Stev. 3.
V Mariboru 21. januvarija 1897.
Tečaj XXXI.
Slovenski Gospodar.
List ljudstva v poduk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem n;. dom za celo leto 'i gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr., za četrt leta 85 kr. — Naročnina se pošilja npravnlštvn v tiskarni sv. Cirila, koroške ulioe hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 6 kr Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če so nat'sne enkrat, po 8 kr., dvakrat 13 kr., trikrat IS kr.
Obljube poljedelskega ministra.
Naš poljedelski minister, grof Ledebur, je že večkrat pokazal, da mu bije gorko srce za toli stiskani kmečki stan. Ako bi bil on ob enem ministerski predsednik, kakor je to Meline na Francoskem, bi gotovo prav mnogo dosegel. Minulo soboto je gospod poljedelski minister imel v državnem zboru zopet znamenit govor, iz katerega naslednje posnamemo:
V kmetijskih stvareh se morajo strinjati nameni poljedelskega ministerstva z nameni posameznih dežel. Tu je treba v prvi vrsti skupnega pa stanovitnega dela. Za direktno povspeševanje kmetijstva se je letos odločila večja svota, kakor poprej, posebno za živinorejo. V ta namen ni dovolj, da se delijo premije, ampak skrbeti je treba za čista plemena, za ustanovitev živinorejskih zadrug, tudi se kmetom priporočajo mlekarske zadruge. Ministerstvo je tudi pripravljeno skrbno podpirati konjerejo.
Na to je minister naštel one pripomočke, s katerimi želi ministerstvo povzdignili pripravljanje, krme, domače hmeljarstvo in vinogradarstvo. Država bodo tudi pomagala, da se v večji meri seje ameriška repa. Tudi je minister povedal, koliko podpore so dobile vinarske zadruge na Tirolskem in v Istri ter da je opomnil deželna predsedništva, naj ondi, kjer se vino prodaje, dajo vino poskusiti, ali ni morda skaženo ali narejeno, tudi takrat, ako nihče lega ne sumniči.
Država hoče podpirali tudi pridelovanje lanu. Ivar se pa tiče kmetijskega poduka, izjavil je minister, da se bodo podpirale nižje kmetijske šole. Ljudstvo naj se teh šol oklene, učitelji teh šol pa se naj izven šole seznanjajo s krajevnimi razmerami- in potrebami.
Z nižjimi živinozdravniškimi šolami, o katerih je govoril poslanec Flass, treba nekako previdno postopati, ker je mnogo nasprotja. Ta nasprotja izhajajo posebno iz živinozdravniških krogov, toda poljedelsko ministerstvo stoji v tej reči na strani kmetovalcev. Da bi kmetje svoje pridelke prodajali vojaštvu, to zdaj ni mogoče, pač pa se to zgodi, ko se ustanovijo kmetijske zadruge. Žal, da se predlog o teh zadrugah v tem zasedanju ne more rešiti, pač pa pride ta predlog v novem državnem zboru takoj na dnevni red.
Kar je rekel g. minister o žitnih borzah, to nam ne more dopasti. Čudno, da ne more priti do spoznanja, da pridelkom naj določeno ceno da pridelovalec, ne pa špekulant. Pač pa nam dopade sklep: Vlada hoče tudi kmetovalcem biti pravična, ki nič druga ne terjajo, kakor pravico. Kaj pa je pravica v gospodarskih rečeh? Pesnik Schiller pravi v »Demetriju«: »Pravica je umetna stavba svetovnega oboka, kjer ena reč vse in vse enf) reč drži in z eno rečjo vse stoji in pade«:
In la ena kmetijstvo.
reč v gospodarskem in državnem oziru je
Nova
volilna pravica.
(Konec).
Vohlci pete kuri je volijo prej ko volilci prvih štirih kuri j. Ker imajo 72 poslancev voliti, je odkazanih tudi 72 volilnih okrajev. Na Štajarskem so štirje: Gradec, Bruck, Feldbach in Celje. Volitev je tu pri nas indi-rektna, posredna, to se pravi, da oni, ki imajo pravico voliti, ne volijo kar naravnost poslanca samega, ampak le določeno število volilnih mož, ki se potem zberejo na obkazanem kraju ter volijo pravega poslanca. Da se ljudje lažje udeležijo volitve, se bo vršila v vsaki občini, ki ima vsaj 500 prebivalcev. Na 500 duš namreč se voh jeden volilni mož. Ako občina nima toliko ljudij, se združi s sosedno občino pri volitvi, a v tem slučaju določi okrajni glavar kraj, kjer se ima voliti.
Ako ima občina več ko 500, a manje ko 1000 duš, sme volili dva volilna moža, ako znaša razloček vsaj 250; kar je namreč nad 250, se šteje, kakor bi jih bilo 500, a kar jih je pod 250, se ne štejejo. Občina torej, ki ima 1897 duš, sme voliti 4 volilne može ker ima trikrat po 500 in še povrh 397 duš, torej nad 250 več; nasproti pa občina s 1697 prebivalci le samo 3, ker ima trikrat po 500 in povrh le 197 duš, ki se ne morejo upoštevati. Ako poveš ali zapišeš pri volitvi volilnih mož preveč ali premalo imen, tvoja volitev zavolj tega še ni neveljavna; če jih našteješ pet namesto štirih, veljajo prva štiri imena, peto pa ne več; ako pa jih imenuješ samo tri namesto štirih, tudi ta tri imena veljajo in se štejejo. Izvoljen je, kdor ima absolutno večino, to se pravi, kdor dobi več, kakor polovico glasov navzočih volilcev. Volitev se začne na določenem kraju in ob določeni uri, če tudi ni vseh volilcev skupaj. Absolutna večina velja za volitev volilnih mož in poslancev. Volitev volilnih mož je pri nas ustmena. Volilni mož postati ima pravico oni, ki 1. sme volili kuriji, ki je 2. star 30 (ne samo 24) let, in ki vsaj že tri leta državljansko pravico. Ti volilni volijo pismeno poslanca na odkazanih volilnih Tu pri nas so ti volilni kraji sledeči: Celje za okrajna sodišča Celje, Vransko, Gornjigrad, Laško in Šoštanj. — Konjice, Slov. Gradec; —B r e ž i c e za okrajna sodišča Brežice, Sevnica in Kozje. — Rogatec za okr. sodišča v Rogatcu in Šmarijah. — I* tu j za okr. sodišča Ptuj, Ormož in Sv. Lenart. — Maribor za okr. sodišča Maribor ob levi in Maribor ob desni strani Drave in Slov. Bistrica. — Marenberk, Lonč za Lonč, Ivnico (Eibiswald) in Ščavnico (Stainz). — Radgona za Radgono in Cmurek. —- L i pn i ca za lipniško in
v peti ima 3. možje krajih.
arvežko (Arnfels) okrajno sodišče. Volilni možje volijo poslanca pismeno, to je, da zapišejo izvoljeno ime na listek.
Ne zamudi letos volitve, porabi svojo pravico, voli po svoji vesti, neustrašeno, rabi svojo voljo in svojo pamet, ne udaj se zapeljivcem, ki se ti pred volitvijo sladkajo, a po volitvi —?! Ne zamudi tedaj priložnosti, da koristiš splošnemu, ugodnemu uspehu. Oglasi se v pravem času pri svojem županu ter ga opozori, da imaš volilno pravico, da te ne izpusti izmed volilnih imen v zapisniku.
Po razglasitvi ali oklicanju volitev mora v občinski pisarni biti volilni zapisnik vsakomur na razpolago teden dni, ne samo onim, ki imajo pravico voliti, temveč tudi onim, ki te pravice nimajo. To pa zato, da vsakdo lahko uvidi, je-li njegovo ime zapisano ali ne, ali se ni morebiti kaka druga pomota pri zapisovanju vrinila. Na ta način se župan v težavnem poslu pri sestavljanju zapisnikov nikakor ne ovira, marveč podpira.
