Izhaja vsak dan razen sobot, nedelj ln praznikov , Issued doily except Saturdays, . Sundays and Holidays % PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UredniAki in uprsvniiki prostori: 2057 Suuth Lewndale Ave. Office of Publication: 2657 Smith Lswndsle Ave. Telephone, Rockwell 4004 LETO—YEAR XL Cona lists la Sfi 00 Ätarad m aacond-claaa matter January IS, ISM. at Um Doatofftc« at Ctüeaso. IlllnoU. undar tha Act ol CongraM of March S. 1ST«. CHICAGO 23. ILL.. PETEK. 13. FEBRUARJA (FEB. 13). 1941 Subscription $1.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 31 Acceptance for mailing at special rate of poatage provided for in section 1103. Act of Oct. 3, 1017. authorised on June 4. 1011. wmmmmmmmmmmmmmmammmmmmm 1 - ■■ Velika Britanija in Francija sta pomagali diktatorju Hitlerju Sovjetska unija objavila dokumente, katere ' je zasegla rdeča armada v Nemčiji. Amerika skuša oprati izdajstvo Cehoslovakije Moskva, 12. feb. — Sovjetska vlada je obdolžila Veliko Britanijo in Francijo, da sta pomagali Adolfu Hitlerju v pripravah za napad na Rusijo in skušali izolirati Rusijo od ostale Evrope. . Obdolžitev je nadaljnji odgovor ameriškemu državnemu department^ ki Je nedavno objavil tajne dokumente o odnoša-jih med Sovjetsko unijo in na-cijsko Nemčijo v predvojni do-, bi. Department je razkril, da sta $talin in Hitler sklenila dogovor glede razkosanja Poljske in baltiških državih in dominacije Balkana. ■ Sovjetska izjava, objavljena zadnji pqndeljek, je naglašala, da so ameriški dolarji in brit-ski ter francoski diplomati u-gladili pot izbruhu druge svetovne vojne. Druga izjava, objavljena sinoči v Moskvi, bazirana na dokumentih, katere je zasegla rdeča armada v Nemčiji, razkriva med drugim: Da sta Velika Britanija in Francija z namenom, da rešita svojo kožo, skovali monakoVski dogovor in druge pakte, da obrneta Hitlerja stran do zapada in proti Rusiji. Velika Britanija in Francka sta sklenili pakte s Hitlerjem glede združitve £vrope brez Rusije. , Velika Britanija je sankcionirala Hitlerjevo anekaijo Avstrije, Cehoslovakije in Gdanska. svobodnega mesta ob Baltiškem morju. Francija ni ugovarjala, ko je bila aneksija dovršena. Velika Britanija je prevarila Francijo, ker je ni obvestila o tajni konferenci med njo in nacisti pred sklenitvijo * monakov-ske kupčije. Rusija je kdaj ponovno opozorila svetovno javnost, da ameriški državni department, ko je objavil tajne nacijske dokumen- Philip Murray in CIO obtožena Preizkušnja ustavnosti pfotidelav-skega zakona Waahlngton. D C.. 12. feb — Federalna veleporota je obtožila Philipa Murrayja in Kongres industrijskih organizacij kršenja provizije Ta'ft^partleyevega pro-tidelavskega zakona, ki prepoveduje političhe «ktivri&sti delavskih unij. Murray je predsednik CIO. Obtožba je preizkušnja ustavnosti omenjene provizije. • Obtožba pravi, da sta Murray in CIO kršila provizijo v zvezi s kampanjo v prilog kongresrii-ku Garmatzu, demokratu iz Ma-rylanda. Garmatz je pri posebnih volitvah v Baltimoru lanskp leto porazil republikanskega kandidata za kongresnika. Veleporota bazira obtožbo na izjavi, katero je objavilo glasilo unij CIO in podpisal Murrey. Izjava je bila razpečana v kongresnem distriktu, v katerem so se vršile. Veleporota pravi, da sta Murray in CIO kršila provizijo Taft-Hartleyevega zakona, ker sta podprla demokrata Gar-matza. Federalni justični tajnik Clark je priznal, da je v obtožbi vele porote zapleteno vprašanje svo bode govora ln tiska. Senator Taft, soavtor zakona, je v svojem govoru v Gary ju, Ind., dejal, da je vlada naredila napako z obtožbo Murrayja. Dostavil je, da je več drugih provizij v zakonu, ki še niso pojasnjene Ako Ima list. ki je obja vil izjavo, splošno cirkulacijo, obtožba nima legalne podlage. te, ni omenil dogodkov pred sklenitvijo monakovske kupčije. To je nadaljnji dokaz, da hoče oprati Veliko Britanijo in Francijo, ki sta s to kupčijo izdali in prodali Čehoslovakijo Hitlerju, odgovornost za posledice pa zvrnili na Sovjetsko unijo. Izjava omenja razgovore med Hitlerjem, drugimi nemškimi voditelji in člani britske vlade pred izbruhom druge svetovne vojne. V teh so, bili udeleženi Hitler, zunanji minister Joachim von Ribbentrop, lord Halifax, pokojni premier Chamberlain, Neville Henderson in drugi člani britske vlade. Izjava citira besede, katere so izrekli britski in nemški uradniki v teku pogajanj. Zaključena je s trditvijo, da sta Velika Britanija in Francija podpirali osišče Rim-Berlin v vseh ozirih in da sta se mu nameravali celo pridružiti. Ruski komentar padanja cen na borzah Znamenje bližajoče se depresije v Ameriki Moekra. 