt ure dalje opaža v gozdu neko sumljivo gibanje.
Majorju se je stemnil obraz in na-gnbilo čelo. Zopet bode moral voditi svoje ljudi v boj proti onim, ki se bore za svobodo, za ono svobodo, po kteri hrepeni tudi on sam, za ktero bi rad dal svoje življenje A tukaj? Bi-li bilo vredno, da pogine, da pogine v službi reakcije in korupcije, v boju proti njim, ki se bore za svobodo zlatofl! Ono svobodo, ki jo je pač videl na Francoskcm, ko je bil dodeljen tamošnji armadi, ono svobodo, ki dela narod srečnega, mu pomore do sreče in blagostanja, medtem ko se v njegovi nesrečni domovini ne sme niti omeniti njenega ima-
a
podp.društvo

sveteBarbari
'i>5
Za 2jediiyene države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. hkorporlrano dne 31. januarja 1902 v dria*l Pennsylvania.
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. 0. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, Mineral, g« I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, O. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. ^
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik, Weir, Kansas. KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, fa FRAN KNAFELJC, EL nadzornik, 009 Braddock Ifcvs* dock, Pa.
FRAN SUNK, m. nadzornik, 50 Mill Street, Lazer&e, Fa.
POROTNI IN PRTZTVNI ODBOR:
PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. 0. Boot 9ft, Willock, £a. IVAN TORNIČ, H. porotnik, P. O. Box 622, Forest Git/, |
Dopisi naj se pošiljajo I. tajnika: IVAN TELBAN, P. ig. Forest City, Pa.
Dnfevw* glaafla j« "GLAl NARODA."
r.a, dočim ječi narod v robstvu in gladuje.
Ali Hakim-bej jo bil vojak. Vojak, navajen na pokorščino. "Tudi naša ura pride in tudi nad našo ne-siečno domovino zašije zlato solnce svobode. A sedaj treba napraviti svoj o dolžnost.' *
In s krvavečim srcem je uredil svojo četo tako, da je bila pripravljena na obrambo in napad.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Dopisniku iz Brooklyna, N. Y. Vaš spis ne moremo priobčiti, zadeva ni tako važna. Vrjamemo, -da so pevci, pevke in vsi sodelovalci zadnjega koncerta "Domovine" užalje-r.i. Gospod kritikar je vse tako kritiziral, kakor bi imel opraviti z iz-vežbanimi pevci ali glumači. Dobro se vežbajte in širite naše slovensko petje! Priporočali bi pa Vam, da laje sezite po lepih narodnih pesmih, rego modernih skladbah, dasi smo prijatelji novih skladb, toda narodna pesem gre najbolj narodu v srce. Vedeti pa morate, da kritizirati zna vsakdo, a drugače je z delom, požrtvovalnim delom. Dalje pa: bodite vendar samostalni, ne pustite se od vsacega vpregati za predprego, ali "furrajt"!
NAZNANILO.
Članom društva sv. Barbare postaja št. 8 v Johnstownu, Pa., ae naznanja, da bode dne 6. junija nova maša našega rojaka g. Ivnika. Valei tega se preloži naša redna seja aa 32. junija ob 9. uri zjutraj.
ODBOR.
NA PRODAJ.
Radi odhoda v staro domovino ae takoj proda lepa in prostorna hiša, ktera obstoji nasproti slovenske iole in poleg železne tovarne. Slovensko šolo obiskuje nad 200 otrok in v tovarni dela nad 15,000 ljndi, od teh je čez 5000 Slovanov. V hiši spodaj ste dve veliki trgovini, groeerija ia trgovina oblek. Zgoraj je 15 sob in sicer za stanovanje treh družin, sa vsako po pet sob.
Vsa pisma glede natančnih pojasnil pošljite na naslov:
John Mladak, 2038 W. 105tb St., N. W., (19-5—19-6)	Cleveland, Ohio.
Iščem svojo ženo MARIJO ŽUPEC, roj. Rošel, doma iz Stavče vasi pri Žužemberku. Od mene jo je popihala z nekim ADOLF TRAVNI-Kom iz Trebnega. Ostavila je tu moža in 3 nedorastle otroke. Kdor rojakov bi vedel naslov zapeljiv-ca in moje žene, ga vljudno prosim, da mi ga naznani. Naslov: Aloysius Župec, 3908 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio.
(2-4-6)
Iščem bratranca JOSIPA SEGU-LIN. Doma je iz vasi Markovšči-ne. Pred dvema leti sva bila v Pennsylvaniji. Prosim cenj. rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali pa naj se sam javi, ker poročati mu imam nekaj važnega. — Frank Hervatin, F. D. D. 3, Box 2, ^.kTon, Mich.
NAZNANILO.
Slovensko katoliško podpora* dnh štvo SV. JOŽEFA it 12 J. S. K. J. za Pittsburg, Allegheny, Pa, ia «h»-lico ima svoje redna seje vaaka in^a nedeljo v mesecu.
Društvenikom se	y
se istih v polnem številu udeleževali ter redno donafiali svoje mmnžii prispevke. Nekteri udje, ki sa radi oddaljenosti ali dela ne morejo saj leži ti, naj svojo meseČnino na rega izmed izvršujočih uradnikov pod spodaj navedenim naalovun do-pošiljajo.
Pri redni društveni seji daa IB. dee. 1908 izvoljeni no bali iloiofi uradniki za leto 1909:
Predsednik: Fraa Kreaa, 6199 Natrona Alley, Pittsburg.
Podpredsednik: Vineene VoDe, M Tell &L, Allegheny.
L tajnik: Josip Muika, 105Spring Garden Ave., Allegheny.
H. tajnik: Nik. Povie, 34 Gaidaa St., Troy Hill, Allegheny.
Blagajnik: Ivan Arch, 79 H^k St., Allegheny.
Zastopnik: Ferdinand Volk, IS 42nd St., Pittsburg.
Zastavonoša: Fran Golob.
Odbor:
Fran Koncilja, 843 Bloaaoa Allay, Allegheny.
Ivan Kaiček, 843 Bloaaoa Allay, Allegheny.
Ivan Mestnak, 849 Parry 8L, Allegheny.
Fran Strniša, 101 Villa Allegheny.
Ivan Simonfcič, 809 Gorat Alley, Allegheny.
Alojzij Bntkovič, 812 Green St, Allegheny.
NA PRODAJ.
Enonadstropna hiša na štoru v Clevelandu, Ohio, 8199 8t Clair Ave., N. E. Pri hiši je valike kegljišče in je sedaj tam dober saloon, kterega ima Svete, po lirniih Zalar. Več se poizve pri lastnikih: Kanšek bratje, 6129 St. Clair Avenue, N. E^ (2-8—6)	Cleveland, Okie.
