Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 150. TRGOVSKI LIST Časopis za. trgovino« industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za % leta 90 Din, za M leta 45 Din, i Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. ' Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XI. Teleloii št. 2552. LJUBLJANA, v soboto, dne 10. novembra 1928. Telefon št. 2552. ŠTEV. 133. Važno posvetovanje vlade s predstavniki gospodarstva. Predlogi za sanacijo gospodarstva. — Zahteve predsednika Zbornice T0I g. Ivana Jelačina. — Želje po čimprejšnjem osnovanju gospodarskega sveta. Na inicijativo guvernerja Narodne banke g. Ignjata Bajlonija vršila se je v sredo 7. t. m. zvečer od 6. do 10. ure velika konferenca v predsedni-štvu vlade pod predsedstvom ministrskega predsednika g. dr. Korošca, katere so se s strani vlade pcleg njenega predsednika udeležili še minister financ g. dr. Subotič, minister trgovine in industrije g. dr. Spaho, minister prometa g. Andra Stanič, minister kmetijstva g. Vlada Andric, minister za šume in rude g. Pera Markovič, predsednik Narodne skupščine g. Ilija Mihajlovič in predsednik finančnega odbora g. dr. M. Stojadino-vič. Od članov Narodne banke so prisostvovali sledeči predstavniki gospodarstva: Guverner g. Bajloni, g. Ivan Jelačin ml. iz Ljubljane, g. Vojislav Šola iz Mostarja, g. Toma Popovič iz Skopi ja, g. Svetozar Popovič iz Valjeva, g. Dubokovič iz Splita, g. baron dr. Turkovič iz Zagreba, g. dr. Geda Dundjerski iz Novega Sada in g. Ra-dojlovič, predsednik trgovske zbornice iz Beograda. Konferenca je imela namen predoči-ti vladi težko stanje našega gospodarstva in pozvati resorne ministre, da z vso energijo skušajo odpraviti nedostatke in škode, ki se godijo dnevno. — Preiskušeni in smotreni vodniki naših gospodarskih krogov so vsak za svojo pokrajino podali nasvete in pozive gg. ministrom, da pristopijo k saniranju naših žalostnih gospodarskih razmer. Razprava je bila tekom cele konference na višku stvarnosti in so gg. ministri na izvajanja posameznih gospodarskih predstavnikov dajali izčrpna pojasnila oziroma zagotovila, da hočejo podvzeti vse korake v konkretnih zadevah. Guverner g. Bajloni je prečital najprej sledečo predstavko zagrebških in slovenskih privrednikov v 16 točkah: 1. Narodna banka naj sanira državne finance. 2. Narodna banka naj deluje v smeri ozdravljenja pasivnosti naše trgovske bilance. 3. Narodna banka naj deluje v zmi-slu komercializacije državnih podjetij. 4. Zagrebški privredniki so proti državnim posojilom pri naših denarnih zavodih kot so Narodna banka in Poštna hranilnica. 5. V upravah teh zavodov naj dobe prečanski gospodarski krogi večje zastopstvo. 6. .Da se ukinejo gotove odredbe izvoznega pravilnika: Predpis po katerem se smatrajo terjatve za v inozemstvu v dinarjih prodane državne papirje kot proste, a v tuzemstvu prodanih papirjev terjatve vezane, predpis po katerem se ne dovoljuje eskont menic inozemcem v dinarjih in tuji valuti, četudi je ak-ceptant ali trasant oseba bivajoča v naši državi. 7. Vsi gospodarski krogi so e no dušni v naziranju, da je naš promet skrajno slab in da povzroča našemu gospodarstvu ogromno škodo. 8. Gospodarji se pritožujejo nad počasno provedbo sodnih izvršb (eksekucij) v Srbiji. 9. Slovenski industrijalci se pritožujejo radi nezadostne carinske zaščite. 10. Vsi gospodarji se pritožujejo radi neizpolnjevanja plačilnih obvez s strani države. 11. Oimprej naj se ustanovi privredni savet. 12. V pospeševanje našega izvoza naj se čimpreje sklenejo trgovinske pogodbe z državami Sredozemskega morja, dalje z Egiptom, Španijo in Turčijo. 13. iNaj se ukine prometni davek. 14. Naj se čimprej predloži nov zakon o državnih taksah in trošarinah. 15. Slovenski gospodarji niso zadovoljni s sedanjo kreditno politiko poštne hranilnice, v kateri naj tudi dobe primerno zastopstvo. 16. Izvede naj se izjednačenje zako-nodajstva. G. Bajloni se je lepo zahvalil predsedniku vlade g. dr. Korošcu, da je takoj sklical zaprošeno konferenco in dal priliko našim gospodarskim predstavnikom podati svoje izjave. Prosil je prisotne ministre, da poslušajo predloge hrvatskih, slovenskih in srbskih privrednikov in storijo vse, kar bodo slednji prosili za izboljšanje naših gospodarskih razmer. V svojih izčrpnih izvajanjih je omenjal g. Bajloni tudi potrebo stabilizacije dinarja in njegove zaščite v inozemstvu ter o pripravljanju ugodnega terena v inozemstvu za dosego po-voljnega kredita naši državi. Posebno se je zadržal g. Bajloni pri točki 8. prej navedenih predlogov glede našega prometa, ki je skoroda čisto odpovedal. G. Vojislav Šola je podal obširno sliko o gospodarskih prilikah v Bosni in Hercegovini. G. Toma Popovič iz Skopi ja je obširno govoril o Južni Srbiji in