12. feb.—Ruski listi, ki so napovedali neizbežnost ekonomske depresije v Ameriki, posvečajo veliko pozornost padanju cen blagu na ameriških borzah. V tem vidijo uvod v depresijo. Deklaracija predsednika Tru-mana, df bo Ameriko doletel ekonomski polom, če ne bo kongres vzpostavil kontrole cen, je bila objavljena v ruskih listih.! Izvestja, glasilo sovjetske .via de, piše, da je Trumanova dekla 1 racija političen manever. On hoče zvrniti krivdo za prihajajočo krizo na republikance. Listi so objavili poročilo sovjetske časniške agenture Tastf iz New Yorka, ki pravi: "Vodilni ameriški bizniški krogi ne morejo prikriti zaskrbljenosti zaradi padanja cen na borzah. To smatrajo za preokret v ekonomski situaciji." Pravda, glasilo komunistične stranke, trdi v uvodniku, da je Truman povečal pritisk na kongres za sprejetje Marshallovega načrta. Omenja .tudi, da je Amerika podprla predlog brit-skega zunanjega ministra Be-vina za ustanovitev bloka za- Rusija obdolžena vmešavanja Protest proti aretaciji ame........ riških častnikov Waahlngton. D. C.. 12. feb.— Amerika je obdolžila Rusijo neupravičene intervencije na Ogrskem, ker so njent čete aretirale in "ugrabile" dva ameriška častnika na Ogrskem. Državni department je objavil vsebino ostrega protesta, ki je bil poslan Rusiji in Ogrski, kakor tudi vsebino zaprisežene izjave aretiranih častnikov o incidentu. Prizadeta častnika sta polkovnika Bernard Thielen in Peter J. Kopsak. Qba sta vojaška atašeja ameriškega' poslaništva v Budimpešti. Ruski vojaki so ju aretirali 14. januarja in odvedli v Avstrijo, dva dni pozneje pa so jima sovjetske oblasti dovolile povratek v Budimpešto. Ruski uradniki na Ogrskem so obdolžili ameriška častnika kršenja sovjetskih vojaških regulacij, ker sta vkorakala v rusko vojaško pokrajino brez dovoljenja. Uradniki so pozvali ameriško poslaništvo, naj kaznuje oba častnika zaradi kršenja vojaških regulacij. Keenan dobil imino pozicijo od ADF Washington, D. C., 12. feb.— Joseph D. Keenan je dobil važno pozicijo od Ameriške delavske federacije v zvezi | formiranjem Lige za politično vzgojo, ki ima poatati močna sila v letošnji volilni kampanji. Kec nan je tajnik Čikaške delavske federacije. Izbrala sta ga William Green, predsednik ADF, in George Meany, tajnik-blagaj-nik. V vojnem času je bil Keenan podnačelnik federalnega od bora za produkcijo orožja, po za ključenju vojne pa delavski svetovalec ameriške vojaške vlade v Nemčiji. Direktor lige še ni bil izbran. Clanl ekaekutivne-ga sveta ADF so ponudili pozicijo direktorja bivšemu sena torju Wheelerju lz Montane, kl pa jo je odklonil, padnih evrqp*kih držav, ki naj bi uključeval, tudi z a p a d n o Nemčijo, ki je pod okupacijo ameriških, britskih in francoskih čet. Amerika hoče poteg niti v mrežo svojega imperializma tudi Švedsko in Finsko, kar pa se ji ne bo posrečilo. podržavljenje veletrgovin in stanovanj v ceh0s10vakui Praga, ČehoalovskiJa. 12. feb —Komunistična stranka je s so delovanjem delavske federacije in levičarskega krila socialnih j demokratov sestavila načrte za podržavljenje veletrgovin, uradniških poslo|ij in stanovanjskih hiš. Država je že doSila monopol nad tekstilno in premogovno industrijo. Program podržavljenja se je razširil z organiziranjem monopolov pod vladno kontrolo. Država je prevzela funkcije kom-panij, ki so bile udeležene v zunanji trgovini. Znamenja so. da bodo načrti za podržavljenje veletrgovin in stanovanjskih hiš sprejeti v par lamentu. kjer imajo komunisti in drugi levičarji večino sedežev, pred razpisom splošnih volitev. Lastniki hiš. ki