Stenografien! zapisnik
jednajste seje
deželnega zbora kranjskega
v Ljubljani
dne 10. februvarija 1894.
MWr Derilht
der eikften Hihung
(Te s h niiiiUiimi limit it g es
in Laibach
mn 10. Lelnmitr 1894.
Hazoči: Prvosednik: Deželni glavar Oton Detela in deželnega glavarja namestnik baron Oton Ap-faltrern. — Zastopnika c. kr. vlade: Deželni predsednik baron Viktor H e i n in c. kr. okrajni komisar vitez Viljem Lase h a n. — Vsi članovi razun: ekscelenca knezoškof dr. Jakob Missia, grof Ervin Auersperg, Janez Mesar, dr. J o ž e t' Vošn j a k. — Zapisnikar: Deželni tajnik Jožef P f e i ser.
Dnevni red:
1.	Branje zapisnika X. deželno-zborske seje dne 8. februvarija 1894.
2.	Naznanila deželno-zborskega predsedstva.
3.	Priloga 67. Poročilo deželnega odbora o popravi in delni preložitvi občinske ceste, ki se pri Brezovici od deželne ceste iz Kočevja v Črnomelj odcepi ter drži na Nemško Loko in od tu naprej do tj e, kjer se zopet združi z deželno cesto, potem o uvrstitvi te občinske ceste med deželne ceste, o opustitvi 2653-8 m dolge delne proge obstoječe deželne ceste med hm 21 -j- 599-5 in hm 24 + 2533 kot deželna cesta in o uvrstitvi te delne proge med okrajne ceste, z dotičnim projektom in načrtom zakona.
4.	Utemeljevanje samostalnega predloga gospoda poslanca Janka Kersnika gledč oddaje živinske soli po znižani ceni (k prilogi 55.).
5.	Ustno poročilo finančnega odseka o napravi kranjskega zavoda za gluhoneme in slepe otroke (k prilogi 56.).
6.	Priloga 65. Poročilo finančnega odseka o predloženem načrtu zakona glede oskrbljenja občin Črnomelj, Semič, Kot, Petrova Vas in Telečji Vrh z vodo (k prilogi 53.).
7.	Ustno poročilo upravnega odseka glede dovolitve priklad za cestne namene (k prilogi 48.).
8.	Ustno poročilo odseka za letno poročilo o letnem poročilu deželnega odbora, in sicer o:
st) § 2.: Davki;
b)	§ 7. B: Deželni dobrodelni zavodi;
D § 7. C : Deželni muzej;
d) § 8. A: Ljudske šole; B: Obrtni pouk; C: Deželna vinarska, sadjarska in poljedelska šola na Grmu.
Amvvsende: Vorsitzender: Landeshauptmann Otto Detela und Landeshauptmann-Stellvertreter Otto Freiherr v. Apfaltrern. — Vertreter der k. k. Regierung: Landespräsident Victor Freiherr v. Hein und k. k. Bezirkscommissär Wilhelm Ritter v. L lisch a n. — Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Se. Excellenz Fürstbischof Dr. Jakob Missia, Erwin Eras Auersperg, Johann Mesar, Dr. Josef Bošnjak. — Schriftführer: Landes-secretär Josef Pfeifer.
Tagesordnung:
1.	Lesung des Protokolles der X. Landtagssitzung vom 8. Februar 1894.
2.	Mittheilungen des Landtagspräsidiums.
3.	Beilage 67. Bericht des Landesausschusses, betreffend die Correctur und theilweise Umlegung der nächst Bresowiz von der Gottschee-Tschernembler Landesstraße abzweigenden, nach Unterdeutschau und von da bis zu der Wiedervereinigung mit der Landesstraße führenden Geineindestraße, Einreihung derselben in die Kategorie der Landesstraßen, Auflassung der 2653-8 m langen Theilstrecke der bestehenden Landesstraße zwischen km 21 + 599 5 und km 24 + 253 3 als solche und Einreihung derselben in die Kategorie der Bezirksstraßen, unter Beischluss des Correcturs-Projekles sammt Vorlage des einschlägigen Gesetzentwurfes.
4.	Begründung des selbständigen Antrages des Herrn Abgeordneten Janko Kersnik, betreffend den Bezug von Viehsalz zu ermäßigtem Preise (zur Beilage 55).
5.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses, betreffend die Errichtung einer krainischen Taubstummen- und Minden-Anstalt (zur Beilage 56).
6.	Beilage 65. Bericht des Finazausschuffes über den vorgelegten Gesetzentwurf, betreffend die Wasserversorgung der Gemeinden Tschernembl, Semitsch, Winkel, Petersdorf und Kälbersberg (zur Beilage 53).
7.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses, betreffend die Genehmigung von Umlagen für Straßenzwecke (zur Beilage 48).
8.	Mündlicher Bericht des Rechenschaftsberichtsausschusses über den Rechenschaftsbericht des Landesausschusses, und zwar über:
a)	§ 2: Steuern;
b)	§ 7. B: Landeswohlthütigkeits-Anstalten;
c)	§ 7. C: Landesmuseum;
d)	§ 8 A: Volksschulen; B: Gewerblicher Unterricht; C: Landes-Wein-, Obst- und Ackerbauschule in Standen.
232
XL seja due 10. februvarija 1894. — IX. SHlttlg MN 10. jFcbriUU* 1894.
9.	Ustno poročilo upravnega odseka o dodatnih naredbah glede nedeljskega posvečevanja (k prilogi 36.).
10.	Ustno poročilo upravnega odseka o napravi nove, 380 m dolge okrajne ceste pri Kadoljci, z dotičnim zakonskim načrtom (k prilogi 62.).
11.	Ustno poročilo upravnega odseka glede združitve vasi Gnadendorf in Hutterhäuser z mestom Kočevjem (k prilogi 63.).
12.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v Boštanji, da naj se pri sestavi novega lovskega zakona ozira na kmetijski stan.
13.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstev Kropa, Kamnagorica in Ovšiše za ustanovitev zdravniškega mesta v Kropi.
14.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v Hoteču, okraja Litijskega, glede nabrežnih zgradeb ob reki Savi.
15.	Ustno poročilo upravnega odseka o letnem poročilu deželnega odbora, in sicer o:
§ 6. Občila.
9.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses in Angelegenheit der Nachtragsverordnungen, betreffend die Sonntagsheiligung (zur Beilage 36).
10.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses, betreffend die Herstellung einer neuen, 380 m langen Bezirksstraße bei Radmannsdorf sammt dem bezüglichen Gesetzentwürfe (zur Beilage 62).
11.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses, betreffend die Einverleibung der Ortschaften Gnadendorf und Hutterhäuser zur Stadt Gottschee (zur Beilage 63).
12.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Petition des Gemeindeamtes Savenstein um Berücksichtigung des bäuerlichen Standes anlässlich der Feststellung des neuen Jagdgesetzes.
13.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Petition der Gemeindeämter Kropp, Steinbüchel und Ouschische um Creirung einer Arztesstelle in Kropp.
14.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Petition des Gemeindeamtes Hötitsch im Bezirke Littai, inbetreff der Uferschutzbauten am Saveslusse.
15.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über den Rechenschaftsbericht des Landesausschusses, und zwar über:
§ 6. Communicationsmittel.
Seja se začne ob 11. uri dopoldne.
Hechln der Sitzung mn 11 Uhr Vormittag.
XI. seja dne JO. februvarija 1894. — XI. KltzlMg stili 10. F»lir 11 str 1894.
233
Deželni glavar:
Konštatujem sklepčnost visoke zbornice ter otvarjam sejo. Prosim gospoda zapisnikarja, da prečita zapisnik zadnje seje.
1.	Branje zapisnika X. deželnozbor-ske seje dne 8. februvarija 1894.
1.	Lesung des Protokolles der X. Landtags-sihnng vom 8. Februar 1894.
Tajnik Pfeifer:
(Bere zapisnik X. seje v nemškem jeziku. — Liest das Protokoll der X. Sitzung in deutscher Sprache.)
Deželni glavar:
Želi kdo kak popravek v ravnokar prečitanem zapisniku ?
(Nihče se ne oglasi. —- Niemand meldet sich.) Ker ne, izrekam, da je zapisnik zadnje seje potrjen.
2.	Naznanila deželno-zborskega predsedstva.
£. Mittheilungen des Landtagspräsidiums.
Deželni glavar:
Naznanjam, da je gospod poslanec dr. Vošnjak opravičil današnjo svojo odsotnost.
3.	Priloga 67. Poročilo deželnega odbora o popravi in delni preložitvi občinske ceste, ki se pri Brezovici od deželne ceste iz Kočevja v Črnomelj odcepi ter drži na Nemško Loko in od tu naprej do tj e, kjer se zopet združi z deželno cesto, potem o uvrstitvi te občinske ceste med deželne ceste, o opustitvi 2653 8 m dolge delne proge obstoječe deželne ceste med km 21 -|- 599 5 in km 24 -j- 253 3 kot deželna cesta in o uvrstitvi te delne proge med okrajne ceste, z dotičnim projektom in načrtom zakona.
3. Beilage 67. Bericht des Landesansschusses, betreffend die Correetur nnd thcilweise Umlegung der nächst Bresowiz von der Gottschee-Tschernembler Landesstrasie abzweigenden, nach Unterdentschau und von da bis zu der Wiedervereinigung mit der Landesstrasie führenden Gemeinde-
straße, Einreihung derselben in die Kategorie der Landesstraßcn, Auflassung der £653*8 m langen Theilstrecke der bestehenden Landesstrasie zwischen km £1 -|- 599*5 und km £4 -| £53*3 als solche und Einreihung derselben in die Kategorie der Bezirksstrasien, unter Beischluss des Eorreeturs-Projektes sammt Borlage des einschlägigen Gesesientwnrfes.
(Izroči se upravnemu odseku. — Wird bent Ver-waltungsausschusse zugewiesen.)
Gospod poslanec Hribar stavlja dva samostalna predloga in sicer se glasi prvi (bere: — liest):
„Samostalni predlog
deželnega poslanca Ivana Hribarja in tovarišev.
Visoki deželni zbor naj sklene:
Deželnemu odboru se naroča, obrniti se do c. kr. trgovinskega ministerstva z obrazloženo zahtevo, da se pri c. kr. poštnem in brzojavnem nadravna-teljstvu v Trstu zagotovi slovenskemu jeziku ona veljava, katera mu gre z ozirom na ogromno večino prebivalstva vojvodine Kranjske; zlasti, da se napisi nad uradi c. kr. poštnega in brzojavnega nadravna-teljstva napravijo tudi v slovenskem jeziku.
V Ljubljani, dne 10. februvarija 1894.
Ivan Hribar, dr. Ivan Tavčar, dr. Papež, V. Ogorelc, Lenarčič, Žitnik, Dragoš, Lavrenčič, V. Pfeifer, Feliks Stegnar, Klein, Luka Svetec, Pakiž, Po vse1“
Drugi samostalni predlog se glasi (bere: —
liest):
„Samostalni predlog
deželnega poslanca Ivana Hribarja in tovarišev.
Visoki deželni zbor naj sklene:
Deželnemu odboru se naroča:
1.	) da pri c. kr. deželnem šolskem svetu neu-tegoma in z vso energijo stori potrebne korake, da se bode s šolskim letom 1895/96 na c. kr. državnih gimnazijah v Ljubljani in v Novemmestu začelo v petem razredu poučevati verouk, latinščino, matematiko in naravoslovje v slovenskem jeziku;
2.	) da za izdavanje šolskih knjig dovoljeni in doslej neporabljeni kredit porabi za pisateljske nagrade in založbo slovenskih učnih knjig za peti in šesti gimnazijski razred.
V Ljubljani, dne 10. februvarija 1894.
Ivan Hribar, Klein, dr. Papež, Svetec, Klun, V. Ogorelc, dr. Iv. Tavčar, Lavrenčič, Pakiž, Povše, Murnik, F. Stegnar, Žitnik, Lenarčič, Dragoš, V. Pfeifer. “
234
XI. seja dne 10. febru vari j a 1894. —
Utemeljevanje teh sainostalnih predlogov bodem stavil na dnevni red ene prihodnjih sej.
Prosim gospoda tajnika, da prevzame samo-stalne predloge.
Gospod poslanec Hribar se je oglasil k besedi.
Poslanec Hribar:
Predno se preide na 4. točko dnevnega reda, stavljam predlog, da bi se reasumovala priloga 33. to je: „Poročilo deželnega odbora glede pokritja stavbinskih stroškov za novo bolnico v Ljubljani“, in da bi se v ta namen odkazala priloga, ki je bila že rešena v 5. seji visokega deželnega zbora dne 19. januvarija tega leta, zopet finančnemu odseku, da o njej poroča v jed ni prihodnjih sej.
Deželni glavar:
Ali stavlja gospod poslanec ta nasvet kot nujni predlog ?
Poslanec Hribar:
Da, in če mi prečastiti gospod deželni glavar dovoli, usojal bi se, na kratko utemeljevati nujnost.
Deželni glavar:
Prosim gospode poslance, ki podpirajo nujnost tega predloga, da izvolijo ustati.
Poslanec Suklje:
Prosim gospod deželni glavar! Pri reasumpcijah se drugače postopa. Ako se sklene reasumpcija, mora se skleniti s tisto večino glasov, s katero je obveljal predlog, in torej prosim in poživljam gospoda deželnega glavarja, naj konštatira razmerje glasov in dokaže, da je danes vsaj ravno toliko glasov za reasumiranje, kakor je bilo zadnjič glasov za predlog finančnega odseka.
Deželni glavar:
Takrat, ko se je glasovalo o dotičnem predlogu, se ni konštatiralo, s kolikimi glasovi je obveljal, to pa vem, da je bil sprejet z večino. Glasovalo se ni po imenih in glasov šteti ni nihče zahteval. Sicer pa zmatram predlog gospoda poslanca Hribarja nujnim in prosim, da se glasuje o nujnosti.
Poslanec Hribar:
Prosim besede! V formalnem oziru nisem zahteval čisto nič neopravičenega. Ko se je glasovalo o prvotnem predlogu, ni se konštatovalo, s kolikimi glasovi je bil sprejet. Opravilni red za tak slučaj ne predpisuje ničesar in torej mora zadostovati absolutna večina, da se stvar reasumuje in zopet pride v obravnavo.
Deželni glavar:
Prosim gospode poslance, podati se na sedeže, da bode mogoče glasovati.
XI. Sitzung run 10. Februar 1894.
Abgeordneter Excellenz Freiherr von Schwege!':
Es ist der Antrag auf dringliche Behandlung des Gegenstandes und zweitens auf Reassumirung der Verhandlung über Beilage 33 gestellt worden. Das sind zwei verschiedene Anträge, bezüglich welcher ich meine Meinung dahin aussprechen möchte, dass mir einerseits die Dringlichkeit nid)t gerechtfertigt erscheint, weil es gleiä)giltig ist, ob die Frage heute oder bei der Verhandlung über den Landesfond entschieden wird, andererseits aber dass ich die Frage der Reassumirung nicht anders aufzufassen in der Lage bin, als sie von Seite eines der Herrn Vorredner aufgefaßt wurde. Reassumi-rungen können nur mittels der gleichen Stimmenanzahl, wie bei der ersten Beschlussfassung, beschlossen werden; das ist eine allgemein giltige Regel, denn wenn das iiidjt der Fall wäre, so könnte dann geradezu jede Beschlussfassung unmöglich gemacht werden. Wenn in unserer Geschäftsordnung eine solche Bestimmung nicht enthalten ist, so gilt neben der natürlidjen Interpretation wohl auch der Grundsatz der Analogie anderer Geschüfts-ordnungen, welche diese Bestimmung enthalten. In den Bestimmungen anderer parlamentarischen Körperschaften wird bezüglich der Reassumirung mit der scrupnlösesten Genauigkeit an diesem Punkte festgehalten, und es wäre außerordentlid) bedenklich und bedauerlich, wenn hier daran nidjt festgehalten werden würde. Eine Reassumirung der Verhandlung ist nad) meiner Auffassung nur in jenen Fällen möglich, wo früher das Stimmenverhältnis constatirt worden ist. Wenn es nicht constatirt worden ist, so muss die Reassumirung stimmeneinhellig besd)lossen werden, anders ist sie nicht zulässig. Weil es nun nicht nothwendig erscheint, die Sache auf diesem Wege zu behandeln und weil ferner der gleiche Effect bei der Verhandlung über den Landesfond durch directe Antragstellung erreicht werden kann, muss ich mich gegen die Dringlichkeit aussprechen; andererseits aber glaube ich, dass der Herr Landeshauptmann im Geiste der Geschäftsordnung nicht in der Lage sein wird, eine Verhandlung über die Reassumirung zuzulassen, wenn eine Einwendung dagegen erhoben wird. Id) sd)ließe mid) dem Antrage des Herrn Abgeordneten Zuklje an, roeldjer diesbezüglich einen Appell an den Herr» Landeshauptmann gerichtet hat, verwahre mich im Namen unserer Partei ausdrücklich gegen ein jedes Präjudiz, das aus einem entgegengesetzten Vorgänge abgeleitet werden könnte, und glaube, damit dem Zwecke, dem der Antrag auf Reassumirung dienen soll, in gar keiner Weise Äbtrag zu thun, im Gegentheil denselben damit nur zu fördern.
Deželni glavar:
Obžalujem, da se ne morem strinjati z nazori gospodov poslancev Šukljeta in ekscelencije gospoda barona Schwegelna. (Poslanec dr. Tavčar: — Abgeordneter Dr. Tavčar: „Dobro! dobro!“) Naš opravilni red glede reasumpcije nima nikakoršne določbe. Glede predloga gospoda poslanca Piri barja velja torej edino le § 21. opravilnega reda, kateri pravi:
„Ako je samostojni predlog, kterega podpira pet udov, nujen, mora se nasvetovalcu precej dopustiti, da dokaže to nujnost, in razgovor zastran tega ima se omejiti na to, ali je stvar nujna, ali ne.
XL seja due 10. februvarija 1894. — XI. Sihuug nut 10. jFi'bntstf 1894.
235
Ako večina deželnega zbora nujnost pri pozna, sme nasvetovalec nato precej svoj predlog utrditi v glavni reči.“
Potemtakem imam le vprašati, ali je predlog glede nujnosti zadostno podprt; in torej prosim gospode poslance, ki pripoznavajo nujnost predloga, da ostanejo.
(Se podpira. — Wird unterstützt.)
Nujnost je pripoznana in sedaj prosim gospoda poslanca Hribarja, da utemeljuje nujnost.
Poslanec Hribar:
Nujnost predloga je utemeljena s tem, da ima visoka zbornica davno v rokah poročilo o proračunu deželnega zaklada za leto 1894. To poročilo pride gotovo na dnevni red jed n e prihodnjih sej visokega deželnega zbora in zato je potrebno, da se o stvari poprej v finančnem odseku vrši dogovor, da se potem more še jedenkrat poročati o prilogi 33. Nujnost mojega predloga je s tem sama po sebi priznana. Kar se tiče formalnih ugovorov, usojam si opozarjati, da niti gospod poslanec Suklja, niti ekscelenca baron Schwege), ko se je v poslednji seji sklenila reasumpcija glede deželnega muzeja, nista zahtevala pri reasum perji tiste večine glasov, s katero je obveljal prvotni predlog. Sicer pa mislim, da so uzroki in razlogi, ki sta jih navajala gospoda predgovornika, čisto odveč in da nimajo nikake podlage v opravilnem redu.
Nujnost utemeljujem, kakor rečeno, s tem, da bode v kratkem pri proračunu deželnega zaklada stvar morala priti v rešitev; v formalnem oziru pa nasvetujem, da se moj predlog odkaže finančnemu odseku.
Deželni glavar:
Ker je o nujnosti po opravilnem redu dopuščen razgovor, otvarjam debato.
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker se nihče ne oglasi, torej treba glasovati o nujnosti in prosim gospode poslance, ki se strinjajo s tem, da je predlog nujni, da izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Nujnost je sprejeta.
Prosim gospoda poslanca, da stavi svoj predlog.
Poslanec Hribar:
Predlog moj se glasi, kakor sem že poprej omenil, da se priloga 33. „poročilo deželnega odbora glede pokritja stavbinskih stroškov za novo bolnico v Ljubljani“, odkaže finančnemu odseku.
Deželni glavar:
Kedaj želi gospod poslanec, da pride stvar na dnevni red ?
Poslanec Hribar:
V prihodnji seji ali v jedni prihodnjih sej.
Deželni glavar:
Gospodje, ki se strinjajo s predlogom gospoda poslanca Hribarja, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen)
Predlog je sprejet.
Preidemo k daljni točki dnevnega reda in prosim gospoda poslanca Kersnika, da utemeljuje svoj predlog.
4. Utemeljevanje samostalneg-apredloga gospoda poslanca Janka Kersnika glede oddaje živinske soli po znižani ceni (k prilogi 55.).
4. Begründung des selbständigen Antrages des Herrn Abgeordneten Janko Kersnik, betreffend den Bezug von Viehsalz zu ermäßigtem Preise (zur Beilage 55).
Poslanec Kersnik:
Visoka zbornica! Jaz bodem prav kratek v svojih izpeljavah, ne samo zato, ker sem s svojim predlogom v pozni uri vstopil v zborovanje, in ker mi tudi nedostaje fizičnih moči, ampak največ zato, ker mi manjka potrebnega materijala. Kakor znano, izdal se je zakon z dne 30. marca leta 1893., s katerim se 500.000 q živinske soli ponuja kmetovalcem kron o vi n zastopanih v državnem zboru po znižani ceni. Izdala se je potem navedba z dne 20. decembra leta 1893. in ta naredba je, ki danes veliko večino prebivalcev, ki so z veseljem pozdravili zakon, jako boli. Mi namreč sedaj ne vemo pravih posledic te naredbe, vemo pa to, da je takoj s početka z vrši te v te naredbe imela tako slab uspeh, da se je bati, da bode usahnilo vse dobro, kar se je poprej pričakovalo od zakona samega. Faktum je, da je mnogo, mnogo občin kar naravnost odklonilo naročanje soli, ne ker sc jo ustrašilo cene 5 gld., ampak ker je naročanje živinske soli tako težavno in komplicirano, da ga malim županom v hribovskih občinah naravnost ni mogoče zmagovati. Tukaj imam izkaza dveh občin, ki štejeta okroglo samo po 300 duš, katera jasno kažeta, koliko težav imajo že take male občine, kjer župan ve sicer za vsak rep živine; pa koliko pisarenja je treba za tistih ubogih par centov soli, ki pridejo v občino! To je prva težkota, delo županovo je pretežavno in prelcomplicirano in posledica temu je, da je veliko občin odklonilo na-ročenje živinske soli; kajti onih županov, ki so se stvari lotili, čakajo le britke skušnje. Naročili so soli, kolikor je je odmerjene, ne glede na posamezna naročila posestnikov, tolažeč se, da jo bodo v kolikor jim ostane, lahko oddali tudi drugim, ki je se niso naročili. To pa ne gre, ker v smislu zakona in naredbe nihče ne sme niti jedne trohice več dobiti nego 2 kg na jednoto.
Bati se je drugič tudi konfliktov med finančnimi stražarji in med kmeti in župani. Kazni, za katere je v zakonu tudi skrbljeno, bile bi posledica. Kako bode razmerje med fmancarji in župani, ne
236
XI. seja dne 10. febi uvai ija 1894. — XI. Sitzung nut 10. Febrnnf 1894.
vem; ali že sedaj ni pveprijazno, še hujše bode pa gotovo, če bo finančni stražnik, kolikorkrat bode ! hotel, prišel kontrolirat, koliko soli ima še ta ali oni župan, in koliko kilogramov jo je oddal. Vsakdo si bode raje kupil po 10 ali 11 gld. dobre soli, s katero ne bo imel nikakih sitnosti, mesto da bi s takimi nepriličnostmi dobil sol za 5 gld. brez onih troskov, ki naraslo še za privažanje. Res ima zakon pred očmi neko dobroto, ali la dobrota postane vsled I naredbe iluzorična. Faktum je, da ljudje ne naročajo soli, ker slutijo posledice te naredbe. Deželni odbor bode dovelj prilike imel, dobiti poročila od občin, iz katerih bode razvidno, kako se je letos pri zvrševanji tega zakona godilo, in ta poročila bode lahko uporabil ter stopil v dogovor z visoko vlado. Izrekam le prepričanje in nado, da bode država, ki je sicer občutljiva, kjer gre za kak monopol, z ozirom na veliki kmetijski interes, kateri je tu na tehtnici, gotovo nekoliko odjenjala. Vse drugo, kar je sploh sedaj mogoče izreči, prepuščam gospodu poročevalcu, ki bode pozneje imel govoriti o tej stvari, ako izvoli visoka zbornica moj predlog od-kazati kakemu odseku v parlamentarno razpravo.
V formalnem oziru pa predlagam, da se nasvet izroči upravnemu odseku. (Odobravanje na levi. — Beifall links.)
Deželni glavar:
Prosim gospode, ki se strinjajo z formalnim nasvetom gospoda poslanca Kersnika, da se njegov samostalni predlog izroči upravnemu odseku, naj izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Preidemo k daljni točki, to je:
5. Ustno poročilo finančnega odseka o napravi kranjskega zavoda za gluhoneme in slepe otroke (k prilogi 56.).
5. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses, betreffend die Errichtung einer krainifchen Taubstummen- und Blinden-Anstalt (zur Beilage 56).