Ako je treba dokazati, da imaš volilno pravico po novi postavi, vzami dotične listine (domovnico, poselsko ali službeno knjižico, krstni list) s seboj, da jih pokažeš v občinski pisarni. Ne odreči se z lepa ali celo brez uzrokov svoji volilni pravici, ki je za te nekaka dolžnost. Ne reci, e, saj bodo brez mene opravili! Kaj pa, ko bi vsak tako rekel? Kdo bi potem volil, kdo bi bil izvoljen? Tudi o tej reči se uči od nasprotnikov. Oni delujejo za svojo nam sovražno stvar, na vse kriplje, povsod in vedno, na dovoljene in nedovoljene načine.
Vi pa, ki imate posle, delavce, uradnike itd. pri sebi v službi, nikar jim ne kratile volilne pravice! Naznanite njih imena in potrebne podatke pri občinskem predstojništvu. Dajte njim priložnost, da storijo svojo dolžnost po svoji, ne po vaši vesli, želji ali volji. Vsak izmed njih je človek kakor vi, ima človeške (ne živalske) dolžnosti po svojem od Boga mu odkazanem stanu in si želi za to tudi človeških pravic.
Cerkvene zadeve.
Nova okna čadramske nove cerkve.
Zima je za kmetovalca čas počitka, ne pa za sla-vitelja novega poslopja, ker on tudi v zimskih dnevih misli in tulila, kako bi si potrebnega gradiva in eno in drugo lepše in bolj trpežno priskrbel. Tako je tudi s stavbo naše nove cerkve. V tem letu jo upamo srečno pokriti. V ta namen se je že meseca decembra stavbeni les sekal in se še seka pri raznih domačih in sosednih dobrotnikih. Do 150 dreves že v ta namen leži. Zdaj je pa tudi že vprašanje samo po sebi nastalo, kje in kako bomo dali nova okna, in iz kakega gradiva pa tudi okvire napraviti?
Svetoval se nam je štiri leta ali še stareji me-cesen ali še boljše bi bilo železo, pa oboja tvarina bi stala na stotine; kajti omeniti se mora, da naša nova cerkev bo v renesans-slogu v podobi križa zidana in ima v ladji na vsaki strani dve okni, v kapelah tudi po dve in od strani ladje v kapelah še po jedno, pri velikem oltarju v prezbiteriju pa je na levi strani dvojno okno vštric oratorija, za vsem torej 12 oken, kojih vsako je 7 30 metrov visoko in osem onih v ladiji in kapelah je vsako 170 metrov široko, ostala štiri pa so 130 metrov široka. Iz tega zvedenci že lahko spoznajo, da je inženir več ko dovolj skrbel za zadostno svetlobo naše cerkve, in sicer tako, da je sam rekel, da se boji, ila bo pri solnčnih dnevih presijajno svetla.
Pri naših skromnih razmerah, kakor na kmetih sploh, ni upati, da bi se zidovje kedaj moglo prav lepo
slikati dati, kakor se je to v preteklih stoletjih in se še dandanes navadno v mestih zgodi z mozaikom, z zlatom in dragocenimi barvami. Zato smo začeli misliti, kako bi se lepota naše nove cerkve z okusnimi okni povišala in pisalo se je povsod znani tvrdki za malana okna Neuhauser in dr. ,lele v Inomostu, kakšne okvire bi si naj priskrbeli, ako se nam morebiti kedaj posreči kakega daritelja za eno ali drugo okno pridobiti ?
Odgovor se je glasil, da ako si kar hitro tam umelna okna naročimo, nam niti jednega okvira treba ni, ker se to delo kar v zid pritrdi in ima večni obstanek. To naznanilo se je iaranom in nekaterim drugim razodelo s prošnjo, da bi pomagali k temu kinču. In res, kar hitro je obljubila blaga udova Frančiška Magerl v Oplotnici za jedno okno 500 gld., gospa udova Jožefa Prus v Konjicah tudi pogojno za eno, ravno tako smo tudi upali od gg. sinov dedičev leta 1888. umrlega premožnega Franceta Kunej za eno okno dobiti potrebnega zneska njemu v blagor in spomin, kakor je še pri nas lepa navada, da premožni dediči kaj za cerkev darujejo, ako rajni sam tega morebiti ni storil ali storiti ni več mogel, ker ga je smrt prehitela.
Ta želja in potreba naše nove cerkve se je dne 4. januvarija našemu mil. knezo-škofu Mihaelu ustmeno razodela in oni, ki so nam v svoji visokodušnosti in gorečnosti za lepoto cerkve in hiše božje že nad 500 gld. darovali, so kar hitro obljubili, da nam hočejo 2000 gld. za dve novi okni darovati. Ta nepričakovani veliki dar nam pogum daje, da še drugih dobrotnikov dobimo in ker je bil gosp. poslovodja Marko Dilic tvrdke Neuhauserjeve dne 16. januvarija tukaj, potujoč v opravilih na Ogersko, smo morebiti predrzno na božjo milost in dobrotnikov dobroLljivost grešili in naročili vseli 12 velikih oken. Knezo-škofovo okno bo imelo podobo sv. Mihaela v prvem oddelku, V drugem podobo sv. Jurija in bo stalo 2000 gld., štiri okna v kapelah bodo imela vsako tudi po eno podobo in sicer Matere božje, kraljice sv. rožnega venca, ker je pri nas ta bratovščina zelo razširjena, potem sv. Jožefa, sv. Leopolda in sv. Ane.
Vsako teh oken bo slalo 800 gld., šest ostalih oken bo pa z belim steklom z okusnimi okraski, napravljenih brez podob, deloma zavoljo nižje cene, deloma zavoljo večje svillobe vsa za 1900 gld. Vse delo bo torej stalo gotovih 7200 gld., a obljubljenih imamo še le 3000 gld. Ker je naša nova cerkev za vsem 40 metrov dolga, v kapelah 25 metrov in v ladji 15 metrov široka in bo 18 metrov visoka ter ima toliko tako velikih oken, je gotovo, da naše naročilo ne bo svetlobi na kvar, kakor se to v mnogih cerkvah vidi; mislimo, da bodo vsi dobro misleči nas v tem podpirali, saj se spodobi, da se hiša božja od navadnih hiš razločuje, ker je pred-podoba nebeškega Jeruzalema!
Mili darovi za družbo vednega češčenja: Skomarje 9 fl. 70 kr., Bizelj 30 11., Sv. Hema 10 (1. 66 kr. Sv. Lovrenc v Puščavi 6 11. 60 kr., Studenice 11 fl. 72 kr., Ruše 10 fl., č. g. Planinšek Jakob 1 fl., Kam-nica 1 gld. 10 kr., Sv. Marjeta na Pesnici 5 fl., Koprivnica 11 iT. 10 kr., Kapela pri Radgoni 20 fl. 33 kr., Sv.
Hopert nad Laškim 5 11. 83 kr.
-
Gospodarske stvari.
Važno za zemljiške posestnike.
Dne 15. janavarija t. 1. so se objavile v uradnem deželnem časniku (»Grazer Zeitung«) spremembe o obstoječih tarifnih nastavkih, katere je sklenila deželna komisija.
Proti tem sklepom se smejo pritožiti občine, dalje zemljiški posestniki, kateri plačujejo vsaj šesti del vsega zemljiškega davka v občini in tudi poročevalec deželne komisije v teku šestih tednov po objavljenem sklepu pri deželni komisiji v Gradcu.
Opozarjamo občine, naj se pritožijo zaradi visokih tarifnih nastavkov pri njivah, travnikih, vrtih, pašnikih in gozdih.