priznal, da je v zadnjem času naša državna uprava dosegla znatno izboljšanje svojih uspehov. Tudi gospodarske prilike v Južni Srbiji se boljšajo in želi samo, da vlada v tem pravcu nadaljuje svoje delo. Posebno razpravlja o našem izvozu preko Soluna. Trgovino z opijem je pomagala Narodna banka emancipirati od židovskih in grških trgovcev. G. Dundjerski razpravlja o izvozu naše pšenice in žita ter o neprilikah, ki se deloma pojavljajo proti našemu izvozu v inozemstvu. (». Ivan Jelačin ml., predsednik ljubljanske Zbornice za T. 0. I., se je v svojih interpelacijah na posamezne gg. ministre dotaknil sledečih perečih vprašanj: 1. Železniški promet tudi v Sloveniji ne zadovoljava interesentov posebno ne izvoznikov lesa, katerim železnica ne dostavlja niti najpotrebnejšega števila vagonov. Tudi pri prevozu premoga vsled pomanjkanja vagonov trpi vsa ostala industrija Slovenije. 2. Zahteva čimprej uvedbo lučke j tarife za vsa naša važna izvozna pri-! stanišča po načelu refakcij za želez- nično voznino. 3. Zahteva, da se takoj pristopi k izgradbi železniškega triangla (trikota) na postaji Zidanimost, v katero svrho je bila v tekočem proračunu predvidena večmilijonska vsota, ki pa bo zapadla, ako se pravočasno ne prične z delom. 4. Država naj plača svoje dolgove upnikom za izvršena gradbena dela, pri katerih je znatno prizadet slovenski kapital pri obalnih gradbah v Dalmaciji in Primorju. o. Novi trošarinski zakon in zakon o finansiranju samouprav naj se čimprej predložita Narodni skupščini, ker je v Sloveniji troš&rinsko breme za trgovino in industrijo postalo že tako težko in povzroča kvarne posledice našemu gospodarstvu, da je ta zadeva postala neodložljiva. Neenakost oblastnih trošarin povzroča silno škodo legalni trgovini in v notranjosti države je dobilo kriomčarenje s trošarinskim blagom nepričakovan razmah. 6. Prometni davek je še vedno najbolj krivično breme za našo trgovino in industrijo, ki ga je treba takoj odpraviti. G. Minister financ naj ugodi tej upravičeni zahtevi naših gospodarjev in event. najde kompenzacijo za državno blagajno v drugem pravičnejšem dohodku. 7. Provedba sodnih izvršb naj se v Srbiji iz rok občin oziroma policije prenese na sodnijo, ker prečanski upniki iztoženih svojih terjatev v Srbiji ne morejo eksekvirati ali samo po več letih. 8. Za naše poglavitne izvoz-ne predmete naj ministrstvo trgovine in industrije uveljavi poseben zakon o standardiziranju tipov blaga, da se tako konsolidira izvozna trgovina in inozemskemu kupcu zajamči solidna dobava, kakor je slične določbe uvedla v zadnjem času za svoj izvoz Italija. 9. Državna smodnišnica v Kamniku naj se premesti v notranjost države, da se s tem omogoči razvoj turizma in naselitev druge industrije v kamniškem okraju. Na gornja izvajanja predsednika g. Jelačina ml. so prizadeti gg. resorni ministri dali zagotovilo, da bodo pristopili k izvedbi stavljenih predlogov in podvzeli vse potrebne korake, da se upravičenim željam slovenskih gospodarskih krogov čimprej ugodi. G. dr. Stojadinovič, predsednik finančnega odbora in bivši finančni minister, je s posebnim zadovoljstvom naglašal, da smatra predmetno konferenco v svoji sestavi članov kot prehodno nadomestilo za bodoči privredni savet, katerega oživotvori-tev naj g. minister trgovine in industrije skuša pospešiti. Uverjeni smo, da bo tudi slovenska gospodarska javnost z velikim zadovoljstvom pozdravila dejstvo, da je na pobudo novega guverneja Narodne banke g. Bajlonija naša vlada pokazala v razgovoru z najuglednejšimi vodniki našega gospodarstva vso pripravljenost resno pristopiti k sanaciji naših težkih gospodarskih razmer in tudi v prihodnje dati našim gospodarskim krogom priliko, da v sporazumu z resornimi ministri delujejo uspešno v započetem pravcu. DEPUTACIJA TRGOVSKIH TOČIL-CEV IZ SLOVENIJE V BEOGRADU. Začetkom tega tedna se je mudila v Beogradu ponovno deputacija trgovskih točilcev, da intervenira na merodajnih mestih v svrho zaščite točilnih pravic našega trgovstva. V delegaciji so bili načelnik gremija Maribor-okolica g. Kostanjšek, podnačelnik celjskega srezke-ga gremija g. Zidanšek, zastopnik ljubljanskega gremija g. Sedlar in tajnik Zveze trgovskih gremijev g. Podgoršek. Deputacija je intervenirala pri pristojnih načelnikih v posameznih ministrstvih, predvsem pa vsestransko pojasnjevala in utemeljevala težnje trgovskih točilcev predsedniku vlade in notranjemu ministru g. dr. Korošcu, ministru trgovine g. dr. Spahu in drž. podtajniku dr. Letieu. Zdi pa se, da so vsa tozadevna prizadevanja brezuspešna in bodo z novim letom točilne pravice trgovcev v dosedanjem obsegu ukinjene. V notranjem ministrstvu se že izdeluje nov pravilnik in je g. minister obljubil, da ga bo pred uzakonitvijo poslal še našim gospodarskim