Poročevalec Klun:
Visoki zbor! V imenu finančnega odseka imam poročati o napravi kranjskega zavoda za gluhoneme in slepe otroke. V prilogi 56. najdete sklepe, katere je storil visoki deželni zbor v preteklem zasedanji. Iz tega poročila razvidite, da je deželni odbor le deloma zvršil nalogo, ki mu je bila takrat izročena, da je sicer vse poskušal, ali ne vsega zvršil. Ena sama reč je, ki jo je zvršil, namreč da je dal izdelati načrte za zgradbo novega zavoda; ali finančni odsek je pri pretresanji teh načrtov videl, da niso v soglasji z načeli, katera je v preteklem zasedanji izražal visoki deželni zbor. Deželni odbor je bil sicer stavbnemu uradu dal naročilo, da naj izdela načrt za nov zavod, ki se ima graditi vseskozi solidno,
trpežno, primerno zdravstvenim in pedagogičnim ozirom, ampak vender enostavno, brez potrate in nepotrebnih lišpov in troškov. Kdor si pa ogleda dotični načrt, katerega imate v zbornici na razpolaganje, mora sprevideti, da se stavbni urad ni popolnoma držal naročila deželnega odbora, ampak da je zlasti glede troškov izdatno prekoračil znesek, katerega smo lani imeli v mislih, ko smo bili deželnemu odboru dali dotični nalog. Takrat smo poudarjali, da troški za novo zgradbo ne smejo višji biti, nego 120.000 gld., ker je bil stavbni prostor itak že pripravljen, in da bi vsi troški za izdelani zavod morebiti znašali 150.000 gld. Ali po proračunu, katerega je stavbni urad izročil deželnemu odboru, znašali bi troški za stavbo 186.000 gld. in to brez notranje oprave. Ako se pa temu znesku prištevajo še troški za notranjo opravo, presegalo bode to gotovo 200.000 gld., kar bi pa zelo zmanjšalo zaklad, katerega imamo v ta namen na razpolaganje. Namen finančnega odseka, s katerim se bode gotovo strinjal tudi visoki zbor, je pa ta, da se vsaj večina doneskov ali dohodkov tega zaklada prihrani za vzdrževanje in za troske, ki jih bo vsako leto pripravljala režija. Vsega tega zaklada bode koncem tekočega leta pri-lično olcolu *'/2 milijona gld. Ako izdamo za zgradbo skorej 250.000 gld., potem ostane za režijo tudi komaj še toliko in obrestovanje po 4°/o bi znašalo na leto le okolu 10.000 gld. Toda že lani je bilo proračunjeno, in strokovnjaki v dotični enketi so poudarjali, da stane režija za vsakega otroka po 150 gld. na leto, torej za 100 otrok 15.000 gld. brez šolskega osobja, za katero smo priporočali, da naj deželni zastop dotične trošlce prevzame na nor-malno-šolski zaklad. Ako troske za učiteljsko osobje okroglo računamo na 6000 gld., bi imeli za zavod na leto okolu 20.000 gld. troškov; če se pa vpo-števa, da bi dobivali od dotičnega zaklada samo po 10.000 gld., morala bi dežela vsako leto dodajati 8—10.000 ali celo 12.000 gld. To bi bilo preveliko breme, katero bi hudo prijemalo deželni zaklad. Zato je sodil finančni odsek, da je načrt sam po sebi in po svoji osnovi sicer primeren in se priporoča zlasti tudi zato, ker se ozira na zdravstveno stran, ker se morejo sobe lahko prezračevati itd., da je pa na drugi strani vender preobilen v svojih dimenzijah in da bi ga bilo treba nekoliko skrčiti glede prostorov, zlasti pa glede visokosti,-, ki je odveč prevelika, in posebno še glede troškov.
Omenjati moram pa še neke druge reči, ki je v zvezi z zavodom, ki ga hočemo graditi. Med naročili, katera je deželni odbor dobil v lanskem zasedanji, je bilo tudi to, da stopi v dogovor z ubogimi šolskimi sestrami v Šmihelu pri Novem mestu, ali in po kateri ceni bi hotele sprejeti gluhoneme deklice v svoj zavod. Deželni odbor si je ogledal dotični zavod in kakor vidite iz priloge 56., je bil splošni utis tako ugoden, da je deželni odbor pričel dogovarjati se s šolskimi sestrami. V prvem dopisu odgovorile so šolske sestre, da rade prevzamejo deklice v svoje varstvo in oskrb proti odškodnini letnih 200 gld. za vsako deklico. Nekoliko pozneje pa so j to ponudbo zopet skrčile in deželnemu odboru na-I znanile, da sprejmejo vsako deklico za 150 gld. na
XI. seja, due 10. febriivarija 1894. —
leto. Deželni odbor je pri dotičnih obravnavah s šolskimi sestrami med drugim tudi priporočal, da bodo morale skrbeti za primerno poslopje za gluhoneme deklice, ker sedanje nikakor ne more zadostovati za 35 — 40 gojenk, kolikor bi jih po sodbi deželnega odbora utegnilo vseh skupaj biti. Šolske sestre so odgovorile, da so pripravljene, razširiti svoje poslopje, pa le ako bi se pokazala potreba, ker po lastni skušnji sodijo, da število gluhonemih deklic ne bo tako veliko, kakor misli deželni odbor, ampak veliko manji. One so bile namreč leta 1892., ko so zopet odprle svoj zavod, dale oklicati po vsi kranjski deželi, da naj bi ljudje svoje gluhoneme hčerke tja pošiljali; ali oglasilo seje samo 17 deklic,' od katerih so jih pa mogle v zavod sprejeti samo 10. Ker se jih je takrat tako malo oglasilo, sklepajo, da jih za pouk zmožnih tudi sedaj ne bo 35 — 40. Obravnave s šolskimi sestrami torej še niso končane in deželni odbor še ni govoril končne besede, ker je dotična ponudba prišla šele pred nekolikimi dnevi v Ljubljano.
Ali deželnemu odboru je treba tudi še na neko drugo stran nekoliko obravnavati glede gluhonemih deklic v Šmihelu. Mi moramo namreč od vlade imeti zagotovilo, da se bo od ustanov, ki so za gluhoneme otroke odločene, primeren znesek dovolil za deklice, ki se bodo oskrbovale v Šmihelu. Ako bi se to ne dovolilo, morala bi dežela iz svojega zaklada skrbeti za nje, kar bi bilo jako občutno za deželni zaklad zlasti sedaj, ko moramo gledati, da odvrnemo vse nepotrebne stroške od njega. Zato je sodil finančni odsek, da naj bi se deželnemu odboru naročilo, da prične razpravo s slavno vlado tudi v tem oziru ter od nje izve, kolikih doneskov bi se bilo nadejati iz ustanovnih zakladov za gluhoneme deklice v Šmihelu.
Predlog, katerega stavlja finančni odsek glede na vse to, se glasi:
Visoki deželni zbor naj sklene:
„1.) Načrt zavoda za gluhoneme in slepe otroke na Kranjskem pripoznava se za pripravno podlago novi stavbi, vender se deželnemu odboru vrača z naročilom, naj ga da po veščakih pregledati ter po mogočnosti predelati tako, da se znižajo stavbeni stroški, da bode pa vender poslopje popolnoma ugajalo svojemu namenu.
2.	) Deželnemu odboru se naroča, da naj se z vlado dogovori o kolikor mogoče zdatnem znesku, kterega bi iz ustanovnih zakladov za gluhoneme dovolila za odgojo gluhonemih deklic v zavodu šolskih sester v Šmihelu pri Novem mestu. Ob enem naj nadaljuje obravnave z omenjenimi šolskimi sestrami ter se zlasti prepriča, ali bodo stroški za gluhoneme deklice v Šmihelu manjši kakor v lastnem zavodu.
3.	) V prihodnjem zasedanji poda naj deželni odbor novo poročilo deželnemu zboru.“
Deželni glavar:
Otvarjam splošno razpravo.
Želi kdo besede?
Gospod poslunec Luckmann ima besedo.
XI. Sitzung ant 10. fcbntnr 1894.	237
Abgeordneter Luckmann:
Meine Herren! Die Pläne, die ich eingesehen habe, haben mir so gut gefallen, dass ich außerordentlich bedauere, dass das Vermögen des Stiftungsfondes nicht genügt, um diese Pläne zur Ausführung zu bringen. Ich zweifle aber sehr, dass es dem Landesausschusse, respective dem Ingenieur gelingen wird, diesen Plane mit Rücksicht auf die Bedürfnisse, die sich herausstellen i werden, derartig zu reduciren, dass die Kosten in ein Verhältnis kommen werden zu jenem Betrage, welchen die Stiftungen leisten können, ohne dass hiebei das Land zu größeren Auslagen gezwungen wird. Wenn man schon einen Plan, den man für gut und vollständig entsprechend findet, nicht ausführen kann, und sich infolge dessen mit einem minder entsprechenden begnügen muss, so ist gewiss in Erwägung zu ziehen, dass wir in Krain viele ältere Gebäude, größere Schlösser besitzen, die zu einem billigeren Preise zu haben sind, als ein Neubau kostet. Es wäre allerdings bedenklich, wenn man auf ein von der Stadt gar zu weit entferntes Object Rücksicht nehmen würde. Aber nach Kundmachungen, die ich in der „Laibacher Zeitung" gelesen habe, wäre es möglich, dass ein Object in unmittelbarer Nähe der Stadt, das außerordentlich günstig gelegen ist und mit dem auch größere Grundstücke verbunden sind, zum Verkauf kommt. Den Baugrund, den wir gegenwärtig dafür haben, können wir wann immer verkaufen, ohne dass wir dabei etwas verlieren. Wenn sich nun die Gelegenheit darbieten sollte, ein anderes passendes Object für diesen Zweck zu erwerben, so glaube ich, dass dies der Erwägung wert wäre. Ich zweifle daran, dass der Landesausschuss und respective der Ingenieur in der Lage sein wird, die Kosten so herabzumindern, dass dabei noch immer den Intentionen des hohen Landtages Rechnung getragen wird, und deshalb möchte ich, ohne einen Antrag zu stellen, es der Erwägung des Landesausschusses anheimgeben, wenn sich die Gelegenheit darbieten sollte, ein passendes Gebäude mit entsprechendem Grunde billiger zu erwerben, als ein Neubau kosten würde, auch diesen Fall in Erwägung zu ziehen und eventuell diesfalls dem hohen Landtage zu berichten. (Pohvala na desni. — Beifall rechts.)
Deželni glavar:
Želi še kdo besede ?
Gospod poslanec dr. Schaffer ima besedo.
Abgeordneter Ar. Schaffer:
Die Anträge des Finanzausschusses und die Anregungen des unmittelbaren Herrn Vorredners beruhen auf der gewiss sehr schätzenswerten Erwägung, dass man mit möglichst geringen Mitteln auszukommen trachten soll, und in) of erne kann ich ihm als Referent und Mitglied des Landesausschusses nicht entgegentreten. Immerhin aber sehe ich mich veranlaßt, um nicht unbegründete Illusionen aufkommen zu lassen, einige Bemerkungen vorzubringen. Der Herr Referent hat darauf hingewiesen, dass die Kostenberechnung sich früher auf 120.000 fl. gestellt habe, dass wir aber jetzt nach dem Plane, wie er vorliegt mit der Summe von 180.000 fl. und darüber zu rechnen hätten. Run, meine Herren,
238
XI. seja dne 10. febnivavija 1894. —
letztere Summe könnte allenfalls etwas herabgemindert werden. Ich möchte aber eonstatiren, dass der Herr Referent sich einer Täuschung hingibt, wenn er glaubt, dass man mit 120.000 fl. für 100 Kinder das Auslangen finden wird und dass bedeutende Ersparungen zu erzielen sein werden, immer jedoch unter der Voraussetzung, dass wir das Institut so bauen, wie es bei einem neuen Institute mit Rücksicht auf die pädagogischen und sanitären Anforderungen unvermeidlich ist. Ebenso möchte ich nur mit Skepsis den Anregungen des un-mttielbareu Herrn Vorredners gegenübertreten. Es ist möglich, dass ein diesem Zwecke halbwegs entsprechendes Schloss gefunden wird, aber die Auswahl wird klein sein, weil die Anstalt, wie dies in der Beilage Nr. 62 vom Jahre 1892 auseinandergesetzt ist, in der unmittelbaren Nähe der Stadt gelegen sein soll. Die Auswahl wird also schon mit Rücksicht auf diesen Umstand sehr klein sein. Es ist weiters auf ein bestimmtes Gebäude hingewiesen worden. Wenn dieses zu bekommen wäre, so wäre es vielleicht thuulich, die Anstalt darin zu unterbringen. Ich möchte aber hiebei darauf aufmerksam machen, dass Adaptiruugsbauten im weiten Umfange nothwendig wären, die mit bedeutenden Kosten verbunden sein würden. Man weiss ja, wie es zugeht, wenn man ein älteres Gebäude umbaut, namentlich aber, wenn der Umbau in der Weise bewerkstelligt werden soll, dass er für bestimmte Zwecke praktisch wird. Immerhin sind in dieser Richtung Versuche zu machen und müssen sogar vom Standpunkte der finanziellen Interessen des Landes gemacht werden, aber ich möchte nochmals vor dem Glauben warnen, dass wir uns der Summe von 120.000 fl. nähern werden, wenn wir die Pläne umarbeiten. Auf 120.000 fl. wird es kaum möglich sein die Kosten herabzumindern und ebenso müssen wir bei einem allfälligen Adaptirungsbau auf große Auslagen gefaßt sein, wozu aber noch das Risico hinzutrifit, dass wir znm Schlüsse eine unvollkommene Anstalt haben.
Deželni glavar:
Želi še kdo besede v splošni razpravi ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, ima končno besedo gospod poročevalec.
Poročevalec Klun:
Moram nekoliko odgovarjati gospodu poslancu Luckmannu. Načrti se dopadejo vsakemu, kdor jih vidi in poslopje bi bilo gotovo krasen kinč za Ljubljano ter vredno, da bi stalo sredi mesta, ne pa zunaj pri Bežigradu. Ali meni se dozdeva, da bi se poslopje, ne da bi trpela krasota, vender dalo nekoliko skrčiti, s čemur bi se dokaj prihranilo. V finančnem odseku je gospod deželni inženir Hrasky sam napravil nekak račun, ki meri na to, da naj se zniža poslopje pri vsakem oddelku za 1/a m, ter proračuni!, da bi se pri tem znižanji, ki bi se dalo z vršiti brez vsaktere škode za poslopje, prihranilo 10.000 gld. Nek drug stavbeni mojster pa, s katerim sem govoril o tem poslopji, da sem izvedel tudi njegovo mnenje o tem, ali bi se dali troški znižati, mi je rekel, da bi se v slučaji, ako ostane poslopje tako veliko, kakor je narisano v načrtu,
- XI Sitzung ant 10. Februar 1894.
samo s tem, da se cela stavba zniža za 3 <//, torej za okroglih 70 cm pri vsakem oddelku, prihranilo 20 — 25.000 gld., ali celo 28.000 gld. Sedaj pa je še pomisliti, da je poslopje jako velikansko osnovano in da bi se dalo morebiti tudi pri nekaterih sobah kaj prihraniti. Ker je mogoče, da se bodo veščaki, katerim se ima načrt izročiti v pretres, izrekli v tem smislu, da za slepe otroke ni treba toliko in tako velikih prostorov, kakor so narisani v načrtu, in morebiti tudi za gluhoneme otroke ne bode treba tako velikih soban. Na ta način se bode dalo poslopje nekoliko stisnili, ne da bi se škodovalo s tem zavodu samemu, prihranilo pa se bode morebiti kakik 30 — 40.000 tisoč gld., in če to odštejemo, vidimo, da se bomo sukali okolu 120.000 gld., kakor smo lani sodili, da jih bodemo potrebovali za novo stavbo. Tudi dotični stavbeni mojster, s katerim sem govoril, izrekel je mnenje, da se bode dalo za 100 otrok izhajati z 120.000 gld. ker se pri tem ni treba več ozirati ne na prostor in tudi ne na notranjo opravo.
Kar se tiče nakupa kakega že obstoječega posestva, bi jaz za svojo osebo temu oporekal. Pogled na načrt, ki ga imamo, nam kaže, da bi bilo silno težavno, dobiti primerno in dovolj veliko poslopje za tak zavod. Morebiti bi zadoščal velikanski samostan v Zali čini, ali zdi se mi, da tako daleč zunaj mesta ne smemo iskati prostora, ker so se veščaki izrekli, da je v strokovnem in pedagogičnem oziru važno, da je tak zavod sicer ne prav v mestu, pa vender blizo glavnega mesta. Velike vrednosti je namreč zlasti za gluhoneme otroke, ako imajo učitelji priliko, peljati jih v Ljubljano ter jim kazati raznovrstne reči, katerih na deželi ni, da jih spoznavajo. Tukaj blizo Ljubljane pa mislim, da ni nikjer tako velikega poslopja; če bi se moralo pa šele predelovati, dozidovati itd., bi bili troški še večji, kakor če se zgradi novo poslopje. Ge ga je volja, deželni odbor sicer tudi to reč lahko pretresa, ali potrebno se mi ne zdi.
Deželni glavar:
Prestopimo v nadrobno razpravo. Prosim gospoda poročevalca, da prečita prvi predlog.
Poročevalec Klun:
(Bere L, 2. in 3. predlog, kateri obveljajo brez debate. — Liest den L, 2. und 3. Antrag, welche ohne Debatte angenommen werden.)
Predlagam tretje branje.
Deželni glavar:
Gospod poročevalec predlaga tretje branje.
Prosim gospode, kateri pritrdijo ravnokar v drugem branji sprejetim predlogom finančnega odseka tudi v tretjem branji, naj izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlogi so tudi v tretjem branji sprejeti in prestopimo k daljni točki, to je:
XI. seja dne 10. febiuvarija 1894. -— XI. ültzuitg stilt 10. Feilt Ustr 1894.
239
6. Priloga 65. Poročilo finančnega odseka o predloženem načrtu zakona glede oskrbljenja občin Črnomelj, Semič, Kot, Petrova vas in Telečji vrh z vodo (k prilogi 53.).
6. Beilage 65. Bericht des Finanzausschusses über den vorgelegten Gesetzentwurf, betreffend die Wasserversorgung der Gemeinden Tschernembl, Semitsch, Winkel, Petersdorf und Kälbersberg, (zur Beilage 53).
Poročevalce Hribar:
Visoka zbornica! Tiskano poročilo finančnega odseka je že nekoliko dni v rokah častitih gospodov poslancev in ker je v njem vse povedano, kar se mi je kot poročevalcu potrebno zdelo, da se pove, dovoljeno mi bodi, da poročilu ničesar več ne dostavim. ■
Pri zakonu samemu vrinile so se neke tiskovne pomote, katere, bodem prosil, da se popravijo in sicer:
V	§ 2., v nemškem tekstu, je v 6. vrsti za besedo „dieser" napraviti vejica; in istotako tudi v § 3, v slovenskem tekstu, v 3. vrsti za besedo „dežele“.
V	§ 4., v slovenskem tekstu, premeniti je v 2. vrsti besede „na troske“ v „ob troskih“ ; in v 3. vrsti imajo se za besedo „vzdrževati“ vriniti besedi „in oskrbovati“. V nemškem tekstu je v 5. vrsti beseda „über" zbrisati.
Predlogi finančnega odseka se glase:
Visoki deželni zbor naj sklene:
„1. Priloženi načrt zakona se odobruje.
2. Deželnemu odboru se naroča, temu načrtu pridobiti Najvišje potrjenje“.
Der hohe Landtag wolle beschließen:
„1. Der beiliegende Gesetzentwurf wird genehmigt.
2. Der Landesausschuss wird beauftragt, die
Allerhöchste Genehmigung dieses Gesetzentwurfes
zu erwirken".
Prosim, da se takoj prestopi v nadrobno razpravo.
Deželni glavar:
O t var ja tri splošno razpravo.
Želi kdo besede?
Gospod poslanec Šuklje ima besedo.
Poslanec Šuklje:
Gospoda moja! Eno opazko bi vender napravil k poročilu finančnega odseka. Iz suhoparnih besed priloge 65. se prav za prav ne spoznava, gospoda, da smo mi s to točko dnevnega reda in s tem deželnim zakonom, ki ga danes obravnavamo, pričeli jako važno akcijo, znamenito za deželni budget in pred vsem trajno važno in znamenito za deželo Kranjsko in gospodarski njen razvoj. Vsaj ni prvič,
da imamo opraviti z vodovodi. Spominjam Vas, kako globoko smo v žep segli lani, ali z mirom se je to zgodilo le v tej formi, da je dežela privolila kako podporo, deželnega zakona pa ni bilo, niti prave konkurence, in pred vsem nismo pritegniti mogli države. Današnji položaj je torej bistveno predrugačen in tukaj gre pred vsem razmotrivati, in nato bi se bil moral tudi ozirati gospod poročevalec, kako je prišlo do te predrugačene situacije. Letno poročilo v marg. štev. 36, § 3. nam pove, odkod izvira ta prikazen, to predrugačenje. Jaz bi si uso-jal, prečitati to marg. številko ravno zato, ker je tolike važnosti. Glasi se:	„V 14. deželnozborski
seji z dne 13. maja 1893 1. je bil predlog gospoda poslanca Šukljeta in drugo v o preskrbovanji kraških pokrajin s pitno vodo izročen deželnemu odboru z naročilom, naj izposluje pri visoki vladi, kar najhitreje mogoče, da visokoista predloži državnemu zboru poseben načrt zakona za preskrbovanje kraških pokrajin s pitno vodo,, in sicer na podstavi, da se pokritje vrši po načinu državnega melioracijskega zaklada po prispevkih države, dežele in udeležencev“. Ta predlog je bil utemeljen zlasti zaradi tega, ker prejšna praksa, ki se razvidi tudi iz dopisov visoke vlade, se nikdar ni spustila tako daleč, da bi hotela spraviti enaka podjetja pod tisti melioracijski zaklad, oziroma pod zakon z dne 30. junija 1884.
Potem slove marg. štev. 36. § 3, dalje:
„Deželni odbor obrnil se je v tem oziru vnovič do c. kr. deželne vlade, katera je potem z dopisom dne 27. novembra 1893. L, štev. 15535, odgovorila tako-le:
Ministerstvi za poljedelstvo in finance sta pri pretresovanji vprašanja o državnih podporah za taka podjetja, katerih namen je, izkoriščati vode za preskrbovanje pokrajin na deželi, prišli do zaklučka, da je tudi za taka podjetja mogoče uporabiti državna zakona z dne 30. junija 1884. 1., drž. zale. štev. 116, in z dne 31. maja 1889. L, drž. zak. štev. 96, da se torej za taka podjetja, v kolikor ne spadajo kot malostna pod § 12. prvoimeuovanega zakona, morejo dajati podpore iz državnega izboljševalnega zaklada pod zakonitimi pogoji in v zakonito dopuščeni visokosti (v tem oziru je zlasti za Kras treba omeniti § 2 državnega zakona z dne 31. maja 1889. L), in da tedaj v tem oziru ni treba posebnega državnega zakona.
V tem smislu se bodo rešili vsi pri poljedelskem ministerstvu se nahajajoči konkretni nasveti, ter se bodo v dotičnih rešitvah izdala posebna obvestila“.
Gospoda moja, to je velika koncesija, katero jaz radostno pozdravljam. S tem ukrepom obeh ministerstev, poljedelstva in financ, predrugačil se je položaj bistveno. Odslej nam bode glede pre-skrbljevanja kraških pokrajin s pitno in porabno vodo mogoče postopati na tak način, da potom deželnega zakona konkurenco napravimo in pritegnemo tudi državo. Tako urne, točne in ugodne rešitve se jaz niti nadejati nisem mogel in v imenu prebivalstva govorim, ako izrečem zahvalo visoki vladi radi tega ukrepa. (Živahno odobravanje. — Lebhafter Beifall.)
2 4-0
XI. seja dne 10. februvarija 1894. — XI. Sitzung mil 10. Frtzrnur 1894.
Gospoda moja, kar se stvari same tiče, je na- ! ravno, da priporočam predlog finančnega odseka visoki zbornici kar najtopleje v vsprejem. Glejte, največja nadloga za Belokrajino je pomanjkanje vode in ta nadloga je v zadnjem času še bolj občutna postala. Ge ste prej prišli v naše gorice, če ste bili žejni ter ste vprašali za vodo, reklo se Vam je: „Vode nimamo, ali vina dobite kolikor hočete!“ Takrat smo imeli še svoje vinograde, ali sedaj jih je uničila trtna uš I., kakor pravi kolega Pfeifer: Uničeni so vinogradi in sedaj tistega tolažila ni več in ljudje so brez pijače, kajti tiste mlake, ki se sem-tertje nahajajo, niso ne za človeka ne za žival! Ona velika gmotna škoda, prouzročena po opustošenji vinogradov vsled trtne uši bi se deloma mogla nadomestiti z intenzivno živinorejo, ali kako, a ko vode nimate! Živinorejstvo bi se lahko razcvitalo, ali toliko časa to ni mogoče, dokler ni mogoče napajati živine, kajti za napajališča sedaj tam služi le par mlak in v zadnjih letih, koliko je trpel človek, koliko živina!
Pa še neka druga stvar pride v poštev. Gospoda, mi po pravici pokladamo veliko važnost na javno zdravstvo. Država stori dosti in dežela tudi mnogo, poglejte dotične pozicije v proračunu deželnega zaklada, ali ravno kar se tiče kužnih bolezni, treba je pred vsem gledati na zdravo vodo. Poglejte v Črnomeljski okraj! Imam tukaj delo pred saboj, ki je pred kratkem izšlo in ki vso čast dela spisatelju. Ta zanimiva publikacija, katero priporočam gospodom tovarišem v resni preudarek, ima naslov: „$rain und seine öffentliche Gesundheit in den Jahren 1881— 1890, sestavil jo je naš rojak dr. Supanec. Dosti poučnih tabel nahajate tu, in ena tabela Vam s ta vi ja pred oči mortaliteto v naši deželi vsled kužnih bolezni v dobi od 1. 1881. do 1890. Črnomeljski okraj stoji tukaj že na drugem mestu in edini Krški okraj ga je prekosil, to pa vsled ogromne epidemije, vsled osepnic, ki so leta 1888. razsajale v tem okraji. Od tistega časa, od leta 1890. pa so se zdravstvene razmere v Črnomeljskem okraji tako poslabšale, da morajo vzbujati največjo pozornost konpetentnih faktorjev. Iz podatkov, ki zadevajo leta 1893. — tu mi služijo le tedenski izkazi, ki so pa pomanjkljivi, ker je veliko več istinitih slučajev, kakor jih izkazujejo dotična občinska predstojništva, — razvidno je, da je leta 1893. v Črnomeljskem okraji kozavih zbolelo 73 mož, 148 žensk in 194 otrok; za logarje m (tifuzom), zbolelo je 44 mož, 65 žensk in 72 otrok. To je tudi naravno zlasti tam, kjer nobene druge pitne vode ni nego potok, ki teče po okuženih vaseh, kjer se v njem pere perilo, kjer se onesnaži z gnojnico in jednakimi tvarinami in kjer so prebivalci v krajih ob spodnjem teku navezani na tisto vodo. Naravno je, da se morajo epidemije silno razširjati v jednakih razmerah.