Kje je LEOPOLD CIMPERMAN? Doma je iz Roba rake fare pri Vel. Laščah. Pred enim letom je bival v Beaver Hill, Coos Co., Oregon. Za njega bi rada zvedela njegov brafin oče in lepo prosita, še ve kdo za njega, naj ga "»"fmi, sa kar mu bosta prav hvaležna, aH pa naj ae sam javi — John Ctmper-man, Box 42, Ash tola, Fa.
(3-7—6)
NAZNANILO.
Začetkom meeeea maja je potovanje obče znani rojak
JOHN GRDINA starajU. trgovec in p* *" w	9.
Omenjeni obišče svoje ananas is prijatelja po rasnih krajih v Zjad. državah in objednem zastopa tvrike Travni karjevo t Clevelaadn, Ohio. Pooblaščen Je peMrati ■■ni^ai m "Glas Naroda" in ga rojak« pripomiaao.
Upravništvo "Glaea Ns
(VaL
Kje je FRAN JAKLIČ, po Basest Dama je im Sašu Laiee*. Rojaka iirom prosim, ako ve kado slov, naj ad ga niti, afi naj'm pa mm. javi — Joe Ferko, P. O. Bok 7M, Canyon, Utah.
Jugoslovanska
KatolJednota.
.uAwporuuna dne 24. januarja 1901 v državi Mbneaotik Sedež v ELY, MINNESOTA
URADNIKI:
Predsednik: FRAN MBDOfi, »483 Mac Ave, le. OUoft, DL
IVAN OBRH, podpredsednik, F. O. BOX »7, Braddeek, Pa Olavai tajnik: JURIJ L. BROŽld, P. O. Bes 484, Wtj. MSmm. Fwaiial tajnik: MASA KERŽIČNIK, L. Box 383, Reek Sirtip, Wye. Biagajaik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 185, By,
NADZORNIKI:
ALOJKLT VIRANT, freieeiaft- nadzornega edkera, eer. 18. Ave. *
street, lentk Lorain, Okie. IVAN PRIMOŽIČ. H. aadzernik, P. O. Bez 841, MIh, Mast UTITART. KLOBUČAR, tretji aadzernik, 118 — Ttk Street, Oainmet,
POROTNI ODBOR:
IVAN KKBttblXK,
P. O. Bez 188,
IVAN M. GOSAK, XL peietalk. 8318 rVAJT MURNA R, HL porotnik. Box 86, Ely, Mian.
travnik: Dr. MARTIN J. TOO, TU Nertk Okka«e Street,
484,
Krajema društva naj blagovolijo poiOJatt vee dopisa, prememke Anf* Uetine aa fUvnega tajnika: OEOROB L. BROSOK. Bei po eiejeai tajnika in nobenem dragem. poWjatve naj pošiljajo krajevna drafcva aa blagajnika: OOUŽB, P. O. Bez 106. Ely, Iftaa, po svojem naUp^ki In ffirtopnfVI krajevnih delitev naj poilSeje dapUkat a glavnega tajnika JiiiHu Vee pritoibe ed strani krajevnik drnitev Jednote att aaj ss poMUsje m, predsednika #eretnega odbora: IVAN KERŽIŠNIK. Bez 188, Bardine. Pa. Pridelani marajo biti vsaki natančni podatki vsake
glasite Js "GLAS NARODA."
Drobnosti.
ti v dež. bolnico. Škode je do 10.000 K. Kako je ogenj nastal, se še ne
KRANJSKE NOVICE.
V	Ameriko. Dne 17. maja se je z južnega, kolodvora v Ljubljani odpeljalo t Ameriko 118 Hrvatov in 10
Slovencev.
Stjepan Radič je nedavno zvečer predaval v ljubljanski akademiji o "Rusiji". Nemci so zagnali maio krika in "baron" Schwarz je kar dal mobilizirati 30 orožnikov in vso mestno policijo. Ti ljubi birokratje!
V	Ljubljanico je padel na sv. Petra nasipu 81etni šolski učenec Ern. Rus. Ko je Pollakov usnjarski pomočnik Viljem Go the to opazil, je skočil pri tovarni čez zid ter hitel v ▼odo do potapljajočega se dečka. Dečko je bil že nezavesten in le še par minnt, pa bi mn bila ugasnila luč življenja.
Izpred sodišča v Ljubljani Dne 18. maja se je vršila pred deželnim sodiščem razprava proti Janezu Mir-tiču radi prestopka zoper varnost Življenja. Obtoženec se je namreč dne 18. marca t. 1. spri z Antonom Kurentom. Pri tej priliki je Kurent Mirtiču zagrozil: "Čakaj, boš zvečer hudiča videl." Obtoženi se je začel Kurenta očividno bati, se nekaj korakov odstranil in potem vrgel v smeri proti Kurenta težki, 90 cm dolgi kos železa. Slednji se je tako nespretno izognil — sključil se je namreč k tlom — da ga je železo sadelo ravno na desno stran glave. Zsfiobil je na tem mestu vlom lobanje in je kmalu umrl vsled otrplje-nja možganov. Obdolženec je krivdo priznal. Obsojen je bil na 14 dni zapora.
Ogenj na Bledu. Dne 16. maja popoldne ob pol 2. uri je začelo aaglo-ma goreti v Zagoric&h št 10 pri Parks. Blejski gasilei so došli ob 1. uri popoldne v Ribno k slovesnosti blagoslovljenja zastave ondotne požarne brambe. Ko opazijo ogenj, takoj hite nazaj gasit. Pa ogenj je bil že pogašen. ko pridejo v Zagorice. Pogorela je vozarnica fijakerja Sim. Pogačarja, ki je bil kot ogajegasec sam v Ribnem. Sosednje hiše so se že začele vnematL Ljudstvo je bilo vsled lanskega požara silno prestrašeno. Kako j^ nastal ogenj, se ne sna. Domači otroci niso zažgali.
Smrtna kosa v LJubljani: Umrl je posestnik Tomaž Skerlj iz Trnovega. — Umrla je Marija Breskvar. — Umrli so: Alojzij Svebšek, delavčev sin; Marija Sever, dekla; Štefan Zlasel, gostač, 86 let; Ana Vidmar, kajžarjeva hči, 10 mesecev; Alojzij Zupan, mizar.
