Posamezna štet. K V60 Ob nedeljah K 2>— ; uaaDsiSrro so nahaja r Meri* bom, Jttretčora ul. it. 4, 1. nadstropje. ‘l'eiefon iuUmrb, »fc. £78. ^ llPMTA m nahaja * Jmrčičeri ulici 4, prieUčj*, desno. Tele-»otl it, 24. SH& vo'jtnoeeko?ui jnr cun sten 11.787. naročil« br** čeno^A f*« *• ozira. **» Jiokopini se ne m£*joB JEABOfi* isfeaj* mk dan, nsm nedelje in prašniki*, efe 18. mri x daUmoni naalednieca da« ter stane mesečno po poiti K 20wt n b»* semetTO K 40'—, doetvr^ea m do« K 23—,prejemanj Bpirt kJO— laoerati po dogovvn« Karola pri trerari w TAB OBA*, MARIJ30&, Jsr&6m idftnftoT,«. Maribor, petek 13, januarja 1922 s------------ ■ jrMMaMaa iUr. X j Ob nedeljah X K j i O. ' Leto: Cene raste Maribor. 12. januarja 1922* v včerajšnji številki smo naana-Iliii novo povišanje cen na mariborskem trgu. Beli kruh se jo podražil za f ^ m črni za 2 K pii kilogramu; ža žemlje se je določila na 7 dkg ter stane sedaj komad 2 Iv. Nenavadno vi-eojk° 80 Poskočile cene govejega in telečjega mesa. Dno 1. jan. t. 1. je sta-l 1 fcg govedine L vrste 22—24 K, danes Po 12 dneh — stane 32—84 K. To pomeni, da je cena narasti a za 10 K pri kilogramu. Umevno jo, da je povišanje cen zelo ■vznemirilo naš konzumentski trg. Sicer so cene ves čas polagoma rasle in ne samo na živilskem trgu, marveč tudi v vseh' ostalih panogah trgovine, toda ta hazardni skok navzgor je bil ze Preveč nepričakovan. Na splošno je prevJadavala vera, da smo v naši država vendarle dosegli nekako stabilizacijo cen. To se pravi, cene lahko včasih narasejo in nato zopet' padejo, povprečna črta pa. je že ustaljena in bo sla polagoma— v razmerju s svetovnim tlakomerom d ra,gin j e — nižje in nižje. Ta. vera jo sedaj omajana. Dvomi so odprli oči in v tem duševnem stanju marsikdo gleda črno, enostransko in nerazsodno. Oni, ki so Čitali ali slišali o draginji v 'Avstriji in v Rusiji, že vidijo začetke teh desolatnih razmer "v naši, državi. Seveda je to daleko prc-crnogledo in pretirano. ”j^ip¥imcrja.mo današnje cene z toi v prošlem le-tu, opazimo, da so 11 • Pi'-cene govedine v januarju 1. t*no januarja leta ii. Kl'lo®ram govejega mesa je stal "2- januarja !. 1. 18—22 K, letos !. ja-nuarja 22-24 kron fnajnižje 16.-, najviše 20 K). Letos 22 januarja bo stal povprečno 30 K (najnižja cena 2G.—, 'najvišja 30 K). Pravo pod razenje je tedaj prineslo šele najnovejše povišanje. 1 . , S^iVf- * 'Mesro^in Kruli spadata med najvarnejša živflg, našega Konzumenta. Popražen je mesa in Kruha, ki je, KaKor Vnanja, v »vezi s podraženjem o Dleke, obuvala^ m kurjave — mn gre cc aj naravnost' do srca. Temne sence draginj m gospodarske bede, ki so zalo zagrinjati četrto pomlad naše svo-c ne države, še predno so jesenske set-zazelenele po njivah", predno je zima o^isvoje najledenejše mehov te sence obujajo v ljudskih’ množicah' °rne slutnje iitt novo nezadovoljstvo. Stanje con, stanje draginje —to je najpepularnejša stran državniške u-ST kako st°je cone, me- 3SL c1 J,Klski sl°jl moč in trdnost države. Spor za avtonomijo, oentrali- ,vTa--nigtpo,iti6ua Kesla> ^ akademicen. Za to se prepirajo Uradna objava zaroke v Romuniji. — Odgovor kralja Aleksandra na dobro . Pašlč Take Jonescu. Kraljeva zahvala za čestitke Ivanu Hribarju LDU Bukarešta, 11. januarja. Včeraj je Nj. Veličanstvo kralj Ferdinand v Sinaji uradno objavil zaroko romunske prlncezinie Marije z Nj. Veličanstvom kraljem Aleksandrom I. LDU Bukarešta, 11. januarja. N}. Veličanstvo kralj Aleksander I. je na dobrodošlico v Sinaji odgovoril: Ko ste mi včeraj želeli dobrodošlico, je Vaše Veličanstvo poudarjalo prisrčne zveze naših dveh držav v prošlosti, ki so se utrdile v obrambi skupne in plemenite stvari in v skupnem trpljenju v herojski borbi. Tudi čustva mojega naroda šo ista kakor moja. Moja sreča, stopiti v krog rodbine Vašega Veličan, stva bo, kakor upam, tudi sreča Vaše ljubljene hčerke. Vaši državi in Vaši kraljevi rodbini želim vsako srečo in napredek. LDU Beograd, 11. januarja. Ministrski predsednik Pašič je odposlal nastopno brzojavko: Nj. ekscelenci g. Take Jonescu, Sinaja. Radostna vest, ki nam je došla od naše zaveznice, Romunije, o zaroki Nj. Veličanstva kralja Aleksandra z Nj. kraljevsko Visokostjo kneginjo Marijo Romunsko je navdušila ves narod. Naši miroljubni napori, da nadaljujemo in utrdimo vedno izkazovano prijateljstvo, ki se je manifestiralo v velikih bojih za naše narodno ujedin-jenje, so bili, evo! — kronani tudi z vezmi naših dveh s slavo ovenčanih dinastij. Razen tako izkazovanega miroljubnega in lojalnega sosedstva, ki nudi edir.l primer v zgodovini dveh sosednjih narodov, ki sta se skupno bojevala, za narodno osvobojenje ovenčano s slavo in posvečeno izključno ohranitvi narodnih dobrin, je — evo! — prišla še radostna zveza naših s slavo ovenčanih dinastij, ki bo za vedno utrdila jamstvo, katerega v bodočnosti nihče ne bo mogel omajati. Moremo se rado-vati, da smo s svojim skromnim sodelovanjem tudi doprinesli k sreči naših dveh dvorov. LDU Ljubljana, 11. januarja. Na čestitke, ki jih je poslal g. pokrajinski namestnik Nj. Veličanstvu kralju Aleksandru povodom njegove zaroke z romunsko princezlnjo Mariolo, je prejel od Nj. Veličanstva kralja Aleksandra nastopno ^brzojavko: „Grad Peleš-Sinaia, Romunija. Iz srca se