To so uzroki, ki me sami ob sebi silijo v to, da priporočam kar najtopleje predležeči načrt zakona v potrditev.
Deželni glavar:
Gospod deželni predsednik ima besedo.
K. li. Landespräskdcnt Freiherr v. Kein:
Hohes Haus! Ich kann mich den Ausführungen des Herrn Abgeordneten Snflje in jeder Beziehung nur anschließen. Es sind aber nicht nur die sanitären, sondern auch die wirtschaftlichen Verhältnisse, welche es nothwendig machen, dass für diese Gegend von Seite des Landes und des Staates etwas geschehe. Vor einiger Zeit ist in Steiermark eine Broschüre erschienen, welche sich mit dem östlichen Theile von Steiermark beschäftiget und diesen Theil von Steiermark als verlassenes und vergessenes Land bezeichnet. Ein solches verlassenes und vergessenes Land haben wir auch hier, und gerade der Tschernembler Bezirk ist es, für welchen seit Menschengedenken eigentlich nie etwas geschehen ist. (Poslanec Suklje: - Abgeordneter Suklje; „Žalibog, istina!“) Es sind dort administrative Sünden gutzumachen, und mit diesem Bekenntnis, welches ich ablege und welches auch der hohe Landtag ablegen kann, müssen wir die Action beginnen. Das hohe Ackerbauministerium hat sich denn auch bereit gefunden, die Frage der Wasserversorgung energisch in die Hand zu nehmen und hat gerade für den Tchernembler Bezirk eine weitgehende Concession in Aussicht genommen, indem es sich bereit erklärte, zu diesem Zwecke soviel beizutragen, als das Land selbst beitragen wird, und indem es ausdrücklich noch beifügte, es möge der Landesbeitrag möglichst ausgiebig sein, damit auch das Ministerium von seinem Standpunkte aus in die Lage kommt, die Bevölkerung in ausgiebiger Weise zu unterstützen. Der Antrag des Finanzausschusses hat die Kosten der Leitung, die vom Landesausschusse auf 80.000 fl. veranschlagt werden, auf 89,000 fl. erhöht, es findet sich aber immer noch eine Differenz zwischen dieser Summe und der Kostenziffer, welche beim Ministerium mit 92.900 fl. festgestellt wurde. Diese Differenz in der Ziffer gründet sich, wie bekannt, auf die Herabminderung der Kosten der beiden Hydranten, und ich glaube schon heute versichern zu können, dass das hohe Ministerium, welches die Beschlussfassung über die endgiltige Kostenziffer sich vorbehalten hat, dem Erfordernisse von 89.000 fl. nicht entgegen treten wird, wenn die in Antrag gebrachten Hydranten nicht nur als billig sondern auch als zweckmässig sich erweisen. Ich glaube also, dass die hohe Regierung an der Kostenziffer von 89.000 fl. gegenüber dem Voranschläge des Landesausschusses per 80 000 fl. in keiner Weise sich stoßen, sondern diese Zieffer accep-tiren wird. Wie ich bereits Eingangs bemerkte, ist das hohe k. k. Ackerbauministerium bereit, in weitgehendster Weise das in Rede stehende Unternehmen zu fördern, in dieser Action aber nach den Bestimmungen des Gesetzes über den Meliorationsfond auch von der Mitwirkung des Landes abhängig. Ich appellire daher in dieser Beziehung an den hohen Landtag; wögen Sie, meine Herren, auch das Ihrige thun und bedenken, dass im Bezirke Tchernembl eine Bevölkerung wohnt, deren Gutmüthigkeit nur es zu danken ist, dass nicht noch lautere Klagen hier und im Reichsrathe laut geworden sind, dass diese Bevölkerung treu am Lande und Staate hängt, aber auch hoffnungsvoll aufblickt zum Landtage und zu der Regierung, damit sie in, ihrer verlassenen Lage Unterstützung finde. (Poslanec Suklje; — Abgeordneter Suklje: „Dobro, dobro!“)
XL seja due 10. febvuvarija 1894. — XL sniping still 10. JfdH'Ustf 1894.
241
Deželni glavar:
Želi še kdo besede?
Gospod poslanec dr. Papež ima besedo.
Poslanec str. Papež:
Visoki zbor! Samo po sebi je umevno, da tudi jaz priporočam predlog deželnega odbora, kakor je premenjen od finančnega odseka po izvesijih poljedelskega, oziroma finančnega ministerstva in je danes predmet poročila. Ena prvih skrbi v deželnem odboru tekom zadnjih dveh let bila je ta, da se oskrbuje Belokrajina in posebno oni kraji, ki so omenjeni v poročilu častitega gospoda poročevalca, od Semiča do Črnomlja, s pitno vodo in sicer ne samo z ozirom na sanitarne potrebe, da človek dobi dobre pitne vode, temveč tudi z ozirom na gospodarstvo, da živina dobi dovolj kal o v. Potreba teh obširnih krajev za pitno in porabno vodo je dovelj obrazložena že v poročilih prejšnih let in torej jaz sedaj le priporočam predlog finančnega odseka z ozirom na to tudi, ker bode v kratkem in še v tem zasedanji prišel pred visoki zbor predlog glede oskrbljenja Suhe Krajine z vodo, za katero veljajo ravno ti zdravstveni in gospodarski oziri, na kar si usojam opozarjati visoki zbor. S tem končam in priporočam predlog finančnega odseka v sprejem.
Deželni glavar:
Želi še kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, ima končno besedo gospod poročevalec.
Poročevalec Hribar:
Gospod poslanec za Dolenjska mesta mi je očital, da je tiskano poročilo preveč suhoparno. Temu očitanju se je pridružil tudi chef politične deželne uprave z besedami: „dass er sich in jeder Beziehung den Ausführungen des Herrn Vorredners anschließt". Ne vem, ali je opravičeno to očitanje ali ne, pa iz svojega stališča bi trdil, da ni opravičeno. Gospod poslanec Šuklje je član finančnega odseka in on se ve dobro spominjati, da sem v finančnem odseku, predno sem poročilo pričel, izrečno naglašal, da se s tem zakonom prične akcija, ki bode za našo deželo silno velikega pomena. Kar se tiče pa očitanja, da je poročilo suhoparno, opozarjam gospoda predgovornika, da se poročila o takih stvareh ne dajo pikantno in interesantno sestavljati. Navedel sem v poročilu le to, kar se mi je neobhodno potrebno zdelo za častite člane visoke zbornice, da vedo tudi ono, kar ni obseženo v poročilu deželnega odbora in v predlogu finančnega odseka; vsekako pa sem smel pričakovati, da bode vsakdo izmed častitih gospodov poslancev pre-čital poročilo deželnega odbora in predlog finančnega odseka. Gospod poslanec za Dolenjska mesta pa je čutil dolžnost in potrebo, da nam je iz poročila deželnega odbora dotična mesta še jedenkrat prečital. Jaz sem, kakor rečeno, prepričan, da to
kar je obsežno v tem poročilu, vsakdo izmed častitih gospodov poročevalcev sam ve, zdi se mi pa, da je gospod poslanec Šuklje s tem, da je prečital poročilo še jedenkrat, le hotel častitim gospodom poslancem v spomin poklicati, da je on tisti, ki se je inicijative poprijel in da njemu gre zasluga za to stvar (Poslanec Šuklje: - Abgeordneter Šuklje: „Ne!“). Nikakor mu te zasluge ne odrekam, le nepotrebno se mi je zdelo, gospodom poslancem klicati v spomin tisti inicijativni predlog, kateri je itak vsem dobro znan. Ako pa je čital gospod predgovornik tisti pasus iz letnega poročila zato, da izreka poročevalcu finančnega odseka grajo, da on ni vladi izrekel pohvale, je to tudi čisto neopravičeno, ker je iz poročila lahko razvidel, da sem se oziral na zakonske določbe in na stališče vlade. Še bolj neopravičeno je pa to očitanje, ker se je od strani vlade same priznalo, da so se zgodili administrativni grehi in da je treba jih sedaj popravljati. Kdo je prav za prav zakrivil to očitanje ? To je gotovo očitanje, ki zadene vlado, in ako vlada sedaj zavzema drugo stališče in je prišla do prepričanja, da je treba popraviti prejšne grehe, potem ni treba, da se jej za to še izrečno hvala daje, dasiravno jej tudi jaz ne odrekam priznanja, da je tako hitro rešila stvar, ker je birokratična navada pri vladi, in ker mi je znano, da jednake stvari bolj počasi rešuje, kakor je rešila stvar v tem slučaji.
Toliko sem moral kot poročevalec v obrambo svojega stališča omeniti. Sedaj pa prosim, da se preide v nadrobno razpravo.
Deželni glavar:
Prestopimo v nadrobno razpravo.
Prosim gospoda poročevalca, da prečita § 1. zakonskega načrta.
Poročevalec Hribar:
(Bere § 1. iz priloge 65. — Liest den § 1 aus der Beilage 65 )
Deželni glavar:
Gospod deželni predsednik ima besedo.
K. it. Landespräsident Ireiherr non Kein:
Zn § 1 hätte ich im Namen des hohen Ackerbau-ministeriums nur zu bemerken, dass das Ministerium Gewicht darauf legt, dass das technische Project, welches zur Ausführung kommen soll, im § 1 etwas näher bezeichnet werde. Weiters ersuche ich durch eine entsprechende Stylifierung zum Ansdrucke zu bringen, dass für den Beitrag des Meliorationsfondes der Vorbehalt der verfassungsmäßigen Genehmigung gemacht werde.
Obrnem se zategadelj do visoke zbornice in do gospoda poročevalca s prošnjo, naj se § 1 tako spremeni, da se bolj natančno karakterizuje načrt in da se pridrži ustavno odobrenje prispevka iz iz-boljševalnega zaklada.
243
XI. seja due 10. feb, ovarija 1894. — XL Sitzung am 10. FrtzrillN' 1894.
Deželni glavar:
Želi še kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet fid).) Ker ne, ima besedo gospod poročevalec.
Poročevalec Hribar:
Na besede gospoda vladnega zastopnika odgovarjam, da takrat, ko smo se posvetovali o načrtu zakona, še nismo imeli v rokah mnenja ministerstva, sicer bi se bil ta paragraf drugače stilizoval. S stališča poročevalca finančnega odseka nimam ničesar proti nasvetovani izpremembi, kajti bistveno se, ničesar ne predrugači, ako se ustreže intencijam vlade in zato bi nasvetoval sledečo izpremembo prvega odstavka § 1.:
.§ L
Naprava gravitacijskega vodovoda po ceveh iz litega železa iz studencev pri Blatniku v občini Črmošniški, političnega okraja Novomeškega, za mestno občino Črnomelj in kraje: Vavpečjavas, Coklo-vice, Mladica, Kašča, Podreber, Sela pri Vrčičih, Semič, Trata, Vrtača in Vrčiči občine Scmiške; So-dinjavas in Kot občine Kot; Miheljavas, Petrovavas, Rožanec in Ru četna vas občine Petrova vas; ter Lokve občine Telčjivrh spoznava se za podjetje, katero je zvršiti iz občinskih sredstev s tem pogojem, da k troskom, proračunjenim na 89.000 gld. pripomorejo : državni izboljševalni zaklad v zmislu zakona z dne 30. junija 1884., drž. zak. št. 116 s pridržkom ustavnega odobrenja in deželni zaklad vsak s 40 °/o; udeležene občine pa z 20°/o.“
㤠L
Die Anlage einer Gravitations-Wasserleitung mit gusseisernem Röhrenstrange aus dem bei Russbach in der Gemeinde Čermošnic im politischen Bezirke Rudolfs-wert gelegenen Quellen für die Stadtgemeinde Černembt und die Ortschaften: Amtmannsdorf, Coklovice, Mladica, Kašča, Podreber, Sela bei Verčič, Semič, Trata, Vertače und Verčič in der Gemeinde Semič; Sodins-dorf und Winkel in der Gemeinde Winkel; Michelsdorf, Petersdorf, Rožanec und Ručctendorf in der Gemeinde Petersdorf und Lokve in der Gemeinde Kälbersberg wird als ein aus Gemeindemitteln auszuführendes Unternehmen unter der Voraussetzung erklärt, dass zu den auf 89.000 ft. veranschlagten Kosten der staatliche Meliorationsfond im Sinne des Gesetzes vom 30. Zuni 1884, R. G. B. Nr. 116, vorbehaltlich der verfassungsmäßigen Genehmigung, sowie der Landesfond je 40°/o und die betheiligten Gemeinden 20°/» beitragen".
Drugi alinea bi ostal nespremenjen ter se glasi:
„Troške za napravo razdeli med udeležene občine deželni odbor, ako se v tem oziru same ne morejo zjediniti“.
„Die Kosten der Anlage werden auf die betheiligten Gemeinden vom Landesausschusse ausgetheilt, sofern sie sich diesbezüglich nicht einigen können".
Deželni glavar:
Gospod poročevalec predlaga, da se sprejme § 1. v drugi obliki, nego ga je najprej preči tal iz tiskane priloge. Mislim, da bode visoka zbornica pritrdila, da se vzame v obravnavo § 1. v tisti obliki, kakor ga je ravno sedaj prečital gospod poročevalec.
Želi kdo besede ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim gospode poslance, ki pritrde § 1. v obliki, kakor ga je prečital sedaj gospod poročevalec, naj blagovolijo ustali.
(Obvelja. — Angenommen )
Sprejeto.
Prosim gospoda poročevalca, da prečita § 2.
Poročevalec Hribar:
§ 2. se glasi:
.§ 2.
Natančneje določiti, kako je izvršiti podjetje, kedaj pričeti ter nadaljevati in kako voditi grad bo, kako je nakazovati v izplačilo doneske državnega izboljševalnega zaklada in dežele, in kako sme upli-vati vlada na napredovanje podjetja, pridržano je posebnemu dogovoru med vlado, deželnim odborom in občinami.
§ 2.
Die näheren Bestimmungen über die Art und Weise der Ausführung des Unternehmens, über die Bauzeit, die Bauleitung, die Flüssigmachung der Beiträge des staatlichen Meliorationsfondes und des Landes, sowie über die Einflussnahme der Regierung auf den Gang des Unternehmens sind einem besonderen, zwischen dieser, dem Landesausschusse und den Gemeinden abzuschließenden Übereinkommen vorbehalten."
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
§ 3. se glasi:
Ako bi troski tega podjetja ne dosegli zneska proračunjenega na 89.00U gld., znižati je doneske državnega izboljševalnega zaklada, dežele, kakor tudi občin (§ 1.) razmerno temu, kar se prihrani.
§ 3.
Sollten die Kosten des Unternehmens den auf 89.000 fl. veranschlagten Betrag nicht erreid)en, so sind die Beiträge des staatlichen Meliorationsfondes, des Landes, sowie der Gemeinden der eintretenden Ersparung entsprechend verhältnismäßig (§ 1) herabzusetzen."
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
§ 4. se glasi:
„8 4.
Vodovod oskrbuje in vzdržuje v prvem letu deželni odbor ob troških stavbenega zaklada. Zana-prej zavezane so vzdrževati in oskrbovati ga udeležene občine in deželni odbor določa razmerje, v katerem imajo prispevati posamezne občine.
243
XI. seja dne 10. februvarija 1894. — XI. Sitzung NIN 10. Februar 1894.
§ 4.
Die Erhaltung und der Betrieb der Wasserleitung erfolgt im ersten Betriebsjahre durch den Landesausschuss auf Kosten des Baufondes. Späterhin obliegt die Erhaltung und der Betrieb den betheiligten Gemeinden und hat der Landesausschuss das Verhältnis der Beitragsleistung der einzelnen Gemeinden zu bestimmen."
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
§ 5. se glasi:
»s 5.
Mojemu poljedelskemu ministru je naročeno, z vršiti ta zakon.
§ 5.
Mit dem Vollzüge dieses Gesetzes ist Mein Ackerbanminister beauftragt"
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
Uvod in naslov zakonskega načrta se glasita:
„Zakon
z dne..................................
o oskrbljenji občin Kot, Semič, Petrova vas, Telčji vrh in Črnomelj z vodo.
Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako:
Gesetz
vom.......................................,
Betreffend die Wasserversorgung der Gemeinden Winkel, Scmilfdi, Pctcrsdorf, PUikBcrsBcrg und CfdiernemBk.
Über Antrag des Landtages Meines Herzogthnmes Krain, finde Ich anzuordnen, wie folgt:"
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
Ob jednem si dovoljujem predlagati, da bi se ta načrt zakona sprejel tudi v tretjem branji.
Deželni glavar:
Gospodje, ki pritrdijo temu predlogu, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Poročevalec Hribar :
Končno pride na glasovanje se resolucija finančnega odseka, katera se glasi:
„Deželnemu odboru se naroča, da ukaže izvirke pri Blatniku, iz katerih se bode vzela voda za Semiško-Crnomaljski vodovod, kemično preiskati in da analizo priobči v svojem letnem poročilu za tekoče leto.“
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim gospode, kateri pri trde tej resoluciji, naj izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Resolucija je sprejeta.
Der Herr Landespräsident hat sich zum Worte gemeldet.
K. It. Landesprälldent AreiHerr von Kein:
Ich möchte dem Herrn Berichterstatter gegenüber zur Aufklärung bemerken, dass meine Worte, dass ich den Ausführungen des Herrn Abgeordneten Suklje beistimme, sich keineswegs auf die Kritik an dem Berichte des Finanzausschusses bezogen haben. Ich habe nur gemeint, dass für den Tschernembler Bezirk aus sanitären und nationalökonomischen Rücksichten einmal etwas geschehen muss; ein Ausfall auf den Herrn Berichterstatter des Finanzausschusses aber ist mir vollständig ferne gelegen.
Deželni glavar:
Preidemo na daljno točko dnevnega reda, to je :
Deželni glavar:
Gospod poročevalec predlaga tretje branje. Prosim gospode, kateri pri trd e ravnokar v drugem branji sprejetemu načrtu zakona tudi v tretjem branji, naj izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Načrt zakona je sprejet tudi v tretjem branji.
7. Ustno poročilo upravnega odseka glede dovolitve priklad za cestne namene (k prilogi 48.).
7. Mündlicher Bericht des Berwaltnngsans-schnsses, betreffend die Genehmignng von Umlagen für Straßenzwecke (zur Beilage 48.).
Poročevalec Hribar:
Poročevalec Lenarčič:
8 tem je rešen prvi predlog finančnega odseka in jaz v imenu njegovem predlagam, da se sprejme tudi drugi predlog, ki se glasi:
„2.) Deželnemu odboru se naroča, temu načrtu pridobiti Najvišje potrjenje.
2.) Der Landesausschuss wird beauftragt, die Allerhöchste Genehmigung dieses Gesetzentwurfes zu erwirken."
Visoka zbornica! Cast mi je poročati v imenu upravnega odseka o prilogi 48., iz katere je razvidno, da je po sedanjih skušnjah deželni odbor večkrat prišel v položaj, da je moral odkloniti prošnje za dovoljenje višjih nego 20°/o priklad, ker po zakonu ne sme segati nad 20°/o. Ker je pričakovati, da se visoki deželni zbor gotovo ne bode sešel v takem času, da bi mogel evenluelno dovoliti pri-
244
XI. seja dne 10. febnivarija 1894. — XI SihUttg a Ul 10. Fe Ill'll Ul' 1894.
klade, katere presegajo 20°/o in bi torej cestni zakladi prišli v neprijetni položaj, da preliminiranih troskov ne bi mogli pokriti, vsled tega predlaga deželni odbor oziroma tudi upravni odsek, da bi se deželnemu odboru dalo dovoljenje, da v lastnem delokrogu dovoljuje take višje priklade, ako se mu zdi primerno in utemeljeno.
Predlagam torej v imenu upravnega odseka: Visoki deželni zbor izvoli skleniti:
„Deželni odbor se pooblašča, da onim okrajnim cestnim odborom, ki potrebščine odpadajoče na okrajni cestni zaklad, leta 1895. ne bi mogli pokriti z 20°/o priklado na neposrednje davke, pri dokazani potrebi in na podstavi pravilno sestavljenega in podprtega proračuna dovoli znotraj zakonitih mej za 1. 1895. priklade nad 20°/o ter ukrene potrebno zaradi predpisa in pobiranja teh priklad.“
Deželni glavar:
v Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.« Ker ne, prosim gospode, kateri pritrde temu predlogu, naj izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Daljna točka je:
8. Ustno poročilo odseka za letno poročilo o letnem poročilu deželnega odbora, in sicer o:
a) § 2.: Davki.
8. Mündlicher Bericht des Rechcnschafts-berichtsausschufses über den Rechenschaftsbericht des Landesausschusses, und zwar über:
a) § 2 : Steuern.
Poročevalec Pfeifer:
Visoka zbornica! § 2. letnega poročila pod naslovom „Davki“, pripadajo 4 marginalne številke.
Marg. št. 1. peča se z deželnega zbora sklepom z dne 13. maja 1893. V smislu tega sklepa naprosil je deželni odbor vrhovno finančno oblast, da privoli odpis zemljiškega davka vsled izvanredne dolgotrajne pomladne suše leta 1893. Uspeh te vloge ni poznan.
Predlagam torej, da se marg. št. 1. vzame na znanje.
(Obvelja. — Angenommen.)
Iz marg. št. 2. je razvidno, da so se malim davkoplačevalcem pri izterjavanji davkov leta 1893. dovolile tiste olajšave, kakor leta 1892. Te olajšave obstoje v tem, da se opominjevalne pristojbine po 1 gld. 5 kr. znižajo na 10 kr. pri onih davkoplačevalcih, katerih skupni davek na leto ne presega v Ljubljani 6 gld., v gorenjskih in notranjskih okrajih 10 gld., v dolenjskih okrajih pa 12 gld.
Vsled teh olajšav zmanjšuje se znesek izterje-valnih stroškov leto za letom n. pr. od 42.000 gld. leta 1881. na 32.042 gld. leta 1891. in na 31.706 gld. leta 1892.; želeti je, da bi ta rubrika sploh nehala.
Nasvetujem le v imenu odseka za letno poročilo, da visoki deželni zbor izvoli marg. št. 2. na znanje vzeti.
(Obvelja. — Angenommen)
Marg. št. 3. podaja izkaz davkov z deželnimi in okrajnimi prikladami vred, ki so se odpisale leta 1892. vsled uim. Po tem izkazu odpisalo se je leta 1892. davka in omenjenih naklad 35.174 gld. 28 kr., nasproti znesku leta 1891. 17.802 gld. 19 kr., torej leta 1892. več okroglih 7370 gld.
Največ davka odpisalo se je okraju krškemu namreč 5696 gld. 18 kr., potem okraju črnomaljskemu 3243 gld., kateremu sledi Logatec z 2300 gld. 32 kr., kostanjeviški okraj z 2159 gld. 83 kr. in drugi okraji po vrsti, Kranjska Gora z 2 gld. 99 kr. najmanjšo svoto.
Samo 4 okraji: Idrija, Loka, Lož, Vrhnika so bili v tako srečnem položaji, da se jim ni trebalo posluževati olajšav zakona z dne 6. junija 1888, drž. zak. št. 81. Po tem izkazu odpisaval se je davek vsled uim po toči, povodnji, v zmislu zakona z dne 6. junija 1888. leta in vsled poškodovanja po hudi uri v smislu zakona z dne 3. oktobra leta 1891.
Torej nasvetujem v imenu odseka za letno poročilo:
Visoki deželni zbor naj sklene marg. št. 3. vzeti na znanje.
(Obvelja. — Angenommen.)
Izkaz podaja nam svoto cesarskega davka z deželnimi in okrajnimi, zdravstvenimi prikladami, potem potrebščino kupčijske zbornice. Tukaj izkazanim davščinam, ki jih plačuje kranjska dežela, prišteti je še občinske, šolske, cestne in druge naklade v § 5. letnega poročila, kolikor presegajo L5°/o.
Iz obeh izkazov se vidi, da razne blagajnice zahtevajo vedno novih žrtev, katere bi se lahkeje prenašale, ko bi blagostanje naše dežele rastlo ali vsaj ne pešalo. Povdarjalo se je v tej visoki zbornici, da pada cena kmetskim pridelkom, da se skr-čuje število živine v radoljskem okraji, da se suše viri dohodkov v vinorodnih pokrajinah vsled uničenja vinogradov po trtni uši. Nehote vriva se spomin preteklosti — kakor so se spominjali Izraelci svojih loncev mesa, spominja se marsikateri davkoplačevalec nekdaj polnih hlevov živine, polnih sodov vina sedaj, ko kmet redkokrat ali skorej nikoli ne vidi mesa v svojem loncu, ko še kozice nima, in ko plesnejo in razpadajo sodi. Sicer je dežela kranjska po velikem trudu leta 1882. se otresla zemljiškega davka vsaj nekoliko, nastale so pa druge davščine tako, da kar je ostalo v enem žepu, se je vzelo iz druzega žepa. Ako se pomisli, da imajo davkoplačevalci le en žep, in še ta je navadno prazen, potem je opravičeno, če se zahteva, da se ozir jemlje na davčno načelo, po katerem v poštev pride plačilna zmožnost davkoplačevalcev ter se odrajtuje razne davščine od dohodkov, ne pa od glavnice, to je od substance imetka.