Ogenj. — Seaska pseearečDa. 17. ■laja okrog 11. je začelo gorati ▼ VrVjensfc pri gostilničarja in župa-aa Martinu Fnriaau, po domače Svi-fjja. Pogorela so mu itiri gospodarska poslopja ter prišle pri tem t niš troje govedine. Sltržkinja Marija ki j« spala v hlevu, se je ta»
Vrat si je prerezaL Duh je otem-nel v Mengšu Jakobu Zormanu. V blaznici si je pre rezal vrat.
Kobilice niso razširjene samo po
Krasu; veliko je te škodljive živali tudi po Gorenjskem. V nekterih krajih po Selški dolini so objedle vse mlado bukovo listje. Grmovje bukovo ima samo listnate žile.
PRIMORSKE NOVICE.
Ljubezen je razgrela 271etnega J. Brica v Gorici, da se je hotel polastiti nekega dekleta; vrgel jo je na tla, ali dekle se mu je le izvila. Ker jej je kratil osebno prostost, je dobil za to 4 tedne ječe s postom vsak teden.
Ewiva Italia" 1 — 491etni Albert Cescutti iz Strasolda v Gorici je bil obtožen, da je zaklical v Ajelu v navzočnosti drugih dvakrat 'Ewiva Italia'! Sodnija v Gorici pa ni našla krivde po par. 305. kaz. zak. zato ga je oprostila obtožbe.
Blagajniški vlom v Trstu. Neznani vlomilci so vdrli nedavno v noči v trgovino E. Basila v Trstu ulica Lazzaretto vecchio 12. Navrtali so z znanim tihim- svedrom v blagajno okroglo lukajo v premeru 10 cm'ter odnesli iz nje jeden bankovec za tisoč kron, 50 napoleandrov, 340 kron v srebru, nekaj kreditnih listov tržaškega kreditnega društva, brilant-no zapestnico vredno 1400 kron in nekaj prstanov vrednih 1000 kron. Šiloma odprte so našli tudi predale v trgovini, v kterih je bilo vse razmetano in se še ne ve koliko manjka. Vlomilci so pustili v trgovini ročaj za tihi sveder, jeden navaden leseni sveder in več koncev raznih sveč.
Pravda proti irredentarjem v Trstu, Na tržaškem dež. sodišču so obrnjeni Lahi ki so pri pogrebu Ober-dankove matere Josipine Ferencich-Oberdank nosili venec z italijanskim trakom in napisom: "I giovani di Trieste — alia madre di Guglielmo Oberdank" (tržaški mladeniči — materi Oberdankovi) v zapor, in sicer: Rajmund Mas sin i, Rudolf Val-marin, Fran Mosettig, Rainieri Fei po dva tedna, Evgen Lachovich 10 dni, predsednik društva " Giovani Trieste", odvetniški kandidat dr.
ga bana Raoeha nalog, naj mu kupi na Štajerskem kako posestvo, ki bi bilo posebno pripravno za lov in da naj proda sedanje njegovo posestvo Martijanec na Hrvaškem.
Vlak je užgal smrekove in bukove gozde ob pndnožin Mežaklje, ki so last posestnikov M. Čopa, V. Goloba in Katarine Svetina iz Dobrave, občina Gorje na Gorenjskem. — S pomočjo raznih požarnih bramb iz sosednjih krajev in železniških delavcev se je posrečilo ogenj kmalu omejiti.
KOROŠKE NOVICE.
Vlak je povozil pri Št. Vidu na
Glini kmečki voz, ko je peljal čez cestni železnieni tir, ga razbil in poškodoval hlapca, ki bo bržkotne vsled dobljenih poškodb umrl.
Napad z bombo. V Tregistu pri Voitsbergu je vrgel nedavno zvečer nek neznanec v stanovanje gozdarja J. Požarnika skozi okno bombo, ki se je v sobi z groznim pokom Razletela. Razbila je okna in vse pohištvo ter gozdarja močno ranila. Sumijo, da je to storil bržkotne kak lovski tat, ktere je Požarnik z vso odločnostjo in uspešno preganjal.
HRVATSKE NOVICE.
Požar v Zagrebu. Nedavno se je vnelo v Zagrebu na Savski cesti veliko vojaško skladišče, v kterem je bilo nad 30 železniških voz umetno v zavoje zvezanega sena. Ogenj se je z neznansko hitrostjo razširil in le slučaju, da je bilo po dnevi in mirno vreme, se je zahvaliti, da so po tru-dapolnem gašenju, kterega se je udeležila vsa požarna hramba v Zagrebu, ter vse vojaštvo, ogenj omeji-ii in obvarovali sosedna skladišča moke in drugih vojaških potrebščin, ki so nagromadene v velikih množinah v posameznih skladiščih. Kako je ogenj nastal, se ne ve, pač pa sumijo, da je bil nalašč podtaknjen. Skladišče je bilo zvečer ob 6 zaprto in je imel ključe pravilno spravljene oskrbnik. Da bi se bilo seno vsled vročine in hudega pritiska samo vžgalo, kakor trdijo nekteri, je nemogoče. Škoda znaša nad 400 tisoč kron.
Na grobu zaročenke se je ustrelil.
V Zagrebu se je ustrelil na grobu Terezije Feis, ki je umrla pred mesecem v 23. letu starosti, njen zaročenec Josip Držič. Prišel je na grob zaročenke, objel križ na njenem grobu, zapisal nanj 'O Rezi, radi Tebe' ter se ustrelil. Bil je takoj mrtev.
Ustavljena zgradba"ličko - dalmatinske železnice. "Hrvatski" brzo-javljajo z Reke, da so vsa preddela
z.a zgradbo ličko - dalmatinske železnice po višjem nalogu iz Budimpešte, ustavljena. Tudi dalmatinska vlada je dala sličen nalog inženirjem v Kninu, ki so delali na dalmatinski strani. To se je zgodilo vsled intervencije Madžarov, ki radi Reke nočejo, da se preko teritorija Hrvaške gradi kaka druga železnica.
dunajskem arzensln prišli na sled velikim nerednoetim. Neka nemška tvrdka je baje oškodovala avstrijski erar pri prodaji usnja za četrt milijona kron. List pripominja: Ta vest, ki smo jo dobili iz povsem zanesljivega vira, zanima tudi nas, ker izvaža ta nemška firma mnogo usnja tudi v Srbijo in ako ona tako trguje z avstrijskim erarjem, kako šele trguje s srbskimi trgovci.
—=—
KRETANJE PARNIKOV.
Sledeči parniki odpfajejo u NEW YORKA:
AUSTRO - AMERIK ANA PROGA.
V	Trst in Reko.