Pri vinogradih so se po velikem trudu našega poslanca g. Fr. Robiča, katerega je tudi gosp. Hinze v Ptuju krepko podpiral, tarifi izdatno znižali. Na pr. v mariborskem okraju:
Sedanji tarif	Spremenjeni tarif
I. razreda 42 gld. — kr. f. razreda 23 gld. 50 kr.
II. »	32 »	—	»	II. »	19	»	-- »
III.	23 »	50	»	III. »	14	»	- »
IV. »	17 »	50	»	IV. »	11	»	- »
v. »	14 »	—	»	V. »	8	»	50 »
VI. »	11 »	—	»	VI. »	6	»	50 »
VII. »	8 »	25	»	VII. »	5	»	- »
VIII. »	5 »	75	»	VIII. »	3	»	50 »
Žitne cene v Mariboru od dne 9. do dne 16.
januvarija po hektolitrih: Pšenica 6 fl. 10 kr.; rž 5 fl.; ječmen 4 fl. 40 kr.; oves 3 fl. 30 kr.; koruza 4 fl. 45 kr.; proso 4 fl. 80 kr.; ajdina 4 fl. 70 kr. in fižol 6 fl. 50 kr.
Sejniovi. Dne 25. januvarija v Teharjih, Stude-nicah, Koprivnici in Slov. Cradcu. Dne 28. januvarija na Bregu pri Ptuju (za svinje) in v Artičah. Dne 29.
januvarija pri Sv. Juriju ob Taboru.
—---
Dopisi.
Iz Ptuja. (Kmetijsko bralno društvo v K r č e v i n i) je priredilo običajno zimsko veselico s sodelovanjem društvenega mešanega zbora v nedeljo, dne 10. januvarija v gostilni g. Blaža Windisch-a na Štukih. Navzoči so se prepričali, kako društveni mešani zbor napreduje ter o priliki veselic svojo častno mesto zastopa. Slišali smo, kako lepo doni narodna pesem iz grl kmečkih deklet in fantov. Pozdravljajoč društvenike, omenil je društveni predsednik svojo težavno stališče ter z veseljem konštatiral, da mu daje tolika udeležba znovič pogum delovati »Vse za vero, dom, cesarja«. Temu društvenemu geslu vsi navzoči, kakor iz enega grla s trikratnim živio pritrde. Društvo, oziroma odbor je pokazal, da je na pravem mestu, da je njega delovanje ljudska, narodna volja. Nepozabljivi škof Slomšek so nam nabrali toliko lepih pesmij, da jih narod in njega nasledniki prepevajo. Kaj pomaga pesniku trud, ako so narod ne briga za lepoto pesmi. Drage pevke in pevci! Zahajajte pridno k pevskim vajam, koje so vsako nedeljo in praznik od 1.—2. ure popoludne, ter prepevajte radi pesmi svojega naroda. Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti.
Iz Mozirja. (Častni člani čitalnice) v Mozirju so poslali gg. A. Aškerc, bivši mozirski kaplan; Jos.- Pirš, tukajšnji posestnik, in J. Škoflek, nekdanji nadučilelj v Mozirju. Za kaj-li »Domovina« samo gosp. Aškerca omenja? Morda ji o imenovanji dveh drugih ni ušečno, ali neznano? Pri ravno istem zborovanju, dne 10. jan. izbacnili so se iz »narodne« čitalnice vsi slovenski konservativni listi ter se naročil židovski »Extrablatt . To so menda iste »cajtinge«, iz katerih bodo srebali duševni orjaki v čitalnici svojo modrost; saj je naš Ivan »Grozni« mogočno zatrjeval, »da za ideje se gre«. Posmeh sili človeka, ako sliši govoriti ljudi o re-
čeh, katerih pač krvavo malo razumejo. — Pri vsej komediji, katera se je takrat v čitalnici vršila, pa ima glavno ulogo možicelj, kateri še ud čitalnice ni, a je vendar po svoji strupeni agitaciji vesel uspehov, da je le nasitil svojo infernalno jezo nad smradljivimi klerikalci. Mozirska čitalnica sme biti ponosna, da je edina na Slovenskem, katerej vsi konservativni listi smrdijo. Dober tek!
Iz celjske okolice. (Napredek.) V celjskem mestu se nahaja mnogo trgovin z raznoterim blagom. V novejšem času se je še neka nova trgovina začela, to je trgovina z živim človeškim mesom. Enako trgovino so nameravali pred par leti ustanoviti v Ljubljani. Toda vse, kar je bilo po mestu poštenega, se je vzdignilo, in mesnica se je zabranila. Proti ustanovitvi celjske besnice ali kakor že hočete: mesnice so se tudi upirali mnogoteri — toda preslabi so bili. Na všaki način mora biti v celjskem mestu veliko število ljudij, katerim čudno diši — človeško meso. Pošteni ljubljanski listi so se javno upirali proti prodaji človeškega mesa; sta to storila tudi ona dva lista, ki izhajata v Celju?
Iz Velenja. (Veselica.) Dne 6. jan. je priredilo tukajšnje bralno društvo v prostorih g. Raka zabavni večer kot prvo večjo narodno veselico v Velenju. Dasi je bilo za pripravo časa le nekaj dnij, je vendar bila udeležba od strani duhovske in posvetne gospode pa kmetov precej velika. Za zabavo so skrbeli šaleški pevci in šmarska godba. Veselico je otvoril s kratkim pozdravom naš narodni g. župan Ježovnik, v katerem je tudi izrazil svoje veselje nad probujeno Šaleško dolino. Pozneje so nastopili razni govorniki in navduševali navzoče za našo versko in narodno stvar. Gosp. zdravnik Skubic, kot predsednik veseličnega odbora, se je zahvalil vsem za obilno udeležbo. Hčerka nadsprevodnika Marna je deklamovala Gregorčičev »Naš čolnič otmimo«. Izmed raznih napitnic omenim naj ono bratski ljubezni in vzajemnemu delovanju narodnih trgov Velenje in Šoštanj kot čuvajev katoliškega in narodnega značaja Šaleške doline in pa edinosti naši na podlagi katoliških načel, kar so vsi odobravali, le eden je neki takrat naredil precej kisel obraz. Želeti je res, da bi med nami Slovenci zavladala večja vzajemnost, kakor je bilo do sedaj, da bi se posebno sosedje medsobno podpirali pri vsaki dobri stvari. Tudi naš obče priljubljeni dež. poslanec, g. Iv. Vošnjak, se je oglasil in v lepih besedah pozdravil navzoče kmete. Priznati se mora, da je bila veselica prav živahna, želimo še le več takih v Velenju! Čast zato vrlemu g. stražmeštru Fr. Kralju kot povzročitelju te veselice!
Iz Šaleške doline. (Sudmarkovci.) Dne 10. jan. so v Rakovih prostorih priredili velenjski Šiidmarkovci ali »Siidsmrkovci«, kakor sem jih tudi slišal imenovati, veselico, na katero so zbobnali vse pravo in lažnivo nemštvo od blizu in daleč. Tudi Stallner in Lenko sta se je udeležila. Pri tej veselici je menda prvikrat nastopil kot nemški govornik mizar Smodiš, že po svojem imenu seveda velik Nemec. V tako pravilni nemščini in tako »prismojeno« je govoril, da so se vsi smejali, »boben« mu je moral vedno pomagati, da ni obtičal. Ta »boben« je tudi bil, ki je po slov. veselici v peč metal Ciril-Metodove užigalice, ki so ondi zaostale. Slovenci, zapomnimo si to! Ta strastni Nemec prodaja tudi »Siidmarkove« užigalice v svoji prodajalnici. Pri tej priliki opozarjam Slovence, da ima slov. užigalice družbe sv. Cirila in Metoda in slov. svinčnike naš narodni trgovcc, g. U. Lager, na prodaj. Za »boben« bomo že skrbeli, da se sčasoma zmanjša. Istega dne zvečer je šlo pet voz na kolodvor po tuje goste. Toda slučajno so došli le trije z bobnom vred, ki se jim je bil peljal
naproti. Te veselice so se udeležili tudi nekateri obrtniki, ki jih Slovenci podpiramo. Sedaj vemo, kako je, odslej, nemčurčki, ne dobite več beliča od nas. Saj je dovolj naših poštenih domačih obrtnikov.