Al. seja dne 10. februvarija. 1894. — XI. Sitzung n m 10. Februar 1894.
245
Ako na primer kmetič pripelje iz redkega svojega gozda par voz drv, ali obrtnik zadnji rep živine na trg in s tem skupilom pokrije razne davščine in nakupi potrebe vsakdanjega življenja, je tako ravnanje proti pravilom narodnega gospodarstva, ker se je uničil en del njegovega kapitala, ne da bi se nadomestil.
Pri zemljiškeni davku, ki je postavno določen na dobo 15 let. se svota znatno ne spreminja, v večji meri utegne se pa to zgoditi pri dohodninskem in pridobitnem davku, če se nekateri pregoreči davčni nadzorniki ne ozirajo na gospodarski propad jim izročenega okraja — davčni vijak pretrdo nategujejo, kakor se je to pred 2 letoma v tej visoki zbornici dokazalo za nekatere dolenjske pokrajine.
Ko se je leta 1882. zemljiški davek za našo deželo zmanjšal na okroglih 600.000 gld., znašal je
pridobni davek........................ 122.000	gld.
dohodninski davek..................... 301.000	„
potem je znašal:
leta	1887.	pridobni	davek	....	142.000	„
„	„	dohodninski	„	....	310.000	„
„	1888.	pridobni	„	....	139.000	„
„	„	dohodninski	„	....	332.000	„
„	1889.	pridobni	„	....	142.000	„
„	„	dohodninski	„	....	358.000	„
„	1890.	pridobni	„	....	145.000	„
„	„ dohodninski ................. 394.000	„
„	1891. pridobni .................. 145 000	„
„	„	dohodninski	„	....	418.000	„
„	1892. pridobni .................. 148.000	„
„	„	dohodninski	„	....	370.000	„
Tu treba opomniti, da so to naraščanje osebnega davka prouzročili med drugimi industrijalno društvo v Ljubljani, priklade dohodninskega davka južne in državne železnice, deloma rudokopi v idrijskem in litijskem okraji. Markantno je, da na primer za leto 1892. znaša dohodarina litijskega okraja okroglih 3300 gld., za leto 1891. pa 28.800 gld.; idrijskega okraja za 1892. leto 69.000 gld., proti 90.000 gld. v letu 1891., katere svote — kakor ob sebi umljivo — so zapopadene v prej navedenih svotah dohodarine za 1892. leto 370.000 gld. in za 1891. leto pa 418.000 gld., v državnem proračunu za leto 1894. pa zopet narašča dohodarina na 412.000 gld., ker morebiti rudokopi večje dohodke donašajo.
Ako se primerja pridobitni in dohodninski davek, katerega so plačevali drugi posamezni okraji leta 1892., z enakimi davki pretečenih 5 let, vidi se z malimi izjemami — da navedene davščine ostajejo ali na približno enaki višini, ali pa naraščajo, kar posebno hudo občutijo tisti kraji, ki vsled zmanjšanja imetka po raznih nesrečah in nezgodah gospodarsko propadajo; na primer plačeval je leta 1880. kostanj eviški okraj dohodarine 1025 gld., leta 1882.1223 gld., leta 1887. 1519 gld., leta 1892. 1643 gld. in tako dalje.
Javna je francoska prislovica, ki pravi, da, če je kmet revež, je tudi kralj siromak — to velja ob enem za obrtnike; čuditi se mora vsak, kateri ve, kako propada kmetski stan posebno v vinorodnih krajih, kako da je mogoče, da pridobitni in dohod-
ninski davek vedno in vedno narašča, ko vender oči vidno nazaduje promet in zaslužek obrtnikov. Ta prikazen je za bodočnost velike važnosti. Kakor znano, bode ena prvih nalog državnega zbora davčna preosnova in pri tej reformi utegne se pridobitni in dohodninski davek kontingentirati na podlagi uspehov prejšnjih let, in tu bode treba velike previdnosti, da v tem slučaji kranjska dežela, oziroma gospodarsko propadli okraji glede osobnega davka ne bi bili neprimerno obloženi. Vsak uvideva potrebo davščin, ali žalilo bi pravni čut, ko bi ena ali druga pokrajina v enakih odnošajih morala več plačevati v primeri s pokrajino, v kateri se nahajajo enake gospodarske razmere.
S temi opazkami nasvetujem v imenu odseka za letno poročilo, da visoka zbornica sklene, tudi to marginalno številko vzeti na znanje.
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim gospode, ki se strinjajo s tem predlogom, naj izvolijo usta ti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Daljna točka je:
b) § 7. B: Deželni dobrodelni zavodi, b) § 7. B: ^andeswohlthätigkeits-Anstalten.
Poročevalec Grasselli:
Visoki deželni zbor! Ker je moj častiti gospod predgovornik nekoliko grešil zoper tisto načelo, katero sem jaz zadnjič izrazil, se čutim tem bolj dolžnega, omejiti svoje besede na to, kar je neohhodno potrebno.
Poročati mi je o § 7. zaglavji B, v katerem se razpravljajo deželni dobrodelni zavodi. V tem zaglavji daje odseku za letno poročilo povod k speci-jelnemu predlogu samo m arg. št. 27., v kateri poroča deželni odbor, da ni bilo mogoče zgraditi basena na Studenci za preliminiranih 1400 gld. in to zato ne, ker se nobeden podjetnikov ni oglasil, da bi bil dotično zgradbo prevzel za proračunjeni znesek. Podjetnik, ki je prevzel zgradbo, zahteval je 15°/o doplačilo, kar znaša 210 gld. Po obrazložbi deželnega odbora misli odsek za letno poročilo, da ne preostaje nič drugega, nego odobriti to prekoračenje in zato bodem v tem zmislu stavil predlog.
Glede ostalih številk ne stavlja odsek nobenega predloga in le na to opozarjam, da so tisti deli poročila, ki so letos na novo prišli v ta oddelek letnega poročila deželnega odbora, jako zanimljivi in poučni, zlasti pa izkaz, ki se nahaja na straneh 182. in 183. Mimogrede opomnim, da se v tem izkazu v nemškem besedilu nahaja neka tiskovna pomota, namreč število oskrbnih dni za jednega bolnika v blaznici na Studenci in v Ljubljani na strani 183., je napačno označeno s številk 323*71<! in se mora pravilno označiti tako, kakor na strani
246
XI. seja due 10. februvarija 1894. — XI Sitzung nut 10. Fetz6UM' 1894.
182. v slovenskem tekstu, namreč: „223'71': oskrbovalnih dni“. Iz tega izkaza je razvidno, da najkrajša oskrbovalna doba se nahaja na ginekologičnem oddelku, v drugi vrsti pride porodišče, na tretjem mestu medicinski oddelek, na četrtem kirurgični in na petem mestu oddelek za kožobolne. V vseh oddelkih je opazovali, da se je v zadnjem letu zmanjšala oskrbna doba, le na jednem oddelku raste. Da bi se iz teh številk že sedaj izvajale kake konklu-zije, se odseku ni zdelo umestno in zaradi tega predlaga tudi, da se bode ta marginalna številka zgol vzela na znanje, ker je treba pridržati si izvajanje posledic iz številk šele za poznejši čas po daljšem opazovanji.
V m arg. št. 28. poroča deželni odbor o zgradbi nove bolnice in glavne stvari so visoki zbornici itak že znane. Neprijetno je to, da je bil — odkrito rečeno — uspeh razpisov raznih del neugoden, pa da se že pri prvem razpisu ni posrečilo, doseči boljši uspeh. Opozarjati moram, ne da bi stavil predlog, da je temu kriv morebiti način razpisa. Po starem običaji so se dela razpisala s proračunjenimi svotami tako, da so podjetniki ponujali le popust ali pa zahtevali doplačilo. V mnogih drugih korporacijah se je pa že previdelo, da bolje ugaja drug način sub-misij, namreč tak, da se razglasi samo mera ali obseg dela, da se pa prepusti izračunjanje vseh jednotnih cen podjetnikom samim, ki so tako prisiljeni, da se resno in temeljito pečajo z določitvijo cen in ne morejo med saboj se dogovoriti in sklenili kako koalicijo na korist svojo, na škodo pa tistemu, ki delo oddaje. Ker je stvar prepozna glede tega konkretnega slučaja, ni več staviti predloga, priporočati pa je visokemu deželnemu zboru, da se v prihodnje pri zgradbah ozira na nazore, katere sem si jaz sedaj navesti osmelil.
Po tem takem predlagam:
Visoki deželni zbor naj sklene:
„1.) Deželni zbor odobruje prekoračenje proračuna za gradnjo kopeljskega basina na Studenci znašajoče 210 gld.
2.) Ostale m arg. št. poglavja lit. B., § 7., poročila deželnega odbora za 1. 1893., namreč št. 15. do vštete 26. in točko 28. deželni zbor jemlje odobruje na znanje.“
Deželni glavar:
Želi kdo besede ?
Gospod poslanec Hribar ima besedo.
Poslanec Hribar:
Gospoda moja ! Častiti gospod poročevalec sam dejal nam je, da sta št. 15. in 16. letnega poročila tako poučni, da je vredno baviti se s številkami, katere se tukaj podajejo, nekoliko obširneje. Tudi jaz sem jih pregledaval in reči moram, da mi je zlasti pri marg. št. 15. nekaj podatkov v oči padlo. Ako pregledujem posamezne oddelke deželne bolnice in primerjam število oskrbovalnih dni in povprečno oskrbovalno dobo za jednega bolnika, vidim zlasti pri kirurgičnem oddelku tako razliko med sedanjo
oskrbno dobo in ono prejšnjih let, da se mi je zdelo potrebno s to prikaznijo baviti se nekoliko natančneje. Na drugih oddelkih ne vidim skorej nobene abnormitete, tam je ostala povprečna oskrbovalna doba tista kakor poprej; na kirurgičnem oddelku pa se je od leta 1890. na leto 1891. zmanjšala od 32 na 26-83 in od leta 1891. na leto 1892. od 26-83 na 23 23. Začel sem se povpraševati po uzrokih, ki so to znižanje prouzročili in ko sem primerjal število bolnikov, ki so bili vsprejeti na kirurgičnem oddelku od leta 1888. do leta 1893. in število bolnikov, ki so ozdravljeni bili izpuščeni in končno število bolnikov, ki so kuncem leta še ostali v bolnici, pojasnila se mi je stvar popolnoma. Leta 1888. je od 1282 vsprejetih bolnikov ostalo koncem leta na kirurgičnem oddelku 119; leta 1889. ostalo je od 1344 vsprejetih bolnikov 107 neozdravljenih; leta 1890. od 1473 vsprejetih 111 neozdravljenih; od tedaj pa se številke v korist deželnega zaklada jako ugodno izpremenč. Leta 1891. je bilo na kirurgičnem oddelku vsprejetih 1151 bolnikov in koncem leta jih je ostalo neozdravljenih 83; leta 1892. ostalo je od 1380 vsprejetih samo 74 neozdravljenih; leta 1893. pa je celo od 1643 vsprejetih bolnikov koncem leta ostalo neozdravljenih samo 84. Število povprečne oskrbovalne dobe za leto 1893. še ne morem navesti, ker deželno knjigovodstvo tega ni še prera-čunilo; ali že samo številke, katere sem navajal, so take, da dajo misliti, kje tiče uzroki teh ugodnih razmer.
V 4. seji dne 15. marca 1892. je bilo deželnemu odboru naročeno, da na deželni bolnici službujočega tedanjega asistenta gospoda dr. Šlajmerja imenuje za primarija na kirurgičnem oddelku in takratni gospod poročevalec, njega ekscelencija baron Schwegel je naglašal, kako znamenit je ta zdravnik in kako nam mora biti na tem ležeče, da se ohrani deželi. Takrat se ni vedelo za številke in se ni moglo po številkah soditi o delovanji tega zdravnika; ali danes jih imamo pred saboj in potrdile so v polnem obsegu, da je bila hvala, katero je dajal častiti gospod poročevalec finančnega odseka tedanjemu asistentu gospodu dr. Šlajmerju, popolnoma na mestu in da je posledica pokazala, da je popolnoma izpolnil, kar se je pričakovalo od njega. Le strokovnjaštvu in skrbni veščobi gospoda dr. Šlajmerja za bolnike je pripisati, da so se številke tako ugodno za deželne finance izpremenile.
Vprašati se pa moram, kaj bi nastalo, ako bi prišlo do tega, da bi nam bil gospod dr. Šlajmer najedenkrat odvzet? Meni je znano, da se deželna vlada v Zagrebu trudi, pridobiti ga za se in da mu je stavila dobro ponudbo. Ge ga pustimo v takem postavljanji kakor je sedaj, utegne se prej ali slej prigoditi, da se gospod primarij odloči, pustiti službo in iti iz naše dežele. Vprašam Vas, gospoda moja, ali bi bilo to v korist deželi naši? Odločno bi bila to na škodo deželnim financam; vse bolj pa še na škodo tistim bolnikom, ki morajo pomoči iskati na kirurgičnem oddelku naše bolnice. Zato pa mora vender naša dolžnost biti, da skrbimo za to, da moža, kateri si je pridobil tako velikih in znamenitih zaslug za bolnike in deželo našo, priklenemo na našo
XL seja due 10. febmvarija 1894. — XI. Sibling am 10. Felrrmrr 1894.
247
deželo in kev vem, da napoi'no delovanje v bolnici in izredna skrb za bolnike gospodu dr. Šlajmerju ne daje prilike in toliko prostega časa, da bi si mogel s privatno prakso kaj izdatnega prislužiti, stavil bodem predlog, da sc gospodu primariju dr. Šlajmerju izboljša službeno njegovo stanje, da se tako naveže na deželo našo in na bolnico.
Moj predlog, katerega naj bi visoka zbornica odkazala finančnemu odseku, ako se pridružuje mojemu mnenju, glasi se tako-le:
Visoki deželni zbor naj sklene:
„Primariju na kirurgičnem oddelku deželne bolnice gospodu dr. Eduardu Šlajmerju poviša se njegova letna plača na 1800 gld. s pravico do si-stemizovanih petletnic. Istotako poviša se mu akti-vitetni užitek na letnih 300 gld. in osobna doklada na letnih 300 gld.
Ti novi prejemki nakažejo naj se mu k izplačilu s I. dnem marcija t. L; za januarij in februarij t. 1. pa naj se mu doplača razlika med gorenjimi in dosedanjimi njegovimi prejemki."
Deželni glavar:
Prosim gospode, kateri podpirajo predlog gospoda poslanca Hribarja, naj izvolijo ustati.
(Se podpira. — Wird unterstützt)
Predlog je zadostno podprt in pride torej v razpravo.
Seine Excellenz der Herr Abgeordnete Baron Schwegel hat das Wort.
Abgeordneter Excellenz Freiherr o. Schwegel:
Der geehrte Herr Vorredner hat den Antrag aus Erhöhung der Bezüge des chirurgischen Chefs unseres Krankenhauses gestellt. Ich biu weit entfernt, die Verdienste dieses ausgezeichneten Mannes nicht anzuerkennen, glaube aber und ich beschranke mich nur ans diese kurze Bemerkung, dass es unmöglich ist, einen solchen Gegenstand bei diesem Anlasse zur Verhandlung zu bringen, da wir beim Voranschläge über den Kraukenhausfond die Frage zn erörtern Gelegenheit hatten und da ich denke, dass der Rechenschaftsbericht in keiner Weise den geeigneten Anlass bietet, heute Anträge zu stellen, die geradezu das gauze Budget über den Haufen werfen. Ich glaube, dass, wenn ein solcher Antrag gestellt werden soll, derselbe nur im Wege des Landesansschusses nach Anhörung der Betheiligten und unter Berücksichtigung aller Factoren, welche für die Entscheidung dieser Frage maßgebend sind, eingebracht werden könne. Ich würde es daher bedauern, wenn wir heute durch eine derartige Beschlussfassung einen Vorgang sanctioniren würden, welcher für eine regelmäßige Geschäftsführung nur von Nachtheil wäre. Ans diesen Gründen kann ich dem Antrage nicht beistimmen, behalte mir aber selbstverständlich vor, weil id) die Verdienste des in Frage stehenden Herrn Primararztes ebenso wie der Herr Vorredner anerkenne, bei entsprechender Gelegenheit allen diesen Rücksichten, welche soeben geltend gemacht wurden, bereitwilligst Rechnung zu tragen.
Deželni glavar:
Gospod poslanec dr. Tavčar ima besedo.
Poslanec dr. Tavčar:
Visoka zbornica! Kar se tiče stvari same in tega, kako naj se stvar reši, strinjam se popolnoma z besedami ekscelencije gospoda poslanca barona Schwegelna. Zamudila se je v istini prilika, o pravem času izpregovoriti besedo o tako važni stvari, ampak navzlic temu ne kaže, da se zadeva v stran položi, ker je jasno in dokazano, da je gospod dr. Šlajmer v istini prvi steber naše bolnice in je bilo delovanje njegovo od pričetka do dandanes tako, da so se troski za dragi zavod izdatno zmanjšali. Zaradi tega si bodem usojal staviti predlog, ki bode v soglasji j s. tem, kar je naglašal prevzvišeni gospod baron Schwegel. Na drugi strani pa imam še nekatere stvari na srci, na katere častiti finančni odsek ni mogel misliti, glede katerih se mi pa vender vidi potrebno, da deželni odbor nekoliko premišlja o njih. Deželna bolnica, kakor veste gospoda moja, je silno nepopularen zavod med zastopniki kmetskih občin in na deželi. To se ne da tajiti in krivo je temu to, da kmet ni v stanu, presoditi koristi tega zavoda, dasiravno ve iz lastne skušnje, da so bolniki, ki so se kot neozdravljivi poslali v bolnico, vrnili se ozdravljeni. Ali velika težava je, na kar sem bil opozorjen od zdravnikov samih, da nam bolniki izven dežele prouzročujejo vsako leto preveč troskov. V tem oziru je na prvem mestu in posebno škodljiva bolnica v Trstu. Trst ima velikansko bolnico, za katero ne more pokriti troskov in zato se pripeti, kakor se mi je naglašalo od zdravniške strani, da se posebno tisti navadni bolniki, ki jih nahajamo v obilni meri v primorskih mestih, namestu nekaj tednov, zdravijo nekoliko mesecev samo zato, da se pokrijejo troški bolnice, in se dobi od dežele Kranjske primerno odplačilo. Naglašalo se mi je, da bi kazalo, vse take deželane, ki pridejo v kakem pomorskem mestu v bolezen, prepeljati v Ljubljano, kjer bi ozdraveli v nekaj tednih. Naglašalo se je, da ima dežela Kranjska na leto 119.000 gld. troškov za oskrbovanje svojih deželanov v tujih bolnicah, — jaz sam nisem imel prilike, poučiti se o tem — in reklo se mi je, da bi na vsak način, bodisi da so troški toliki ali toliki, kazalo, da bi se iz bližnjih mest in posebno iz Trsta bolniki, ki so za transport sposobni, prepeljali v našo bolnico, s čemer bi se izdatno pomanjšal izdatek, katerega napravljajo naši deželani v tujih bolnicah.
Na drugi strani se mi je naglašalo, da bi v novi bolnici kazalo, ako bi dežela vsaj nekaj uprave vzela v lastno režijo. Povedalo se mi je od zdravniške strani — ne rečem, da je istina, ker nisem vršil kontrole — da se deželi za vsak liter vina računa 40 kr. To je velikansk izdatek in jaz mislim, da bi se tu na vsak način nekaj dalo prihraniti, ako dežela pošlje uradnika ali poslovnika o svojem času v Istro ali na Dolenjsko vina kupovat.
Dalje sem bil opozorjen na to, da bi morda v novi bolnici venderle kazalo, ako bi dežela ustanovila lastno lekarno. Kakor veste, so sedaj zdravila dajali mestni lekarnarji, in to se je dosedaj dalo z vrše vati, ker je bolnica tičala sredi mesta, vse drugače pa bode razmerje, kadar pride bolnica izven mesta, in ne morem si misliti, da bi bilo koristno,
248
XT. seja due 10. februvarija 1894. — XI. Sitzung NM 10. jfi'bt'ltnt' 1894.
ako bi se v novi bolnici jemala zdravila od lekarn, ki so v Ljubljani. Brez ozira na troske bi bilo boljše in v korist zavoda samega, da se ustanovi v bolnici lastna lekarna, kakor jih imajo drugodi bolnice. Prepričan sem pa tudi, dasiravno nisem strokovnjak, da bi si dežela z lastno lekarno prihranila dokaj troskov.
To so nekatera vprašanja, glede katerih sicer sam ne želim, da bi se danes na nje definitivno odgovorilo, gotovo pa bi bilo umestno, da bi se deželni odbor ž njimi pečal in o njih premišljal.
Z ozirom na vse to in z ozirom na predlog gospoda tovariša Hribarja bi si pri tej priliki usojal staviti neko resolucijo, katero lahko sprejmete vsi, ne da bi ustvarili s tem kak prejudic. Resolucija se glasi:
Visoki deželni zbor naj sklene:
„Deželnemu odboru se naroča, da razmotriva sledeča vprašanja:
I.	) bi ne kazalo, plačo primariju dr. E. Šlajmerju zdatno povišati;
II.	) bi ne kazalo, bolnike z vnanjih, posebno Tržaških bolnic prepeljati v Ljubljano, da se troski zdravljenja pomanjšajo;
III.	) bi ne kazalo, ustanoviti v novi deželni bolnici lastno lekarno;
IV.	) bi ne kazalo, v novi deželni bolnici ustanoviti deloma lastno režijo;
ter o vsem tem v prihodnjem zasedanji poroča.“
To so vprašanja, o katerih naj deželni odbor premišljuje in katera naj razmotriva, potem pa naj v prihodnjem zasedanji poroča o njih.
Deželni glavar:
Prosim gospode, kateri podpirajo resolucijo gospoda poslanca dr. Tavčarja, naj izvolijo ustati.
(Se podpira. — Wird unterstützt.)
Resolucija je zadostno podprta in torej v debati.
Gospod poslanec Hribar ima besedo.
Poslanec Hribar:
Izjavljam, da se strinjam z resolucijo tovariša dr. Tavčarja in da sedaj umaknem svoj predlog.
Deželni glavar:
Gospod poslanec Hribar je umaknil svoj predlog.
Želi še kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Torej ima gospod poročevalec besedo.
Poročevalec Grasselli:
Glede resolucije, katero je predlagal gospod poslanec dr. Tavčar, nimam ničesa ugovarjati in se za svojo osobo popolnoma strinjam ž njo. Ker je gospod poslanec Hribar prvotni predlog umaknil, bi mi ne bilo treba izpregovoriti, vender se mi zdi
primerno, izreči, da se tudi jaz popolnoma strinjam s tem, kar je on govoril o spretnosti, zmožnosti in velikih zaslugah gospoda dr. Šlajmerja, in s tem se strinja tudi odsek za letno poročilo. Glede tistih toček, na katere je opozarjal gospod poslanec dr. Tavčar v svojej resoluciji, omenjam v prvi vrsti, da se je odsek lansko leto bavil z razmerami Tržaške bolnice in v seji dne 5. aprila predlagal, kar je visoka zbornica tudi sklenila, da je deželnemu odboru povpraševati potom c. kr. vlade, ali je v Tržaški bolnici pač vse v redu. In kakor poroča deželni odbor v marg. št. 24., naprosil je deželni odbor c. kr. vlado, naj se za to stvar zanima, in deželna vlada je odgovorila, da se semtertje revizije v Tržaški bolnici še vedno vrše, da se pa dosedaj niso mogle zaslediti nikake nepriličnosti. Tržaška bolnica je gotovo jedna najhujših pijavk deželnega zaklada našega, ker — kakor kaže marg. št. 23., —- Tržaška bolnica na leto blizu 18.000 gld. od kranjske dežele sprejema, in spada v vrsto tistih bolnic, v katerih se naši deželani najrajši potikajo. Znano je, iz katerih slojev občinstva se rekrutujejo Tržaški bolniki. Opozarjam pa gospoda poslanca dr. Tavčarja, kolikor je meni znano iz časov, ko sem bil jaz v deželnem odboru in slučajno imel tudi ta referat, da se praktikuje že davno glede teh bolnikov tako, kakor on želi. Razloček se mora delati le med akutnimi in drugimi boleznimi. Ker mora vsaka bolnica takoj deželnemu odboru naznaniti, da je sprejela bolnika, lahko deželni odbor presodi, ali je bolezen akutna ali kronična, in mu je tudi na izbero dano, bolnika ali tam pustiti, ali pa semkaj prepeljati, in ravno pri tistih bolnikih, katere ima gospod poslanec dr. Tavčar v mislih, ako sem ga prav razumel, je transport lahko mogoč in se pri kroničnih slučajih vrši že sedaj. Sicer pa ne bode škodovalo, ako se deželni odbor tudi za naprej bavi s tem vprašanjem nadrobno.
Glede odstavka, ki se bavi z uredbo režije, nimam ničesa dostaviti, in mislim, da bode tudi visoka zbornica pritrdila, da je vredno, ako se deželni odbor bavi s to stvarjo. Kar se tiče pa lekarne, mi ni popolnoma v spominu, dozdeva se mi pa vsaj, da so prostori v novi bolnici že zanjo reser-virani, in to kaže, da je deželni odbor ustanovitev lastne lekarne že vzel v misel. Ni mi treba dostavljati, da se za svojo osobo z nasvetovano resolucijo popolnoma strinjam in jo priporočam v sprejem. Mislim celo, da ne sezam predaleč, ako pravim, da proti tej resoluciji niti odsek za letno poročilo nima nobenega ugovora.