Laura.................. 8. junija
Oceania ................ 16. junija
Martha Washington .... 23. junija
Argentina .............. 7. julija
Alice .................. 20L julija
Laura .................. 28. julija
WHITE STAR PROGA.
V	Sonthamptea.
Oceania..................8. junija
Teutonic................IS. jsoija
Adriatic...............28. jondja
Majestie................30. junij*
Oceani« ...........r.... 7. julija
Teutonic................ 14. julija
Adriatic ................ 2L julija
Majestie ................ 28. julija
FRANCOSKA PROGA. V Havre.
La Provence............10. junija
La Savcie............. 17. junija
La. Lorraine............34. ponija
La Provence ............ L julija
La Ssvoie .............. 8. julija
La Toi-raiiie...........16/ julija
La Bretagn* ............ 22. j-Jija
La Provence......... "?. jilij .
HAMBURG AMERICAN LINE. V Hamburg.
DEUTSCHLAND........ 6. junija
President Tifn-frHa........ 8. jomja
Cincinnati (novi)........12. jaaxja
Blueeher .............. IS. junija
Amerika................IS. junija
Cleveland .............. 18. junija
President Grant ........ 80. junija
SEVERONEMftKI LLOYD. T Bnmma.
Kronprinz Wilhelm..... 8. ji lija
Primz Friedr. Wilk^Lm____10. junija
Kjonprinm—in Geedlis .. IS. junija
Friedrieh der Gross*----17. juaija
Barbaroeaa..............18. junija
Kaiser Wilk. der Groeae . .A junija
Grosser Knrfnret........24. junija
WHhefaa U.......88. jastjs
sr VAiNO.'
IA SLOVKNSKX TJ
Vsled zahteve nekterik rojakov na ro&H smo zopet v ljubljeni vešj« število
pravih domačih kes,
ktere imamo sedaj v zalogi, dolge po 70 in 86 em.
Na rsapolsfo imamo tudi domače krnaOns — '(sds) tat klepalno orodje.
Ker je bilo letos vprašanje po tem blaga tako veliko, da izvršiti vsak naročil, svetajeme onim, da se ie sedaj preskrbe s tan orodjem sa prihodnje pelstje. Gled« cen pišite na:
PRANK SAKSKB OO. 88 Oertlandt St., New York. K. T
ZA KADILCE!
Prodajam cigaretni tobak poštnine pro« sto po afedečin cenah : Mittelieiner Tur-kiseher 26 h (drajcener) po 13 ct. Feinei Hercegovina 34 h. (zipcener) po 17ct Posebne cene sa prodajalce. Zaloga avstrij. bonus, in here, tobaka.
A. Logar, 26 E. 119. St., New York.
11 LETNI OBILNI USPEH

Pred 11 leti je slavni in obče znani zdravnik od Collin*
Sew York Medical Instituta ustanovil v korist moških žensk In otrok naših rojakov ta prekoristni In pre-potrebni zdravniški zavod. V tem Času je mnogoi naših bolnih rojakov zadobilo popolno zdravje in mnogo moških in žensk svojo prejšnjo moč. Na ta način je bilo osrečenih mnogo družin. — Ta velikanski uspeli In nepopisne dobrote CloveStvo pa j» pripisati edino le vestnosti zdravnikov. kateri imajo neko posebno osebno čustvo do bolnikov. k:ikor da bi bili isti njih lastni bratje ali sestre. Nadalje svežim in pristnim zdravilom, tera delujejo liitro ln sigurno in ka tera se napravljajo v lastnem kemičnem laboratoriju pod osebnim nadzorstvom zdravniških ravna teljev. kar jamči bolniku v najkrajšem času popolno ozdrav ljenje. Najtočnejša postrežba in najnižje cene. The Collins New Yor Medical Institute je prvi. najstarejši, n£ večji In najzaneslji


r
Pozor rojaki!
NIC
ne stori kako dolgo sta bolni in ako težka je bolezen in če so Vas drugi zdravni-že odslovili kot neozdravl — ne iz-ubite zaupanja, dokler se niste obrnili na zdravnike tega zavoda, ali jim točno v svojem materinem jeziku opisali svojo bolezen jim natanko označili vse simptome in %-zroke bolezni, ker Vam zamorejo še pomagati. IW Speicalisti za bolezni oči. ušes, osa. grla in kožinih bolezni. ~ Najboljši operaterji za vsakovrst-oneracije.
Veliki stroj (mašina) z X žarki potom katere se vidi naravnost v človeško telo ter se zamore najti vsaka najbolj skriv-a bolezen.
* Veliki električni stroj za bolezni, katere se morajo z elektriko zdraviti (živčne bolezni). Plilte takoj po veliko zdravilno knjigo Človek, njegovo življenje in xdravaje. katera se Vam takoj dopošlje, ako pismu priložile za 15 centov poštnih znamk.
J. J. MeGlade, Dr. J. P. Coy le r.ilrn vnlnka ravnatelja.
Collins New York Medical Institute
I40 WEST 34th STREET, IMENA/ YORK, IM. "V.
vejši zdravniški za vod za Slov v Ameriki, kjer se nahajajo naj boljši in nt bolj izkušeni ter za nesljivl zdrav ni ki.
RED STA* U2VE. V
BALKANSKE NOVICE.
Srbija in Bolgarska. Belgrad, 18. maja. Bolgarska vlada je obvestila srbsko, da so velike sile priznale neodvisnost Bolgarske; obenem se zahvaljuje srbski vladi na njeni čestitki in izraža nado, da ostanejo odno-šaji med sosednjima bratskima kraljevinama vedno tako prisrčni kakor sedaj.
Jugoslovanski poslanci pojdejo v
Bosno. Dunaj, 18. maja. Jugoslovanski poslanci, brez razlike na strankarsko stališče, nameravajo v kratkem prepotovati Bosno in Hercegovino, da bi stopili še pred otvoritvijo dež. zbora v dotiko z ljudstvom. Ob tej priložnosti bi bili v vseh večjih mestih ljudski shodi, na kterih bi se volivcem pojasnil pomen ustavnega življenja, da ne bi volilo, kakor bo hotela vlada. Pravijo, da skupni finančni minister baron Buri jan tega sklepa ni bil niČ kaj vesel in da je hotel za vsako ceno preprečiti agitacijsko potovanje jugoslovanskih poslancev v svojem paša-iiku.
Zeeland .. Kroonland Lapland .. Vaderland Zeeland .. Kroomlamd
6. jvmja 12. junija Ift. janija 28. jvmij*
3. jalija 10. julija
Viljem tedne.
Amedeo Mussafia pa v 4
NOTICE.