zahvaljuje za iz-jažene želje, ki mu prihajajo potem Vas iz mile Slovenije — Aleksander." oim* t;- ti* so pro teii s Politiko; volilci jim v *WiS ^m^a^ nočejo preveS 'državljana .e’ T navadnega nrzaa ljana — an f0]T j0 g . . rezultanta, vse™ - \ - 3 > niškega dela v fi S j" TOktično,_v bi»h-u pa K Kore,,hLw£ ,«.vo sesajoče stvari: orne, mezdo itd. I * » Kje leži' Krivda-, da rasejo cene? Pro- blem cen je eden najtežjih, najzaprede- nejsiii problemov današnje države. To .le težki gospodarski račun z neštetimi •*> račun, čigar končno številke nam ni- Ro znane. Ne gre samo za naš trg, no g) o za novo podraženjo Kruha in me- U ’ 1 čutimo te dni v Mariboru, jre za celotni problem draginje, Katc- K® mora rešiti cela država in no sa-mo t° - vsa Evropa. fTn 'rf proWem j° danes na eesli. t^&J&PifeJean s luši -.Mii- Delojtjjakonodajnem odboru. LDU Beograd, 11. januarja. Odbori koj izvoli odbor, ki naj to pogodbo so danes dopoldne začeli delovati. Seja prouči. Ta odbor se je sestavil. -Nato zakonodajnega odbora se je pričela ok je odbor prešel na dnevni red: dolo-11. uri. Prečitan je bil dopis demokrat- čitev dnevnega reda. Po kratki diskusiji, skega kluba, ki je imenoval za odbor ki sta se je udeležila gg. Ljuba Jovanove člane in namestnike. Dalje je od- novič in Jovan Gjonovič, ki sta srna-bor dobil v pretres zakupno pogodbo trala, da se mora odbor glede zakon-za ribolov na Ohridskem In na Pre- skega predloga o centralni upravi spo-5^skem iezeru 2 ribiškim društvom razumeti z vlado, je predsednik ob Ohrid". Poljedelsko ministrstvo je po- 11.30 zaključil sejo. Prihodnja seja bo slalo opporu načrt o vinarski službi in sklicana pismenim potom. Na dnevnem pospeševanju vinarstva. Pred prehodom redu te seje bo poročilo pododseka o na dnevni red je prijavil dr. Sumen- vprašanju koncesije za izkoriščanje kovič, da je med ribiči in društvom za vodnih sil in poročilo pododbora ’o eksploatacijo Ohridskega jezera prišlo zakonskem predlogu glede centralne do ostrega spopada, vsled katerega uprave, ribiči stavkajo ter prosi, da naj se ta- o— Dopisni uradi ostanejo? LDU Beograd, 11. januarja. Gospod Franjo Smodej, predsednik ljubljanske sekcije Jugoslovenskega novinarskega udruženja in g. Dušan Nikolajevič, predsednik Jugoslovenskega novinarskega udruženja, sta danes dopoldne posetila ministrskega predsednika Pašiča, mu poročala o potrebi Dopisnih (Novinskih) uradov v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu ter navajala škodo, ki bi nastala vsled ultinjenja teh uradov. • Ministrski predsednik jima je izjavil, da bo njunim željam šel na roko in da se ti uradi ue bodo ukinili,, -o— 1 Izročitev odlikovanj funkcijonarjem ljubljanskega velikega semnja. LDU Ljubljana, 12. jan. V soboto, dae 14. t. m. ob 11. uri bo v dvo« rani pokrajinske vladne palače g. pokra* jinski namestnik minister Ivan Hribar svečano^ izročil odlikovanje onim gospodom, ki so bili povodom ljubljanskega velikega sejma odlikovani za zasluge na gospodarskem polju. Ti gospodje so: Franc Bonač, Josio Costaperaria, Engsl-bert Franchetti, Dragotin Hribar, Ivan Jelačin ml., Peter Kozina, dr. Valentin Krisper, V. Majdič, dr. Rudolf Main, Ivan Rebek Avgust Žabkar. Angleško—francoska pogodba. DKU London, 11, januarja. (Reuter). Ministrski svet je odobril načrt sporazuma med Francijo in Anglijo in o tem takoj obvestil ministrskega predsednika Lloyda Georgea. DKU London, 11. januarja. (Wolff.) Kakor se javlja iz Cannesa, je Lloyd George izjavil v nekem razgovoru: O angleško-francoski zvezi, ki bi lahko pomenila neprijaznost nasproti Italiji, se ne more govoriti. Niti britanska niti francoska vlada nimata povoda za kako neprijazno razmerje. DKU Cannes. 11. januarja. Ministrski predsednik Briand, ki je sprejel od Lloyd Georgea načrt za francosko— angleško pogodbo, je odpotoval ob 15. uri popoldne v Pariz, da predloži ta načrt svojim tovarišem. Iz dežele anarhije. DKU Rim, 11. januarja. V Mantovi, Ferrari, Novari in Piacenzi so izbruhnili številni požari. V znamenje protesta so milanski socijalisi naznanili policijski centrali, da bodo odredili splošno stavko. Vandalizem v Berlinu. DKU Berlin, 11. januarja. V berlinski aleji zmagovalcev (Siegerallee) je 2J5J® z^ajo^p^šl^d^l^lco^j vse: spom6ttyce.i t ŠteviSka: 10. mo ga v izrazih vznemirjenja in ogor* uenja. Ljudje se boje draginje in deso-latnih razmer, hočejo red; urejeno normalno gospodarsko življenje: kratko-malo: hočejo živeti kot se spodobi za ljudi- So mnogi med nami. ki bi najrajši' vzkipeli, demonstrirali in se maščevali! nad onimi, ki so dozdevno Krivi draginji. Ti mnogi imajo svoja gesla, ki ss jim dozdevajo, kakor čudodelne besed9 iz Kolomanovega žegna. Imajo svoje Krivce, ki so v njihovih očeh odgovorni za visoke cene. Teh jr osel in teh o-čitkov je polna ulica. Kakor v vsaki stva ri, tako je tudi tu marsikatero kleno zrno in trpka resnica. Toda, če primerjamo zahteve najbolj kričečih, najdemo v njih še glasnejša protislovja in gospodarske nemočnosti. Drugi zopet špekulirajo. Špekulirajo z vsem in povsod: z valuto, s politiko, z živalmi, z ljudskim zaupanjem itd. Te špekulacije so včasih uprav Hazardne. Slepa brezbrižnost za skupne interese državljanov in dvšave, brez-obzirno izkoriščanje razmer za. osebna