Deželni glavar:
Prestopimo sedaj na glasovanje in sicer se bode glasovalo najprej o predlogih odseka za letno poročilo, ki se glasita:
„1. Deželni zbor odobruje prekoračenje proračuna za gradnjo kopeljskega basina na Studenci znašajoče 210 gld.
2. Ostale marg. št. poglavja lit. B, § 7., poročila deželnega odbora za leto 1893., namreč št. 15.
XI. seja dne 10. februvarija 1894. — XI. Sitzung still ‘10. Febrilst! 1894.
249
do vštete 26. in točka 28. deželni zbor jemlje odobril j e na znanje“.
Prosim gospode, ki pritrdijo prvemu predlogu, naj izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Prvi predlog je sprejet.
Gospodje, kateri se strinjajo z drugim predlogom, izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Tudi drugi predlog je sprejet.
Sedaj imamo še glasovati o resoluciji gospoda poslanca dr. Tavčarja, ki se glasi:
„Deželnemu odboru se naroča, da razmotriva sledeča vprašanja:
I.) bi ne kazalo, plačo primariju dr. E. Šlajmerju zdatno povišati
„II.) bi ne kazalo, bolnike z vnanjih, posebno Tržaških bolnic prepeljati v Ljubljano, da se troški zdravljenja pomanjšajo
„III.) bi ne kazalo, ustanoviti v novi deželni bolnici lastno lekarno;
„IV.) bi ne kazalo, v novi deželni bolnici ustanoviti deloma lastno režijo.“
ter o vsem tem v prihodnjem zasedanji poroča.“
Ako ni ugovora, glasovalo se bo o vseh štirih točkah skupno ?
(Ni ugovora. — Wird kein Widerspruch erhoben.)
Ker ni ugovora, se bode tako glasovalo in prosim gospode, kateri pri trde tej resoluciji, naj izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Tudi resolucija je sprejeta in s tem rešena točka h.
Preidemo k točki c, to je:
c) § 7. C: Deželni muzej, c) § 7. C: Landesrnuseum.
Poročevalec Stegnar:
Visoka zbornica! Poročati mi je o § 7. letnega poročila, lit. C, ki obravnava deželni muzej. Stvari, ki so navedene o m arg. št. 29. do 37., so častitim gospodom poslancem itak znane iz poročila. Ne preostaje mi torej, o njih govoriti obširneje, dasi je imel odsek povoda dovolj, marsikatere stvari, ki so navedene, jemati v obširnejšo obravnavo. Tako se je zelo davil z vprašanjem, ali je prav, da se vsi herbarji, ki so se pridobili za muzej, razdelujejo in med glavne zbirke uvrščujejo; dalje, da se z nekaterimi stvarmi, katere so nabrali posamezni prijatelji deželnega muzeja, istotako ravna, in da se vsled tega razderejo zbirke, ki delajo čast našim domačim prirodoslovcem. Ker pa stojimo pred reorganizacijo muzeja in ker je upati, da se bode po ustanovitvi rednih razmer vse, kar se tiče muzeja in njegovih zbirk, uravnalo tako, da bode povsem ugajalo znanstvenim zahtevam, mislil je odsek za letno po-
ročilo, da ni potrebno staviti posebnih predlogov in da bi zadostilo za sedaj, če nasvetuje:
Visoki deželni zbor naj sklene:
„1.) § 7. lit. C, letnega poročila vzame se odo-bruje na znanje.
2.) Pospešiteljem, prijateljem in blagim darovalcem, ki skrbe za povzdigo in obogatenje deželnega muzeja, izreka se najtoplejša zahvala in prošnja, naj bi še na dalje ohranili svojo blagonaklo-njenost muzejskemu zavodu.“
Po teh kratkih besedah prosim, naj bi visoka zbornica blagovolila sprejeti ta dva predloga.
Deželni glavar:
Želi kdo besede ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, bomo glasovali in prosim gospode, ki pritrde prvemu predlogu, naj izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Prvi predlog je sprejet.
Prosim gospode, ki se strinjajo z drugim predlogom, naj izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Drugi predlog je sprejet.
Preidemo k točki d, to je:
d) § 8. A : Ljudske šole. d) § 8. A: Volksschulen.
Poročevalec Stegnar:
Nadalje mi je po nalogu odseka za letno poročilo poročati o § 8. letnega poročila, lit. A, o ljudskem šolstvu. V obče je odsek za letno poročilo razmotrival vprašanje, katero je uzrok, da se vsako leto vrši v visoki zbornici prav živahen razgovor o ustanovitvi in razširjatvi šol. Odsek je izrekel svoje začudenje, nad tem, da se po raznih manjših krajih naše kronovine ustanovljajo in razširjajo šole, seveda vselej na podlagi zakonskih do-ločeb, in da deželni šolski svet stoječ na podlagi zakonov tudi vselej pri deželnem odboru izposluje pritrditev dotične odredbe. Vsi, ki tukaj zavzemamo častno mesto deželnega poslanstva, smo jedini v tej želji, da bi se ljudska izobraženost čedalje bolj razširjala; ali na drugi strani stojimo pred pomislekom, kake posledice bodo nastale vsled rastočih šolskih potrebščin. Odsek za letno poročilo je imel zadosti povoda, čuditi se naredbi deželnega šolskega sveta, po kateri je v Mošnjah ukazal napraviti dvo-razredno šolo, kjer je izkazanih samo 132 učencev. Teh 132 učencev razdeljenih na dve polovici daje poprečno 66 za jeden in 66 za drugi oddelek, torej bi šola kot poldnevna popolnoma zadostila. Jednake so razmere v Šmartnem pod Šmarno goro. Ako se oziramo po drugih šolah, vidimo, da ima veliko šol z jednakim številom otrok poldnevni pouk. Zanimivo je poročilo o šoli v Puhnem, kjer je samo 100 šolo obiskujočih otrok. Tukaj se je deželni odbor izrekel proti razširjatvi, in deželni šolski svet je pritrdil
250
XI. seja due 10. febmvarija 1894. — XI. Sitzung UM 10. jfcbt'Uai* 1894.
omejitvi, a občina se je pritožila na učno minister-stvo, ki je oprto na zakonske določbe odredilo, da se mora ustanoviti drugi razred. Ako bi se to postopanje raztegnilo na vse šole na Kranjskem, ki imajo po 120 do 140 otrok, bi število dvorazrednic silno narastlo, ravno tako pa tudi število učiteljev, in deželni budget bi se silno obremenil. Zato je odsek mnenja, da se ima deželni odbor temeljito prepričati o potrebah razširjenja in ustanovljenja šol in da naj bi se mu priporočilo, naj brez občutne škode za ljudsko omiko varuje deželni interes. S pomnožitvijo šol in posamičnih razredov še ni pomagano, temveč ako se bo pouk zboljšal in zboljšalo obiskovanje, ki je tu in tam zelo nemarno, in ako bode deželni šolski svet na učne pripomočke vso svojo pozornost obračal, potem se bode povzdignilo šolstvo. Vsled tega bodi tudi skrb deželnemu odboru, da se poteza za vsestransko ureditev šolstva in da bode pouk mladine imel dober uspeh; v obče naj pa kolikor mogoče dobro pretehta vsako razširjanje jednorazrednic v dvorazrednice. Skrbi naj za to, da se ne bodo ustanovljale take razmere, ki ne donašajo pričakovanih uspehov in ki ne odgovarjajo taktičnim razmeram in potrebam ljudskega šolstva. To bodi omenjeno o razgovoru, katerega je imel odsek pri obravnavi § 8. letnega poročila.
Deželni glavar:
Otvarjam splošno debato.
Želi kdo besede?
Gospod poslanec Hribar ima besedo.
Poslanec Hribar:
Gospoda moja! Kadar koli smo govorili v tej visoki zbornici o ljudskem šolstvu, vsejej se je čulo veliko pritožeb ; čulo se je raznih nasvetov in čulo se je od raznih gospodov poslancev naglašati, da naše ljudsko šolstvo ni vseskozi tako urejeno, kakor bi imelo biti urejeno, da bi zamoglo uspevati. Kasneje v specijalni debati bodem imel še priliko, oglasiti se pri neki marg. številki k besedi, da povem, zakaj se ljudsko šolstvo v jednem okraji ne more tako razvijati, da bi popolnoma doseglo svoj smoter, in prosil bodem visoko vlado, oziroma slavni c. kr. deželni šolski svet, da dotičnim nedostatkom odpomore. V splošni razpravi sem se pa oglasil k besedi, ker v letnem poročilu o Ljubljanskem ljudskem šolstvu ne nahajam nobene opombe. Zdelo se mi je pa potrebno, da o tej stvari spregovorim nekoliko besed, ker sem ravno v poslednjem času izvedel za neko nepostavnost, ki se je vršila pri neki Ljubljanski ljudski šoli in o kateri se mi ni moglo dati pojasnila, ali jo je zakrivil mestni šolski svet, ali inšpektor, ali tisti, ki ima šolo voditi. Tiče se učenja nemškega jezika v II. razredu. Po učnem načrtu, kateri nahajam v knjigi, kojo je izdal nadzornik Levec leta 1890., določeno je, da se na Ljubljanskih ljudskih šolah s slovenskim učnim jezikom do III. razreda ne sme poučevati nemški, na nemških ljudskih šolah pa do III. razreda ne slovenski.
Gospoda moja, jaz mislim, da nikdo ne bode dvomil, da se glede nemških ljudskih šol Ljubljanskih strogo ravna po tem učnem načrtu, in da se nobeden otrok ne sili pred III. razredom naučiti se le jedno besedico slovenski; glede slovenskih ljudskih šol v Ljubljani pa se, žal! ne postopa tako. Ne trdim sicer, da se na deških ljudskih šolah ne ravna po omenjenem predpisu; pač pa mi je £o znano glede dekliške šole, katera je v poslopji, kjer zborujemo. Izvedel sem, da se v tej šoli že v II. razredu začenja poučevati nemščina in sicer vsak pon-deljek in vsako sredo po poldrugo uro na dan; da se namreč po pol ure čita in po jedno uro piše. Vprašam Vas, kdo bode opravičil tako ravnanje, katero se protivi za Ljubljanske ljudske šole veljavnem učnem redu? Ker nisem mogel izvedeti, kdo je zakrivil to nepostavnost, čutil sem se kot poslanec mesta Ljubljanskega dolžnega, oglasiti se k besedi in opozoriti v prvi vrsti deželni šolski svet in v drugi vrsti mestni šolski svet, da se upreta takemu nepostavnemu in neutemeljenemu ravnanju.
Toliko se mi je zdelo potrebno, izpregovoriti glede ljudskega šolstva. Sedaj pa mi bodi dovoljeno, da omenjam še neko drugo stvar. Ko smo se o šolstvu in sicer ravno o tem paragrafu, ki je sedaj v razpravi, razgovarjali v 9. seji dne 5. novembra 1889. opozarjal je današnji častiti gospod poročevalec po daljšem utemeljevanji na to, da naše srednje šole, katere sicer niso v direktni zvezi z ljudskimi šolami, pa vender nadaljujejo ljudsko - šolski pouk, zlasti realka, niso tako urejene, da bi mogli slovenski dijaki uživati pouk v slovenskem jeziku. Takrat se je z veliko večino glasov te visoke zbornice sprejela sledeča resolucija: (bere: — liest:)
„Z ozirom na tesno zvezo, katera obstoji med ljudskim šolstvom in srednjimi šolami, naroča se deželnemu odboru, naj pretehta vprašanje, ali se sedanja jezikovna uredba na Ljubljanski višji realki strinja z osnovo ljudskih šol in z dejanskimi potrebami našega prebivalstva, ter naj o tem predmetu poroča in primerne nasvete stavi v bodočem zasedanji.“
Prišlo je, gospoda moja, bodoče zasedanje, in tukaj nahajam v letnem poročilu deželnega odbora pri § 8., „Šolstvo“, pod marg. št. 3. poročilo, da je deželni odbor tisto resolucijo naznanil deželnemu šolskemu svetu in da bode predložil posebno poročilo.
Visoki zbornici se to lakonično poročilo ni zdelo zadostno in zato je v 15. seji dne 25. novembra leta 1890. — gospod tovariš Kersnik je bil poročevalec — iz lastne inicijative stavil nastopni konkretni predlog:
„Deželnemu odboru se naroča, da v prihodnjem zasedanji v sporazumu s c. kr. deželnim šolskim svetom predloži načrt zakona, zadevajočega realke na Kranjskem v pretres in sklepanje.“
O realkah namreč mora biti izdan poseben deželni zakon, da se na njih uredi poučevanje glede učnega jezika. Deželni odbor je potem zopet poročal, da utegne zakonski načrt predložiti v bodočem zasedanji. Toda od takrat, od leta 1890. do danes so pretekla tri dolga leta; pa zastonj sem iskal v vseh poročilih deželnega odbora kakeršnekoli opombe,
251
XI. seja due 10. feb m varij a 1894.
iz katere bi bil mogel posneti, ali in lcedaj bodemo dobili dotični zakonski načrt. Tudi predloga, ki se nam je obetal, do danes nismo dobili. Žal, da gospod poročevalec deželnega odbora ni navzoč, da bi nam stvar pojasnil. Zdi se mi pa, da, ako o tako važni stvari, kakor je šolstvo, vkljub ponovljenim sklepom visoka zbornica ne dobi nikakoršnega poročila, da je to obžalovanja vredno in da je to od strani deželnega odbora brezbrižnost, katera se ne more zadosti obsojati.
Ker stvar dosedaj še ni našla rešitve, oglasil sem se k besedi, da stavim nastopni predlog:
Visoki deželni zbor naj sklene:
„Deželnemu odboru se naroča, da gotovo do bodočega zasedanja predloži načrt zakona, zadevajočega realke na Kranjskem, kateri predložiti mu je bilo naročeno v 15. seji 'dne 25. novembra 1890“.
Deželni glavar:
Prosim gospode, kateri podpirajo predlog gospoda poslanca Hribarja, naj izvolijo ustati.
(Se podpira. — Wird unterstützt.)
Predlog je zadostno podprt in je torej v debati.
Gospod poslanec dr. Schaffer se je oglasil k besedi.
Abgeordneter Ar. Schaffer:
Ich habe nur zwei Worte zu sagen. Was die Resolution, welche der Herr Abgeordnete Hribar gestellt hat, anbelangt, so ist sie vom formellen Standpunkte aus nicht ganz ungerechtfertigt, infoferne nach seiner Meinung der Landesausschuss dem Gegenstände nicht die entsprechende Fürsorge zugewendet hat. Wenn ich aber trotzdem gegen die Resolution mich erkläre, so geschieht es deshalb, weil ich schon bei den diesfälligen Verhandlungen in früheren Jahren den Standpunkt eingenommen habe und ihn auch heute einnehme, dass die gegenwärtigen Verhältnisse an der Realschule nützlich und vollkommen zweckentsprechend geordnet sind und ich daher eine Änderung in dieser Beziehung nicht für nöthig erachte. Dies ist der meritorische Grund, warum ich und meine Gesinnungsgenossen in Consequenz unseres früheren Standpunktes gegen die Resolution stimmen müssen.
Deželni glavar:
Želi še kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, ima končno besedo gospod poročevalec.
Poročevalec Stegnar:
Častiti gospod poslanec Hribar je obrnil svoj govor na dve strani. V prvi vrsti je omenil, da se na tukajšni dekliški ljudski šoli že v II. razredu poučuje nemščina. Na tem je nekoliko resnice, vender pa dvomim, da se vrši ta pouk po dvakrat na teden skozi vse leto. Znano pa mi je, da se poučuje v nemščini skoro na vseh Ljubljanskih ljudskih šolah v II. razredu ob konci leta, in tudi voditeljica dekliške šole me je zatrjevala, da se poprime nemščine šele koncem leta. Uzrok temu, da se poučuje nem-
XI. Sitzung mn 10. Februar 1894.
ščina nekoliko časa tudi že v II. razredu, je ta, ker je učni smoter nemškega pouka za tretje in četrto leto jako velik, in učenci, ki z branjem in pisanjem v nemščini silno veliko časa zgube, stopivši iz IV. razreda v srednje šole nemščine niso toliko zmožni, kolikor zahtevajo gimnazijski profesorji. Ne samo na dekliški, ampak tudi na deški ljudski šoli „na Grabnu“ se v II. razredu porabi nekaj časa v to, da se učenci poučujejo v prvotnem nemškem branji in pisanji, to pa šele, ako so v materinščini z vso tvarino predpisano za II. razred že gotovi. Da se pa v dekliški šoli vse leto v nemščini poučuje, kakor zagotavlja gospod poslanec Hribar, niti ne morem potrditi, niti ugovarjati.
Kar se tiče preosnove realk, stoji večina zbornice še na stališči zahtev prejšnjih let, zato smem v imenu odseka za letno poročilo izreči, da se strinjam s predlogom gospoda poslanca Hribarja. Da se dosedaj od strani deželnega odbora v tej zadevi ni nič ukrenilo, je istina. Častiti gospod poslanec dr. Schaffer pravi, da gospodje iz desne strani ne morejo glasovati za predlog gospoda poslanca Hribarja. Preverjeni smo, da tega ne bodo nikdar storili; da hi se bil deželni odbor lahko kaj zanimal za toli potrebno prenaredbo, je pa tudi istina, in jaz pristavljam še to, da bi bili raj še slišali od gospoda poslanca dr. Schafferja, zakaj je deželni odbor v nemar pustil ukrepe visoke zbornice.
Prosim, da se sedaj prestopi v nadrobno debato o posameznih točkah v obravnavi stoječega poročila.
Deželni glavar:
Gospod poročevalec bode okliceval posamezne številke, in ako se nihče ne bode oglasil k besedi, zmatram, da je dotični predlog sprejet.
Prosim gospoda poročevalca, da prične.
Poročevalec Stegnar:
Kar se tiče marg. št. 1. „Ustanovitev novih šol“, predlaga odsek za letno poročilo, da se vzame na znanje.
(Obvelja. — Angenommen.)
Istotako predlaga odsek za letno poročilo, da se vzame na znanje marg. št. 2., „Razširjenje šol“.
Deželni glavar:
Gospod poslanec Povše se je oglasil k besedi.
Poslanec Povše:
Pod to številko poroča deželni odbor, da je naprosil deželni šolski svet, naj vsikdar poprej obvešča deželni odbor, ako se ravna za kako razširjenje. Slučaj je nanesel, da se je na Ljubljanski nemški dekliški šoli ustanovila vsporednica k 3. razredu, ne da bi se bil poprej deželni odbor o tej stvari zaslišal. Kratek bodem, reči pa moram, da ne morem odobravati, da je deželni odbor, ko se mu je kršila pravica, deželni šolski svet „naprosil“,
252
XI. seja dne 10. febmvarija 1894. — XI. KitzilNg ntlt 10. Februar 1894.
naj v bodoče drugače postopa, ampak rajši bi bil našel v poročilu, da je deželni odbor vložil protest proti takemu poslovanju deželnega šolskega sveta.
Ravnotako moram glede razširjenja šol v obče obžalovati, da se deželni šolski svet kaj malo ozira na naše finančne razmere. Da se le zadošča zakonu, takoj se razširijo šole. Občina Šmartno pod Šmarno goro je glede na velike druge naklade in na velike troške, ki jih ima za občinske stvari, za župnišče itd. prosila, da se vsaj sedaj šola ne bi razširila v dvorazrednico; pa deželni šolski svet se je strogo držal zakonskega predpisa in je prisilil občino, da se mora šola razširiti in napraviti 2. razred. Obračam se torej do načelnika deželnega šolskega sveta, pre-blagorodnega gospoda deželnega predsednika, s prošnjo, da bi vender vlada in deželni šolski svet uva-ževala, kako ogromne troške ima mala naša dežela za ljudsko šolstvo. Vsi hočemo dobro izobražbo ljudsko in želimo, da bi ljudske šole procvitale. Ne sme se pa pozabiti, da so bremena silno velika in ne smemo pozabiti tudi na etični moment, kajti bati se je, da bode ljudstvo šole začelo sovražiti, in kdor živi med ljudmi, je gotovo že opazil tu in tam znamenja tega sovraštva. Razvijmo ljudsko šolstvo polagoma, vsaj ni treba vse najedenkrat storiti, kar se je prej v desetletjih zamudilo. Troski za šole so taki, da mora vsak mirno misleč prijatelj dežele naše želeti, da se safno to stori, kar je v moči dežele, in zato bi želel, da se deželni šolski svet ozira na dejanjske razmere naše dežele in ne dekretira razširjanj v večrazrednice, kjer po številu učencev ni sile za to.
Deželni glavar:
Gospod deželni predsednik ima besedo.
K. It. Landespräsident J-reisierr v. Kein:
Gegenüber dem Herrn Vorredner respective dem Herrn Berichterstatter des Rechenschaftsberichtsausschusses ertaube ich mir zu bemerken, dass der Fall der Eröffnung einer Schulclasse ohne vorherige Einvernehmung des Landesausschusses nicht an einer deutschen, sondern an der slovenischen achtclassigen Mädchenschule bei St. Jakob hier im Hause erfolgt ist. Es liegt also hier eine irrthümliche Angabe des Rechenschaftsberichtes vor. Der Herr Vorredner hat ferner auf die stets wachsenden Kosten des Schulwesens hingewiesen. In dieser Beziehung ertaube ich mir zu bemerken, dass der Landesschulrath bezüglich der Schuterweiterungen nur langsam und schrittweise vorgeht, aber stehen bleiben kann er unmöglich, denn erstens vermehrt sich die Bevölkerung und wird infolgedessen die Anzahl der Schulkinder von Jahr zu Jahr größer, zweitens aber sind wir in Krain überhaupt mit den Schulen für die gegenwärtige Anzahl der Schulkinder noch nicht so weil, als wir nach dem Gesetze sein müssten. Es ist im Hinblicke auf die Finanzlage des Landes bedauerlich, dass die Schulen soviel Geld verschlingen, aber mit dem Gedanken müssen wir uns vertraut machen, dass der Etat für die Schulen naturgemäß von Jahr zu Jahr steigen wird, das ist unvermeidlich und anders gar nicht denkbar. Ich bitte weiter sich die Frage zu stellen, ob gegenwärtig bei dieser Überfüllung
der Schulen der Erfolg überhaupt mit den Kosten im Verhältnis steht. Infolge der Überfüllung wird in vielen Schulen, ohne dass man deswegen den Lehrern einen Vorwurf daraus machen könnte, wenig geleistet; der Lehrer kann eben allen Anforderungen bei der übergroßen Zahl der ihm zugewiesenen Schulkinder nicht entsprechen. Und doch muss er ungeachtet des minderen Erfolges gezahlt werden und ebenso müssen Lehrmittel angeschafft werden. Alles dieses steht öfters in keinem Verhältnisse mit den Erfolgen. Diese Verhältnisse aber werden sich günstiger gestalten, wenn wir den Zustand herzustellen krachten, den das Gesetz vor Augen hat. Das Ideal werden wir natürlich nie erreichen, aber so weit wenigstens müssen wir kommen, dass die Lehrer in der Lage sind, nur einer solchen Anzahl von Kindern den Unterricht ertheilen zu müssen, die die Erreichung des Lehrzieles nicht in Frage stellt. Die Lage, in der wir uns jetzt befinden, kommt mir vor, wie diejenige eines Mannes, der einen Hausbau unternimmt, für welchen ihm dann die nothwendigen Geldmittel fehlen, um den Bau zu vollenden. Die Mauern stehen da, aber er kann das Dach nicht aufsetzen. Große Kosten sind ihm erwachsen, aber das Haus ist nicht wohnlich. So ist es auch hier bei der Schule. Die Grundlagen sind gegeben, aber der Ausbau muss nachfolgen. Ich gestehe, dass mit Rücksicht auf die pecuuiären Verhältnisse des Landes eine Überstürzung der Action nicht Aufgabe der Schulbehörden sein kann, aber einem langsamen, schrittweisen Vorgehen können wir uns nicht entziehen, denn es wäre nicht im Interesse der Bevölkerung, wenn wir auf dem Gebiete des Schulwesens hinter anderen Ländern soweit zurückbleiben, dass man einen Vergleich mit diesen nicht mehr ziehen könnte; aber aus das allmählige Wachsen der Kosten müssen wir allerdings gefaßt sein.
Deželni glavar:
Gospod poslanec Svetec se je oglasil k besedi.