korporacijam, da ga pretresajo in podajo k njemu svoje izjave in mišljenja. Obširneje bodo o stvari poročali gg. delegati v okviru svojih gremijev, od strani Zveze pa bo podano izčrpno poročilo na prihodnji seji zveznega načelstva. Trgovinska pogodba z Grčijo stopila v veljavo. Pogodba stopila v veljavo 1. novembra t. 1., dasi ni bila še niti objavljena. — Lista predmetov z znižano uvozno carino v našo državo in v Grčijo. Dne 1. t. m. je stopila v veljavo pogodba o trgovini in plovbi, zaključena med našo državo in grško republiko že drugega novembra prošlega leta. Prav leto dni je prešlo od zaključitve do ratifikacije in naš list je o tej pogodbi že ponovno razpravljal. Zlasti zanima naše trgovske kroge tarifni del pogodbe, ki je stopil že 1. t. m. v veljavo, dasi bo komaj danes ali jutri objavljen v »Službenih Novina h«. Tarifni del pogodbe ima dve listi carinskih postavk. Prva lista (A) vsebuje znižane ali vezane carinske postavke za grške proizvode pri uvozu v našo državo. Druga lista (B) vsebuje znižane ali vezane carinske postavke, ki se v porabljajo pri uvozu naših proizvodov v Grčijo. Prva lista vsebuje 28 carinskih postavk, druga pa 76. Naše carine so izražene v zlatih dinarjih, grške pa v zlatih drahmah (1 zlata drahma znaša 14 papirnatih). Nas zanima prva lista, ki vsebuje, kakor je že rečeno, postavke, ki se vporabljajo pri uvozu grških predmetov v našo državo. Za sveže grozdje je določena carina na 20 in 25 zlatih dinarjev (prva postavka velja za zavoje izpod, druga za zavoje nad^ 5 kg). Za posušeno grozdje znaša carina 20 zlatih dinarjev pri zavojih do 5 kg; sicer znaša carina 15 zlatih dinarjev za sultanino in 10 zlatih dinarjev za korintsko suho grozdje. Za smokve znaša carina 20 in 12 zlatih dinarjev, za zaboje do 10 in nad 10 kg. Carina na olive je reducirana na 10 zlatih dinarjev, za naravni med na 50 Din. Carina na olja mm TRGOVSKI LIST, 10. novembra 1928. kv»narmwi.aw. ošmmmmmmmmmmmmammmmmmammmmmmmmmmmm mmmumm mmamrnevutamimmun OTnMomaa Štev. 133. « mmmmmmmmmnmrm je ostala prejšnja, t. j. 30 zlatih dinarjev. Za konjak je določena carina na 175 zlatih dinarjev (v sodčkih) in na 250 (v steklenicah). Vino v sodih bo plačalo 45 zlatih dinarjev, a vino v steklenicah 65 zlatih dinarjev za 100 kilogramov. Za vina, ki vsebujejo nad 14 alkoholnih stopinj, je določen dodatek k carini. Carina na mošt iznaša 50 zlatih dinarjev, na tropine 10 zlatih dinarjev, na rahatluke 75 zlatih dinarjev, na navadno milo 50, na fino milo 85 zlatih dinarjev, na želatino in ribji lepak 10 zlatih dinarjev. Za uvozno carino na grške preproge določena je nova specifikacija naše tarife. Do sedaj je znašala carina za vse preproge iz pliša 600 zlatih dinarjev za 100 kg. Sedaj se ta carina deli na štiri postavke po kvaliteti tkanja preprog. Kvaliteta tkanja je odvisna od števila vozlov na 1 m2. Lista B pogodbe vsebuje grške uvozne carinske postavke za naše blago, ki se uvaža v Grško. Tu so predvsem postavke, ki se nanašajo na živino in živalske proizvode. Za govedo je carina reducirana od 25 na 15 zlatih drahem od komada, za ovne in koštrune od 1-50 na 1*—. Za pre-šiče znaša carina 7 50 zlatih drahem od komada, za konje preko 3 let starosti 20 zlatih drahem, izpod 3 let 12 zlatih drahem. Za perutnino je določena uvozna carina na 15 drahem od 100 kg. Carina na sveže meso je ostala prece j visoka: 25 zlatih drahem od 100 kg. Za mesnate izdelke, za šunko, salame, mortadelo znaša carina iz naše države v Grško 50 zlatih drahem, za posušeno ali prekajeno meso 30 zlatih drahem za 100 kilogramov. Sir. običajni ali kaškaval plača 15 zlatih drahem, maslo topljeno 40, jajca so pa pri uvozu v Grško carine prosta. Sardine in ribe v škaitljah plačajo 30 zlatih drahem. Za seno znaša carina 1 zlato drahmo, za fižol 6 zlatih drahem, za sveže sadje 1-50, za posušene slive 10, za orehe 15 zlatih drahem za 100 kg. Hmelj plača vsega 1 zlato drahmo, mak tudi 1 zlato drahmo, bučna semena 0-50 drahme. Drva za kurjavo so carine prosta. Gradbeni les plača uvozno carino po m3, in to: 2 zlati drahme za okrogel, 6 za tesan, 12 za za tesan s sekiro, 8, 10 in 14 drahem za žagan po debelosti. Trdi les (hrast, topola, kostanj, javor itd.) plača 4 drahme za oblice, 6 za tesan, 12 za žagan; železniški pragi plačajo 2 zlati drahmi od m3. Doge za sode plačajo 1 in 3 zlate drahme po 100 kg, če so predelane ali ne. Ravnotako carino plačajo tudi parketi. Emajlirana posoda plača pri uvozu v Grško 50 zlatih drahem od 100 kg. Tu je carina precej visoka. Ravnotako previsoka je tudi za strešno opeko, ki plača 4-50 zlatih drahem za 100 kg. Eternit plača 7-50 zlatih drahem. Carina na kaustično sodo je določena na 1-50, za metilni alkohol 10, za aceton 10 drahem. Mineralna voda bo plačala 6 