interese — to in enake grehe počenjajo' dan na dan našteti špeKulaiVi najrazličnejših vrst. ’3- <*. Med demagogi in špekulanti se raz« vija naše politično in gospodarsko življenje. V vseh strankah in na vseh mestih najdeš demagoge in špekulante. Ti povzročajo največje zmede v politiki, v gospodarstvu, pri valuti, v javnem in zasebnem življenju. Halo je takih, ki bi se zamislili V, težke probleme našega časa in ki bi vse, tudi dozdevno neznatno pojava promatrali, preiskovali in urejali z višje perspektive. Lahko je vpiti o go-? spodarskih reformah, o odpravi draginje, o stabilizaciji valute itd. Lahko je delati jasne in blesteče načrte ter jih’ razkazovati na javnem trgu. Težje, neizmerno težje je pa napeljati hudournilc današnjega gospodarskega, političnega in socijalnega življenja v urejeno stru^ go. Če bi bili demagogi, bi zavpiiis Proč s sedanjim sistemom! Proč z vlado! Proč z vsemi Kapitalisti, bankirji! in dragimi izkoriščevalci ljudstva*1 Proč s trgovci in navijalei cen! Itd. Ce bi bili špekulanti, pa bi dokazoval?, da je naraščanje draginje zdrav in potreben pojav, da se draginja v sedanjih1 razmerah sploh' ne da omejiti, da so drugod cene še^ večje, da so Krivci bog-vekje:v Švici, Ameriki ali morda eeloi' na kakšnem planetu, samo pri nas jih? ni. Pošten in misleč državljan, ne glede na svoje strankarsko prepričanje, na more biti ne demagog, ne špekulant* Spoznati mora, da ee noben gospodarski, politični in socijalni problem n8 bo dal rešiti z demagogijo ali spekulacijo. Ne smemo upati, da bodo v hipu prenehala vsa zla, ki nas danes ta-' repo, ko se bo izprnnenil sistem. Iz^re-minjanje političnega ali soeijainega sistema ni premikanje krožnikov po mizi. To je težka in bolestna operacija. KI posega k najfinejšim hi najobčutlji-vejšim živcem narodnega življenja. G' sistemih nas je dovolj poučil ruski vzgled, Ki neusmiljeno razveljavlja vse lepe iluzije. Skrbimo rajši, da bomo po« pravili temelje današnjega političnega in gospodarskega življenja. Na razmajanih: temeljili ne bo nikdar trdne dr« žave.^ Dvignimo v politiki gospodar« sko linijo, v Kulturi pa socijalno lini« jo. Onemogočimo očjvidmm demago. gom in Špekulantom, da h? 5e •ia^a’5f* kalili vodo. Iščimo sporazum in skupnost, nd drobimo se neprestano, ue ato-miairajmo na vseh področjih' svojih" moči; zbirajmo* osredotočimo v\:oljo in enorgijiol Problem draginje no lezi niti v zra-tu, niti v teli ali onih ljudeh;_ on je v nas samih in se ne da iztrgati iz celote. Proč z demagogijo in feekr.tecdjo vseh yrst! - Pri nas ni ostrega nasprotja med •producentom in konzumeiitom. Mi vemo, d&darskega življenja, katero se ne da \rggulirati z odredbami in ekshibitnimi številkami, temveč z globoko zamišljenimi in strokovnjaško izdelanimi reformami- I-us. - Italija ima strah. DKU London, 10. jan. »T)aily Te-Tegraoh« poroča iz Cannesa; Vrhovni svet jo včeraj pretresal predlog italijanskega ministrskega predsednika Bonom i ja, ki je, predlagal, ad se naj Francija, Anglija, Italija in Belgija zavežejo, da si bodo v slučaju ne provociranega napada medsebojno pomagale. Pozneje lahko k tej zvezi pristopijo tudi še druge države. Doc. dr. I. T.t a t k o: K ustanovitvi proietu-herkulozne lige. Statistike Taznlii narodov in držav pričajo soglasno, di je tuberkuloza najbolj razširjena boissoa na svetu, ki sta-Ino duši in mori človeka. Lavno s tem. da stalno ogrožuje in uničuje človeški rod, se’tuberkuloza bjtsveno razliki’je od dragih nova^ivi Sušnih bolezni, kot kuge, kolere itd., Ivi se nenadoma kje pojavijo, zahtevajo svojo mero žrtev in zo,)T. nepričakovano izginejo. Tako jo znano n. pr. od kuge, da je razsajala v 14. stoletju z ne<‘ti-vano krutostjo po celem svetu in je zahtevala baje 25 milijonov žrtev, kar bi odgovarjalo dobri četrtini vsega takratnega prebiva' • Iva. Vendar je ta strašna moritev, o kateri pričajo še danes neštevilni spomeniki iz te dobe, tra jala le nekaj časa in se kmalu ustavila. Jetika, oziroma njen povzročitelj je pa stalen gost med nami. prebiva od pamtiveka z nami pod skupno streho in tvori marsikateremu zadnjo kitico v pesmi »katere začetek se mu je zapel že ob zibelki!« Zgodovina jetike sega tja do prve dobo starega veka; že Hyppokrates n. pr. je podal vzorno sliko o tuberkulozi; poznali so jo Colsus Aretaus, Gden itd. Od pamtiveka zasleduje torej tuberkuloza človeški rod; kaj jo zahtevala od človeka tekom več tis oče v let, si zračuna lahko vSak na podlagi sledečih statističnih podafckov-pesnetih iz svetovne literature. Cornet n. pr. ceni na podlagi dolgotrajnih statističnih študijev, ,-da- podleže tuberkulozi ena petina do ene sedmine vsega človeštva, ali z drugimi besedami, da vsak peti do sedmi človek umrje za tuberkulozo. Glede posameznih narodov vemo n. pr., da umrje v Nemčiji letno: okoli 118.000 ljudi; za Francijo ceni prof. Paul Brouardel število letnili žrtev nad 150.000; v' Angliji podleže jetiki približno 80.000 ljudi na loto itd. O ogromnih njenih žrtvah’ pa najbolje priča spomenica o tuberkulozi, obelodanjena od berlinskega ces. urada za zdravje 1. 