Iz Šaleške doline. (O naših rudarjih,) Na srečo je bila naša bojazen, izražena v Vašem cenjenem listu od dne 31. decembra 1896, da bode se mnogo rudarjev od službe izpustilo v Lappovih jamah, pretirana. Kajti g. pl. Lapp je odpustil le 56 rudarjev, kateri so z njegovo pomočjo vsi dobili službo v drugih jamah, več jih pa ne bo odpuščenih, ker je prometa s premogom dovolj. Tudi se trdno upa, da bo železnica iz Velenja do Spodnjega Dravberga še letos izdelana — saj je deželni glavar, grof Wurmbrand, pri svojem nastopnem govoru dne 28. decembra 1896 v deželnem zboru šta-jarskem izrecno povdarjal, da se bo letos izdelala ta železnica in pa zveza v Zeltweg; potem seveda bode promet z Lappovim premogom se razširjal tudi na Koroško, in se število delavcev zopet izdatno pomnožilo.
Iz Teharij. (Marsikaj.) Ves hrup, katerega je bilo prizadjalo imenovanje častnih občanov, se je skoraj do celega polegel. Le tu in tam še naletiš, da se še kdo o tem pogovarja. Z veseljem pa mi je zabeležiti, da vse hujskanje in strašenje naših nemškutarjev nasproti obč. odbornikom je bilo in je zaman. Kajti naši vrli obč. odborniki dobro vedo, da to imenovanje nima toliko drugega pomena, kakor to, da se je s tem močen temelj vzidal slov. prebivalcem, nekdajnim plemenitim Teharčanom, kjer imajo biti edino gospodarji slovenski možje v obč. odboru. Žalostno pa je, da se eden obč. odbornik z najhujšim tukajšnjim sovražnikom slov. naroda brati in vedno pri njem tiči, kateri bi najrajši sedajni obč. odbor ob življenje spravil, ko bi mu mogoče bilo. Torej g. obč. odbornik, vi niste na pravem potu, spravite se na pravo pot, če ne, bodem prihodnjič primoran Vaše ime javno razglasiti! Imamo pa tudi posestnika, kateri si tolmači z nemčurji vred, da bode njegova pravica pri prihodnjih volitvah glede imenovanj častnih občanov prikrajšana, ker ima pravico v I. razredu voliti. Pa nič se ne bojte, vam ostane vedno ista pravica pri volitvah, kakor do sedaj. Zatorej bodite eno, ne pa dva, ker tega bi vam sploh ne svetoval. — K moji kritiki še omenim o naših dveh gospodičnah, od katerih eno tukajšnje občinstvo za »štrik-frajlo« zove. Zakaj ti dve tukaj omenim, hočem na kratko povedati. Če ni ena ali druga od obč. odbora dobila, kar je zahtevala, pa se je naravnost podala tožit ena k sedajnemu eks-obč. odborniku Jelleku, druga pa k sedajnemu eks-obč. odborniku M. Koštomaju. Gospodični, pomirita se; sicer bomo krepkejše govorili!
Politični ogled.
Avstrijske dežele.
Dunaj. Nj. veličanstvo svetli cesar pojdejo prih. mesec v Št. Martin na južnem Francoskem, kjer biva sedaj svetla cesarica. — V državnem zboru so se pri razpravi o proračunu pravosodnega ministerstva oglasili tudi slov. poslanci Višnikar, grof A. Coronini, dr. Gregorčič, Nabergoj, dr. Šusteršič in dr. Gregorec. V soboto, dne 23. jan. pa je zadnja seja poslanske zbornice. — Za Nižje Avstrijsko se uvede deželna zavarovalnica proti ognju. Za njeno ustanovitev daruje dežela 25.000 gld. — Krščanski socijalisti prepustijo pri državnih volitvah tri mandate nemškim nacijonalcem.
Češko. Svetli cesar so potrdili izvolitev dr. Pod-lipnega praškim županom. — Pri pravosodnem ministru je oni dan bilo par čeških in par nemških poslancev
zaradi okrožnega sodišča vTrutnovi; toda niso se mogli zediniti. Nemci hočejo čisto nemško sodišče, Čehi pa dvojezično.
Štajarsko. Višjesodni svctovalec dr. Urbas v Gradcu je postal dvorni svetovalec. — V nedeljo je v Slainzu priredil volilni shod prelat Karlon, v Ligistu pa Kaltenegger in dr. Gutjahr. Vrli Kaltenegger zopet kan-diduje za kmečko, dr. Gutjahr pa za občno kurijo.
Koroško. V nedeljo je bilo pri mil. knezoškofu dr. Kalinu več veleposestnikov; razgovor je bil o bodočih državnih volitvah. — Na nekem shodu je le dni celovški stolni vikar Weiss spravil dr Steimvenderja v tako zadrego, da je ta vodja nemških nacijonalcev začel g. vikarja grdo psovati. Kaj da se s psovanjem prav nič ne dokaže!
Kranjsko. Za pelo kurijo kandiduje katoliški delavec g. Jož. Gostinčar. — Ljubljansko katoliško delavsko društvo je imelo v nedeljo občni zbor. Društvo ima zdaj 537 rednih in 102 podporna uda. — Ker grof Hohenwart več ne kandiduje, oglasila sta se že za njegov mandat č. g. Tomo Zupan in g. J. Pogačnik.
Primorsko. Vlada je za slov. gospodarsko društvo za Trst in okolico darovala 2000 gld. — Laški zagrizenci, takozvani progresisti, se udeležijo prihodnjih državnih volitev. Torej adio, Slalitz, Burg.-staller in drugi! — O sila žalostnih šolskih razmerah v Istri je obširno govoril v državnem zboru poslanec Spinčič.
Hrvaško. Ružič in tovariši so v saboru predlagali, naj se odpravijo vse madjarske šole po Hrvaškem, v Reki pa naj ostanejo sedanje postave. Madjaronska večina sabora seveda tema željama ne bode ustregla. Da Madjari toliko pestijo uboge Hrvate, temu so krivi Madjaroni, ki so popolnoma podobni našim nemškularjem.
Vnanje države.
Rim. Prihodnji konsistorij ali zbor kardinalov bode meseca maja in bodo takrat sv. oče imenovali šest novih kardinalov. — Letos bodo sv. oče zlato čednostno rožo poslali vojvodinji virtemberški, Mariji Tereziji, hčeri pokojnega nadvojvode Albrehta.
Italijansko. V afriški naselbini imajo Lahi opraviti z novim sovražnikom, namreč z derviši iz Ge-darefa, ki so pridrli v Eritrejo, skoro do mesta Agordat. Ker je v Afriki samo 12 tisoč laških vojakov, bode vlada takoj morala več tisoč vojakov tje poslati.
Francosko. Predsedniku republike, Faureju, se je predstavil novi papežev nuncij. Faure je rekel, da želi miru med Francosko in sv. stolico. — Poslanska zbornica razpravlja o načrtu postave glede sladkornega davka. Torej povsod hočejo sladkor podražiti; no, človek lahko brez sladkorja živi.