Poslanec Svetec:
Gospoda moja! Pred sabo j imam primerljej zastran šole v Ribnem. Gospod poročevalec nam je razložil, da je ondi le 100 za šolo ugodnih otrok. Pri tem številu sta bila deželni šolski svet in deželni odbor oba nasprotna, da bi se šola razširila na dvorazrednico, ali ministerstvo je pa nazadnje prošnji krajnega šolskega sveta ugodilo. Gospoda moja, to poseganje naučnega ministerstva v naše šolstvo se mi zdi velikega pomisleka vredno. Meni se zdi, da je ta način za naše šolstvo jako nevaren. Le pomislite, koliko šol jednorazrednih imamo, kjer presega število za šolo ugodnih otrok število za jednorazrednice. Ako bi se po tern načinu kakor v Ribnem začelo postopati, da bi se na pritožbo krajnega šolskega sveta proti odločnemu uporu deželnega šblskega sveta in deželnega odbora ugajalo pritožbam krajnih šolskih svetov, koliko dvorazrednih šol mi dobimo le v jednem letu ! Jaz mislim, da naučno ministerstvo takorekoč vsaj v zmislu avtonomije preseza svoj delokrog. Država za vzdrževanje ljudskih šol nič ne pripla-čuje in torej naj bi po mojih mislih, čeravno se
253
XI. seja, dne 10. feb ruvanja 1894. -
morebiti iz strogega pravnega stališča ne more ugovarjati tej pravici naučnega ministerstva, tudi ne imela pravice troskov nakladati. Gospoda moja, po pravici se je poudarjalo to, da naš šolski budget od leta do leta strahovito narašča. Pomislite, da troški za šolstvo sedaj toliko znašajo, kakor troški za vse druge potrebščine, in ti troški bodo naraščali tudi, ako se ne napravljajo nobene nove šole in ne razširjajo obstoječe po naravskem teku. Mi imamo n. pr. sedaj mlade učitelje, nabirajo se petletnice, nastanejo pokojnine in vzgojnine, tako da morajo pri sedanjem stanji troški naraščati od leta do leta, ali sedaj ako bi se na tak način postopalo, da kjerkoli je število za šolo ugodnih otrok zadostno za dvorazredno šolo, da bi se takoj napravila dvorazrednica, potem gospoda moja, bode morala, rekel bi, dežela napovedati konkurz svojega premoženja. Zatorej bi jaz mislil, da naj bi tisti faktorji, ki imajo besedo pri napravljanji in razširjanji šol, z vso natančnostjo pazili, da se ti troški ne napravljajo brez skrajne sile. Seveda nastane vprašanje, kako drugače storiti. Na to vprašanje je odgovor jako težaven, dokler imamo sedanji šolski zakon, vender nekoliko se da tudi sedaj storiti. N. pr. v marsikaterih krajih prosijo, naj se vpelje poldnevni pouk. Častiti gospod kolega Pfeifer je že lani ali predlanskem (Poročevalec Stegnar: — Berichterstatter Stegnar: „Letos tudi!“) poudarjal to misel. S tako šolo bi se ustrezalo po jedili strani ljudstvu, po drugi strani pa bi se utegnili tudi troški znižati. Ne bilo bi namreč treba, razredov množiti in pri kaki štirirazredni šoli bi se dali razredi celo zmanjšati. Ljudem bi se jako ustreglo s tem, ker bi otroci potem lahko redno doma dobivali hrano in bi imeli pol dneva prostega za kmetske potrebe. To je sedaj splošna tožba, da otroci takorekoč celi dan v šoli sede, zgodaj zjutraj gredo v šolo, opoldne ne pridejo domu in zvečer pridejo pozno, tako da imajo večinoma le dvakrat, zjutraj in zvečer jedilni obrok. Vsakdo sprevidi, da je to za otroke veliko premalo in zdravju škodljivo. Po drugi strani bi se s tem ustrezalo tudi starišem, zakaj če so otroci ves dan v šoli, potem ne koristijo kmetskim starišem čisto nič, ne morejo jim pomagati ne pri paši, ne pri varovanji manjših otrok, in stariši nimajo od njih ničesar nego skrb za njih hrano, za šolske knjige, koristi pa nič. Torej gospoda moja, jaz mislim, da je vprašanje o vpeljanji poldnevnega pouka jako važno in vsega pomisleka vredno. Po drugi strani bi se dalo nekoliko pomagati proti napravljanju novih šol in razširjanju obstoječih s tem, da bi se šole za silo izpodbujale in podpirale. Sole za silo, gospoda moja, če so v spretnih rokah, bi rekel, nadomestujejo skorej redne šole. V našem okraji, vsaj v bližini navadnega mojega bivališča, imamo tri prav dobro urejene šole za silo, v Stangi in na Janj čem, kjer poučujeta gospoda župnika, in na Savi, kjer poučuje organist. V teh šolah za silo se nauče otroci tega, kar je prav za prav glavni smoter ljudske šole, namreč dobro čitati, pisati in računati in več se tudi v dobro urejeni ljudski šoli ne doseže. Res je, da se otroci mnogo uče,
- XI. Sitzung nm 10. Februar 1894.
j ali kolikor več se uče, toliko slabejši so potem
; večinoma v posameznih predmetih, zakaj ne more se prezreti, da naše ljudske šole, kakor so sedaj urejene, imajo tudi svoje slabe strani. Splošna dolžnost, obiskovati šolo, ima ta slabi nasledek, da pridejo sposobni in nesposobni otroci od blizu in od daleč skupaj in nasledek take mešanice je potem, da dobri učenci ne morejo napredovati tako, kakor bi napredovali, ko bi toliko slabih ne bilo vmes in toliko šolo slabo obiskujočih otrok; zakaj učitelj, če je vesten, se vsekako trudi, da tudi slabeji učenci napredujejo in pri tem mora on zanemarjati boljše. Potem mnogoteri teh otrok šolo slabo obiskujejo, kar ima zopet posledico, da si mora učitelj več prizadevati ž njimi v škodo drugih, ki bi drugače bolje napredovali. To so take slabosti sedanjega šolstva, katere bi se seveda le s korenito spremembo sedanje šolske zisteme dale predrugačiti. Nasledek sedanje uredbe je vsekako ta, da ljudska šola ne rodi tistega sadu, katerega se je od nje nadejalo, da ljudska šola ne razširja Bog ve kako omiko med ljudstvom. Mnogoteri trde, da so se učenci iz stare ljudske šole glavnih predmetov, namreč branja, pisanja in računanja, naučili ravnotako dobro, ako ne še bolje, ko sedaj. (Poslanec Hribar: — Abgeordneter Hribar: „To pa ne!“) Jaz seveda ne bodem dalje o tem razpravljal, ampak le rečem, sedanja ljudska šola ima svoje slabosti, in če se na to gleda, kar sem jaz nasvetoval, da bi se namreč vprašanje o poldnevnem pouku bolj uvaževalo in šole za silo izpodbujale in bolje podpirale, bilo bi to pripomoček zoper naraščanje šolskih troškov, kateremu naraščanju bode treba z vso energije se nasproti postaviti. Drugega nimam omenjati, samo opozoriti sem hotel na slab vzgled, katerega je dalo naučno ministerstvo, da je poseglo v naše ljudsko šolstvo in izreklo svojo razsodbo proti volji deželnega šolskega sveta in deželnega odbora, katera dva faktorja vender razmere naše bolje poznata, nego jih ministerstvo more poznati.
Deželni glavar:
Gospod deželni predsednik ima besedo.
K. 11. Landespräsident Areisierr n. Kein:
Ich hätte die Verhandlung nicht weiter hinausgezogen, wenn nicht der Herr Vorredner neuerdings mit der Bemerkung aufgetreten wäre, dass in der Entscheidung des hohen Ministeriums bezüglich der Schule in Reifen ein Übergriff in die autonomen Angelegenheiten des Landes zu erblicken sei. Die Entscheidung in der Schulfrage von Reifen ist lediglich die Entscheidung einer Rechtsfrage. Das Gesetz bestimmt nämlich ausdrücklich, es sei eine Schule überall dort zu errichten, wo im Umkreise von 4 km 40 schulpflichtige Kinder vorhanden sind, und weiters dürfen auf eine Lehrkraft nicht mehr als 80 Schüler kommen. Aus diesen Verhältnissen ist der Gemeinde Reifen ein Recht erwachsen auf die Errichtung einer zweiten Classe. Der Landesschulrath, welcher ja immer im Interesse der Finanzen des Landes ein allzuschnelles Anwachsen des Schuletats zu vermeiden
254
XI. seja dne 10. februvarija 1894. — XI. Sitzung MN 10. jFi’bntav 1894.
trachtet, hat diesen Umstand berücksichtigen zu sollen geglaubt, und im Einvernehmen mit dem Landesausschusse angeordnet, dass die zweite Classe dermalen noch nicht zu eröffnen sei. Er that dies in der Überzeugung, dass an anderen Orten ein dringenderes Bedürfnis nach Schulerrichtungen und Erweiterungen vorhanden sei, und glaubte die Schulerweiternng in Reifen auf das kommende Jahr hinausschieben zu können, war sich aber bewußt, dass er hiebei dem Gesetze vielleicht nicht vollständig Rechnung trägt. Nun hat der Ortsschulrath von Reifen dagegen recurirt, und das Ministerium musste vom Rechtsstandpunkte aus, diesem Recurse Folge geben. Es handelt sich also nicht um eine administrative Ver fügung, sondern um die Entscheidung über einen erhobenen Rechtsanspruch, und hätte das Ministerium nicht so entschieden, so hätte der Ortsschulrath beim Verwaltungsgerichtshofe gewiss Erfolg gehabt und Recht erhalten. Hierin liegt also kein Eingriff in die Autonomie des Landes, sondern es handelt sich nur um die Entscheidung über eine übrigens ganz klare Rechtsfrage, (Poslanec Svetec: — Abgeordneter Svetec: „Das weiss ich auch, aber leider!")
(Deželnega glavarja namestnik gospod baron Oton A pfaltrern prevzame predsedstvo. — Landeshauptmann-Stellvertreter Herr Otto Freiherr Apfaltrern übernimmt den Vorsitz.)
Landeshauptmann-Stellvertreter Ireilicrr von Apfaltrern:
Wünscht noch jemand der Herren das Wort?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ist nicht der Fall; somit hat der Herr Berichterstatter das Wort,
Poročevalec Stegnar:
Stojim nasproti dvema izpeljavama gospodov predgovornikov, v prvi vrsti preblagorodnega gospoda deželnega predsednika in v drugi vrsti častitega gospoda poslanca Svetca. V tem trenotku bi si želel nekako Demostenovo zgovornost, na drugi strani pa ono zmožnost slikarjev, recimo Mackarta, da bi Vam opisal stanje ljudskega šolstva in podal pristno podobo ljudskega šolstva. To — žal — ni mogoče in omejiti se moram samo na nekoliko besed.
Preblagorodni gospod deželni predsednik nam je napovedal, da bode etat za ljudsko šolstvo vedno naraščal. Tudi nam je znana ta britka resnica in vedno bolj čutimo, da ta potrebščina narašča. Ali je pa ta naraščaj opravičen, to je drugo vprašanje. V prvi vrsti mislim, in to je v eni zadnjih sej častiti gospod tovariš Žitnik poroče-vaje o novih šolskih zgradbah poudarjal, da naj se gleda na to, da se bode šola zboljšala v qua-litativnem in ne v quantitativnem oziru. Naše šolstvo bo napredovalo le, ako to, kar imamo, zboljšujemo. Gospoda moja, ne varajmo sel Z ustanovitvijo novih šol po hribih, po oddaljenih kotih se ljudsko šolstvo ne bo zboljšalo in ne bo
napredovalo. Proletariat se bo pomnožil, izkazano bo veliko število šol, ali moralnega uspeha ne bo. Notranja vrednost šolskega pouka naj se zboljša, ne pa da se napravljajo šole, v katere mladina redno ne hodi ali pa jo popolnem zanemarja. Šolsko obiskovanje naj se nadzoruje z vso strogostjo, v kolikor to dopušča zakon in človekoljubje. Šolsko obiskovanje je res slabo, ali temu ni krivo učiteljstvo, marveč vsa organizacija, krivi so krajni šolski sveti, in smelo trdim, tudi okrajni šolski sveti. Vem za slučaj, ko je na eni sami ljudski šoli bilo izkazanih za vse leto 1700 in toliko šolskih zamud, in navzlic temu, da so bile vse pravilno naznanjene, se vender niti stopinje ni naredilo, da bi se bile te neznosne razmere zboljšale; zakaj ne, tega ne vem. Kako je pričakovati od šole dobrih uspehov, če je obiskovanje slabo. Z ureditvijo te stvari je podpirati učiteljstvo in potem bodo uspehi boljši. Skrbeti je tudi, da se bodo zboljšale enorazredne ljudske šole, ki imajo pravi konglomerat po starosti in zmožnosti različnih otrok skupaj, s tem, da se jim nakla-njajo podpore v praktičnih učilih, katerih sedaj nimajo. Vsa skrb se obrača le na šole v mestih. Mestne šole imamo vedno pred očmi. Tu je vse lepo urejeno. Uspeh teh šol je zagotovljen, truda-ljubivost učiteljev priznana in vzgledna; učiteljstvo tekmuje med seboj, kdo bode drugega prekosil. Na deželi pa vsega tega ni in šola se mora boriti z vsakovrstnimi ovirami, poleg tega še z vremenom, s pomanjkanjem učil, z nasprotovanjem starišev, ki nočejo pošiljati otrok v šolo. K temu se pridruži še neugodna okolščina, da je pri pouku prisotnih 20—30 vrst otrok. Kako naj učitelj postopa, kako uredi svoj pouk, da bo glede slovnice, branja itd. imel jednake uspehe, kakor njegov tovariš v mestu ? To so rane našega šolstva, ki potrebujejo leka, v tem obziru naj se zboljšajo šolske razmere, ne pa da se ustanavljajo šole po oddaljenih krajih. Samo s pomnožit.vijo ljudskih šol napredek ni zagotovljen, ampak s pametno ureditvijo sedanje organizacije. Jaz sem tega mnenja, da ne gre jemati v primero mestnih in ljudskih šol na deželi, marveč da treba tu določiti strogo mejo med enorazrednicami na deželi in mestnimi šolami. Preblagorodni gospod deželni predsednik stoji na stališči zakona. Tudi mi hre-I penimo po idealih, ali ti so vsaj na deželi nedo-: segljivi.
Kar je govoril prečastiti gospod predgovornik Svetec, govoril je — dovolite, da se poslužujem j tega izraza — kot izkušen strokovnjak, ne kot c. kr. notar. Dobro pozna razmere po deželi in učiteljstvo mu mora pritrjevati v marsikaterem obziru. Njegovi nazori so tudi moji nazori.
Ker je splošna debata o ljudskem šolstvu vedno tako obširna in temeljita, zato poročevalcu o letnem poročilu dosti ne preostaje govoriti; a povod je bil tako lep in mikaven, da sem si upal nekoliko grešiti na potrpežljivost visoke zbornice. Priporočam, da uvažujete govor častitega gospoda poslanca Sveteca in s tem si usojam prositi, da prestopimo na daljne točke § 8.
255
XL seja due 10. febriivaiija 1894. —
Glede inarg. št. 2. predlaga odsek za letno poročilo, da se vzame na znanje.
(Obvelja. — Angenommen.)
Točka 3. izvoli naj se tudi vzeti na znanje.
(Obvelja. — Angenommen.)
Marg. št. 4. omenja, da so se okrajni šolski sveti po nekod popolnili. Predlagam, da se ta točka odobri.
(Obvelja. — Angenommen.)
Višja dekliška šola pri Uršulinkah v Ljubljani stoji na dobrem, število učenk je sicer še majhno, uspehi pa so po nadzorstvenih poročilih sijajni. Prosim, da se odobri marg. št. 5.
(Obvelja. — Angenommen.)
Glede slovenskih otrok v kočevskem okraji in glede nemških v Dragi in v Nemški Loki, berete v poročilu pod marg. št. 6.; o tem bi bilo marsikaj omeniti, primanjkuje nam pa še natančnejših vesti; zato odsek za letno poročilo predlaga, da se tudi ta točka vzame na znanje.
Landeshauptmann-Stellvertreter Ireiherr von Apfaktrern:
Der Herr Abgeordnete Pvvše hat sich zum Worte gemeldet.
Poslanec Povše:
Pod to številko nahajate izkaz šolskih otrok Kočevskega okraja in nahajate, da je v Dragi šolskih otrok slovenske narodnosti 27, nemške narodnosti pa 161. Ge vzamem v roke krajni repertory iz leta 1880. pa vidim, da je v tej občini 111 Netncev in 713 Slovencev. Kako se to strinja, tega ne vem in zato prosim, da me pouči gospod poročevalec oziroma se obračam do gospoda deželnega predsednika s prošnjo, da mi razjasni, kako je mogoče, da se je pri številu 840 prebivalcev, med katerimi je lil Nemcev in 713 Slovencev, po okrajnem šolskem svetu konštatovalo, da je le 27 slovenskih in 161 nemških šolskih otrok. (Odobravanje na levi; poslanec dr. vitez Bleiweis: — Beifall links; Abgeordneter Dr, Ritter D. Bleiweis: „Thomann!“) Jaz bi vender le rad vedel, kako se je štetje vršilo, kajti da se je štelo po občevalnem jeziku, stvari še ne pojasnuje. Istina je, da je iz krajnega repertorija iz leta 1880. razvidno, da je v Dragi bilo 111 Nemcev, sedaj pa je samo šolskih otrok nemških izkazanih 161. (Smeh in klici na levi in v središči: — Gelachter und Rufe links und im Centrum: „Cujte, čujte!“) Te številke so tako gorostasne, da nam dajejo dolžnost zahtevati pojasnila. Ne bom se spuščal v ondotne razmere in le še izrekam željo, da bi se šolsko oblastvo, kadar se določuje, katerega jezika so otroci zmožni, tudi prepričalo, ali so otroci nemškega jezika res toliko zmožni, da lahko slede pouku.
Landeshauptmann-Stellvertreter Ireiherr von Apfaktrern:
Der Herr Abgeordnete Hribar hat sich zum Worte gemeldet.
XL Sthmtg mit 10. Februar 1894.
Poslanec Hribar:
Visoka zbornica! O ljudskem šolstvu na Kočevskem se je že večkrat govorilo v tej zbornici, zlasti o šolskih razmerah v občini Dragi; in danes hočem tudi jaz izpregovoriti nekoliko besed in sicer o neki stvari, katere je že omenil častiti gospod predgovornik. Vender bodem, govoreč o marg. št. 6. § 8. letnega poročila, ločil to vprašanje na dva dela; v prvem delu bodem govoril o tistih šolah na Kočevskem, katere štejejo po uradnih izkazih največ slovenskih otrok; potem pa bodem prestopil k drugim šolam, katere obiskujejo slovenski otroci v manjšem številu nego nemšlri in o številkah uradnih izkazov.
Sola na Kočevskem, katera ima največ slovenskih otrok, namreč 49, je šola v Nemški Loki. To šolo obiskujejo otroci nemških starišev iz Nemške Loke, okraja Kočevskega in otroci slovenskih starišev iz slovenske občine Ceplje, Črnomaljskega okraja.
Pred nekaterimi — mislim pred 3 leti — je imel visoki deželni zbor priliko, obravnavati o prošnji Gepljanske občine za izredno podporo za stavbo šole. V tisti prošnji so se pripovedovale tako čudne reči — in ni bilo dvomiti, da so utemeljene in resnične, ker jih je poročalo županstvo samo — da je bil vsled tega finančni odsek res izredno naklonjen čepljanski občini in je predlagal, da se dotična prošnja ugodno reši in občini dovoli nenavadno velika podpora. In kaj je bilo povedano v tej prošnji? Pripovedovalo se je, da so slovenski, otroci, kateri morajo iz Črnomaljskega okraja hoditi v nemško šolo v Kočevje, izpostavljeni zasmehovanju nemških učencev in da žalibog učitelj ničesar proti temu storiti ne more, ker se zunaj šole ometujejo z blatom, zmerjajo z „neumnimi Kranjci“ in drugimi psovkami, čegar zabra-niti učitelj nima nobene moči. Zaradi tega je občina Gepljanska spoznala, da je skrajni čas, da se ustanovi tam šola, tako da bi slovenski učenci Čepljanski dobivali v domači občini pouk v svojem jeziku.
Pa tudi v drugem oziru — iz didaktično-pedagogičnih razlogov — potrebno je, da se ta šola kar najhitreje ustanovi. Slovenski učenci morajo v šoli poučevani biti v slovenskem materinem jeziku, ako se hoče, da bode šola imela kaj uspeha. Res je, da je šola v Nemški Loki urejena tako, da se poučujejo nemški in slovenski otroci posebej; ali fakta, katera sem poprej omenil, dostikrat silijo slovenske učence, da, ko so hodili prvo leto v šolo in ujeli par nemških besedi, prestopajo v nemški oddelek, tako da se vsled tega zmanjšuje število otrok v slovenskem oddelku. Kot dokaz za to, gospoda moja! služi Vam, da je šola v Nemški Loki leta 1889. štela 70 slovenskih otrok, med tem ko jih je leta 1893. bilo izkazanih, kakor vidite pod marg. št. 6. § 8. letnega poročila, samo 49.
Končno mora tukaj merodajno biti pa tudi to, da imajo učenci iz Gepljanske občine, v katero spadajo vasi Geplje, Vimol, Vrtače in Zadre, vender tudi precej daleč do šole v Nemški Loki. Ta šola
256
XI seja dne 10. febnivaiija 1894. — XI. Sitzung UM 10. Jfebntstl' 1894.
bi lahko ostala za tiste za šolo godne otroke, kateri bivajo v Nemški Loki^sami; ni pa potrebno, da bi hodili tja otroci iz Črnomaljskega okraja. Rekel sem, da imajo ti otroci precej daleč do šole v Nemški Loki, in kaj to pomeni, uvideli bodete sami, ako pomislite, kako stroga je zima in kako nenavadno veliko snega je v tistih krajih in ako pomislit^, da so od Nemške Loke oddaljene vasi in sicer čeplje 31 km, Vimol 2‘9 km, Vrtače 2'8 km in Zadre 2'2 km. To je precejšna daljava, katera marsikaterega učenca zadržuje, da po zimi ne gre v šolo in zaostaje vsled tega v pouku. Ker smo že imeli prošnjo občine Čepljanske, na katero sem se poprej skliceval, v visokej zbornici in ker je zares želeti in neobhodno potrebno, da ta občina pride do lastne šole, priporočal bi, da naj bi deželni odbor v pretres vzel vprašanje, ali ne bi kazalo, da se občini Gepljanski z izredno podporo pripomore v to, da se izpelje nujno potrebna šolska zgradba. V tem oziru bodem koncem svojega govora stavil primerno resolucijo.
Sedaj pa, gospoda moja, prestopam k drugemu delu svojega govora, o katerem sem rekel, da bodem govoril o številkah uradnega poročila z dne 27. julija leta 1893.
Takoj v uvodu dotičnega uradnega poročila govori se, da je sestavljeno poročilo na podlagi ljudskega štetja z leta 1890. dne 31. decembra. To je jako modro, ker se je v teku desetih let, od ljudskega štetja leta 1880. do ljudskega štetja leta 1890., razmerje med številom slovenskega in nemškega prebivalstva v nekaterih občinah spremenilo na tako čuden način, da človek ne more verjeti, kako da so nekateri prejšni Slovenci — in teh je na stotine — najedenkrat tekom desetih let postali Nemci. Bržkone zvršilo se je nad Kočevskimi Slovenci tisto čudo, katero se je nekdaj zvršilo nad apostelji, da je prišel sv. Duh v podobi gorečih jezikov nad nje, tako da so se v kratkem času naučili nemškega jezika, pozabili jezik slovenski in vsled tega popisani bili za Nemce. (Veselost na levi. — Heiterkeit links.)
Gospoda moja, stvar je jako resna. Gospod poslanec ekscelenca baron Schwegel bode skorej gotovo ustal in se skliceval na to, da je že pred dvema letoma dal razumeti, da so faktične razmere na Kočevskem drugačne, nego se da soditi na podlagi ljudskega štetja leta 1880. in da bode prihodnje ljudsko štetje izpadlo čisto drugače. Odkritosrčno povem, da sem se takrat na prvi hip jako čudil, kako more ekscelenca baron Schwegel vedeti, da bode štetje leta 1890. izpadlo drugače, nego bi se bilo dalo pričakovati po štetji iz leta 1880. Ali ko sem pozneje natančneje premislil stvar in pomislil, kdo je vodil poslednje ljudsko številjenje, potem se nisem kar nič več čudil, kajti čutil sem, da je ekscelenca baron Schwegel najbrže moral imeti kak namigljej, kaki bodo rezultati ljudskega številjenja v občini Dragi in Travi, ker to je tista slovenska enklava v Kočevskem vojvodstvu — kakor je ta okraj imenoval premodri ravnatelj kočevskega gimnazija. Ko sem te stvari premislil, tedaj sem tudi jaz
vedel, kako bode izpadlo ljudsko štetje v dotičnih krajih. Guli smo takrat, kako sta ekscelenca baron Schwegel in zastopnik visoke vlade strogo nagla-šala, da so številke, izkazane po statistični centralni komisiji take, da se na vsak način moramo na nje zanesti. Jaz sem rekel, da je na Kranjskem veliko narejenih Nemcev, Slovencev po rodu in jeziku, pa štetih za Nemce in odvzetih Slovencem. Takrat se je reklo, da so te številke neovrgljive; včeraj šele pa smo slišali v finančnem odseku, kako sta gospoda poslanca ekscelenca baron Schwegel in Luckmann dokazovala, da številke statistične centralne komisije za Kranjsko niso zanesljive, češ da število, s katerim je izkazano stanje živine na Kranjskem, nikakor ni zmatrati kot pravo število živine. (Veselost na levi. — Heiterkeit links.) Tukaj, gospoda moja, se mi zdi, da tiči nekako protislovje. Ako so jedne številke zanesljive, potem so zanesljive vse. Vender pa rad pritrdim ekscelenci baronu Schweglju, da številke glede popisa domače živine niso zanesljive, kakor sem na drugi strani popolnoma prepričan, da niso zanesljive tudi številke glede ljudskega štetja. Vzemite številke uradnega poročila, katero sem poprej omenil in primerjajte jih s številkami v repertory! krajev, sestavljenimi na podlagi ljudskega štetja leta 1880. z^e častiti gospod predgovornik je omenjal nekoliko teh številk. Naj bode sedaj tudi meni dovoljeno, da govorim nekoliko bližje o tej stvari. V mislih imam posebno občini Drago in Travo, akoravno moram reči, da se je tudi po drugih krajih ljudsko štetje vršilo jako čudno; vsaj n. pr. nahajam, da je iz uradnega izkaza v letnem poročilu izpuščena občina Lien-feld, v kateri je tudi nekaj Slovencev in kolikor je meni znano, tudi nekaj za šolo godnih otrok. Ali ker jih ni toliko, da bi se za nje imela ustanoviti posebna šola, na to stvar ne bodem polagal posebne važnosti. Pa poglejmo, kako so se izkazale številke za šolo godnih otrok v drugih krajih, kateri so tukaj v letnem poročilu našteti. Ge vzamem za podlago ljudsko štetje leta 1880. — ker mi statistični podatki za leto 1890. niso na razpolaganje — tedaj se je naštelo v Nemški Loki 480 Nemcev in v Gepljanski občini, katera je všolana v Nemško Loko, 380 Slovencev. Število za šolo godnih otrok pa je izkazano 82 nemške in 49 slovenske narodnosti. Po tej primeri je razvidno, da bi moralo za Kočevsko mesto izkazanih biti za šolo godnih otrok slovenske narodnosti mesto 11 otrok 20 in v Srednji vasi mesto 6 faktično 12 slovenskih otrok, zakaj število slovenskih prebivalcev v Kočevji znaša 108, v Srednji vasi pa 76.