1803., glasom katere je umrlo v Nemčiji od let.a 1892—1980., torej tekom osmih let 1,066.722 ljudi za tuberkulozo! In to ogromno številko imamo v Nemčiji vspričo izobilja inštitutov in inštKucij za. pobijanje kužnh holesni in spričo vzorne skrbi zn. obolelega človeka! Primerno visoko število imamo tudi na Angleškem, ki stoji glede sredstev in načinov pobijanja bolezni gotovo na čelu ostalim državam in žrtvuje skoraj vse za narodov blagor. Dr. Thorne-Thorno jo izračunal, da je Anglija izdala tekom 15 let (1873—1890), čez 2 in pol milijardi mark (stare in dobre valute!) za. izboljšanje sanitarnih razmer. Nadalje znamo, da hira v Nemčiji stalno nad 1 milijon ljudi za tuberkulozo, od katerih je najmanj 226.000 po- Vinc.' Stfpanek. — V. P.: Dnevnik oladaga človeka 1919. (Dalje). 23. IX. Bit šeni danes pri telovadbi. Sprejeli so me jako obredno. Ko sem so slekel, me je dovedel brat Havranek k načelniku in me predstavil. Ta me je premeril in mo izprašal ali sem že telovadil pri Sokolu. Odgovoril sem mu, on mi je pa rekel, da bom začasno telovadil v vrsti novincev. Potom mi je rekel, da pričakuje, da bom hodil marljivo k telovadbi, da dohitim druge 111 da se la.hko drugo leto peljem na zlet. ■— No bomo videli! Potem smo nastopili v vrsto po velikosti. Po izravnavi mo je poklical načelnik iz vrsto, predstavil me je ostalim kot novega člana in pozval brato, kateri so me priporočali, naj me pozdravijo. Imajo namreč navado, da izrečejo mesto pozdrava neko sokolsko geslo ali citat iz sokolskih pisateljev. Brat Havranek je rekel: »Osebnost nič, celota ^se!« — Oni stari brat mi je podal roko in rekel: »Tukaj odločuje Vsakdanja nepretrgana, skromna delavnost«. Nato smo začeli telovaditi. iVsega tega som se skoro nekoliko bal, Ja. to po nepotrebnem. Uvrstili so mo trebnili bolniške oskrbe, to jo oskrbe in izolacije v bolnicah. Navedeno številke naj pričajo, kaj je tuberkuloza in kaj zahteva leto za letom od človeškega rodu! Vspričo takilf številk so človek nehote vpraša, kako jo mogoče, da se jo tuberkuloza tako strašno razpasla in tako vkorenktila med nami. Vzrok za to leži večinoma v tem, da imamo mnogo načinov in možnosti okužbe, kakor kašelj bolnika, okužen prah, meso ali mleko bolane živino itd. Deloma pa bazira razpasenje tuberkuloze na dejstvu, da jetika ne 300x11 a razločka ne med posameznimi deželami, rodovi in plemeni; da s setvijo in žetvijo no prizanese nobeni starosti, nobenemu poklicu in no dela razločka med bogatinom in revežem. Koča v čistem gorskem zraku je po jetiki ravno tako ogrožena, kot liiša v dolini! Smelo lahko trdimo, da ni nihče na svetu popolnoma varen pred njo! Vsakomur od nas trajno grozi, da se mu zarije v meso in kosti in da. ga vniči! Koliko žrtev pada, katerim zadostuje en sam kašelj iz ust jetičnega, ali kozarec mrzle vode na plesišču itd. Na mah se odloči usoda mlademu življenju in odmeri dolžina nadaljne življen-ske poti. Najbolj žalostno pa je, da jetika najraje zasleduje človeka v dcla-zmožni dobi (1(1—60 let) in grabi pred vsem po' človeku v najlepši dobi življenja (?C—30 let). Statistika je namreč dokazala, da pade višek umrljivosti za jetiko v starostno dobo med IG in 80 letom. torej ravno v dobo delazmožnosti. Za Nemčijo so n. pr. izračunali, da je v razdobju let 189-1—1807 umrl vsak tretji človek za jetiko, ki se jo nahajal v dobi od 16—00 letu. Koliko žrtev pa zahteva v starešini dobi 20—30 leta priča na. drugi strani statistika za Prusko *z leta 1886—,1893. glasom katere je bilo irted 1000 mrliči 449, ki so u-mrli za jetiko! Razume se, da so pri j e tild slabe higi-jenične razmere, slaba stanovanja, slaba prehrana, zanikrnost v življenju in' v pojmovanju življenja najboljša podlaga za trajno vkorenitov in razpasen j?. Odvisnost razširjenja tuberkuloze od udobnosti-nam priča najbolje Statistika Kavserlinga za Berlin, glasom katere je imelo od ICO za jetiko umrlih 40 po eno sobo. 41 po dve, 11 po tri in 6 po štiri sebe. Torej čim obširneje je stanovanje, tem manjše je število za jetiko umrlih. — Omenil sem že, da jetika ne prizanese nobenemu stanu in poklicu. To je sicer reg, vendar pa kaže pregled obolelih stanov, da ljubi prav posebno gotove vrste delavcev. V tem oziru je posebno zanimiva statistika Sonuueifelds, ki je za Nemčijo in dobo od 1S88—1895 dognal, da so jetiki najbolj podvrženi kamenarji (89 odst.), kovinarski brusači (74 odst.), krznarji (08 odst ), strežniki v bolnicah' (63 odst.) Ltd., to se prav i,da n. pr. od 100 kamo-narjev umrje 89 za jetiko. Nešteti statistični podatki pričajo med najbolj nerodne, med začetnike, tako, da mi jo bilo vse Io igrača. Najprej smo telovadili skupno s palicami, vaje kakor za. deeo. Potem drog, kjer sem bil razočaran. Nobeno mojih priljubljenih vaj, vedno samo igračkanje po tablici na steni in poveljevanje vodje. Drog je. bil samo do prs, tako da se na njem seveda ni dalo nič izvajati. Vaje so bile skoro vedno enako, samo tu pa tam se je spremenila kaka malenkost. Vaditelj je bil neizrečno iznajdljiv. K vaji je zdaj nekaj dodal, zdaj ji nekaj odvzel, ali pa jo izvedel na dingo stran in bila je nova vaja. Osnova je pa bila vedno ista. Podobno jo .bilo na bradlji ,kjer so pa vaje precej težavne. Saj imam roke pod pazduhami čisto otcvlčene. Moral sem so premagovati, kako me je bolelo. Nazadnje smo< vadili na Konju. Navdušila me ta ura ni. Sicer so bili z menoj vljudni, niso so mi smejali, le vaditelj je vedno nekaj