Nemško. Te dni se je v Berolinu mudil naš vnanji minister, grof Goluhovski. Bil je p: i slavnosli reda črnega orla, ob enem pa se razgovarjal s cesarjem Viljemom in kanclarjem Hohenlohem, najbrž o turških homatijah in o novem ruskem vnanjem ministru, grofu Muravjevu.
Busko. Grof Muravjev, novi vnanji minister, je dozdaj bil poslanik v Kodanju. Pravijo, da je velik prijatelj Francije in nasprotnik Nemčije. Skrbel bode pa v prvi vrsti za koristi Rusije ter ne bode kalil evropskega miru.
Bolgarsko. Srbski kralj Aleksander pride spomladi kneza Ferdinanda obiskat. — Stambulovega morilca, Tufekčijeva, so iz ječe izpustili proti kavciji. To še bolj potrjuje mnenje, da je vlada kriva Stambulovega umora.
Turško. Albanci se branijo plačevali davek. V Elbasanu so prisilili pašo, da mora na davek čakati. — Sultan zopet obljubuje nove preosnove, ali sultan osle
kaže evropskim velevlastim. — Med svet se trosi novica, da je v Carigrad prišlo več nevarnih Armencev. Bog ve, če se ondi zopet ne začne klanje armenskih krislijanov!
Špansko. Vlada namerava dati otoku Kuba samoupravo in mnogo svobodiščin ter upa, da bode potem ondi konec uslaje. Nekateri časniki pa pišejo, da bodo papež posredovali med Španijo in kubanskimi ustaši.
Za poduk in kratek čas.
V podzemeljskem Rimu.
(Piše Fi\ Kovačič.)
(Dalje.)
V kolu, ki ga delata Apijeva in ardeatinska cesta, se žc začenjajo pod zemljo katakombe sv. Balbine, ki so pa deloma še zasule in torej nepristopne. Tukaj je stala nekdaj cerkev sv. Balbine, okoli nje pa dišeči vrtovi, kjer so prvi kristijani nabirali cvetlico za grobove svojih rajnih. Dandanes je tukaj vinograd, od cerkve je ostalo le inalo razvalin.
Še nekaj minot, pa smo pri vhodu v Kalistove katakombe. Varstvo nad njimi je izročeno trapistom, ki imajo tukaj svoj samostan in plujcem razkazujejo katakombe. Pojdi, dragi bralec, z menoj v ta čudni podzemeljski svet!
Globoko v zemljo naju peljejo stopnice v hladne, temne hodnike, kamor še nikdar ni prisvetilo solnce. Otožno brli sveča in nam kaže pot med samimi grobovi, zamolklo bobnijo koraki, ker pod nami in nad nami je vse votlo. Kakor nalašč je vstvarjeno rimsko Ho za katakombe. — Kjer dandanes stoji Rim, so v davnih časih razsajale ognjene sile, hribi so bruhali ogenj iz sebe, zatorej je prst okoli Rima podobna zdrobljeni, prežgani kavi. Lahko se da kopati, drži trdno kakor zid in vleče mokroto v sebe kakor pesek. — V tej zemlji so stari kristijani delali svoje grobove.
Paganski Rimljani so svoje mrtve sežigali in pepel v posodah shranjevali v dragocenih, templjem podobnih grobovih. Kristijani pa, ki so vedeli, da so naša telesa tempelj božji, da se telo kakor seme izroči le za nekaj časa materi zemlji, so svoje rajne pokapab. Njihovi grobovi pa niso kakor naši, ampak kakor je bil Zveli-čarjev grob v skalo vsekan, tako so tudi prvi kristijani pod zemljo napravili hodnike in v stenah izdolbli ležišča za mrliče. Grobovi so kakor police drug nad drugim, vsakemu je odmerjeno le toliko prostora, kolikor je bilo ravno potrebno za dotičnega mrliča. Na oglih so navadno manjše jamice za pokapanje otrok.
Mrliča so zavili v platno, večkrat tudi mazilili in ga položili v izdolbino, potem pa odprtino zazidali. Vkljub neštevilnim grobovom ni bilo v katakombah nikakšnega smradu. Mučencem in drugim imenitnim osebam so odmenili tudi več prostora. Tako nahajamo v katakombah kapelam slične prostore, kjer so ob času preganjanja tudi res opravljali sv. opravilo. — Ko so v Rimu padli prvi mučenci za krščansko vero, so jih imoviti kristijani z velikim spoštovanjem pokopali na svojih zemljiščih, potem so pa tudi druge pokapali okoli njih. Tako so vedno dalje kopali in na ta način so nastali neizmerni podzemeljski prostori, ki se na milje daleč raztezajo.
Kako čuden svet je v teh prostorih! Kakor v mestih teko ulice na vse strani, tako so .tukaj vse križem izprepleteni hodniki. Kdor ni vešč, bi se izgubil, da ne bi nikdar več prišel na svetlo. Kakor.po mestih zidajo hiše na več nadstropij, tako tudi v katakombah
stoji jedno nadstropje nad drugim, v nekaterih katakombah so tri, štiri da, celo pet nadstropij, do 28 melrov globoko pod zemljo. Učeni možje so premerili te prostore; ko bi kdo vse katakombe združil in bi se po njih vozil z železnico, potreboval bi dva dni, če bi hotel videli vse hodnike.
V	teh prostorih je okoli štiri milijone grobov, pa še ni vse preiskano. Radoveden čitatelj me bo morda vprašal, kako so mogli prvi kristijani izkopati lako velikansko prostore, da jih neverniki niso zasačili pri delu V
Tako vpraša marsikateri ptujec, ki pride v Rim, toda odgovor je lahek. Nikakor ne smemo misliti, da je preganjanje kristijanov vedno trpelo. Nekateri cesarji so krislijane pustili pri miru in če so jih tudi njihovi namestniki preganjali po drugih deželah, v Rimu so imeli mir včasih po 10, 20, celo 40 let. V tem času so lahko delali v katakombah in jih nikdo ni motil.
Drugič pa — in to je poglavitno — je bila rimska poslava jako natančna in je ostro prepovedovala skruniti počivališča rajnih. Rimljanom, dasi so bili pagani, so bila počivališča sveta mesta. Celo hudodelniki, ki so bili s smrtjo kaznovani, so dobili svoj grob, katerega ni smel nihče motiti. — Rimska postava je dovoljevala, da so se zlasti ubožnejši ljudje zbirali v pogrebna društva ; vsak je plačal nekaj v skupno blagajnico, potem so mu pa oskrbeli dostojen pokop. S to postavo so se okoristili tudi kristijani. Trebalo je le naznaniti državni oblasti, da se je ustanovilo pogrebno društvo pod tem ali onim imenom, pa je bilo dovolj.
V	življenju mučencev beremo večkrat, da so kristijani pobrali mrtve ostanke in jih dostojno shrenili, pa jim nikdo ni za to nič žalega storil. Pokapanje mrli-čev je bilo pri Rimljanih sveta dolžnost. S početka pa je katakombe varovala tudi lastninska pravica. Imovili kristijani so dali svoje zemljišče za pokapanje svojih bratov, in če so lastniki pustili kopati na svojem zemljišču, kaj to druge briga? Toda, ko je začelo preganjanje hujše besneti, vse postave in pravice niso nič pomagale.
V	mirnih časih so se kristijani v zasebnih hišah shajali k službi božji; ko se je pa začelo preganjanje in v mestu niso bili več varni, tedaj so se v katakombah shajali. Toda rimski cesarji so kmalu prepovedali, da se ne smejo shajati v katakombah, ko pa to ni nič pomagalo, so katakombe zaplenili in zaprli. A kristijani so imeli skrivne uhode in so se vkljub temu zbirali na grobovih svojih rajnih. Večkrat jih je paganska drhal napadla v katakombah in mnogi so našli ondi mučeniško smrt. — Posebno na smrtni dan imenitnih mučencev, so se v velikem številu zbirali na njihovih grobovih in opravljali službo božjo.	(Dalje prih.)