Vender so te stvari bolj postranskega pomena in jaz hočem posebno opozarjati le na razmere v Dragi. V Draško občino sta všolani vasi Draga in Trava. V Dragi se je naštelo 713 Slovencev in 111 Nemcev, v Travi pa 530 Slovencev in 141 Nemcev. Skupaj torej štejeta vasi Draga in Trava 1243 Slovencev in 252 Nemcev. Za šolo godnih otrok pa je izkazanih na 1243 Slovencev 27 otrok in na 252 Nemcev 161 otrok. (Klici na levi: —
XI. seja dne 10. februvarija 1894. -
Rufe links: „Čujte, čujte!“) To je tako krivično 1 razmerje, da mora vsakdo, ki ima zmisel za faktične razmere, reči, da se tukaj slovenskemu sta-novništvu godi velika krivica in ta krivica se mu godi z vednostjo politične oblasti, kar bodem pozneje dokazal z dati, katera so mi na razpolaganje.
Gospoda moja, navadno se mora soditi, da je v vsaki občini toliko otrok od 1. do 7. leta in mladih ljudij od 14. do 18. leta starosti, kolikor je od 7. do 14. leta za šolo godnih otrok. Ako je torej v Dragi in Travi izkazanih 161 za šolo godnih otrok nemške narodnosti — in računite na tej podlagi, koliko je v tej občini poleg teh Nemcev starih manj ko 18 let — najdete, da jih mora biti 322. kar je jako čudno, ker je vsega nemškega prebivalstva naštetega le 252 duš. (Klici na levi:
—	Rufe links: „Čujte, čujte!“) Vprašam Vas, gospoda moja, ali so večnoveljavni prirodni zakoni v Dragi tisti kakor drugodi in ali se Vam ne zdi, da Nemce v Dragi kar iz hrušek tresejo? (Veselost na levi. — Heiterkeit links.) Kako pa je prišlo, da se je v Dragi štelo tako čudno? Dejal sem poprej, da je nemogoče, da bi se bili ljudje v Dragi in Travi tekom desetih let tako ponemčili, in resnica je .tudi, da se niso ponemčili, kar dokazuje neka druga stvar, katere rekurz leži pri visoki vladi in katera zadeva občinske volitve v Travi, ki so se zvršile popolnoma nepostavno samo v ta namen, da bi prišli na krmilo Nemci in da bi se potem moglo reči: Glejte, vender smo leta 1890. prav številih, imamo že občinski zastop v nemških rokah. To se pa ni zgodilo, kajti slovenski volile!
—	in teh je v Travi 3 si — bili so oprezni in sedaj ima vlada reševati nek rekurz, ki je pa med tem v neki drugi inštanci že rešen zelo v nečast kočevskega okrajnega glavarja pl. Thomanna, kateri je začel tisto gonjo na Slovence v Kočevskem okraji in ki se je je bil v glavo vtepel, da se mora v Travi ustanoviti nemška šola in popolnoma zatreti slovenski jezik. Da je to resnica, kaže vse delovanje tega gospoda okrajnega glavarja. Dokler ni bil imenovan okrajnem glavarjem, se je držal reservovano, ravnal je previdno.' Kakor hitro pa je imel v rokah dekret, stopil je iz reserve in začel odkriti boj proti slovenskemu življu v vsem obsegu „vojevodstva“ Kočevskega. Da dokažem, da je resnična moja trditev, naj povem, kako je ravnal okrajni glavar Kočevski glede imenovanja krajnega šolskega nadzornika v Dragi. Po deželnem šolskem zakonu z dne 25. februvarja 1. 1870. pripada vsled določbe § 15. okrajnemu šolskemu svetu tudi pravica, imenovati krajne šolske nadzornike. Krajni šolski nadzornik v Dragi je bil do definitivnega imenovanja pl. Thomanna okrajnim glavarjem vedno tamošnji župnik. To je čisto naravno, ker je župnik tam gotovo najbolj izobražena osoba in ker tak nadzornik najbolj uspežno nadzoruje pouk v ljudski šoli.
Peklo se mi bode morebiti, če se je pozneje zvršila kaka izprememba glede nadzorstva dotične šole, da tega ni mogel storiti okrajni glavar, ampak okrajni šolski zastop. Ali kdor pomisli, kako je sestavljen okrajni šolski svet v Kočevji in pomisli, kako imajo sploh povsod! okrajni glavarji okrajne
- Xi. Sitzung nut 10. Februar 1894.	257
1 šolske svete v rokah, kakor to dokazuje nek dogodek, ki se je pripetil pred par letoma na Gorenjskem in o katerem se je razpravljalo tudi v tej visoki zbornici, ne bode niti za trenutek dvomil, da, če se je pozneje v šolskem nadzorovanji v Dragi zvršila kaka sprememba, je ta sprememba izhajala j edino le iz inicijative okrajnega glavarja, ki je vedel okrajni šolski svet pridobiti za se. Ali je pa bilo res potrebno, da je voditelj okrajnega glavarstva Kočevskega pl. Thomann, ko je postal okrajni glavar, takoj spremenil šolsko nadzorstvo v Dragi? Jaz sem zastonj povpraševal, kaj je zagrešil prejšnji krajni šolski nadzornik; nikdo mi tega ni mogel povedati in stvari pojasniti, in istotako se gotovo iz uradnih aktov ne da konštatovati, zakaj se je gospod župnik moral odstraniti od šolskega nadzorstva. Ali stvar je taka: gospod župnik se okrajnemu glavarju ni zdel sposoben za njegove nakane; pač pa se mu je za ta posel sposobna zdela neka druga oseba in tako je prišlo, da je okrajni glavar po nalogu okrajnega šolskega sveta Kočevskega najedenkrat imenoval za krajnega šolskega nadzornika nekega Janeza Wessela, ki se piše seveda z dvema „ss“ in cegar ime priča o pristni nemški narodnosti tega moža. In, gospoda moja! kdo pa je bil ta Janez Wessel ? Priprosti kmet, ki nikdar ni bil v nobeni šoli in ki je komaj za silo v stanu podpisati svoje ime. (Klici na levi: — Rufe links: „Čujte, čujte!“) Tak človek torej zdel se je gospodu okrajnemu glavarju Kočevskemu bolj sposoben za šolskega nadzornika, kakor župnik, kateri ima osem gimnazijskih razredov in potem bogoslovje; ki ima torej višjo omiko v svojej lasti. Ali ta Janez Wessel ni dolgo zvrševal mučnega novega svojega posla. Godilo se mu je precej slabo, kakor se slabo godi marsikateremu kmetu na Kočevskem, in nekega dne pobral je, ne da bi se bil poslovil od gospoda okrajnega glavarja, svoja šila in kopita in šel preko oceana. (Veselost na levi. — Heiterkeit links.) Sedaj je šola ostala brez nadzornika in ko je okrajni glavar to izvedel, poslal je dekret za šolskega nadzornika nekemu gozdarskemu čuvaju v službi kneza Auersperga, Jožefu Pospišilu. (Klici na levi: — Rufe links: „čujte, čujte!) Gospoda moja, jaz navajam imena, da se mi ne bode od strani zastopnika visoke vlade očitalo, da niso fakta, kar navajam. Ali kaj se je sedaj zgodilo? Omenjeni gozdni čuvaj je bil pametnejši, kakor gospod okrajni glavar Kočevski; izprevidel je, da nima sposobnosti za šolskega nadzornika; vrnil je torej dekret gospodu okrajnemu glavarju, češ da tacega posla prevzeti ne more. Na to je šola celo leto ostala brez nadzornika, ker v Dragi in Travi ni bilo takega človeka, kateri bi bil po mnenji gospoda okrajnega glavarja Kočevskega sposoben, podpirati naskoke njegove na slovenski jezik. Sedaj pa čujte, kaj seje pozneje zgodilo. Sreča je hotela, da je meseca decembra leta 1893. s Češkega bil prestavljen v tisto občino nek šumar v službi kneza Auersperga, Vilhelm Biselt, star 27 let. Prišel je meseca decembra leta 1893. v Draško občino in že dne 2. februvarija leta 1894. dobil je od okrajnega glavarja Kočevskega pod
39*
258
XI. seja due 10. februvaiija 1894. — XI. Sjffullll Ulit 10. FestniM' 1894.
st. 79 dekret, s katerim je bil imenovan šolskim nadzornikom v Dragi. (Klici na levi: — Rufe links: „Čujte, čujte!“) In ta človek, ki ima nadzorovati slovensko šolo, ne zna niti besedice slovenski, pač pa javno prepoveduje slovenski govoriti, in psuje slovenski jezik. (Klici na levi: — Rufe links: „Sramota!“) Gospoda moja, vse to je dokazano, to so fakta, ali te žalostne razmere, to preganjanje slovenskega šolstva na Kočevskem silijo me, da moram še nekaj povedati, kar sicer ne bi bil povedal in o čemer v parlamentu govoriti je težko. Neprijetno je očitati komu osobne lastnosti, in morebiti tudi plemenito ni, pa če se na tak način postopa proti slovenskemu narodu, kakor se to godi na Kočevskem, potem moram pokazati, kaki so tisti ljudje, katere kliče okrajni glavar pl. Tho-mann, da nadzorujejo slovensko šolo in po čem je tisti Eiselt, ki ne zna besedice slovenski, sposoben opravljati ta posel. 'Ali ima šolsko omiko, tega ne vem, pa kot šum ar mislim, da gotovo ne bode imel Bog ve koliko šolske izobraženosti; pač pa je gotovo, da zmiraj govori o velikonemških demonstracijah, da prepoveduje ljudem, govoriti slovenski in da je celo gostilničarju prepovedal, da — kedar je on tam — nikdo ne sme priti v njegovo gostilno, ki ne zna nemški. Ali še neko drugo dobro lastnost ima ta šolski nadzornik; opija se namreč strašno rad in sicer tako, da se ljudje in otroci škandalizujejo. Zgodilo se je, da je v Travniku v gostilni Lunačkovej opil se tako, da je padel pod mizo (Poslanec dr. Blehveis-Trsteniški: — Abgeordneter Dr. Bleimeis-Trsteniški: „Slava mu!“) in da so ga ljudje izpod mize morali izvleči in odpraviti iz gostilne. Imenoval sem kraj, kjer se je to zgodilo, in če je visoki vladi na tem ležeče, da izve, ali je resnično, kar sem povedal, pripravljen sem preblagorodnemu gospodu deželnemu predsedniku, ako hoče stvar preiskati, navesti priče, da mi tukaj ne bode treba navajati imen.
Gospoda moja, tako se godi z ljudskim šolstvom na Kočevskem, tako ravna okrajni glavar, pl. Thomann nasproti slovenskemu prebivalstvu in vredna naloga in poglavitni namen mu je, kolikor mogoče zatirati slovenski živelj, ker se mu menda zdi vladna zistema v Avstriji taka, da bode tem bolje napredoval, čim več zaslug si bode stekel za to, da postane „die Wacht am Rhein" polagoma tudi „die Wacht an der Adria".
Čutil sem si v dolžnost, navesti ta fakta, ker sem zmatral za greh, da bi kot zastopnik slovenskega naroda, kateri v ogromni večini biva v naši deželi, molčal o takih krivicah in ker mislim, če je visoki vladi res na tem, da izvaja odkritosrčnost in poštenje, kakor jo je poudarjal v svojem programu načelnik koalicijskega ministerstva v državnem zboru, da bode zastopnik visoke vlade takoj preiskal stvari, katere sem navajal in da se bode strogo kaznoval tisti, ki je vse te krivice prouzročil. Ako pa misli visoka vlada in se mi bode od strani preblagorodnega gospoda deželnega predsednika morebiti ugovarjalo, da vse to, kar sem povedal, ni resnica, potem bi si moral pač zopet izprositi besedo in potem si bodem dovolil
na podlagi aktov navajati še druge dokaze, kateri pa utegnejo v še lepšo luč postaviti okrajnega glavarja Kočevskega. (Odobravanje na levi. -Beifall links.)
Landeshauptmann-Stellvertreter
Areiherr von Apfaltrern:
Der Herr Abgeordnete Dr. Schaffer hat das Wort.
Abgeordneter Dr. Schaffer:
Der Herr Vorredner hat vor einigen Tagen in diesem hohen Hause den Grundsatz ausgesprochen, dass Angelegenheiten, die hier zur Sprache gebracht werden, niemals vom persönlichen, sondern rein nur vom sachlichen Standpunkte zu betrachten seien und er es pro-horrescire, wenn persönliche Momente in die Debatte gezogen werden. Ich weiss nicht, ob seine heutige Rede den Beweis liefert, dass er diesen Grundsatz in der Praxis auch als für seine Person gütig anerkennt. (Poslanec Hribar: — Abgeordneter Hribar: „Das waren sachliche Momente.) Nun ich kann ihm auf dieses Gebiet nicht folgen, nicht nur, weil ich für meine Person diesen Grundsatz stets hochgehalten habe, sondern auch. weil mir, ich muss es osten gestehen, diese Verhältnisse nicht bekannt sind und ich von derartigen Dingen dermalen nicht sprechen will. Aber der Herr Vorredner wird es mir nicht übel nehmen, wenn xd) sage: Solange das, was er vorgebracht hat, nicht durch eine unbefangene Untersuchung vollständig festgestellt ist, erlaube ich mir gegen diese Angaben gerechten Zweifel zu hegen. (Poslanec Hribar: — Abgeordneter Hribar: „Imena sem imenoval!“) Die Untersuchung soll durchgeführt werden, dann werden wir hören, was an der Sache ist. Das wollte ich nur so nebenbei bemerkt haben.
Nun komme ich zum Ausgangspunkte der Debatte, nämlich zu den Ausführungen des Herrn Abgeordneten Povše, die sich zum Theil mit jenen des zweiten Herrn Redners decken. Beide Herren haben einige statistische Bedenken vorgebracht, die aber so augenfällig unrichtig sind, dass ich mich wundere, dass sie überhaupt vorgebracht wurden, und der Herr Abgeordnete Povse hätte, anstatt vom Herrn Beichterstatter, respective vom Herrn Landespräsidenten Aufklärungen zu verlangen, seine Neugierde auch selbst befriedigen können. Er hat, wie er gesagt hat, das Volkszählungsverzeichnis für das Jahr 1880 vor sich gehabt, aber wir haben ja schon die Resultate der Volkszählung für das Jahr 1890 zur Verfügung, diese sind in der Hauptsache schon herausgegeben worden. (Poslanec Hribar: — Abgeordneter Hribar: „Jih nimam na razpolago.“) Es ist also schon von vorhinein ein falscher Standpunkt, wenn man die gegenwärtige Zahl der schulbesuchenden Kinder in Vergleich zieht mit den Angaben des Repertoriums für das Jahr 1880. Sie müssen die Resultate der Volkszählung im Jahre 1890 zur Grudlage nehmen und wenn Sie das thun, so werden Sie sehen — ich habe das ziffermäßige Material im Momente nicht zur Hand, aber im allgemeinen sind mir die Verhältnisse gegenwärtig, — dass die hier angegebene Zahl der deutschen und slo-venischen Kinder in einem ziemlich richtigen Verhältnisse zur Bewohnerzahl steht. (Ugovor v središči in na levi. — Widerspruch im Centrum und links.) Nun, meine Herren,
259
XI. seja dne 10. febril varija 1894. -
das ist die eine Einwendung, die von Seite der beiden Herren Redner erhoben worden ist. Die andere ging dahin, die Zahlung vom Jahre 1890 sei nicht richtig und ich glaube der Herr Abgeordnete für Laibach har behauptet, die Zahlung im Jahre 1880 sei besser gewesen. (Poslanec Hribar: — Abgeordneter Hribar: „Ja wohl!") Das, glaube ich, ist nicht der Fall und wenn ich schon in die Details eingehen muss, so möchte ich Sie nur an eine bekannte Thatsache erinnern: Wer hat denn die Zählung im Jahre 1890 in Suchen durchgeführt? Ich schicke voraus, dass das nebensächlich ist und ich überzeugt bin, jeder Beamle in Krain habe die Zählung nach bestem Wissen und Gewissen durchgeführt. Aber von Ihrem Standpunkte, die Sie in dergleichen Dingen auf die nationale Zugehörigkeit Wert legen, — ein Standpunkt, den ich nicht theile, — werden Sie doch zugeben müssen, dass die Zählung vom Jahre 1890 von einem entschiedenen Anhänger Ihrer Partei durchgeführt worden ist. (Poslanec Hribar: — Abgeordneter Hribar: „Vsaj ni res!“) Das ist eine unbezweifelbare Thatsache; „ni res“ kann man leicht rufen, aber ich bitte sich aus den Acten über den Vorgang bei der Volkszählung zu überzeug'en. Was ist daraus zu entnehmen? Dass die Zählung vom Jahre 1890 vollständig nnbeanständet durchgeführt worden und richtig ist, dass aber im Jahre 1880 unserem Standpunkte und der deutschen Bevölkerung in Suchen ein horrendes Unrecht geschehen ist; das ist das Richtige.
Nun habe ich aber zu dieser Frage noch etwas zu bemerken. Wenn man sich auf den gesetzlichen Standpunkt stellt, der allgemein gilt, so ist 0as Resultat der Volkszählung ganz gleichgiltig für den Besuch der deutschen oder slovenischen Abtheilung, da es den Eltern deutscher oder slovenischer Nattvnalität vollkommen frei steht, ihre Kinder in jede beliebige Abtheilung zu schicken ; das ist derzeit ihr unzweifelhaftes Recht und gesetzlich vollkommen gestattet. Es besteht also in dieser Beziehung kein Zusammenhang zwischen den die beiden Abtheilungen besuchenden Schulkindern und der bei der Volkszählung erhobenen Nationalität der Eltern. Es ist aber nicht nothwendig, auf diesen Ausweg zu kommen, weil die Volkszählung vom Jahre 1890 für jeden Unbefangenen das richtige Verhältnis der schulbesuchendeu Kinder ergeben hat. Auf die Volkszählung überhaupt, worüber auch Bemerkungen gemacht worden sind, komme ich nicht des Näheren zurück, sondern sage nur, dass darüber kein Zweifel obwalten kann, wer davon den Nutzen gehabt hat. (Poslanec dr. Tavčar: — Abgeordneter Dr. Tavčar : „Die Slovenen!“ Poslanec Hribar: — Abgeordneter Hribar: „Die Deutschen!“) Nehmen Sie z. B. nur die Stadt Laibach, und Sie werden finden, dass die Zahl der Deutschen um die Hälfte oder das Dreifache zu gering angegeben ist. Sie wissen, dass die Umgangssprache hiefür maßgebend ist, wenn aber dies der Fall ist, so müsste inan in Laibach nicht 5000, sondern 10000 bis löoOO Deutsche zählen.
Was die Schule in Unterdeutschau anbelangt, so glaube ich, dass dort, was den Unterricht an und für sich und die Classeneintheilung betrifft, geordnete und ruhige Zustände herrschen, soweit aber der geehrte Herr Vorredner von Anfeindungen, Mishandlungen usw. gesprochen hat, so hat er hiefür keine Beweise vorgebracht, und ich muss daher die Richtigkeit seiner Behauptungen
- XI. Sitzung tun 10. Februar 1894.
entschieden in Abrede stellen. (Poslanec Hribar: — j Abgeordneter Hribar: „Dopis županstva!“) Ich muss in solchen Dingen an dem Grundsätze festhalten, was nicht stricte bewiesen ist, auf das gehe ich nicht ein und muss daher gegen die vorgebrachten Behauptungen Protestiren. (Poslanec dr. Tavčar: — Abgeordneter Dr. Tavčar: „Stricte Beweise werden wir von Gottschee nie bekommen!") Ich schließe damit, dass ich sage, dass es sich in dieser ganzen Frage, von Draga und Unterdeutschau abgesehen, nur um eine minimale Anzahl von Schulkindern handeln kann. Weiters aber kommt überhaupt hiebei der Umstand in Betracht, dass der Gott-scheer Bezirk ein gemischter Bezirk ist und daher ebenso leicht auch in slovenischen Schulen deutsche Kinder und umgekehrt anzutreffen sind, was an der Sprachgrenze füglich unvermeidlich, aber ohne Bedeutung ist.
Landeshauptmann - Stellvertreter Freiherr v. Apfaltrern:
Der Herr Landespräsident hat das Wort.
K. it. Landespräsident Freiherr von Kein:
Bezüglich der vorgebrachten statistischen Daten sei mir nur eine ganz kurze Bemerkung gestattet. Wie die Herren wissen, haben im Gottscheer Bezirke bei der Zählung im Jahre 1890 stets zwei Commissäre mitgewirkt. (Poslanec dr. Tavčar: — Abgeordneter Dr. Tavčar: „Beide waren Deutsche!") Soviel ich weiss, wurde von dem früheren Herrn Landespräsidenten Baron Winkler die Anordnung getroffen, dass bei der Zählung in den einzelnen Gemeinden immer zwei Commissäre zusammen, ein Deutscher und ein Slovene, fungirten, damit in sprachlicher Rücksicht die genauesten Daten ohne Beeinflussung der Bevölkerung erhoben werden könnten. So wurde auch in Gottschee vorgegangen, und ich denke also, dass diese Zahlen doch auf Richtigkeit Anspruch machen können. Was die verschiedenen Recri-minationen, die von Seite des Herrn Abgeordneten für Laibach vorgebracht wurden, anbelangt, so bedauereich, dass sie hier im Landtage vorgebracht worden sind. Sind die Angelegenheiten so, wie er sie geschildert hat, und wenn es richtig ist, wie er behauptet, dass er noch etwas ähnliches in der Tasche habe, so hätte ich geglaubt, es wäre der natürliche Weg der gewesen, wenn diese Beschwerden directe an den Landesschulrath gekommen wären. Dem Landesschulrathe aber ist in dieser Beziehung keine Beschwerde zugekommen. Was der Herr Abgeordnete jetzt vor das hohe Hans gebracht hat, ist, glaube ich, eine Belästigung desselben, da dies alles im administrativen Wege hätte ausgetragen werden sollen; und ich würde in dieser Angelegenheit nur dann vorgehen können, wenn er mir sein Material zur Verfügung stellt. Solange ich aber dieses Material nicht habe, kann ich nicht klar ersehen, was an der Sache ist.
Landeshauptmann - Stellvertreter Freiherr v. Apfaltrern:
Der Herr Abgeordnete Hribar hat sich zum Worte gemeldet.
Ich ertheile ihm dasselbe, ersuche ihn aber, sich kurz zu fassen, denn wenn wieder eine Stunde gesprochen werden sollte, so möchte ich denn doch bitten.
260
XL seja dne 10. febvuvarija 1894. — XL 5lining nut 10. jFßlmtnV 1894.
Poslanec Hribar:
Gospod namestnik deželnega glavarja! Blagovolite vzeti na znanje, da ne potrebujem nobenega opomina o tem, kako naj zvršujem svojo poslansko dolžnost. Če mislim, da je treba in moja dolžnost, da govorim, bodem to tudi zvršil; stvar gospodov kolegov pa je, ali me hočejo poslušati, ali pa se oddaljiti iz dvorane. Sicer pa bodem govoril res na kratko in sploh se ne bi bil oglasil k besedi, ako ne bi bil poprej že rekel, da bodem to storil le, ako bi kdo hotel dokazovati, da moje trditve niso bile resnične. Ako bi gospod dr. Schaffer ne bil govoril, tudi jaz ne bi odgovarjal; tako pa se čutim dolžnega, da pridodam svojim trditvam dokaze.
Gospod poslanec dr. Schaffer je omenil Nemške Loke in mi je očital, da niso bila fakta, kar sem navajal. Jaz sem se skliceval izključno na prošnjo, katera leži v arhivu deželnega zbora, na prošnjo, katero je poslalo županstvo Čepljanske občine in kjer je vse ono našteto, kar sem navel jaz. Tam naj si ogleda tovariš gospod dr. Schaffer stvar in videl bode, da je res to, kar sem trdil.
Ako je rekel gospod predgovornik, da je okrajni komisar Pirc, kateri je imel zvršiti ljudsko štetje na Kočevskem, naš pristaš, mislim, da bi gospod Pirc sam živahno protestoval proti taki trditvi. Resnica pa je, da si je okrajni glavar Kočevski, pl. Tho-mann mislil, da bodemo mi molčali, ako bo gospod Pirc kot Slovenec po rodu, zvršil ljudsko štetje v Dragi in Travi, češ, da mu bodemo kot rojenemu Slovencu toliko zaupali, da ne bodemo potem dvomili o zanesljivosti rezultatov ljudskega štetja. Gospod okrajni glavar pa ni pomislil, da je lahko izvedeti bilo po drugem potu, kako se je vplivalo na prebivalstvo — gospoda moja, priče so tukaj, imate jih v Travi kolikor jih hočete — in kako je okrajni glavar pl. Thomann sam agitoval v Travi in oblju-boval ljudem, da se bode v Travi ustanovila posebna nemška šola, ako se Travani dajo šteti za Nemce. Kakor rečeno, priče za to so tukaj in imena dal bodem na razpolaganje preblagorodnemu gospodu predsedniku visoke deželne vlade.