Strela je udarila v Sp. Dr&vogra du v veliko staro lipo pred proetijo in preskočila z nje na neko kočo, v kteri je iskala zavetja stara ženica, ki je oslepela.
Ustrelil se je v neki vojašnici v Gradcu pešec 27. pešp J. PefiL Vzrok je neznan.
Baron Saneh na Štajerskem? Hrvaški listi poročajo, da ie neka žabe apeirfa, da eo j« morali prepelja- grebika agentura dobila od hrva5ke-
Lapland ..........v.«.. 17. jvlija
Vaderland .............. 24. julija
Zeeland ................ H. julija
AMERICAN LDl V lirthifUi
Philadelphia ............ §. junija
St. Paul................ 12. jaoaj«
New York ..............12. junija
St. Louia .............. 28. junija
Philadelphia ............ 3. julija
St. Paul................I«, julija
New York .............. 17. jmlija
St. Lotas................24. julija
HOLLAND - AMERICAN LINE.
▼ llltlTlM
New Amsterdam........ 2. juaija
Potsdam................16. junija
Noordam .............. 22. jnnija
Ryndam ................ 8. julija
New Amsterdam ........ IS. juBia
Potsdam ................ 28. julija
RAZNOTEROSTI.
Prvi fotografirani človek. Britski plemenitaš lord Avebury je praznoval pred kratkim, svoj 75. rojstni dan. Ko je bil star 5 let, je prišel k njegovemu očetu izumitelj fotogra-fičnega aparata Louis Daguerre in pri tej priložnosti je bil fotografiran mali 51etni sinko. To je bila prva fotvjgrafija človeka. £>liko hrani še lord.
h Zmagonosen general V aneksij-skem odseku avstrijskega drž. zbora je govoril tudi katoliški socijalist, tirolski poslanec in vpokojeni general, Guggenberg. Se psedno je končal svoj dolgočasni govor, so mu vte-kli vsi poslušalci in dovtipen kolega je rekel: "Uboga Avstrija! Jednega samega generala imamo, pred kterim vse beži in še ta je vpokojeni"
Osleparjeni vojni erar. Belgrad, 18. maja. Pod naslovom "Velika goljufija" javljal "Politika", da ao ▼

Knajpova zdravila !
Sedaj emo pripravljeni v a a k o v rstna naročila točno izvrševati. A-ko kašljaš, ako s i prehlajer., ako imaš kake vrste katar, a-ko trpiš na kaki drugi bolezni in ti zdravniki ne morejo pomagati, ne odlašaj pisati takoj po knjižico: ' 'N»to-dila ia cenik Katerih zdravil", ktero dobiš zastonj ako dopošlješ poštno znamko za dva centa za poštnino.
Knajpova iznajdba je od neprecenljive vrednosti, pravi blagoslov sa Bve trpeče človeštvo in mkaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu.
To je novi In pravi naalev:
AL AUSENIK k CO.,
82 COftTLANDT ST., MEW YORK, N. T.

MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
PREŠERNOVE ULICE ŠT. 3
^Jfadfartt, c/„e 30. aprila 1909.
V po j as ni lo.
Nadi ainoriški rojaki pošiljajo denar v staro domovino največ po Frank Sakserju v Novem Yorku, nekateri pa to store sami ali naravnost po pošti.
Kdor poši 1 j a denar C v loge) vMestno hrani lni co ljubljansko s posredovanjem Franka Sakser ja, dobi v kakih 25 dneh uložno knj ižico, ker se poslovanje med Frankom Sakserjem in Mestno hranilnico ljubljansko j ako točno izvršuj e. Kdor pa poši1ja sam denar, zavleče se stvar večkrat za več mesecev, in sicer zato, ker stranka zajedno ne obvešča hranilnice, kaj naj se »tori s po s lan i m z ne s kom, ali pa svoj nas lov tako netočno naz nan i , da s e j i ne mor e knj i ž i ca po s lat i .
Gospod Frank Sakser j e naš zaupnik v Združenih državah že več let, jez nami v zvezi inzato je naj bo lj e, da s e amer i šk i
rojaki naravnos t do nj ega obračaj o. On gotovo vsakomur točno, *
hitro in zanesljivo ustreže.
V Ljubljani, dne 30. aprila 1909.
Mestna hrani lnica ljubljanska.
Avstro - Amerikanska črta
[preje bratje Cosulich]
Najpripravnejsa in najcenejša parobrodna črta za Slevence in Hrvate.
Novi parnik na dva-vijaka "Martha Washington".
Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko.
i spodaj naveden>novi parobro-disadi
•O
Vsi si
va vijaka imajo brezžični brzojav: ALIOS.	LAURA,
MARTHA WASHINGTON
ARGENTINA. Y aiaaaaft maja in juniju se borate ifforaj ma vodenemu brodovju prtdruOa is dv» draga nova pot-aiika parnika.
Cene voznih listov iz New Yorka za 111. razred so dot
TESTA..................TI........................$33.00
LJUBLJANE.................................... 33.69
REKE.............................................. 33.06
ZAGREBA......................................... 34JB0
KARLOVOA...................................... 84.25
n. RAZRED do TRSTA ali REKE......................966.00, 00.00 i 65.00
PHELPS BROS, & C0.r Geo. Agents, 2 Washington St, New YorL
Spisal Karol May
ČETRTA KNJIGA.
V balkanskih soteskah.
!i - j; ..
(Nadaljovaajo.)
"Obiskati ga hočem jutri zjutraj in mu povem svoje mnenje. Oba sta neverjetno neumna."
"Potem je pop tndi neumen t" "Se mogoče več kakor to. Toda povej mi: ali pride tvoja hči ob gotovih dneh, da potrka na okno t" "Ne pride vedno enako." "In nisi šel pogledati t"
"Ne. In kako naj bi. Kdor pogleda vampirja, mora umreti."
"No, želim, da prišel danes!"
"Danes je sreda, in v sredah pride največkrat." "Lepo. Vprašal ga bodem, zakaj te ne pusti spati." "Gospod, to bi bilo blazno! Moral bi še jednega več pokopati" "To je mogoče."
"Namreč tebe."	'
"Težko. Toda, končajmo sedaj ta pogovor. Slišim govoriti svoje tovariše. Gotovo so pojedli in me iščejo."
"Ti jim vendar ne bodeš nič pripovedovalf" "Samo malemu hadžiju. Pomagal mi bode vampirja ozdraviti." "Gospod, prosim prav lepo, ne ravnaj nepremišljeno. Ti žrtvuješ ■voje življenje!"