Smešnica. Oče vpraša učitelja: Kako se pa kaj moj sinek v šoli uči?« — Učitelj: Še velja; pa glave nima!« — Oče: »Kaj, glave nima? Ali jo je zgubil?
Razne stvari.
Domače. (Zaradi celjske slov.-nemške gimnazije) je izjavil naučni minister v proračunskem odseku gosposke zbornice, da bode to gimnazijo vzdrževalo ministerstvo do jeseni, na jesen pa ta zadeva zopet pride v državni zbor.
(Mariborski prusaki) so minoli ponedeljek v kazini praznovali 26letnico nemškega »rajha«. Govorili so inženir Janskv, urednik H. Kordon, ki je zgodovini nekaj zaušnic prisolil, in neki dijak. Slavnost je povek-šaval g. Dobrovolny, učitelj petja na gimnaziji, z igranjem glasovira. Strijc Zindler, denite si Dobrovolnega, tega
civilno poročenega ljubčeka, v škatljico, 'na c. kr. gimnazijo že dolgo več ne sodi!
(Odlikovanje.) Dne 18. januvarija sta bila v Mariboru g. potovalni učitelj Janez Bele in g. Anton Stiegler odlikovana s srebrnima svetinjama štajarske kmetijske družbe.
(Od gornje Savinje.) Lesa leži mnogo posekanega v gornjesavinjskih planinah; toda spravljanje je nemegoče, ker letos nimamo snega.
(Na Rečici) je vse oltarje v župni cerkvi prenovil g. J. Cesar, akademični kipar iz Mozirja. Ker ga poznamo kot domačega umetnika ter prepričanega katoličana, moramo ga cerkvenim predstojništvom priporočati; on ni vsakdanji mazač, ampak zares strokovnjak.
(Zdravniška vest.) Preselil se je iz Bleda na Kranjskem v Šoštanj zdravnik dr. Laab; v Žalec pa g. dr. Fridrich iz Zidanega mosta.
(V Zlogoni vasi nad Cadramom) imajo lastniki precej daleč in po strmini živino napajati. Zato so se združili in s pismom prostovoljno zavezali, da bodo 600 metrov dolgi vodotok v sredino vasi napeljali. Bočna dela bodo za tlako napravili, železne cevi in druge stroške pa skupno pobotali.
(Madjarski trgovci z vinom.) Gospodarska poskušalnica v Mariboru je našla, da je bilo ponarejenega preko tretjine vina, doposlanega jej na poskus. To vino prihaja večinoma od madjarskib trgovcev, ki prodajajo svojo brozgo v krčmah po deželi. Ljubi Slovenec, izogibaj se takih krčem; škoda za zdravje in denar!
(Nesreča za gospodarje.) Iz Črešnic se poroča : Ct lih pet dnij je bilo vse trsje in drevje v ledu, v petek in soboto, dne 15. in 16. januvarija pa je deževalo. Ne potrebujete nič dobrega vina?
(Volitev v občinski zastop Sv. Jurija ob Ščavnici) se je vršila dne 14. jan. Šestorica je vložila ugovor proti volitvi; pa razlogi so ničevi; vendar bo ta ugovor šestorico, ker so v njem nekega vo-lilca žaljivo oblatili, spravil pred sodnijo.
(Predavanje o živinoreji.) V nedeljo, dne _ 24. januvarija bode v Vuhredu predaval o živinoreji g. Martin Jelovšek, učitelj na deželni kmetijski šoli v Grottenhofu pri Gradcu.
(Poduk o pripravljanju krme) priskrbi letos spomladi na Dunaju poljedelsko ministerstvo. K temu poduku sta za Štajarsko po kmetijski družbi predlagana gg. Fr. Knauer, pristav na vinarski šoli v Mariboru, in Martin Jelovšek.
(»Bismarkovec) nima ničesar iskati v slovenski hiši! Marš ven!« Tako je rekel vrl Starovaščan »nemškemu« čevljarju »Ich Herr Miehel Mack« v Šaleku, ko je ta došel v znano narodno gostilno Kokošinekovo na Konovini pri Velenju. Posnemanja vredno!
(So c i jal dem o krat i) Šaleške doline so imeli v nedeljo, dne 17. januvarija pri gosp. Raku v Velenju ljudski shod, ki ga je sklical Fr. Ropaš iz Celja, kateri je tudi govoril o prihodnji državnozborski volitvi, o delavski stranki in o socijalni demokraciji in grdo napadal našo narodnost, vero in duhovščino. Odgovarjal mu je in pojasnjeval načela socijalnih demokratov in katoliških delavcev šmartinski g. kaplan.
(Svoj volilni oklic) so socialdemokrati tudi v Šaleški dolini v mnogih iztisih raztrosili, seveda proli-postavno, zato po noči. Pa kdor ga je dobil, ga je raztrgal. Saj pa te surove žlobudre ni skoraj mogoče umeti.
(Pri Sv. Petru niže Maribora) se že kažejo oznanilci spomladi: Dren (Cornus mas) bode pri tem vremenu precej v cvetu. Bezeg (Sambucus nigra) ima že 1 cm dolge mladike. Kosmulja (agras Ribes grossu-laria) že zeleni. Sipek (Rosa canina) in požlahtnjene, nepokopane vrtnice že odpirajo svoje popke. — Četudi
je znano, da se pri nas narava izmed vseh krajev mariborske okolice najprej prebudi, vendar nas te prerane prikazni močno osupnejo. Kaj-li bode iz tega?
(S Huma pri Ormožu.) Načelnikom tukajšnjega krajnega šolskega svela je zopet izvoljen župan, gosp. Martin Ivanuša, ki je ob enein tudi krajni šolski ogleda. Njegov namestnik je g. Martin Žibrat, kmet v Frankovcih; odborniki pa gg. Fr. Pavlinič, župan, Ivan Puklavec, Ivan Masten in Matevž Masten. — V Šalovcih je županom izvoljen g. Martin Podgorclec, posestnik in mlinar.
(Duhovniške spremembe.) Č. g. Jak. Kolednik, župnik na Hajdinji, jo stopil v stalni pokoj, in je župnija Hajdinj razpisana do dne 18. februvarija. — Župnijo Sv. Lovrenca na Bizeljskem je dobil č. g. Jan. Pavlic, kaplan v Pišecah, in bode dne 28. januvarija inštaliran. — Na Remšniku je umrl vpokojeni duhovnik, č. g. Val. Kranjc. Naj v miru počiva!
Društvene. (Dijaški kuhinji) v Mariboru so darovali slavna posojilnica v Makolah 60 fl., vlč. gosp. župnik M. Lendovšek 5 11. in č. g. J. Weixl, kaplan pri Sv. Križu na Murskem polju, 5 11. 6 kr., nabranih na zadnji veselici ondotnega bralnega društva.
(Bralno društvo v Cezanjevcih) ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 7. februvarija (ne pa 24. jan.) v šoli ob 3. uri popoldne z običajnim vsporedom. Za tem sledi predavanje ekonoma gosp. Cerjaka o trtoreji. Prosla zabava vrši se v gostilni g. Murkoviča.
(Kmetijsko bralno društvo v Majšpergu) ima v nedeljo, dne 24. jan. ob 4. popoldne zborovanje, pri kojem se bodo sprejemali tudi novi udje. Po zborovanju bode veselica s peljem. Peli bode domači mešani in moški zbor. Vstopnina za neudo 10 kr.; udje- pa so vstopnine prosti.