Pa še nekaj dokazuje, da se ljudsko štetje na Kočevskem ni tako vršilo, kakor bi se bilo moralo vršiti. V Travi bile so leta 1891., torej dobro leto po ljudskem štetji, občinske volitve. Za časa ljudskega štetja našel je komisar, ki je bil poklican, da vodi ljudsko številjenje, pripravno osobo v županu Jožefu Kordežu. Ta Kordež, Nemec po mišljenji in prepričanji in Slovenec le po rodu, ker je iskal svojo osebno korist v tem, biti Nemec, postopal je pri ljudskem štetji seveda v zmislu okrajnega glavarja. Leto potem pa so se, kakor rečeno, vršile volitve v občinski zastop. Leta 1890., ko se je vršilo ljudsko štetje, bila je občinska uprava še v narodnih rokah, leta 1891. pa so se napele vse sile, da bi bil gospod pl. Thomann dokazal, da je Trava res nemška občina. In kako se je to storilo ? Storilo se je to tako, da se je sestavil nepravilen volilni imenik.......
Landeshauptmann-Stellvertreter Areiijerr non Apfaltrern:
Wir sind ja bei der Debatte über den Unterricht der slovenischen Kinder in Gottschee und nicht bei der Volkszählung. Ich ersuche den Herrn Redner, an den Gegenstand sich zu halten.
Poslanec Hribar:
Na opomin gospoda namestnika deželnega glavarja moram odgovoriti, da je istotako, kakor sem jaz govoril o ljudskem štetji na Kočevskem, govoril o njem tudi gospod predgovornik dr. Schaffer. Ge on ni bil poklican, naj k stvari govori, torej se tudi meni ne sme braniti, da postopam podajajoč dokaz o resničnosti svojih pritožeb, kakor se mi zdi umestno. Sicer pa prosim gospoda namestnika deželnega glavarja, da v zmislu opravilnega reda povpraša visoko zbornico, ali me hoče poslušati ali ne. (Poslanec baron Schwegel: - Abgeordneter Freiherr v. Schwege!: „Ist Ihnen ja nicht das Wort entzogen worden.")
Torej bodem povedal, kar se mi zdi potrebno, da dokažem istinitost svojih prejšnjih trditev.
Leta 1891. hotelo se je dokazati, da je Trava nemška občina in zaradi tega se je volilni imenik sestavil napačno, sprejeli so vanj kneza Auersperga, ki ima tako pravico pošiljati svojega zastopnika z virilnim glasom v občinski odbor.
Volilce iz prvega volilnega razreda prestavili so v drugi, volilce iz drugega volilnega razreda pa v prvi, samo da bi se omogočil privržencem okrajnega glavarja, da pridejo v večino. Binkoštno nedeljo se je potem oklicalo, da ima volilni imenik razpoložen biti samo osem dni, dasi ima postavno biti razpoložen štiri tedne pred volit vij o na ogled. Glede na vse to so se Občinarji pritožili, ali ker je bila prošnja vložena res prekasno, ni imela nobenega uspeha.
Dne 11. julija 1891. pa se je vršila občinska volitev v Travi. In kako se je vršila ? Tako, da se je volilo z falzifikovanimi pooblastili, da je predsednik volilne komisije župan Kordež jemal volilne listke, na katerih so bili zapisani slovenski kandi-datje in jih nadomeščal z volilnimi listki, na katerih so bili zapisani nemški kandidatje. Pri vsem tem pa je bil navzoč okrajni glavar Kočevski. Videl je vse to, gospoda moja, pa vender se je volitev proglasila za veljavno in nemški občinski zastop je bil uveden v uradovanje. Ali kaj se je potem zgodilo ? Župan Kordež je tožil volilca Antona Pojeta, ki je dejal, da so se pri volit vi vršile goljufije in sleparije, zaradi razžaljenja časti in res je bil pri prvi in Stanci v Kočevji omenjeni Poje obsojen, češ da ni mogel dokazati, kar je trdil. V razlogih te obsodbe se med drugim pravi: „da gospod dr. Thomann, okrajni glavar, ki je bil pri volitvi kot vladni zastopnik navzoč, sam pod službeno prisego pravi, da Kordež ni listke Slovencev uničeval in da se je vse v redu godilo.“ Poje pa s tem ni bil zadovoljen in je rekuroval proti obsodbi prve instance. Pri prizivni obravnavi, katera seje vršila dne 21. julija lanskega leta, bilo je dokazano, da je vse tisto, kar je trdil Poje, popolnoma resnično. Dokazalo se
261
XI. seja due 10. febiuvarija 1894. -
je to s pričami, katere pri prvi obravnavi bržkone niso bile zaslišane. Ker je okrajni glavar pl. Tho-niann, kateri je pri prvi obravnavi pod prisego izjavil, ds se je pri volitvi vse vršilo popolnoma korektno, pri dotični volitvi bil navzoč, moral je torej videti, kako so se zamenjavali volilni listki. Poje je bil pri prizivni obravnavi osvobojen in s tem je bila izrečena indirektno nekaka obsodba nad okrajnim glavarjem pl. Thomannom.
Gospoda moja, na tak način se je pozneje, ko je ljudsko štetje bilo zvršeno, hotelo dokazati, da je v občini Travi, katera ima nemški zastop, prebivalstvo večinoma nemško in da je za šolo godnih več otrok nemških nego slovenskih starišev. Okrajni glavar pl. Thomann imel je pri tem namen, da se — ko se začne v Travskej šoli poučevati krščanski nauk v nemškem jeziku — vpeljejo tudi v Draško cerkev nemške pridige. Kaj mu je do tega, gospoda moja! Da v Dragi in Travi vse prebivalstvo razume slovenski, skoro nihče pa pravilno nemški, temveč le nekateri ono čudno brozgo, ki se imenuje „kötschewarisch“.
Ali gospoda moja! Za ilustracijo še to, kar se je pozneje zgodilo, ko so bile zvršene občinske volitve na tako čuden način pod ^rektoratom okrajnega glavarja pl. Thomanna. Župan ICordež, tista kreatura okrajnega glavarja Kočevskega, ki je bil izvoljen leta 1891., moral je zaradi nepravilnega ravnanja z občinskim denarjem od deželnega odbora biti odstavljen, in sedaj, dasiravno so pretekla slco-rej tri leta, še ni razpisana nova volitev, ker se okrajni glavar pl. Thomann boji, da bi vkljub ljudskemu popisovanju ne utegnila vender zopet na krmilo priti slovenska stranka. Dotična pritožba leži pri visoki deželni vladi že več nego jedno leto, pa vender do sedaj še ni rešena. Prosim torej prebla-gorodnega gospoda deželnega predsednika nujno, da se stvar vender že jedenkrat reši.
S tem mislim, da sem dokazal, da okrajni glavar pl. Thomann ni dal pravilno izvesti ljudskega štetja na Kočevskem, in sedaj, ker sem zadostil svo-jej dolžnosti — gospod deželnega glavarja namestnik naj mi oprosti — dovoljujem si prečitati resolucijo, katero sem nameraval staviti in katera se glasi:
Visoki deželni zbor naj sklene:
„Deželnemu odboru se naroča, naj vzame v pretres, če bi ne kazalo sezidanje šolskega poslopja v Cepljah, okraja Črnomaljskega, pospešiti s tem, da se dovoli v ta namen iz deželnega zaklada brezobrestno, v 25. letih vračljivo posojilo 1200 gld., katero bi se naj vknjižilo na šolsko poslopje in naj poroča o tem v bodočem zasedanji.“
Landeshauptmann - Stellvertreter Frei Herr v. Apfaktrern:
Ich ersuche nun diejenigen Herren, welche den Antrag des Herrn Abgeordneten Hribar unterstützen, sitzen zu bleiben.
(Zgodi se. — Geschieht.)
Er ist nicht genügend unterstützt und steht daher nicht in der Debatte.
-	XI. Sitzung am 10. Frliruar 1894.
Poslanec Hribar:
Prosim, to ni pravilno, pet jih je sedelo. (Poslanec dr. Tavčar:	- Abgeordneter Dr. Tavčar:
„Več kot pet jih je sedelo!“; hrup na levi in v središči. — Lärm links und im Centrum.)
Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr v. Apfaktrern:
Ich habe zu erklären, ob der Antrag unterstützt wurde oder nicht, etwas anderes ist mir nicht vorgeschrieben. (Velik hrup v središči in na levi. — Großer Lärm im Centrum und links; poslanec Hribar: — Abgeordneter Hribar: „To je samovoljnost!“; poslanec dr. Tavčar: — Abgeordneter Dr. Tavčar: „To je samovolja, tu se neha vsako zborovanje!“; poslanec Povše: — Abgeordneter Povše: „Pojdimo raji ven!“; več poslancev namerava zapustiti zbornico
—	mehrere Abgeordnete schicken sich an den Saal zu verlassen.)
Poslanec dr. Tavčar:
Prosim besede! Izrekam, da vzdržujem predlog tovariša gospoda Hribarja in prosim gospoda deželnega glavarja namestnika, da vpraša, ali se od mene stavljena resolucija podpira.
Poslanec Hribar:
Prosim! Jaz formalno protestujem proti postopanju gospoda deželnega' glavarja namestnika, ker je nepravično in pravo samosilje.
Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr v. Apfaktrern:
Ich werde den Landtag befragen, ob er wünscht, dass nochmals die Unterstützungsfrage gestellt werde; (Klici na levi in v središči: — Rufe links und tin Centrum: „Še jedenkrat!“) und dann wird der Antrag zur Debatte kommen.
Ich ersuche die Herren, welche den Antrag des Herrn Abgeordneten Hribar unterstützen, sich zu erheben.
(Se podpira. — Wird unterstützt.)
Er ist genügend unterstützt und steht in der Debatte.
Wünscht Jemand zu sprechen?
Seine Excellenz der Herr Abgeordnete Baron Schwegel hat das Wort.
Abgeordneter Krcellenz Zsreiherr von Schmegek:
Ich werde die Debatte nicht verlängern sondern mich nur auf wenige Worte beschränken.
Der Herr Abgeordnete Hribar hat einzelne Thatsachen vorgebracht, auf die es mir heute wenigstens nicht möglich ist, des näheren einzugehen, jedenfalls aber behalte ich mich vor, bei Gelegenheit darauf zurückzukommen, ob die Behauptungen, die von seiner Seite aufgestellt wurden gerechtfertiget sind oder nicht. Bezüglich der statistischen Daten aber, die hier zur Sprache gebracht wurden, beziehe ich mich vorläufig unter diesem Vorbehalte auf die Ausführungen des Herrn Abgeordneten Dr. Schaffer. Das Wort aber habe ich mir aus
262
XI. seja due 10. febvuvarija 1894. — XI. SttzMlst am 10. JLa'bntstV 1894.
einem anderen Grunde erbeten. Mir ist nach meinen Erfahrungen wenigstens bisher kaum noch ein Fall vorgekommen, wo Männer, die nicht tu der Lage sind, sich hier zu vertheidigen, auf eine solche Weise hier angegriffen worden wären, wie dies heute geschehen ist. (Klici na desni: — Rufe rechts: „Sehr richtig!" Poslanec Hribar: — Abgeordneter Hribar: „Vsaj je vladni zastopnik tu!“) Meine Herren! Ich begreife überhaupt nicht, wie man unter der Ägide der Immunität folcfje Anklagen erheben kann, ohne sofort die unwiderleglichsten Beweise für solche Behauptungen zu erbringen: man versündiget sich sonst gewiss gegen die einfachsten Grundsätzen der Loyalität! Jemanden den Borwurf hinzuschleudern, er habe seine Amtspflicht verletzt, ja sogar einen falfdjen Eid abgelegt, - meine Herren, mir fehlt ein jedes Wort zur Beurtheilung eines solchen Vorganges! Nur um dagegen zu protestiren, dass in diesem hohen Hause derartige Angriffe erhoben werden könnten, ohne Widerspruch zu erregen — habe id) mir das Wort erbeten - behalte mir aber vor, bei einer anderen Gelegenheit auf diesen Gegenstand, soweit die parlamentarische Form es gestattet, zurückzukommen.
Was aber den Antrag aus Bewilligung einer Unterstützung von 1200 fl. an die Gemeinde von Tsck)eplach, wenn id) diesen Antrag richtig verstanden habe, anbelangt, so würde ich mir erlauben, dein 'hohen Hause dringendst zu empfehlen, auf derartige Anträge nid)t einzugehen, weil es nid)t möglich ist, eine richtige Finanzverwaltung zu führen, wenn burd) derartige Anträge Beschlüsse provoeirt werden unter einer gewissen Erregung, die unter dem Eindrücke der nad) meiner Überzeugung vollständig unbegründeten Angriffe und Verdächtigungen durchaus begreiflid) ist. Ich bitte daher das hohe Haus auf den Antrag bezüglid) des Beitrages für die Erbauung der Schule in Tsd)eplach nicht einzugehen. (Poslanec dr. Tavčar: — Abgeordneter Dr. Tavčar: „Ter Antrag lautet ja nicht so; der Landes-ausschnss soll die Sache nur in Erwägung ziehen!") Wenn dem so ist, so ziehe ich diesen meinen Antrag gerne zurück. Was den übrigen Theil meiner Ausführungen betrifft, so halte ich dieselben natürlich im vollsten Umfange aufrecht und erneuere meinen Protest gegen die unqualisieirbaren Ausfälle auch im Namen aller derjenigen, welche die parlamentarische Würde refpectiren und welche an dem Principe festhalten, dass man hier Niemanden persönlich angreifen dürfe, der sich nicht selbst vertheidigen kann und insoweit es sich nur um rein persönliche Angelegenheiten handelt, den Protest gegen Angriffe, die in unqualificirbarer Weise die Ehre von Beamten und Privatpersonen in Frage stellen. (Pohvala na desni. — Beifall rechts.)

früher erklärt, dass mir der Landtag nid)t als der richtige Platz erscheint, diese Angelegenheit hereinzuzerren; liegen Beschwerden vor, so können sie bei der Regierung oder beim Landesschulrathe die Austragung finden. Hier aber ist nidjt der richtige Ort dafür; Beamte sind vor ihrer Behörde zur Rechensd)aft zu ziehen, uid)t hier vor dem hohen Hause. Solche Anschuldigungen erheischen die genaueste Untersuchung und strengen Beweis, und id) habe den Herrn Abgeordneten für Laibad) sd)on früher gebeten, er möge mir sein Material zur Verfügung stellen; id) hoffe, er wird es and) thun, das andere wird Sad)e der Behörde sein.
Was insbesondere die Wahlangelegenheit in Trava betrifft, so weiss id) absolut nicht, in welchem Zusammenhange dieselbe mit dem heutigen Gegenstände der Verhandlung über die Volksschulen steht und dieser Zusammenhang wird mir auch aus der längeren Auseinandersetzung des Herrn Abgeordneten für Laibach uid)t klar. Was er zur Sprad)e gebracht hat, ist lediglich eine Gemeindeangelegenheit, die mit den Gottscheer Volksschulen in keinem Zusammenhange steht. Nur weil der Bezirkshanptmann in Gottsd)ee auch der Vorsitzende im Bezirksschukdathe ist, muss er als Bindemittel herhalten, und ihn anzugreifen musste eine Gelegenheit gefunden werden. Wenn man dergleid)en Dinge bei den Haaren herbeizerren will, dann allerdings kann dies aud) bei § 8 Marg. Z. 6 des Rechenschaftsberichtes stattfinden. Diese Gemeindewahlangelegenheit ist von der Regierung bereits entschieden worden, indem die Wahl aufgehoben und eine Neuwahl angeordnet wurde; es müssen seither sd)on 4, 6 ober 8 Wochen verstrichen sein. (Poslanec Hribar: — Abgeordneter Hribar: „Še ni nič razpisano!“) Soviel id) mich erinnere, ist eine Neuwahl angeordnet, somit von der Landesregierung die erforderliche Remedur geschaffen worden, und zwar dürfte die Entscheidung im Monate December erflossen sein. Die Ansd)uldigungen, die vorgebracht wurden, erheisd)en einen strengen Beweis, und ich ersuche den Herrn Abgeordneten nochmals, mir das betreffende Material zur Verfügung zu stellen. (Poslanec Hribar: — Abgeordneter Hribar: „Vsaj sem obljubil!“)
Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr v. Aptal'trern:
Wünscht noch Jemand zu fpredjen ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ist nicht der Fall; somit hat der Herr Berichterstatter das Schlusswort.
Poročevalec Stegnar:
Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr v. Apfaltrern:
Der Herr Landespräsident Freiherr von Hein hat das Wort.
K. It. Landespräsident Freiherr v. Kein:
Id) hätte die Geduld des hohen Hauses nidjt nochmals in Anspruch genommen, wenn nicht der Herr Abgeordnete für Laibach meiner mit den Worten, gedacht hätte „vladni zastopnik je tu“. Ich habe schon
Samo nekoliko besedi bodem spregovoril. Glede Čepljanske šole omenjam, da je stvar v dobrem teku. Glavno vprašanje je le, ali se bode občina zjedinila o tem, kje bode šola stala. Ako se soglasje doseže, rešeno je vprašanje in mi pridemo v kratkem v položaj, da jej dovolimo podporo. Kar se tiče pa podatkov navedenih na strani 208. letnega poročila, moram tudi jaz priznavati, da niso popolnoma resnični, kajti ako seštejem 161 nemških in 27 slovenskih otrok v Dragi, dobim število, katero se s faktičnimi razmerami ne ujema, imam tu schematizem, ki je natančno in vestno sestavljen in v katerem je
XI. seja dne 10. febiuvaiija 1894. — XI. Sitzung ant 10. iä'In*Ulit* 1894.
263
poročano, da je vseh otrok v Dragi 159, ne pa, kolikor obe številki tukaj znašate. Ker pa je v tem številu tudi število otrok za nedeljsko šolo, katero se mora odšteti, torej bi ostalo za Vsakdanji pouk samo 100 otrok. Kako je ta stvar nastala, ne bodem preiskaval, kar se tiče pa drugih stvari, ki so se še navajale, mislim, da v imenu odseka za letno poročilo nisem poklican, govoriti še nadalje o njih in zato le še prosim, da prečastiti gospod deželnega glavarja namestnik da na glasovanje predlog, da se ostale m arg. točke 6., 7., 8. in 9. § 8. blagovolijo na znanje vzeti.
Landeshauptmann-Stellvertreter Areiherr v. Apfaltrern:
Wir schreiten nun zur Abstimmung und ich bitte diejenigen Herren, welche die Marg. Nr. 6, 7, 8 und 9 des Z 8 genehmigen, sich zu erheben.
(Obvelja. — Angenommen.)
Der Antrag ist angenommen.
Jetzt kommen nod) die zwei Resolutionen des Herrn Abgeordneten Hribar zur Abstimmung.
Ich bitte den Herrn Schriftführer, die erste Resolution verlesen zu wollen.
Tajnik Pfeifer:
(bere: — liest:)
Deželnemu odboru se naroča, da gotovo do bodočega zasedanja predloži načrt zakona, zadevajočega realke na Kranjskem, kateri predložiti mu je bilo naročeno v XV. seji dne 25. novembra 1890.
Landeshauptmann-Stellvertreter Areiherr v. Apfaltrern:
Ich ersuche nun die Herren, welche dieser Resolution ihre Zustimmung ertheilen, sich zu erheben.
(Obvelja. — Angenommen.)
Pie Resolution ist angenommen.
Ich bitte noch die zweite Resolution zu verlesen.
Tajnik Pfeifer:
(bere: — liest:)
Deželnemu odboru se naroča, naj vzame v pretres, če bi ne kazalo sezidanje šolskega poslopja v Cepljah, okraja Črnomaljskega, pospešiti s tem, da se dovoli v ta namen iz deželnega zaklada brezobrestno, v 25 letih vračljivo posojilo 1200 gld., katero bi se naj vknjižilo na šolsko poslopje in naj poroča o tem v bodočem zasedanji.
Landeshauptmann-Stellvertreter Areiherr v. Apfaltrern:
Ich erfüllte nun die Herren, welche auch dieser Resolution ihre Zustimmung ertheilen, sich zu erheben.
(Obvelja. — Angenommen.)
Die Resolution ist angenommen.
Der Herr Abgeordnete Dr. Ritter v. Bleiweis hat sich das Wort erbeten.
Poslanec vitez dr. Blehveis-Trstcniški:
Predlagam konec seje.
Landeshauptmann-Stellvertreter Areiherr v. Apfaltrern:
Ich bitte die geehrten Herren Abgeordneten, zur Abstimmung über den Antrag des Herrn Abgeordneten Dr. Ritter v. Bleiweis auf Schluss der Sitzung schreiten zu wollen, und ersuche nun die Herren, die dem Antrage auf Schluss der Sitzung zustimmen, sich zu erheben.
(Se odkloni. — Wird abgelehnt.)
Der Antrag auf Schluss der Sitzung ist in der Minorität geblieben; und wir übergehen nun zum nächsten Punkt der Tagesordnung, das ist:
B: Obrtni pouk.
B: Gewerblicher Unterricht.
Poročevalec Klein:
Cast mi je poročati v imenu odseka za letno poročilo o § 8., črka B „Obrtni pouk“.
Odsek ima le omeniti, da bode koncem tega leta nadzornikom obrtnih nadaljevalnih šol njihova doba potekla in bi bila sedaj prilika, da bi deželni odbor stopil v dogovor z visoko c. kr. vlado v zmislu deželno-zborskega sklepa VI. seje z dne 31. oktobra 1890.
Tudi bi bilo želeti, da bi tukajšna strokovna obrtna šola bilo nekako središče našim obrtnim nadaljevalnim šolam, kakor v Kočevji, Idriji itd., kar bi prav dobro vplivalo na obrtni pouk, ter se ne le učiteljem, ampak tudi mojstrom, katerim pri obrti primanjkuje uzorcev, posebno mizarjem in strugarjem, dal povod, v ožjo dotiko priti s tukajšno strokovno šolo, kar bi dotičnim obrtnikom veliko koristilo.
Iz marginalne št. 24. se razvidi, da tukajšno Kunčevo krojaško obrtno učilišče za prikrojevanje prav dobro uspeva ter je lansko leto do 60 oseb obiskovalo to šolo, kar dovolj priča, da znanje, pridobljeno v tej šoli, se da jako ugodno porabiti v praktičnem življenji. Redni pouk se vrši v dveh razdeljenih tečajih za krojače in dame, ki navadno trajata po 14 dni.
Odsek je mnenja, da je Kunčevo učilišče izdatne podpore vredno.
O drugem nima odsek ničesar omeniti ter stavi sledeče predloge in prosi, da jih visoki deželni zbor blagovoljno sprejme.
Predlogi se glase:
Visoki deželni zbor naj sklene:
„1.) Letno poročilo o § 8., črka B. „Obrtni pouk“, marg. št. 10. do vštete 24. vzame se odo-brovaje na znanje.
2.) Ker koncem tekočega leta poteče doba nadzornikom obrtnih nadaljevalnih šol, ponavlja deželni zbor svoj sklep iz VI. seje dne 31. oktobra 1890 in XIII. seje dne 12. maja 1893 ter naroča deželnemu
264
XI. seja due 10. februvarija 1894. — XL Sitzung nut 10. I'vbuUU' 1894.
odboru, da o ti stvari z nova stopi v dogovor z c. kr. vlado v zmislu omenjenega sklepa.
3.) Deželni odbor naj tudi v bodoče Kunčevemu učilišču podeli podpore iz deželnega zaklada.“
Landeshauptmann-Stellvertreter Areiherr v. Aplattrern:
Wünscht jemand der Herren das Wort?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Da dies nicht der Fall ist, schreiten wir zur Abstimmung; ich ersuche die Herren, welche dem ersten Ausschnssantrage ihre Zustimmung ertheilen, sitzen zu bleiben.
(Obvelja. — Angenommen.)
Der Antrag ist angenommen.
Ich ersuche nun die Herren, welche dem zweiten Ausschnssantrage ihre Zustimmung ertheilen, sich zu erheben.
(Obvelja. — Angenommen.)
Der zweite Antrag ist angenommen.
Id) ersuche nun die Herren, toeldje dem dritten Ausschnssantrage ihre Zustimmung ertheilen, sich zu erheben.
(Obvelja. — Angenommen.)
Auch der dritte Antrag ist angenommen und hiemit dieser Punkt der Tagesordnung erlediget.
Der Herr Abgeordnete Dr. Ritter v. Bleiweis hat sich zum Worte gemeldet; td) ertheile ihm dasselbe.
Poslanec vitez dr. Blehveis-Trsteniški:
Predlagam konec seje.
Landesljanptnrann-Stell'vertreter Ireiherr v. Aplattrern:
Es ist abermals der Antrag auf Schluss der Sitzung gestellt worden.
Ich ersuche nun die Herren, welche mit diesem Antrage einverstanden sind, sich zu erheben.
(Obvelja. — Angenommen.)
Der Antrag auf Schluss der Sitzung ist angenommen.
(Gospod deželni glavar Oton Detela prevzame predsedstvo. — Der Herr Landeshauptmann Otto Detela übernimmt den Vorsitz.)
Deželni glavar:
Prihodnja seja bode v torek, dne 13. tega meseca, ob 10. uri dopoldne in sicer s sledečim dnevnim redom:
(Glej dnevni red prihodnje seje. — Siehe Tagesordnung der nächsten Sitzung.)
Finančni odsek zboruje v ponjedelek, 12. t. m., ob 4. uri popoldne; odsek za letno poročilo v ponjedelek ob 5. uri popoldne; upravni odsek v torek popoldne ob 4. uri. Združeni finančni in upravni odsek za posvetovanje o samostalnem predlogu gospoda poslanca Povšeta imata sejo v ponjedelek ob 6. uri popoldne.
Sklepam sejo.
Konec seje ob 3. uri 40 min. popoldne. — Schluss Ser SttzUttg Ulit 3 Jlljt 40 Min. Kluchmittug.
==>>>o$<e§e>go-$-==-----
Založil kranjski deželni odbor. — Tiskal R. Milic.