popravljal in opominjal. Pustil sem ga govoriti, drugič sem Pa naredil tako, kakor jo hotel. - • - v ; 23. Včera j nisem pisal, nisem utegnil. Navažali smo pesek na atavbišču do večera in neki brat' je tožil, da ima polne žepe raznih' pisem in potrdil, katera bi moral spraviti v red! Povabil som ga k sebi in spoznal eern, da je treba uro- di ti pošteno kavgovodsiivo za stavbo; Igrala sva so « tem do nolnoei Jn sestavila vse ta’o, da so sedaj računi strokovno popolnoma v redu. ' Čudim se pogumnosti teli ljudi. Imajo proračun na .60.000 K, v blagajn imajo S0CD K in še stavijo. Ostanek hočejo nabrati, poplačati z lastnim, delno i;t si izposoditi kolikor bo maa.iUa lo. In do zime mora biti 'telovadnica pod streho. Čudaki! Toda priznanja jim ne moreš odreči. Na okolico pa vpliva to nalezljivo, — ljudje jim dajejo za stonj vozove, gradivo, denar, da je sko ro neumljivo. In ta sokolski narod po gauja pri tem evoj stroj kakor v tekmi z veselim smehom na ustnicah'. Skoro vsak dan dela/jo na stavb išču, dan na dan hitijo iz telovadniceo množico o-trok ali poj odraslo mladine ali članov, vso kakor bi moralo biti tako. Za nobeno ceno bi ne zaostal niti deček, niti starec. — Tej maniji moram priti do korena! ^ ' 26. IX. . Bil sem zopet pri telovadbi. Danes ni bilo baš prijetno. — Imeli smo kroge skoro do tal in opirali smo so na pol le že, kar je jako težavno, zlasti, kadar imaš dela z rokami zadaj, a Krogi ti vedno uhajajo. Čudim se, kako si more vaditelj izmišljati tako neuaravne gibe. Pottem smo skakali čez vrv- Pri tem jo torej o silni razširjenosti tuberkuloze v. drugih državah. Da je tudi pri nas Slovencih izvanredno razširjena, smo si vsi na jasnem. Zanimiva je v tem oziru mala statistika, ki se je sest avila za mojem oddelku tukajšno bolnice, ki priča, »da jo več nego polovica naših bolnikov iz dežele zgubila enega ali več rodbinskih članov za tuberkulozo! Omenjene številke o razpasen ju jetiko sem navedel, da bi opozoril naš narod na morilko, ki nas decimira. Ni-m§m namere vzbuditi s tem neupravičen pesimizem, ampak te vrstice so namenjene vsem onim, ki se hočejo udeležiti aktivno boja proti tuberkulozi. Nasprotno, Statistika je ono dobrodelno sredstvo in edina v tem oziru, ki nam pomaga najti prava ognjišča jetike in res koncentrirati naše delo tam, kjer je potrebno in najbolj umestno. Brez natančnih in faktično detajliranih statističnih podatkov, bo vsak boj brezuspešen! Zaradi tega se opaža pri vseh kulturnih narodih rcrnost v zbiranju statističnih podatkov . Občudovanja vredno je delo, katerega so naredile druge državo glede pobijanja tuberkuloze. Povsod imamo protituberkulozne lige, dalje društva z dobrodeL nameni, da poskrbe za bolnega človeka v primernih bolnicah, kjer se mu faktično vse nudi za ozdravljenje. Imamo društva, ki ustanavljajo tako-zvana oskrbovališča, kjer dobi revež podporo, zastonj zdravila in eventuel-no podporo njegova rodbina. Ce je žena bolna, so poskrbi za gospodinjo, ki prevzame oskrbo otrok in začasno vodstvo v gospodinjstvu. Sličnih in enakih inštitucij, oziroma naprav imamo sedaj v vseli kulturnih državah v izobilju. Vsaka država je izpr^videla ogromno škodo, ki jo dnevno povzroča jetika narodu. Sad neumornega dela ni izostal. Anglija je n. pr. tekom 9 let pritisnila umrljivost za tuberkulozo od 24.9 odst. na 17.36 odst. V skupnem pa sto Anglija in Nemčija znižali umrljivost za jetiko skoraj za 100, odst. od prvotno višine. N. pr. v 'Angliji je umr- lo od leta 1861—1865. na 1000 ljudi 25 za jetiko; ocl leta 1906.—1908. pa komaj 11 ljudi c d 1000! V svrho pobijanja se je ustanovila v Mariboru Protituberkulozna liga z istim namenom, kakoršnega najdemo pri ostalih kulturnih zapadnili narodih1* Njo namen je predvsem s propagando podučiti naš narod, o nevarnosti, ki mu preti s strani jetike. Kako malo je naš narod šo podučen o razumevanju dobrih sanitarnih odnošajev in razmerah’, lahko izpove vsakdo, ki ima res vpogled v to in se na to razume. Človeku poka sem in tja srce, /če vidi, kako brezbrižno se ravna v tem oziru v gotovih rodbinah' na deželi, pa tudi med našo inteligenco! Liga bo imela nalogo, da usčanevi ne samo v Mariboru, ampak tudi v drugih mestih Štajerske primerna, oškrbovališča, kjer bo dobil bolnik primerne nasvete, event. zastonj zdravila, podporo itd. Oskrbovalna ogo sok", patentov. Kako se imaš odrinili, kako doskočiti, kako oditi itd. Zdi. se, da ne gledajo, Kako visoko skočiš, temveč nato, ali ei izvedel vse lepo po predpisu. No mislijo menda na to, da sc v življenju, kadar jo treba preskočiti Kako oviro, nihče ne ozira na lepoto. — Vsakdo gleda, kako bi prišol na drugo stran in dovolj. Najbrž je zopet nek predpis ali ukaz gledati na lepoto izva-! n aro a: Izposodil sem si njihov časopis, kise imenuje “Sokolski Vestnik«. To je zares^ obsežna organizacija. Talcih' društev je čez dva tisoč in imajo nad tristotisoč ljudi nad IS let starih. Vse vodi neka centrala. Gospodarijo z milijonskim, premoženjem, mnogo telovadnic itnajcf in poslopij. Čudovito je. Kako ?e je ta Ko razvilo, ko naša javnost o teh’ posa/ možnostih ničesar ne ve. Časopis sem si naročil, zasledovati hočem to roč. zen vesti so v vestniku tudi članki, ki niso telovadne vsebino in ki im njo vzgojovalno smer. K neumljlivo jo, da izvajajo vsa stremljenja, biti reden i'f plemenit človek’, iz svojega Sokolstva-1 Kakor bi no bila. telovadna, društva. —' Telovaditi moraš, — ker si Sokol, žrtvovati se moraš — Ker si Sokol, drugo, strožje in boljše živi jen jo moraš'živeti — ker si Sokol, lto pojmi so se pomešali! .