(Odbor ognjegasilnega društva v Loga-r o v c i h), s sedežem v Kokoričih pri Ljutomeru, se je sledeče sestavil: I. Upravitelji: Farkaš Radoslav, načelnik; Simonič Alojzij, podnačelnik; Slekovec Jožef, blagajnik; Jelen Jožef, tajnik. II. Činovniki odborniki: G.uk Jakob, vodja plezalcev; Filipič Fran, vodja brizgalni-čarjev; Kolarič Anton, vodja varuhov; Heric Jožef, nadzornik orodja; Ivančič Rade, zdravilstvenik ; Žižka Fran, nadtrobentar. III. Činovniki: Križan Fran, podvodja plezalcev; Marinič Fran, podvodja brizgalničarjev; Čuk Fran, podvodja varuhov; Lipša Miha, trobentar.
(Slov. čitalnica v Mariboru.) Novoizvoljeni odbor se je takole osnoval: Dr. R. Glančnik, predsednik; dr. Janko Bezjak, njegov namestnik; dr. Ivan Glaser, tajnik; Paul Simon, blagajnik; J. Bahovec, knjižničar; Henrik Schreiner, Janko Košan, BI. Matek, Miško Cizel, odborniki.
(Veselice čitalnice v Mariboru.) Vse dru-štvenike in prijatelje našega društva opozarjamo na vspored za pustni čas. Odbor si bode posebno prizadeval, da bode običajni koncert ob svečnici s sijajno prosto zabavo, kolikor možno, vreden naslednik svojim prednikom. Povabili so se priljubljeni in dobro znani tuji pevci in pevkinje. — Zanimiv bode tudi na pustno nedeljo ples v kostumih. — Slišali smo, da se bode letos č. damam pridružilo tudi večje število gospodov v narodnih nošah.
(Leposlovno bralno društvo) pri Mali Nedelje bode imelo v nedeljo, dne 31. jan. ob 4. uri v šoli redni občni zbor s sledečim sporedom: 1. Pozdrav predsednika; 2. poročilo tajnika in sklep računa lela 1896.; 3. volitev novega odbora; 4. razni nasveti.
(Slov k a t. bralno društvo »Mir«) pri Veliki Nedelji priredi v nedeljo, dne 31. jan. v prostorih g. Ivana Goričana veselico z gledališkima igrama »Brali ne zna in »Damoklejev ineč«, s tombolo in s prosto zabavo z godbo. Začetek točno ob 7. uri zvečer.
(Iz Ljutomera.) Odbor političnega in gospodarskega društvo v Ljutomeru priredi v nedeljo, dne 24. januvarija ob treh popoldne v gostilnici g. Vaupotiča zborovanje s sledečim vsporedom: 1. O državnem zboru poroča naš poslanec g. dr. Lav. Gregorec. 2. O deželnem zboru in o volitvah v peto kurijo, naš deželni poslanec g. dr. Rosina. 3. Slučajnosti.
(V Konjicah) bo »kat. polit, društvo« v nedeljo, dne 31. jan. slavilo 26. obletnico svojega obstanka. Naš drž. poslanec, g. prof. Robič bo pri tej priliki svojim volilcem poročal o zadnjih dogodkih na Dunaju.
(V Gad ram u) bo imelo prihodnjo nedeljo, dne 24. januvarija, popoldne društvo »Sloga« zborovanje v šoli. Gosp. potovalni učitelj J. Bele bode razlagal umno sadjerejo.
(Pralno društvo v Veržeju) bode imelo redni občni zbor v neaeljo, dne 24. prosinca ob 3. uri popoldne v društveni sobi z običajnim vsporedom.
(V Grižah) zboruje dne 24. prosinca kmetijsko bralno društvo. Dnevni red: Volitev novega odbora. Zapisovanje novih udov. Gostje dobro došli! Začetek popoldne ob 3. uri.
(Slovenjebistriško pevsko in tambura-sko društvo) ima dne 27. jan. ob 6. uri zvečer v gostilniških prostorih g. Petra Novaka občno zborovanje. Vse častite ude vabi k obilni udeležbi odbor.
Iz drugih krajev. (Potres v Ljubljani.) V nedeljo zvečer ob 9. uri 31. min. je bil občutiti prilično močen potres. Strahu pa je povzročil jako malo. Niti v gledališču se ni vznemirilo občinstvo.
(Koroški nemški liberalci) hočejo izdajati slovenski časnik, ki bode prinašal strupene članke »Bauernzeitunge«. S tem slov. časnikom bodo pa Nemci gotovo toliko dosegli, kakor naši svoje dni s »Kmetskiin prijateljem« in »Štajerskim kmetom«!
(Grozen spaček.) V Aradu je neka ženska porodila strašen neslvor. Ta nestvor ima izredno debelo glavo, vso kosmato, in pa tri usta, jedne nad drugimi. Srednja usta zijajo. Nadalje ima ta nestvor 4 oči in 4 ušesa; roki in nogi so skrivljene. Na vsaki roki in nogi so po 4 prsti; prsti na nogah imajo dolge kremplje. Ta pošastni nestvor je živel samo par ur.
(Košnja trave meseca januvarija.) Iz Ze-muna pišejo: Ljudstvo, sprehajajoče se dne 8. jan. po nasipu, ki vodi do železnice, je opazilo na obeli siraneh nasipa — kljubu zimski dobi — lepo, zeleno travo. A začudenje je še naraslo, ko si opazil človeka, ki je kosil to dovolj veliko travo. Košnje meseca januvarija menda se ni bilo v naših krajih.
T joterijne šstevillre-
Trst 16. januvarija 1897: 65, 61, 28, 60, 46 Line »	49, 43, 69, 64, 39
Svilnato blago za plesišče 35 kr.
do 14 gld. 65 kr. meter — kakor tudi črna, bela in pisana Henne-bergova svila meter po 35 kr. do 14 gld. 65 kr. — gladka, rižasta, karirana, pisana, damasti itd. (blizo 240 razi. baž in 2000 razi. barv, obrazcev itd.) Poštnine in carine prosto na dom. Vzorci obratno. Pošta v Švico se plača po dvoje.
Tovarne za svilo G. Henneberg (c. in kr. dvor. lif.) Ziirich.
Oglas
o poduku vin ¡carje v.
Da bi se viničarji bolj temeljito izurili v obdelovanju amerikanskega trsja, sklenil je štajarski deželni odbor tudi v letu 1897, in sicer počenši od 1. marcija do konca novembra 1897, viničarsko podučevanje ustanoviti.
Omenjeni viničarski poduki bodo se obhajali v sledečih krajih:
1.	V Mariboru v deželni vinorejski šoli;
2.	V Lipnici v deželnem vinogradnem posestvu;
3.	V liorlu niže Ptuja na deželnem vinogradnem zasadu.
V	vsakem teh treh mest se bo sprejelo za zdaj dvanajst posestniških ali viničarskih sinov, ki dobijo ondi: prosto stanovanje, ves živež, in vrh tega 4 gld. na mesec.
Viničarji se pri teh podukih v prvi vrsti imajo praktično izuriti, na teoretično izobra-ženje oziralo bo se samo le toliko, kar je pri novih zasadih znati najpotrebneje. Po dokončanem tečaju dobijo obiskovalci spri- j čevalo sposobnosti.
Sprejemni pogoji so sledeči: Dokazati se ima 1. dovršeno 17. leto starosti; 2. ne-omadeževanost dosedanjega življenja; 3. pro-sitelji morajo se obvezati od početka meseca sušca do konca novembra 1897 neprestano v tečaju ostati in podvreči se vsem za izobrazbo namenjenim uredbam deželnih organov. Dotične prošnje brez koleka imajo se do najposlej 10. februvarija 1897 štajarskemu odboru predati.