zlatih drahem za 100 kg, za vrvar-ske predmete 35, vrvi 50, za palice 80 zlatih drahem za 100 kg, če so iz navadnega lesa in 300 drahem, če so iz finega lesa. Kakor se vidi, so carinske postavke za naš trgovinski promet z Grčijo v splošnem povoljne. Želeti bi bilo le, da se olajša naš uvoz pšenične moke, zlasti kar se tiče analize pri uvozu, ki je velika ovira*.,za naš izvoz v Grško. Pričakovati je, da bo Grška po sklenjeni pogodbi tudi to neprijetno formalnost opustila. ČEŠKI HMELJ. Sedaj je izšlo poročilo Statističnega urada za september in nam pravi, da so izvozili v mesecu septembru iz Češkoslovaške vsega skupaj 3368 stotov hmelja po 50 kg; v Nemčijo je šlo 744 stotov, v Avstrijo 610, Belgijo 370, Brazilijo 350, Švico 344 itd. Uvozili so pa v septembru 557 stotov po 50 kg, in sicer iz Jugoslavije 191, Rusije 151, Poljske 128, Ogrske 46, Avstrije 19 itd. Izvoz je šestkrat tolik kot uvoz. Na naslov Delegacije ministrstva financ in Direkcije drž. železnic. S 1. oktobrom t. 1. so se uvedli novi tovorni listi za mednarodni promet. Novih tovornih listov ni dobiti niti pri blagajni Delegacije ministrstva financ, niti po trafikah, niti pri davčnih uradih. Zakaj si Delegacija ministrstva financ ne priskrbi pravočasno potrebnih zalog? Dasi bi moralo biti Direkciji drž. železnic znano, da ni novih tovornih listov na razpolago, zahtevajo vendar nekatere postaje, da se blago preda z novimi tovornimi listi! Mar ni naša izvozna trgovina že dovolj pasivna, da se delajo izvozu še tako velike in nepotrebne težave? Ali ne bi bilo mogoče z ene strani preskrbeti pravočasno za zadostne zaloge tovornih listov, odnosno z druge strani za potrebne instrukcije postajam, če takih listov absolutno ni mogoče dobiti! JUG0SL0 VENSKI LL0YD. Pogajanja, ki so se vršila med Atlantsko plovitbo in Jugoslovensko-ameriško plovitbo, so dovršena ter se bosta obe družbi združili pod imenov »Jugoslovcn-ski Lloyd d. d.«. Nova družba bo razpolagala z glavnico enega milijona funtov šterlingov ali okoli 275 milijonov dinarjev. Imela bo 24 velikih parnikov, s skupno nosilnostjo okoli 200.000 ton. Ustanovna skupščipa nove družbe bo v početku leta 1929 v Splitu. odpiračem -ova že 50let najboljša krema za čevlje češkoslovaška je vzela v zakup prosto cono v hamburškem pristanišču. Uradno priobčujejo sledeče poročilo: »Vprašanje češkoslovaške proste cone v hamburškem pristaniškem okraju na podlagi mirovnega kongresa v Versailles je po petletnih pogajanjih med nemško in češkoslovaško komisijo sedaj urejeno.« Ureditev se je izvršila tako, kakor zahtevajo to interesi obeh strank. Zedinili so se, da bodo dali v notranjem hamburškem pristanišču Češkoslovaški v zakup določeno zemljišče za dobo 99 let. Gre za normalen zakup po pogodbi z običajnimi pogoji. Predlog bodo predlo-liži sedaj nemški in češkoslovaški vladi in pride nato pred odbor, ki bo sestojal po določbah miru v Versailles iz treh oseb: 1 Nemec, 1 Čeho-slovak, 1 Anglež. Ni dvoma, da bo tudi ta odbor pogodbo potrdil. Računi-jo s tem, da bodo do začetka januarja vso formalnosti končane. Zaključek nemško - češkoslovaških pogajanj o prostem pristanišču označajo v Berlinu v prvi vrsti s političnega stališča kot posebnega uvaževanja vreden dogodek. Nemci pričakujejo od dogovora predvsem političnih in gospodarskih posledic, upajo, da se bodo tozadevna pogajanja kmalu pričela. Češkoslovaška je dobila v pogodbi v Versailles pravico do svobodnega pasu v Hamburgu. Njen promet gre v prvi vrsti preko Hamburga. Dolgo so premišljevali, ali se uporaba tega prostega pasu sploh splača ali ne. Ko so prišli do zaključka, da se to splača, so pričeli s pogajanji. Pogajanja so sedaj končana. BORBA MED ŠVEDSKIM IN RUSKIM VŽIGALIČNIM TRUSTOM. Že večkrat smo pisali, da je edini resni konkurent švedskega vžigaličnega tru-sta ruski trust. Sedaj beremo, da je sklenil ruski vžigalični sindikat s kitajskim sindikatom v Severni Mandžuriji skupno postopanje ter splošno veljavno določitev cene za uvoz ruskih vžigalic. Poskus enakega dogovora z japonsko vžigalično industrijo je japonska industrija zaenkrat odklonila. Sovjetska vlada je dala ruskemu sindikatu možnost, da zniža ceno za ruske vžigalice v domačem ozemlju, da more na ta način uspešneje konkurirati s švedskim trustom. Šele ko bo svoje stališče na Daljnem vzhodu Evrope utrdil, se bo obrnil ruski sindikat zopet na evropske zahodne trge. Ti so sedaj prepuščeni švedskemu trustu. TUJSKI PROMET V DALMACIJI. V prvih desetih mesecih tekočega leta je bil tujski promet v Dalmaciji približno 8% večji nego lani. Na domače goste odpade od tega 3, na inozemske pa 5%. Letošnje leto je bilo torej glede tujskega prometa rekordno. Od 1. januarja do 30. septembra je bilo v Dalmaciji 16.027 gostov, lani pa 15.502. Število nemških letoviščarjev je naraslo za 90, avstrijskih za 8%. Zanimivo pa je, da je bilo letos v Dalmaciji znatno manj Čehov nego lani. Čehi letos namreč niso imeli brezplačnega povratka in zato so ostali raje v domačih letoviščih. Ljubljanska borza. Tečaj 9. novembra 1928. Povpra- ševanje Din Ponudi;'' Din Dir VIZA / Amsterdam 1 h. gold. . , —*— 22*85 Berlin 1 M t —•_ 13*565 Bruselj 1 belga —*— 7*9142 Budimpešta 1 pen* 8 . . —•— 9*93 Curih 100 fr 1094*10 1097*10 Dunaj 1 Šiling 7-9959 8*0259 London 1 funt 275*72 276-52 Newyork 1 dolar ..... 