"Ravno nasprotno, ravnal bodem jako premišljeno. 2e dolgo let si želim, da bi videl kak strah, in jako bi me veselilo, če bi se mi danes
ta moja želja spolnila."
"Slišal sem, da še nikogar ne bojiš in vem tudi zakaj. Bodi tako dober in pokaži mi Čarovno stvar, ktero poseduješ." "Da, rad. Tukaj je."
In pomolim mu stisnjene pesti pred oči. "Odpri roko, da jo vidim!"
"Poglej sem! V roki nimam nič. Pest je moj talisman in to menim." Ne govorimo dalje, ker sn.o se sestali z drugimi. Pred hišo se še nekaj ca.-a razgovarjamo in med tem dam opekarju nekaj svojega tobaka, v^-led česar je ves .-rečen. Nato voščimo njemu in ženi lahko noč. Oba sta jako za'u.lena. kn slišita. da hočemo noeevati pri grobu. Protestirajo pto4i temu, a brezvspežno. Kjer spi človek večno spanje, se lahko brez skrbi vleže k počitku.
O.-ko ii Omar »e fdpravita navzgor, jaz pa še ostanem s Halefom pod pretvezo, da hočem še pogledati po konjih.
"Sidi, ti imaš neko ?krivnost, ktero ta dva ne smeta čutit" pravi MU
"Da Halef, ali si že videl kterikrat kak strah t" " Pravijo, da je veliko džinov, v puščavi in gozdovih, na gorah in v dolinah, toda videl še nisem nobenega." "Ti se motiš. Videl si jednega." "Kjet"
"V deželi Kurdov, v duplini."
"Ti meniš Maro Durime? To je biia dobra žena, pa ne hudoben džin. Toda pravega džina bi pa rad videl."
"Jaz vem za jedneea." "Kjet"
"Tukaj. Zvečer prileti po zraku in potrka na oknu." "O, čudež! Ali misliš, da pride tudi danes t" "Tega ne vem, pač pa si ga želim."
"Jaz tudi. Vprašali bi ga, če ima potni list padišaha. Ali ga bodemot"
"Da. Čez pol ure pride čas, ko se navadno prikaže. Ce ne pride, Zgubimo samo nekaj minut."
"Kje ga priča kujemo t"
"Tukaj ob potoku, za grmovjem se vležemo lepo v travo in imamo hišo tako blizu, da jo lahko dosežemo v petih skokih. Toliko časa počakamo, da hoče oditi in takrat ga primemo od dveh strani." "Ali bova rabila orožje, Če se branit"
"Mislim, da tega ne bode treba. Dva lahko ukrotiva strašilo." "Gotovo! Pravzaprav te še ne potrebujem. Jaz sem tvoj prijatelj in varovatelj. Lahko si {xjpolnonia miren in greš spat."
Po teb besedah z.1e/.t- /, ^rui in jaz ne daleč od njega zc. druzega. Pravzaprav stori n to le pi>ur p^-.-er le temps. Prepričan sem, da vampir Se pride. Zalo tudi ne mirliru ne potrebno previdnost in vprašam v razdalji več n.etrov hadžija. če ea še bole praa in ga prosim, naj se varuje, če pride do pretepa.
"Tiho, sidi, tiho!" mi odgovori. "Kdor hoče vloviti džina, ga ne erne svariti z glasnim govorjenjem. To se moraš sedaj od mene učiti."
Seveda se pokorim temu povelju. Mali ima prav. Ce že enkrat čakamo, moramo stvar vzeti tudi kot resno. In resno je na vsak slučaj. 0 tem praznoverju sem že mnogo slišal in bral. Sedaj je ugodna prilika, pogledati temu krvosesu pod peruti in oba dobra človeka rešiti njiju žalosti. To je vendar gotovo, ds je vse prevara.
Tako čakamo dobre pol ure. Ze hočem oditi, ko začujem plazeč, komaj »iišen -um. Poirledam in vidim temno, možko postavo ki se jako spretno plazi do okna. Potem zapiska možak na tak način, kakor sem enkrat <"u! v pratru na Dunaju, ko je v gledišču hudič prišel po Fausta. Zažvi/ca -e namreč močno, in zraven šumi. To se čuje ravno tako, kakor da bi piskal močar. veter okolu oglja. Potem udari človek, dvakrat, trikrat na okno in se hoče pobrati. Sedaj zavpije Halef:
"Dur. .ti7.1 i jirimdži, šimbi zeni bizim-var — stoj, plazivec, sedaj te imamo!"	/
In skoči k njemu, da bi ga prijel. Toda strah je kot tak jako hladnokrven. Udari malega s pestjo po obrazu in zakliČe: "Eredj a tatšrbe!" In od beži.
Ce ne bi mali prehitro zaklical. bi bilo vse drugače. Mož odbeži v r.eni nasprotni >meri. tako. da sem za dolgost hiše za njim. Kljub temu letim za njim in memogrede zakličem Halef u, da je tepec.
Pre.l mano bežoči je jako dober tekač. Tukaj velja, se takoj sprva dobro potruditi. Pri Indijancih sem se naučil bolj skakati, kakor leteti in ca ta način mu pridem kmalu tako blizu, da stegnem roko po njem. Toda tudi -.-daj ga ne zapusti hladnokrvnost. Hitro skoči v stran in jaz odletim n:im«i njega naprej, ker sem ravno z obema nogama v zraku. Seveda se takoj obrnem, in ga vidim hiteti čez potok. Ze je skoraj na drugi strani. Kolikor mi je mogoče, se zapodim in skočim z jednim samim akokonj čez potok. Posreči se mi. Priletim ravno za njega in primeur istočasno po njem. Dobim ga za pas in ga potegnem, da bi ga spravil na tla. "Az isternčrt!" vikne.
Če je paa tako hitro odvezal, ali ni bil dobro pritrjen, tega ne vem. V roki obdržim samo cunjo in omahnem nazaj. Strah pa odbeži v grmovje, kamor m a ne morem slediti.
"Ali ga i maš t" me vpraša Halef, "ri se ravno pripravlja, da bi skočil preko potoka.
"Ne. Toda tebe bodem takoj imel in sicer pri ušesih! Včeraj se pogrezneš skozi golobnjak in dane^ mi spodiš tega človeka vsled tvojega prehitrega kričanja!"
"Sidi, to je bila sama navdušenost! Samega strahu je tako bežal!" To pore a tako smešnim naglasom, da se moram mreiati. "Seveda vsled strahu! Sedaj gt lahko iščeš, da ga vprašaš po pot-rsn listu padišaha!"