V	Gradcu, meseca januvarija 1897. 2-2 Od staj. deželnega odbora.
Čiste vinske drože
kupuje vsake mere	1
R. Wieserjeva žganjarija v Hočah.
<j£> <X>
<T>
¿¿t «p
. v.. <9?
Vezi za cepljenje trt iz patentovanega gumija
po načinu profesorja Gothe, kakor tudi dr. Kroczer-ja prodaja jedino pristna in v neprekosljivi kakovosti
e. in kr. dvorna tovarna za gumi in celluloid
«#. 1. VliiiifiVI/fi*.
(•Iiitnn /.Rlojca:
VII/2 Stiftgasse 19.
Dunaj.
Podružnica :
I., Graben 10.
Naslov za telegrame: ,,f>'tiuimisi-iimeitliri-
Da bodo Vaše
OSTIJE
pošteno-vesele,
kupite si za I i kr. za to jako primerno knjižico
v
„Zeuitovanje",
spisal Lovro Stepišnik.
Znesek se naj pošlje v markah.
Knjižico prodaje Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
f
Krepkega kovaškega učenca
NaznaniMo.
Kupijo se vsaki dan pri	2-7
Jožefu ICoImu.
trgovcu z divjačino in perutnino
v Magdalenskem predmestju v Mariboru
čisti pitani kapuni .... kila gld. —-'75
pitani pišanci.....„ „ —-G0
jerebice,.....jeden par „ 130
srnjake.......kilo „ — 50
Popolno kovaško opravo
po ceni proda Primec, sedlarski mojster v Hočah.	2-2
Razne
uradne pečate
najceneje priskrbi
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Služba občinskega tajnika
je razpisana pri občini Sv. Krištof v sodnij-skem okraju Laško, mesečna plača 40 gld., prosto stanovanje in en del vrta za uporabo. Nastop službe, dne 1. sušca 1897. Zagotov-nine ali cautiona je vložiti 200 gld. v gotovini ali hranilnih knjigah. Prosilci, nemškega in slovenskega uradovanja zmožni, naj vložijo prošnjo do 13. svečana 1897 pri županstvu Sv. Krištofa pošta Laško (Tliffer.) 1-2	Zupan Simončič.
Služba oskrbnika (šafarja)
se oddaje pri grajščini v Negovi. Prošnjik mora vsa opravila v vinogradih, posebno cepljenje in drugo delo pri ameriških trsih, popolnoma razumeti. Dohodki so 200 gold. gotovega denarja, stanovanje in deputati.
Prošnje se naj pošljejo najkasneje do 10 svečana t. 1. grajščinskemu oskrbništvu v Negovi, pošta Ivanjci, Štajersko.
[ICH DIÉNI
V svrho varnosti občinstva pred ničvrednimi ponarejanji nosim od sedaj nadalje to le oblastveno registrovano varstveno znamko.
Jedino pravi
Balsam
(Tinctura balsamica)
iz lekarne pri „angelju varhu" in tovarne far-macevtičnih preparatov
A. Thierry-j a
v Pregradi
pri Rogatec-Slatini
Preskusen in potrjen od zdravstvenih oblastev. Najstareje, najprist-neje, najreelneje in najceneje ljudsko domače zdravilo, ki uteši prsne in plučne bolesti ild. ter je vporabno notranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna pri „angelju varhu". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim cenejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj se toraj vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj ! Po-narejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi pre-kupce n>č vrednih ponarejenih, občinstvo varajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnljskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 12 malih ali G dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali C dvojnih steklenic 4 krone C0 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali G dvojnih steklenic se ne razpošilja. Bazpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju.
Pazi naj se vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenica.	1-20
Adolf Thierry, lekarnar
v Pregradi pri Rogatec-Slatini.
Zahvala in priporočilo.
Zeleč prav veselo novo leto, se zahvaljujem v prvi vrsti častiti duhovščini, kakor tudi vsem naročnikom za meni, v teku mojega 20-letnega delovanja z obilim naročilom raznih kipov, skazano čast ter prosim, da bi me tudi zanaprej z naročevanjem izdelovanja oltarjev in svetih kipov, počastili. Zagotovim jih, da bode tudi zanaprej moja edina skrb, naročila, točno, vestno in po ceni izvrševati.
Lavoslav Ferko,
podobar in pozlatar pri Sv. Trojici v Slov.
goricah.	3—3
«Slovanska knjižnica*
izhaja vsak mesec v 5 do G pol obsežnih snopičih. Cena za celo leto 1 gld. 80 kr., v razprodaji pa po 18 kr. snopič. — Doslej je izšlo že 56 snopičev.
„Knjižnica za mladino"
izhaja vsak mesec v trdo vezanih snopičih. Doslej je izšlo 23 snopičev. Cena za celo leto 2 gld. 40 kr., v razprodaji po 25 kr. snopič.
Naročila sprejema „Goriška tiskarna A. Gabršček" v Gorici. — V Mariboru se dobe v prodajalnici Marije Pristernik, Te-getthoffstrasse št. 13.	10-10
w
Zganjarija
R. Wieserja v Hoči pri Mariboru.
Naj veča žganjarska zaloga na Štajarskem po čuda nizkili cenah. Zdravilski konjak za bolestnike in okrevalce, kemično razložen in spoznan za čisto vinsko prekapnino. 21
O
Tovarn ;i
za krtače in čopiče
Julija Fischbach-a,
poprej
Karola Ludwig-a ¥ Mariboru na Dr.
izdeluje po ceni in pošteno različne krtače ali ščeti za trgovino, vojaštvo in za tovarne.
Cenik zastonj in franko.
O



Vsak kdor hoče svo'e zdravie ohra-
' "iti in utrditi, pa ob enem noče pogrešati prijetnega kavlnega užitka. Bobova kava je, kakor znano, škodljiva, ker preveč živce razburja ; ako se jej pa Kathreinerjeva primeša, jej odvzame škodljive učinke.
Vsak	k' Se 08 ČUt' prav zdraveSa- Posebno za take,
_____ ki bolehajo na živcih ali v želodcu, Izkazala ;e je Kathreinerjeva kava, čista brez primesi, v tisočerih slučajih kot najboljša, najzdravejša in lahko prebavljiva pijača.
Vsak °tr0k. VSaka ženska naJ P'je Kathreinerjevo kavo, ki ______ je tečna in se prilega siabemu In rahlemu telesu, naj bo
že čista ali mešana z bobovo kavo. S svojim prijetnim, milim okusom se kmalo vst.m prikupi, ¿¿¿¿¿¿¿¿¿¿¿¿¿¿¿¿¿¿¿¿¿z
Vsak k' h°Če P-' S°sP°darstvu kai prihraniti in vender uživati - okusno In zdravo kavo, naj si kupi Kathreinerjevo kavo. Naj bo čista ali mešana z bobovo, ugajala bo po okusu vsakomu.
(9)	-- -
(
Kathreiner-Kneippoira gladna kava <•
zdrava družinska pijača čist prirodan plod v celih zrnih, 12 najboljšega slada izdelana In po Kathreinerjevem, v vseh deželah priznanem in oc najveljavnejših strokovnjakov preskušenem načinu z okusom prave bobove kave prekisana. Kathreinerjeva kava združuje toraj v sebi prijetni okus ptuje bobove kave In vse od zdravnikov priznane dobre lastnosti domačega slada. MjVMjvvsjvjvjvjvMjvMMMjvjvjvArMjvjv
P rn^niii *Kdor nci®biti go,iu,an in «skovan
J nai P<"*l pri nakupu na varnostno znamko in na obliko na strani naslikanega Izvirnega zavoja z Imenom1
Zavoji brez imena Kathreiner niso pristni.
tfathreiner.
siner niso pristni.