66*85 57-05 Pari* 100 fr —•— 222*42 Praga 100 kron ..... 168-37 169-17 T« IM lir ....... . 297* 299* m i Mi mm r *m; in ^rafilL dm. tib. tsraSki ptedidii is ism flTsnsr »ILIRIJAayrische Motorcnwerke so dobile od nekega finančnega konsorcija za tri leta tri milijone dolarjev obratnega kredita. Med Ogrsko in Jugoslavijo se je dosegel sporazum glede pravice razpolaganja s hranilnimi vlogami v obeh državah. Od 4. t. m. naprej morejo vlagatelji prosto razpolagati s svojimi hranilnimi vlogami, vloženimi v drugi državi pred 26. julijem 1921. 0 kablovem dogovoru beremo naknadno, da to ne bo kartel, temveč sporazum. Nameravane so odredbe proti izgubam iz konkurence evropskih tovarn kablov. Tudi bodo prodajne trge razdelili med producente, a nameravano ni ne normaliziranje tipov, ne racionalizacija produkcije in ne reglementiranje prodajnih cen. General Electric je kupila od londonske električne družbe Whitehall njena mehiška in čilenska električna podjetja in električne pravice za vsoto 90 milijonov dolarjev. Promet. Promet po Donavi. V pomladi in v pr- vi polovici poletja je bil promet po Do-novi razmeroma miren, v avgustu se je vsled dobrega pridelka na Ogrskem, v Rumuniji in v Jugoslaviji zelo dvignil in so se izvršili obširni transporti po Donavi navzgor, ki trajajo še sedaj in ki omogočajo popolno izrabo razpoložljive naložilne prostornine. Tudi nadaljni razvoj prometa po Donavi presojajo z zaupanjem. Slabša je pa kupčija vsled manjšega pridelka krmil dn koruze. Promet s petrolejskimj tanki je v poletju nekoliko zaostal, a je zastoj premagan in je dosegel promet sedaj intenziteto pomladi. Osebni promet se je v tem poletju vsled ugodnega vremena in velikega dotoka tujcev v splošnem dobro razvijal. Bodočnost prometa po Donavi se presoja prav ugodno. Industrija. Francoski kemični trust Kuhlmann. To podjetje, ki je na koncu lanskega leta sklenilo dogovor z I. G. Farben, bo zvišalo delniško glavnico, znašujočo sedaj 250 milijonov frankov. Nove delnice bo prevzel mednarodni sindikat pod vodstvom Dillon, Read and Co. Novo glavnico bodo porabili za nadaljno razširjenje Kuhlmannovega koncerna. Produkcija dušika in kumikalij, se je dvignila od 25.000 ton v letu 1915 na 1,100.000 Budimpeška Anglobanka ostane sa-mostojna; tako je izjavil Peter Bark, generalni ravnatelj banke Anglo-Inter-national v Londonu. Kupčijo bodo še razširili, in je uprava v svrho razvoja zvez med Londonom in Budimpešto imenovala za Budimpešto angleškega ravnatelja. Vesti o moratoriju na Grškem ne odgovarjajo resnici, temveč je bil moratorij tam vsestransko odklonjen. O Kuhlmannovem koncernu poročamo na drugem mestu. Pridenemo, da so Francozi in Nemci vsled tesnega sodelovanja osvojili del angleške barvilne industrije v Vzhodni Aziji in tudi v nekaterih pokrajinah britanske države. Letos je dvignil Kuhlmann svoj promet za 25%. Avstrijskemu bombaževemu predil- stvu se ne godi preveč dobro in ozna-čajo njegov položaj za nezadovoljiv. Več tovarn je že moralo z obratovanjem prenehati. Tudi tkalstvo toži o prodajnih težkočah. Za žamet iz bombaža in umetne svile je dovolila Jugoslavija Nemčiji carinske olajšave. Potom največje ugodnosti je teh olajšav deležna tudi Češkoslovaška. Rumunska tekstilna tovarna Griinber-ger in Barnai se je javila za insolventno; aktiva znašajo 4 milijone lejev, pasiva pa 14-2 milijona. Bombaževi trg označajo v splošnem kot trden, čeprav se je pojavila v zadnjem času nalahna tendenca za navzdol. Nemški kartel emajla obsega že vsa nemška podjetja razen petih, s katerimi se pa vršijo razgovori. Glavnico bo zvišal od 400.000 mark na 1 milijon mark. Obratovati pa ne sme prej, dokler mu ne pristopijo vsa podjetja. Insolvenco na Ogrskem v oktobru so se tako-le razdelile: prisilnih poravnav je bilo 75, zasebnih 13, konkurzov 22; skupna pasiva 6,700.000 pengo. Splošni položaj se je poslabšal in so javljene vsak dan nove insolvence. V hidroplanu je prevozil na uro Anglež Craig že nad 514 kilometrov; tl kilometri so indicirani: to se pravi,' Craig bi bil dosegel na uro.514 kilometrov, če bi bil vozil tako hitro, kot je . vozil določeno številp kilometrov. ton v letu 1927. Dogovor z I. G. Farben se je doslej izredno dobro obnesel, ker £o mogli obratne stroške v industriji barvil znatno skrčiti. V prekomorskih deželah (na primer na Kitajskem) združujejo francoske in nemške prodajne agenture, in tudi v Evropi so konkurenco izločili. RAZNO. Drobtine iz Rusije. Delniška družba za zgradbo podzemske železnice v Moskvi bo v teh dneh pričela z delovanjem. Glavni delničarji so cestna železnica v Moskvi, državni elektrotrust, moskovske elektrarne in državna zveza strojnogradbenih tovarn. — Po podatkih zavoda za pospeševanje kemične industrije vsebujejo na novo najdena fosfo-ritova najdišča, ki so jih pričeli 1. oktobra izkoriščati, okoli 300 milijonov ton fosfor,ita. A vsa ta ogromna množina znaša samo 2 odstotka od geološkega odbora preiskanih in na mednarodnem geološkem kongresu v Madridu registriranih fosforitovih najdišč v evropskem delu Rusije. Tako bogata je Rusija. — V bodoči zimski seziji bodo prepeljali vse za leningradsko pristanišče namenjene importe in eksporte preko pristanišča Murmansko. Leningradsko pristanišče je za prihajajoče ladje odprto do 10. decembra; 25. decembra morajo zadnje ladje pristanišče zapustiti. Pucli in Austro-Daimler se bosta fu-zionirala in bo Austro-Daimler ob tej priliki zvišala svojo glavnico od l-8 na 3-8 mil. šilingov. Skupaj s Puchom se bo fuzionirala Z A. D. tudi Osterreichische Flugzeugfabrik A. G. Nemško kmetijstvo bo dobilo od države podporo 100 milijonov mark v svrho racionalizacije, pet let po 20 milijonov. Belgijci za Poljake, to je namen belgijskega finančnega konsorcija »Union financiere polonaise«, ustanovljenega z glavnico 25 milijonov belg. frankov. Konsorcij bo skrbel za glavnične investicije za poljsko industrijo in trgovino. Priporoiamo »uuiiuimu uiuuiiju domači in dober izdelek! TRŽNA POROČILA. BAKAR, CINK IN CIN. Trg bakra je še nadalje jako trden, in tudi ni pričakovati v bližnjem času ni-kakšnega znižanja cen. Produkcija ni v skladu z veliko potrebo. Z velikim zanimanjem pričakujejo mednarodnih pogajanj glede cinka. To tembolj, ker nastopa evropska produkcija v sklenjeni vrsti proti Ameriki. Če ne bo prišlo do sporazuma, bo izbruhnil zopet stari boj med obema strankama. Producentom je seveda veliko na tem, da pride do svetovnega kartela, ker cene trajno padajo. Poraba se je izdatno zmanjšala. Cin je že popolnoma v rokah špekulacije, tako, da pri tvorbi cen ne pride v poštev ne produkcija in ne prodaja. Mislijo, da se bo dotični špekulacijski skupini spričo njene glavnične moči posrečilo, da bo cene še nadalje zvišala. Izključeno pa tudj ni, da bi se ob nadalj-nem dviganju cen omejil konsum na mi- Obnova Kitajske s tujim kapitalom. V Šanghaju se je razširila novica, da se trudi nankingška vlada za posojilo v Ameriki. Ta vest se potrjuje s poročilom iz Newyorka, da je vlada v Nankingu imenovala Forda, Seligmana, Har-perja in druge ameriške finančne veličine za sosvetovalce kitajske vlade. Dalje je bil sklenjen z neko ameriško stavbno tvrdko začasen dogovor glede izgradbe novega glavnega mesta v Nankingu in pristanišča v Kantonu. Nato bodo poklicali ameriške inženerje. Ugotavljajo tudi povečano propagandno delavnost ameriških tvrdk na Kitajskem. Za varnost nameravanega ameriškega posojila mislijo na zvišane dohodke, ki naj jih prinese uvedba nove carinske tarife. Posojilna politika je pri tem oči-vidno v tesnejši zvezi s politiko carinske tarife in je imela za posledice, da so v vprašanju carinske avtonomije zavzeli zmerno stališče. Gotovo je naj-prvo, da je politika narodne vlade sedaj določena po prizadevanju za pridobitev Zedinjenih držav in po prizadevanju, da se pritegne domači in inozemski kapital k obnovi dežele in da v prometu z zahodom prevladajo gospodarski vidiki. Nedavno smo priobčili drug članek v katerem smo govorili tudi o Angliji, kako hoče podpreti Kitajsko s kapitalom, jo gospodarsko dvigniti in s tem seveda tudi sebi sami koristiti. Ves svet bo profiti ral od obnovljene Kitajske. nimum porabe, kar bi špekulacijo seveda zelo oviralo. Povsod samo špekulacija, karteli itd., konsumentu ne preostane drugega kot •omejitev na skrajni minimum. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Mašinsko odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 100 komadov jekleno žičnih krtač; do 15. novembra t. 1. glede dobave 2500 kg peresnega jekla in 50 m3 borovih plohov; do 17. novembra t. 1. glede dobave 300 kg karbolne in 600 kg solne kisline, 250 kg mangankita, 100 kilogramov kleja ter glede dobave kopalnih gob; do 19. novembra t. 1. glede dobave 12.000 kg kalcinirane sode in 750 kg azbestnih vrvic. — Gradbeno odelenje Direkcije državnih železnic v, Ljubljani sprejema do 16. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 500 kg steklarskega kleja in 50.000 kg negaše-nega apna. — Saobračajno-komertijelno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. novembra t. 1. ponudbe glede oddaje lestev in •ognjegasnih kavljev v popravilo. — (Predmetni pogoji so na vpogled pri posameznih odelenjih.) — Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do 17. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 20.000 kg pločevine; do 18. novembra t. 1. glede dobave 5000 kg peresnega jekla. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino obrt in industrijo v Ljubljani.) »TRGOVSKI LIST« člta vsak trgovec, zato nudijo inseratl najboljši uspeli vsakemu grosistu in producentu. i Motvoz k Tovarna motvoza in vrvarna d. d. GROSUPLJE pri UUBLIANI Ivan Hribar: 141 Mofi spomin!. »Lipe, kam pa ti?« ga ogovori. »Glej ga hudiča,« se začudi ogovorjenec, »ali ne vidiš, da se selim?« Bila je doba, ko so v »Slovencu« ponehali Lipe-tovi napadi name. Sam se mi je s tem pohvalil. Zato sva često govorila. Neki dan me pride takrat prosit, naj mu posodim sto goldinarjev, da se oženi. Kar verjeti nisem mogel, če slišim prav. Na moja vprašanja mi pojasni, da je našel prav »fejst« nevesto, ki je sicer že bolj v letih in morebiti ne ravno lepa, ampak zanj kakor navlašč ustvarjena. Dalje mi zaupa, da je kuharica in da ima »tavžent« goldinarjev v hranilnici. »S tem denarjem,« pravi mi, »bo ona kupila »špampet« in kar je za gospodinjstvo najbolj potreba. Jaz moram pa za »ohcet« skrbeti, pa sem suh.« Opominjal sem ga, naj bo pameten in stvar raz-dere, češ, da še ne ve koliko denarja stane gospodinjstvo; a moje besede so bile bob ob steno. Odvrne mi, da je že na oklicih in da se ženi tudi, ko bi se jaz na glavo postavil. Ob taki imenitni ugotovitvi mi torej ni preostajalo drugega, ko »posoditi« mu željeno vsoto. Da Lipe, ko me je zagotavljal »Nikogar nimam ko tebe,« ni bil odkritosrčen, izvedel sem kasneje. Za »ohcet« bil si je namreč enako vsoto izposodil tudi od Dragotina Hribarja. Kasneje nekoč se je kancelar Lambert Einspieler obrnil do mene z vprašanjem, kaj sodim, če bi bil Haderlap sposoben za urednika »Mira«. Priporočil sem mu ga. In res je mož pod nadzorstvom dobro opravljal uredniške dolžnosti. Ostal je pa stari Lipe, kakršnega je bil iz njega napravil Bolcan. Za dokaz samo par primerov. — Bilo je po izletu Slovencev v narodno gledališče v Prago. Prišel sem bil nekoč v Celovec. Ker sem iz časndških naznanil vedel, da se Slovenci vsak teden po enkrat — če se prav spominjam ob sredah — shajajo v hotelu »Pri medvedu« in je to bil slučajno ravno tisti dan, podam se tjekaj. Okoli osmih bilo je zbranih kakih trideset oseb slovenskega omizja: duhovnikov, profesorjev, uradnikov, trgovcev. Med njimi tudi lep venec dam. Pogovori so se vrtili okoli raznih stvari. Kancelar Einspieler želel je, da povem kaj o našem skupnem potovanju v Prago in o sprejemu tamkaj. Ustrežem mu in jamem pripovedovati. Ko dospem do predstave v narodnem gledališču in popisujem lasta-vični, navlašč za tisti večer naučeni balet, preruši me naenkrat Lipe Haderlap in pove neko takšno, da je dobesedno vsem zastala sapa. V mučnem molku, ki po njegovih besedah nastane, ozre se Lipe nekam zmagoslavno po vsej družbi in ko vidi, da vse molči, vpraša svojo soprogo: »No, kaj ne, ti ta stara?« Družabno jako uglajeni kancelar Einspieler zardi, dame vstanejo od dolge mize in planejo ven, gospode, ki so se grizli v ustnice, pa posili smeh, ki kmalu preide v krčevit krohot. Drugi primer. — Lipetu pade v glavo, da bi bilo dobro, ko bi si kaj po strani zaslužil. Zena, kateri je itak s pičlim njegovim dohodkom slabo predlo, mu pritrdi. Oba se potem obrneta do magistra Jakoba It. H o č e v a r j a, ki je po svojem očetu prevzel in naprej izvrševal trgovino z vinom, in ga prosita, naj jima vredi v Celovcu vinotoč. Lipe ga zagotovi, da pojde posel dobro, češ, da ima kot urednik »Mira« veliko znancev, ki bodo radi prihajali k njemu na vino in klobase. Hočevar mu vinotoč res vredi, plača najemščino od lokala za pol leta naprej, in ga založi z vinom. Cez nedolgo piše mu Haderlap še po en sod vina. Hočevar mu ga pošlje. Obenem se pa pelje v Celovec, da za dotlej potočeno vino prevzame denar. Originalni krčmar začudi se nad tem in pojasni svojemu dodajatelju vina, da za enkrat toči za reklamo in zastonj, zato da privabi ljudi na obisk svojega lokala. Sedaj je prišla na Hočevarja vrsta, da se začudi. Seveda je bilo tudi obrtovanje Haderlapovo končano. Kam je mož prešel potem, ko se je onemogočil tudi pri prizanesljivih svojih ožjih rojakih — bil je namreč iz Železne Kaplje — ne vem. Povpraševali so me drugi zanj in povpraševal sem sam po njem. Zastonj. Izginil je brez sledu. 