"Ko ae zdani, poiščemo njegovo slod." "Sevoda, ravno takrat, ko moramo odriniti." "Saj ima! vendar nekaj od njega. Kaj pa jet" "Stan eunja, ktero jo imel kot pas." "Ali si razumel, kaj je kriknilt"
"Da bilo je ogerdto. Vprašal bodem opekarja, še ve, kdo fvrori ta jaaik. Ia v pasa tati nekaj. Poglejmo, haj je."
Začutim namreč t cunji nekaj 'okroglega. Potegnem to stvar ven is jo
hočem držati proti nebu, da bi videl, kaj je. Toda močan ddh, ki mi rda> ri v nos, mi dokaže brez vsega druzega, da držim v roki at aro, od tobačnega soka prepojeno pipico.
"Kaj je tot" vpraša Halef. ' "Pipa."
" Alih il Alah! Ali kadijo strahovi tobakt" "Kakor vidiš, tu pa tam in ne ravno najboljše vrste." Vzame mi jo iz rok, povoha in zakliče: "Gorje mi! Kdor jo duha, ne sme imeti nosa." In dvigne roko, da bi vrgel pipo vstran. Jaz pa mu zabranim. "Stoj! Kaj ti ne pade v glavo! Pipo vendar rabim.'* "Alah naj te varuje! Ali hočeš iz nje kaditi t" "Ne. Toda služila mi bode, da zvem, kdo je bil strašilo." "Prav imaš. Jaz bi jo proč vrgel in tako zopet napravil kako neumnost."
"Pojdiva sedaj k opekarju!"
Ta je slišal Halefov glasen klic kakor tudi onega ogerskega strahu.
Slišal je naše korake in bala sta se oba strašno. Ko vstopiva pri njemu, je bil njegov obraz smrtnobled in njegove žene ravno tako.
(Dalje prihodnjič.)
Brizplačno se odda 100 sloven, rodbinam.
V svrho kolonizacije oddamo 100 lotov prvim 100 rodbinam, ktere nam pošljejo svoja prava imena in naslove ter svoto $5 v svrhu pokritja prepisa. Ti loti so prosti in Cisti ter vredi vsak po $100.00 v sedanjem času. Oddamo jih, ker želimo, da bi se na njih nastanili dobr> Slovenci, kteri bi ^	... lahko delali v bližnjih tovarnah. Tekom jednega
leta bodo omenjeni loti vredni $1000.00.
Mi tudi preskrbimo potrebni denar za gradnjo hiše. Skrbelo se bod tudi za slovensko cerkev. Loti sc nahajajo v East Asbury Parku, N. J. Ne opustite lepe prilike.
Pošljite money order za $5.00 danes in mi Vam pošljemo listine. Pilite:
PRINCE REALTY CO., S 9 Nassau Street,	NewYork City.
Zdravju
najprimernejši« pijača je
»»LBISY P1VQ«|'^
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmelj. B-d*	ter-* ! naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi «■ si »voje družine, svojih prijateljev in drugih.
L^elsy pivo je najbolj pr;ljubljeno ter se dobi v vser.	jmd
gostilnah. Vse podrobnosti zveste Geo. Tra«aikar-ju 6102 St. Clair	* c kteri Vam drage volje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING C0MPAN)
CLEVELAND, O.
NIKDAR VECjTAKE PRILIKE!
URA IN VERIŽICA s priveskom (medaljonom) s pisrr.eno garancijo za deset let, za ktero morate povsod plačati najmanj $17, ttane sedaj pri nas
SAMO $4.75.
Ura je najnovejše in najmodernejše vrs-te s tremi krasno in umetniško izdelanimi pokrovi, ki so s čistim zlatom plati ran i. Ura ima najbolje in najtočneje idoče kolesje na 7 dragih kamnov (rubinov.)
VERIŽICA a priveskom, (medaljonom) je tudi najnovejše in najmodernejše vrste in platira-na s pravim zlatom. Privesek (medaljon) v kterega lahko postavite dve sliki (fotografiji) je okrašen s tremi krasno in fino brušenimi kameni. Za uro in verižico pošljite nam naprej samo $1 in mi vam pošljemo takoj uro in verižico, kakor tudi nifimeno caTarz-iin to 1(1 lot Hc^M. «:•} 7c —l.
zadovolje_, --------------D1VJ
__ .- ,	Cenike pošiljamo zastonj, k*. - --
Vsa pisma, denar in naročbe adresirajte na naslov:^	~
NEW YORK AUCTION 'CO., ' jr-436 East 67th;street,	INew York,*N. Y.
JOHN KRAKEF
EUCLID, O.
Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadkriljuje-jo vsa druga ameriška vina.
RUDECE VINO (Concord) prodajam do 50et. galono. — BELO VTNO (Catavba) po 70ct. galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE BO GALON.
BRJNJEVEC, za kterega sem im-portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINO-V EC $2£0 galona. DROŽNTK $2.78 galona. — Najmanje ooeode sa žganje so 4% galone.
NaroŽilopi je priložiti <?ecar. JOHN KRAKER, EUCLID. OHIO.
HARMONIKE
oonisl kakoršnekoli vrste izaeiajen> ^opravljam po najniijih cenah, a dri. :rpetno in zanesljivo. V popravo t» rešljivo vsakdo pošlje, ker :jm ie n#« 16 let tukaj v tem poslu In sedaj v svo» iem lastnem domu. V popravek vza> •nem kranjske kakor vse drage harmo-ai»c te računam po delu icakorfne kdi sahtevm brez nadalinlh uprašanj,
JOHN WENZEL 1017 E. 62nd Str.. Cleveland, O.
POZOR ROJAKI{
Novolznajdeno garantirano mašila s> plešaste In »lobradce, od katerega v f tednih lepi lasje, brki in brada popa noma zrastejo I Revmatizcm aH trganj« v nogah, rokah In krila Vam po polnoma odstranim. Potne aogt kai je oCesa, bradovlce in ozeblino Vat v S dneh popolnoma odstranim, da; j to resnica se lamel $600. Uprašajte •
P JAKOB VAHCIC
P 0. Box 6», CLEVELAND, O.
NAZNANILO.
Kdor želi imeti računski lakjjrUkit Mestne hranilniee ljubljanske aa L 1908, naj nam naznani svoj naalov
Frank Sakssr Oo, 82 Cortlandt St., Now York, N. T.
Za pevce !!
V zalogi imamo lepo vezane
Pesmarice
Glasbene Matiee za štiri molke glasove. V tej pesmarici so priljubljen« slovenske pesmi s sekiricami (redar mi) v partituri za vsak pevski zbor, kvartet sli oktet. Veljajo $L60 s pošto vred.