(Dalje prihodnjič.) IViariDOt, 13. januarja virzz. T A’ JET DR* Stran 3 lišča naj tvorijo nekako zavetišče vsean nesrečnim, podpor vrednim bolnikom, brez razlite stanu in poklica. Za izpeljavo teh namenov, ki so po Vzgledu ostalih narodov lahko iz vedi j i-Tvi, je treba resne volje za delo in znatnih gmotnih podpor. Pričakujemo zato' *od vsakega posameznika naše družbe, 'da se odzove v tem oziru našemu pozivu in pristopi kot član. Nik d o izmed Zanimivosti. Največji most na sveta. — Boj z levinjo- — Nenavaden vzrok samomora. IV 'Ameriki nameravajo zgraditi velikanski most, ki bo vezal Zedinjene države s Kanado. Most bo viseč ter bo naj večji most na svetu. Naj večja razdalja med posameznimi stebri bo zna* nas in tudi izmed vas, na katere se'o-1 šala 1.S02 čevlja. Most bo zgrajen tako, bračamo, ne ve, če mu ne bo podpora! da bo imel dva krova. Na gornjem kro-cibrodila kedaj gadu! Obračamo se predivu bo vozila električna železnica, cesta vsem z našim pozivom na delodajalce tovarnarje itd., katerih dolžnost jo skrbeti za svojo delavce tudi v zdraivstve* nem oziru! Prati tuberkulozna liga se je Konstituirala ze deloma v jeseni, ker so pa pravila potrjena, se vrši ustanovni ob- za avtomobile in trotoarji za pešce. Spodn ji krov bo služil samo za navadno železnico s tovornimi in osebnimi vlaki. Načrt za. ta velikanski most jo že popolnoma dovršen in če ne nastanejo sedaj še kakšno nepričakovane ovire, se bo začel že zgodaj spomladi graditi. čni »bor jutri, petek 13. jan. 192:2. ob 8. j Preračun j eno je, da bo gornji krov do- li ri zvečer v telovadnici meščanske šo'-| vršen v dveh letih ter odprt prometu, le, Krekova ul. 3. Vabljeni so vsi, lcate-; spodnjega pa bo treba štiri leta. — rim je faktično blagor naroda na srcu! \ Most ho tehtal 107.000 ton. Njegovo sil-Pri novem delu naj bi vse Slovence vo- no težo bo nosilo osem močnih jeklenih' dil globok S. Gregorčičev rek: Odpri srce, odpri roke, otira j bratovske solze! vrvi. Sest od teh vrvi bo 21 palcev de belih’, ostei]i dve pa po osemnajst pni- S?, , 3 T.7 * Ur. Beneš o sporazumu z Avstrijo. V današnji soji zunanjega odseka poslanske zbornice je ministrski predsednik dr. Beneš pojasnil pogodbo z Avstrijo. Pogodba jo nadaljevanje v januarju 1. 1921. započetih pogajanj. Pogodba z dr. Jiennerjem je bila naper-Proti načrtom gospodarske in politične federacijo, posebno še proti restavracijskim nameram Habsburgov-eev. Pogodba ne vsebuje nobenih vojaških obveznosti. Določa samo, da osta-aie' ena ali druga /država nevtralna, če bi katera tretja sila napadla eno izmed njiju. Ni šlo za tajno pogodbo, (temveč zgolj za medsebojni sporazum v političnih smernicah obeh zunanjih ministrov. Tudi dr. May.r jo izjavil, da ro bo držal lienner jevega sporazuma. iZ nastopom dr. Schobra se ni nič nz-premenilo. Zadnji sporazum pomeni sani o^ to, da češkoslovaška vlada nadaljuje svojo prejšnjo politiko. Sedaj se fle v splošnem pokazalo, da je bila gospodarska politika češkoslovaške na praveni mestu. Prihodnje dni se se--stane v Pragi posebna finančna komisija, ki so bo pečala tudi z vprašanjem Kredita Avstriji. Kolikor nam bo mogoče, je dejal ministrski predsednik, bomo pomagali Avstriji s Kreditom; da I10 labko popravila, svoje gospodarsko im valutno stanje in se izognila / morebitni krizi. Vlada se strinja s fem, Wa se vse pogodbe z Avstrijo predložijo narodni skupščini. Vse dosedanje oil-tredbo je ministrski cvet na svoji «e-trtkovi^ soji potrdil in sklenil, da jih l>red'oži. parlamentu v ratifikacijo. , * Odprava Izjemnih odredb v ob-mejnih pokrajinah Češkoslovaške. 3di-lusfcrjfci svet je na svoji včerajšnji sedi sklenil ukiniti vojaško diktaturo v, * odkarpatski Rusiji, kakor tudi vse ! cev- Glavna dva stebra se bosta dvigala j 380 čevljev nad morsko površino. Most bodo zgradili ameriški in kanadski kapitalisti z dovoljenjem ameriško in kanadsko vlade. Glasom proračuna bo stal ta most SOD milijonov dolarjev, kar bi znašalo po sedanjem tečaju 90 milijard jugoslovanskih kron. : ; Odredbe na Češkoslovaškem, ki se na* ■Dasajo na. vojaško diktaturo in doseda j |o niso bile razveljavljene. Nadalje Do odredil, da se prične s pripravami i UiCrnjenje pTekoga sejda v teh po-kr aq mah ‘ rep ubl iko. • Nova sovjetska vlada v Rusiji. j-:sekutiyni odbor .sovjetov jo so reje! o a zadnji soji novo listo ljudskih' ko-' m-nnaiJ°''i ,se »lasi.: Predsednik I4-PVed^dn!k ^kov; komisar iLunač-ii^0- rn?}?a'nov\ :'a Prosveto finance ™ fine Stalin, n. mornarico Trocki j, zn vo&\TXU-/^0J,U x)0i0gobaivskij, za. zunanje zade-Jve fteerra, za ugodje KuJd Novi je objavil dekret, s katerim oclieja smrtno kazen vsem upornikom, --a vlada se sedaj po programu ne razlikuje od prejšnjih vlad. belgijskega kralja v Rimu. r^clgijski kralj in kraljica obiščeta Rim pončem tega meseca. Posetita obe'su-e_10111 v Rimu: ono na Otilrinniu «1 papozko stolico v Vatikanu.' konzorcij za obnovo Evrope. V P ”Z.WflJU za gospodarsko obnovo bo-■1,-1., 'a. .