46. Miroslav Malovrh. V letih osemdesetih seznanil me je bil nekdo med nedeljsko vojaško godbo v »Zvezdi« z mladeničem majhne postave in inteligentnega obraza, ki je bil ravno izdal zvezek svojih pesmi. Bil je to Miroslav Malovrh. Kupil sem od njega izvod njegove knjige. Ko sem jo doma prečital, spoznal sem, da mora moj novi znanec imeti odlične duševne darove. Pri prvem ponovnem sestanku z njim v »Zvezdi«, kjer je knjigo razpečaval, čestital sem mu na njegovih pisateljskih prvenkah. Bil je, kakor vsak pisatelj začetnik, pohvale željan in vesel. Sešel sem se potem še nekajkrat! z njim: vselej v »Zvezdi«. Iz najinega kratkega občevanja odnesel sem najboljše vtise. Tembolj me je zato iznenadilo, ko sem čez par let, v katerih ga nisem bil več videl in ne o njem čul, izvedel, da je zagrešil dejanja, vsled katerih je prišel v navskrižje s kazenskim zakonom. Po Ljubljani govorilo se je jako mnogo o tem in pripovedovale so se skoro nemogoče stvari. Ker je že v človeški naravi, da rada vsako reč pretirava in da se nravstveni izpoddrski s posebno naslado širijo dalje, vzel sem vesti, ki so mi o tem mladem literatu prihajale do ušes, na znanje, nisem se pa brigal zanje dalje. Kar nekega dne prejmem od Miroslava Malovrha pismo, ki mi je potrdilo resničnost o njem krožečih vesti. To v mnogih ozirih silno značilno in s psihološkega stališča zanimivo pismo se je glasilo: »Preblagorodni in velečastiti gospod poslanec! Oprostite blagohotno, velečastiti gospod poslanec,, da se usojam nadlegovati Vas z- le-temi vrsticami, in z malo prošnjo, za katere izpolnitev Vam bodem jako hvaležen. Morda se Vam bode predrzno videlo, da se obrača do Vas človek, katerega prezira vsa Ljubljana in sicer s toliko intenzivnostjo, kakor da je drugi Hugon Šenk. Toda kljubu temu Vas prosim, čitajte te vrste do kraja, makar Vam i ne bodi mogoče ustreči moji prošnji. Obračam se do Vas, ker Vi, velečastiti gospod poslanec, ate ljubljanskega mestnega zbora najodličnejši član, torej zadnja instanca, do katere mi je mogoče apelovati. Moja preteklost Vam je znana, saj so poročale o njej novine, in poročale so še več, ko golo resnico, kar Vam lahko posvedoči mestni magistrat. Za svoje grehe pokoril sem se dovelj, saj nisem bil zanje kaznovan le začasno, izgubil sem tudi pravico do poštene eksistence. Človeška družba pa poostrila je to kazen, kajti vzela mi je priliko poboljšati se; ni mi pomagala kreniti zopet na pravi pot, ampak gonila in silila me je, da sem postal pravi potepuh. Ves moj trud, dobiti kako skromno službico, kakor jo imajo ljudje dokaj slabše prošlosti, bil je brez uspeha. Dočim si drugod oblasti in zasebniki trudijo pomagati človeku, ki je s pravega pota zašel, da dobi kakov zaslužek, da ga odtegnejo popolnoma propadu, ne stori se v nas nič. (Dalje prihodnjič.) Miroslav Malovrh. PROMETNA BANKA D. D., Ljubljana, Stritarjeva 2 Telefon št. 2149, 2968. Pošt. hran. rač. 13.853. <*°9al pr*d škofii° 4’ na8pr' ma9istrata) Žiro-račun pri Narodni banki. Nakup in prodaja valut in deviz. — Sprejemanje vlog na tekoči račun in hranilne knjižice, vnovčevanje čekov in menic. Izdaja uverenj, ===== garancijskih in kreditnih pisem, podeljevanje kreditov in izvrševanje vseh bančnih poslov po n8jkulantnejših pogojih. Najboljše nabavite otroške majce in nogavičke, moške in ženske rokavice, šepne robce, razni nakit za šivilje, kravate, gumbe, vezenino, čipke, kompletne potrebščine za krojače, čevljarje in sedlarje edino le pri » Jos. Petelincu Telefon 2913 Na veliko 1 Ljubljana bila O u\NOC£* c ^ tovarna ^ vinskega kisa, d. s o. l, Ljubljana nudi najfinejil in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. Tehnično In higlJenICno najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna i 1 Ljubljana, Dunajska sestala, ULnadstr. Zahtevajte ponudbo I MIRTNS venca In šopke za poroke najnovejših oblik, bošUne prtičke (rutice), umetne cvetlice in peresa, nagrobne vence i. t. d. nudi po konkurenšnib cenah Cvetličarna Podčetrtek Lastnik t RADO PREGRAD. Specijaiijeta: Mlrtnl venci In šopki. Za jugoslovanski patent št. 3796 od 1. junija 1925 na: jastopek in priprava za ralinirai olj in voskn podobnih snovi” ( Verfahren und Vorrichtung zur Raffination von Olen und wachs- artigen StoiTen“) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. — Cen j. ponudbe na: ing. Milan šuklje, Ljubljana, šelenburgova ul. VELETRGOVINA A. ŠARABON v Ljubljani prlporoša Špecerijsko blago raznovrstno Sganje, moko in deietae pridelke. - Raznovrstno RUDNINSKO VOOO| Lastna prašama za kavo la mUa za dišave I s električnim obratom. DRUŽBA Z O. Z. Tvornica kuvert In konfekcija papirja LJUBLJANA Vožarski pot št. 1 Karlovška cesta št. 2 MALINOVEC in druge brezalkoholne pijače, naravne, brez esenc, brez saharina in kemikalij, iz svežega sadja In grozdja RUDOLF NIEBERGAL MARIBOR, Koroška cesfa šl. 1 L. MikuS, Ljubljana Mestni trg 15 DE2N8KI! DEŽNIKI!