SLOVENIO PUBLISHING OO., 82 Cortland St.,	Kav York
POZOR SLOVENCI HT HRVATI •
Podpisani priporočam vsem pota jo&m rojakom v Chiesgi, 111. in oko lici svoj dobro urejeni
SALOON.
Na razpolago imaan tndi kpo kag ljišše. Točim vedno sveže m Mn Sedp pivo, jako dobro doma&e vino razne likerje tor prodaj*, n fin* Metke. Postrežba solidna.
Prodajam tndi in preskrbajem po robrodne listke za vse prokemossk« črte po izvirnih cenah. PožMjam do n ar je v staro domovino mwljiii-potom po dnevnem kurzu. V »ve* sem z banko Frank SaJtaei- Ca. New Torku. Svoji k svojim!
JOSIP KOMPAKE, 8908 Greonbaj A v.. So. tUcaco, Hi
Velika zaloga vina in žganja^
Marija drill
Prodaja belo vino po..............70c. gallon
" črno vino po .............50c. "
Droinik 4 galone za............. ......$11.60
Branjevec 12 steklenic za...............$1100
ali 4 gaL (sodCek) sa..................«16.00
Za obilno naročbo se priporoča
MARIJA GRILL,
S308 St. Clair Ave., IN. E., Cleveland, O.
Kdor kupuje uro alidrugo zlatnino, naj piSe po lepo slikani slovenski cenik. Cene so telo nizke, oziraje se na blago. Pišite danes po cenik.
Dergance, Widetich & Co.,
1622 Arapahoe St.,
Dcaver* Celo
Sonpagnle Generale TrausatMipe.
[Francoska parobrodna družba.]
Ako hsčeš dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
tako se obrni na
Martin Geršiča,
30*^303 E. Northern A*r ^ueblo, Colo
Tudi naznanjam, 1a V zalogi vsakovrstno -meso, namreč.
klobase, rebra, jezit. « Sunke itd
Govorin:> v v«ieh	;
rv---
I a r*r

Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane.
Poštni parniki so:
Savo?(T"C" »a S Vil?ka..................14'2W t0n»	konjskih moči
„ .. 4t	..................12,000 " 25 0«K)
La Lorraine"	» ................. l2;()00 .. 25 f
«{fI ,Jrame"	" ..................10.000 " 12 au
r ^r^etagnc ».................................8.0(O " 0.0.0
La Gascogne"................................ b (m tt 9 ^
Glavna agencija: 19 STATE ST., NEWYORK
corner Pearl Street, Chesebroujh Building.
Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopolndne iz pristanišča štev. 42 North River, ob Morton St., N. Y.:
•LA PROVENCE •LA SAVOEE •LA LORRAINE •LA PROVENCE •LA SAVOIE
19. junija 1900.	*LA TOCRAINE
17. junija 190W	La Bretagne
24. juaija lfl€0	'LA LORRAINE
1. julija 1906	*LA TOURAINE
8. julija 1968	*LA SAVOIE
16. j«2ijs 1989. 22. julija 1909. 29. julija 1900. 5. avgusta 1906.
12. avgusta 1909.
POSEBNA PLOVITBA. Parnik CHICAGO sa dva vijaka odpluje dne 5. junija ou S.
Samo II. in III. razred.
Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
M. W. Kozminski, generalni a^er.t za zapad,
71 Dearborn St., Chicago, III.
Kdor želi čuvati svoj denar, kadai potuje preko New Yorka, naj sc zanesljivo obrne na j e d i n o si ov©ns ko-hrvatsko gostilno, kjer dobi vsak čas najboljšo postrežbo Domača hrana in čiste sobe so rojakom vedno na razpolago. Dobi se vedno dobra pijača ter vsakovrstni avstrijski in herce govački tobak. Svoji k svojim !
Ant. Pličko, 137 Washington St.,
NEW YORK, IS. Y.
POSOJILNICA V CELJU
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo, ustanovljena 1. 1881.
Stanje hranilnih vloga do T milijonov kron.
Varno in dobro
ae naloži prihranjen denar v slovenski domovini pri
POSOJILNICI V CELJU,
ki obrestuje hranilne vloge po	_

O
plačuje rentni davek sama, ter pripisuje nevzdignjene obresti vsako leto h kapitalu.
Za varnost hranilnih vlog jamčijo poleg lastnega nad
350.000 krrin znašajočega rezervnega fonda vsi člani zadruge, kterih je nad 4.200 z vsem svojim premoženjem.
Mnogo Slovencev živečih v tujini ima svoj depar naložen v nemških hranilnicah na manjše obresti in manjšo varnost. Kdor Loče ta denar vzdigniti in preložiti v Posojilnico v Celju, ne izgubi nič na obrestih, ako pošlje njej knjižico, na kar bo dobil od Posojilnice v Celju hra nilno knjižico čez kapital in narasle obresti, ter bo tako naložil svoj prihranjen denar varno in dobro pri starem domačem zavodn.
Sedanje ravnateljstvo Posojilnice t Celju obstoji iz sledečih gospodov:
Predsednik: Dr. JOSIP SERNEC, vitez reda žel. krone III. vrste, odvetnik in veleposestnik.
LOVKO BAŠ, c. kr. notar in hiš posestnik, predsednikov namestnik, Dr. ADOJZIJ BRENCIČ, odvetnik in hišni posestnik v Celju, ROBERT DIEHL, veletržec in Mini posestnik v Celju, JURIJ DETIČEK, c. kr. notar in hiini posestnik v Celjn, FERDi NAND GOLOGRANC. stavebni podjetnik in hifini pos. v Celju, Dr. JURO HRAŠOVEC, od-vetnik in dež. poslanec v Celjn, JOSIP KOŽUH, gimn. profesor v Celju, ANTON KOLENO, veletržec in hišni posestnik v Celjn, MIHAEL VOŠNJAK, inženir in predsednik Zadrnžne zveze v Celju, Dr. JOSIP VREŠKO, odvetnik in hišni posestnik v Celju.
- Podružnice -	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2	- Podružnice -
Spljet, Celovec	sprejema vlogo na knjižice in na to- A I Oj koči račun ter je obrestuje po čl«tlh4ft 2 [o Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu. Nai zastopnik za Zjedhgeae države je tvrdka ' PRANK SAKSER CO., 83 Cortlandt Street, New York,	Spljet, Celovec
In Trst		In Trst
• Delniška glavni«« • K 3,000.000, o		• Rezervni fond • K. 300.000. •