°’,>aTlo sledečo države: Anglija > Non«a, Belgija. ■Japonska (!)r V južnem Trnnsvanlu je nek orožniški častnik, ko je jezdil na izprehod, naletel na skupino Burov, ki so mu s ponosom kazali ujetega mladega leva. Vendar pa so so bali napada levinje, ki se jo nahajala v bližini, častnik je Sel takoj iskat zverino. Ko je dospel v bližnji gozd, je j.aiKzil med drevjem icva, pripravljenega na skok. Nastavil je karabinko in z dobrim strelom jo leva ubil Ko je počil strel, je skočila iz bliž nnjo votline ievinja, zagrabila častnika za desno ioko ter ga vrgla raz kenja. Karabinka je ined tem zletela daleč na stran, tako da ,ie imel v obrambo samo levo roko. liazvr se je med obema strašen boj. „Ko so prihiteli domačini, so našli častnika nezavestnega, zravan njega pa jo lefc»'a mrtva levinja. Častnik jo je 7, levo roko stisnil za goltanec ter jo suval s tako silo z nogo v želodec, da jo je ubil Njemu pa je levinja tako razmesarila desno roko, da so mu jo morali odrezati. ♦ Nedavno si je v Parizu končal življenje mlad mož, ki je za časa vojne prišel kot ameriški vojak na Francosko. Samomor je izvršil pod zelo tajin-stvenimi okolščinami, tako, da se jo sprva splošno mislilo, da so gre za zločin umora. Med tem pa se je našlo pismo samomorilca, katero je vso zadevo pojasnilo. V pisni n je zi javil, da si. je vzel življenje za to, ker 'bi silno rad ve del, kaj se zgodi ž njim po smrti. Dnevna krosika. — Novinarji in javnost. Na plenarni seji. centralno uprave Jugoslov. novinarskega udruženja, ki se je vršila S. t. m. v Slavonskem Brodu/ je bila sprejeta resolucija, v kateri se najodločneje obsoja napade na predsednika JNU g. Dušan;.!. S. Nikolajeviča, v zadevi mitinga, dalje znane “ulično napade na novinarje, Ivi kompromitirajo ugled naše države JNT opominja naš tisk in naše novinarje, da. se izogibajo osebnih napadov in obrekovanja, ki vodijo k osebnim konfliktom. Tisk je prvi dolžan varovati ja.vnp in zasebno moralo. Centralna uprava je protestirala proti prepovedi izhajanja nekaterih listov. Naj" odločneje obsoja vsako omejevanje o-sebue svobode in. osebnega prepričanja in zahteva, da vlada preneha s tem režimom in zajamči popolno svobodo tiska in polno osebno svobodo. — Manifest jugoslov. socijalisfov. Ujedinjena »Socijalistička parti ja ‘Jugoslavije« je izdala manifest, ki je preveden v vse važnejšo svetovne jezike in dostavljen uradu II. intemacijonale. iV tem manifestu opisuje razmere v Jugoslaviji, označuje borbo med radikalci in demokrati ter plebienisko opozicijo (Ilrv. Blok) kot borbo med velikim in malim kapitalom; prvi se Koče organi-zirati in osredotočiti, drugi se brani z tavtoinemijo, iu wn.traliamoift. Q iugosj. 'komunizmu pravi: »Boljševišk*e metode so si pridobile priznanje vopustoše-ni in divji Macedoniji in Črnigori, kjer je bilo izvoljenih v parlament največ »komunistov«. Ta vzhodna kuga jo razjedla delavsko gibanje do temeljev. Ko* rupciji, katero so v balkan&ko delavsko gibanje zanesli ruski komunisti, ne bo tako kmalu konca, ker delavstvo, raztreseno s takimi metodami borbe, opušča delavske stranke in prehaja v meščanske vrste.« Manifest protestira proti italijanskemu imperijalizmu,, ki je zasužnjil cele jugoslovenske pokrajine ter pravi: »V akciji proti samostojni plemenski organizaciji Hrvatov in Črnogorcev nam mora pomagati proleta-rdjat Italije, ker je to borba proti zaveznikom najslabšili reakcijonarnih delavskih nasprotnikov.« — V proslavo spomina na pokojnega nadučitelja Franca Pirkinaierja so darovali v prid ubožnim framskim šolarjem p. n. dobrotniki sledeče zneske: ga. Frančiška Gertova 40 K, g. Karel Čemej GO K, g. Ivan Bezjak -100 K, g. Janez Bohm 60 K, ga. Otilija Zamolova 40 K, ga- Marija Turnerjeva 40 K, g. Leopold Šerbinek 20 K, g. Ivan Kodrič 40 K, g. Alfons Hogemvarth 20 K, gg. Mara in Stane Medic 200 K (obenem 200 K za Ju gosi. Matico), skupaj 620 K, za kar so najtopleje zahvaljuje šolsko vodstvo v Franu. — Za pravoslavnega škofa v Dalmaciji je imenovan Danilo Pantelijič, ki je do sedaj vodil Deško patriarhijo. Svoj sedež bo imel v Šibeniku. Svečano vstoličenje se bo vršilo dne 21. t. m. v Šibeniku. — Kralj prevzel pokroviteljstvo go-spodarske razstave, ilrvatsko-slavon-sko gospodarsko društvo priredi ob priliki svojo SOletnieo gospodarsko razstavo. Društvo je prosilo Nj. Vel. kralja Aleksandra, da prevzame pokroviteljstvo. — Odprava plemstva. Po sklepu ministrskega sveta je poslala vlada vsem državnim uradom okrožnico, v kateri sporoča, da je plemstvo v -Jugoslaviji odpravljeno ter se prejšnji naslovi v uradnem občevanju ne smejo več uporabljati. Zpper bivše plemiče, ki bi se na uradnih vlogah šo nadalje posluževali starega plemiškega naslova, se naj postopa v smislu § 320. k. z. — Za našo vojno mornarico. V Splitu se je osnoval • pripravljalni odbor za ustanovitev društva za našo pomorsko in začasno f lotil jo. Pripravljalni odbor bo v kratkem predložil oblasti pravila v odobrenje, nakar se bo sklical občni zbor ter izvolil rodni odbor. Društvo bo razvilo po celi državi živahno agitacijo, da se čim prej zbere vsota, katero se bo kupil in poklonil naši državi jprvi podmornik, nakar bo razvilo, društvo agitacijo za zgraditev toliko potrebne vojne mornarice in zračne fjotilje. — Kako se klerikalni boljševiki norčujejo ir, kralja. Pri klerikalcu ne veš nikdar, kakšen je na znotraj. Njegova politična strast je tako silna, da pozablja na temelje evangeljskega krščanstva in na tisto srčno kulturo, ki bi morala dičili slehrnega pozitivnega kristjana, kaj šele onega, ki hoče vse javno življenje >. renovare in Christie. K[e* rikainl farizeji okrog * Straže« »Novega časa« in * Slovenca« so si vzeli v zakup dvolično igro republikanstva in monar-hizma. Monarhisti so že po svoji naravi, ker se vse njihovo mišljenje oklepa tradicij Ju tradicije katoliške cerkve so vseskozi monarhistične (spomnimo se samo na razmerje Vatikana in francoskih katolikov do tretje francoske republike itd. itd.) Ti konzervativni monarhisti mislijo, da bodo delavske mase drvele na klerikalni lini, če se delajo za republikance. Ta vloga, pa častitim gg. prav nič ne pristoja. dasiravno se poslužujejo vseh jezuitskih sredstev, zavijanj, laži in sarkastične dovtipnosti. Te dni^so se lioteli kot »republikanci« ponorčevali iz kraljeve zardke in so objavili ironično vest', da se bo 28. prili. meseca poročila hči angleškega Kralja Marija, ki 30 »bojda imela na ponudbo roko kralja Aleksandra Karagjorgjevi- času primerno napravljena. Glavn« vlogo igra Hans Mierendorf, pa. tudi vsaka najmanjša vloga je v dobrih ro* Gospodarstvo. Borza 11. Januarja. Curih, 'le viz e: fJerlin 2*'1 ■’* - Ne\v3’ork o.ljv London 21.80. Pariz 42 ~>0. Milan 22.13, Praga8.35«! Budimpešta 0.85, Zagreb 1.80, Vaifava 0 16, Dunaj-0.17. avstrijske žigosane krone 0 9. Zagreb, deviae: Rerltn 171 --173, Milijitj 1280—1290, Bukarešta 0.00, London 1k ‘293—296, Paril 246° —2475, Praga 487-480, Švica 5800-5700, P)W naj 4.-40—4 60, Budimpešta 40.10; rslhl®* dolar 290—292, a-v. krone 5, rublji '23-26, ——, franki , napolnorii 102''!—104-fi, niart® 175, leji 225, lire 1260—1270,'madžarsko krof« 4« —O— g Mariborski trg. Sejmsko poročilo od 10. jan.: Prignalo se je: 2 bika* 143 volov, 226 krav, 10 telet in 4 konjevi Skupaj 385 komadov. Povprečne cen®, za različne živalske vrste so bile ?8j 1 kg žive teže sledeče: Debeli voli 2<>' do 24 K, poldebeli voli 15 do 19 Ki plemenski voli 14 K, biki za klanje, 13 do 16*50 K, klavne krave debele 1» do 19 K, plemenske krave 10 do 14 Kv molzne krave 12 do00—IS K, brsjekravfi 12 do 18 K, mlada živina 11 do 20 $ teleta — do — K, krave za klobas® 1 kg žive teže od 8 do 11 K. — M e s n d cene: Volovsko meso I. vrste 1 kg 20 da 24 K, II. vrste 18 do 20 K; meso od bi* kov, krav, telic 16 K; telečje meso I. vrste 20 K, brez kosti — K, 11. vrste 18 Ki svinjsko meso sveže 32 K. g Dobava s e bije v, vijakov in oko pa«! Ravnjrtelj&tvo državnih železnic v Stf‘ boriti razpisuje za dan 22. februarji stanek, ki se vrši v petek gostilni »Maribor*. Udeležite se sigurno. . - . , Tajnik. jssmom na vjfigjed. : Občni zbor S. K. »Svobode* se! P Prodaja starega železa in nloZevP vrši v soboto, dne 14. t. m. ob pol ne^Komanda dravske divizijske oblasti! 19. un, ki bo pri vsaki navzočnosti članov sklepčen. Vdeležba obvezna. Kino. v. Ljubljani naznanja trgovski ir. obrtJ niški zbornici v Ljubljani, da, st vrfl dne 15. i'ebr. t. 1. ob 11. tiri dopoldne ^ smodnišnici v Kamniku lieitav>ij«( 10.000 kg starega železa in pločevine. I. Mariborski bioskop. V petek, so-Ivoto, nedeljo in pondeljek se bo;:le v I. Mar. bioskopu predvajal film »Zarota v Genovi« velikanska historična drama ! v 6 činih s Hansom Mierendorfora v j Ne pozabite naročnino! - - i------ —----------* Glavni urednik: RadlvoJ Rehar. OdfTovoral urednik: Rudolf o z i m. ‘dobil. To ni lepo m Kllub še vedno obstoječemu pasjemu kontumacu teka po Mariboru okrog več psov brez nagobčnika. Zadnje dni je napravil kortiederec lov na te lse ter jih več ulovil. m Društvo jugoslovenskih državnih uslužbencev'v Mariboru ima v pondeljek 16. t. m. ob 18, uri v porotni dvorani okrožnega sodišča izredni občni zbor. Dnevni red: t. Referat o draginjskih dokladah držsvnih uslužbencev in upokojencev. 2. Izpretnemba društvenih pravil. 3. Ustanovitev .Samopomoči" za slučaj smrti. 4. Poročilo o ugodnostih, ki jih nudi društvo svojim članom. Pristop k občnemu sboru imajo samo člani, ki se izkažejo s član-llro izkaznico. m Kemičen tečaj Ljudske univerze prične brž ko se prijavi zadostno število udeležencev. Doslej je prijavljenih ,18, a treba jih je & okfog 15, ker se sicer tečaj, ki zahteva ; velikih stroškov, ne bi izplačal. Začetek predavanj se bo pravočasno javil v tukajšnjih listih. --Prijave potom dopisnic sprejema.g. prof. Favai, Koroščeva ul. št. 34-; ,' t 'i m Kabaretni večer g. Pdvht-ta" v KHib-baruVclikejkavarnejVjpetekj^dae ■ ' Ti Narodno sSedaiišUe. Repertoar: CeUtek' 12.: ,Svef.“. Abon. B. Soliota 14-.: „Gojd“. Abon. C. Nedelja 15.:, Popoldne ob 15.: ,Ort“. LJud, predstav«. — /.vefev ob pol 20.: „Mam’zel!e Niloache“. Izv.'abon. Dramatična šola Nar. gledališča. Pouk dramatične šole 'se vrši danes, v četrtek, dne 12. jan. točno ob 19. uri in ne, ket je bilo pozneje objavljeno, v petek, dne 13. jan. Pridite vsi točno polnoštevilno, ker javna produkcija je blizu. ___________ Mala oznanila. Žepne ure, orscirijske in stensko. popravlja najsolidncje tvrdka It. Bizjak, Maribor, Gosposka ulica 16,