imajo pet in več stanovanj, bodo dobili odškodnino. I^astniki industrij, ki ao bile podržavljene pred dvema leto ma, ko so bile prve odredbe u-veljavljene, niso dobili odškodnine. Kampanjo za konfiskacijo in podržavljenje veletrgovin vodi delavska federacija. Sodnijski odloki, da morajo lastniki podjetij, ki so bila za sežena na podlagi odredb, dobiti odškodnino, ao nkleteli na odpor pri ualužbencih in uradnikih delavskih unij. Voditelji delavske federacije trdijo, da bo do delavci* zastavkali, ako bodo bivši lastniki dobili odškodnino Izvedbo odlokov so preprečile oblasti v interesu vzdrževanja miru in reda, Voditelj! treh manjšinskih strank trdijo, da raztegnitev podržavljenja in centralizacije podjetij pod komunistično kontrolo nista v prejšnjem programu vlade. Predlagali so razpis vo litev, pri katerih naj bi ljudstvo odločilo, ali je za ali proti podržavljanju podjetij. Domače vesti Družina lsgublla tri sinove Jenny Lind, Ark.—V rudniški eksploziji, ki se ja ¿adnjo nedeljo pripetila v premogovniku Sunshine v Green^voodu in v kateri je osem rudšrjev izgubilo'življenje, so bili med ubitimi tudi trije sinovi družine Louisa Grilca, tajnika društva 24 SNPJ. Dva sinova, Frank in Albin, sta bila člana SNPJ, tretji sin Louis pa KSKJ. Is ClevelltSda Cleveland.—Po dolgi bolezni je v Euclidu umrla vdova Mary Bizjak, rojena Mlač, stara 62 let. Zapušča dve poročeni hčeri in več vnukov.—V bolnišnici je u-mrla Anna Požar, stara 59 let, doma iz Mirne pači, Dolenjsko, v Ameriki 43 let, Članica društva 139 SNPJ, kakor tudi SDZ in SŽZ. Zapušča moža Johna, tri sinove, dve poročeni hčeri, vnuke in sestro Amelijo Horvat v Maple Heightsu,—V bolnišnici Glenville se nahaja Joseph Jarc. —Mary Hren ai jf doma pri padcu zlomila levo* roko v zapestju.—Pri družini John in Agnes Henderson so se oglasile ro jenice in pustile prvorojenko. Agnes je hči znane družine Frank Česen. Smrt plafclrja Oakland, Calif.—Dne 8. t. m. je tukaj naglo umrl Frank Pajk (Pike) v 80, letu atarosti. Rojen je bil 2. aprila 1869 v Za tični na Dolenjakem, odkoder je leta 1890 prišel v Cleveland, Ohio, kjer je dolgo vrato let vodil krojačnico ln bil med pionirji med tamkajšnjimi naseljenci, leta 1946 pa se je preselil v Ca« lifornijo k svojemu sinu in hče rama. Žena mu je umrla pred več leti. V Clevelandu zapušča štiri hčere in dva sinova, tukaj pa enega sina in dve hčeri ter v stari domovini dve sestri. Študija garancije letne plače Svet ekonomskih svetovalcev bo objavil poročilo Washington. D. C.. 12. feb.— Pričakuje se, da bodo člani Tru manovega sveta ekonomskih svetovalcev priporočili sprejetje načela garantirane letne plače kot zaščito pred depresijo. To vprašanje je sedaj predmet študije svetovalcev. Pričakuje se, da bodo sveto valci v avojem poročilu, ki bo kmslu predloženo predsedniku Trumanu. priporočili sprejetje načela garantirane letne plače. Nekatere korporacije so že osvojile to načelo in garantirale delavcem letno plačo ne glede na začasno odslovitev. Načelnik sveta ekonomskih svetovalcev je Edwin G. Nourse. On je dejal, "da garantirana letna plača ne spada v območje kongresa. Ako bo postala praksa smeriških Industrij, bo omo gočila stabilizacijo ekonomije." Mnogo industrijcev je naznanilo opozicijo proti garantirani letni plači. Glavni argument Je, da bi bile Industrije težko pri zadete, ako bi nastala depresija. Zagovorntkt načrta trdijo, da se bi Amerika izognila depiesiji, a kit bi industrije garantirale letno plačo delavcem. Kandidat Wallace dobiva podpornike Odbori ustanovljeni v 12 državah New York. 12. feb.—"Henry A. Wallace, predsedniški kandidat, dobiva podpornike širom dežele," je izjavil Elmer A. Benson, bivši guverner Minnesote in načelnik splošnega odbora za izvolitev Wallacea za predaed-nika Združenih držav. Glavni stan odbora je v New Yorku. Benson je naznanil, "da so bill odbori za Wallacea ustanovljeni v 12 državah, v 14 državah pa se formirajo. Skrbeli bomo, da bo Wallace prišel na glasovnico v vseh državah. Uverjeni smo zdaj bolj nego kdaj prej, da je ameriško ljildatvo za spremembo in da bo pri volitvah v novembru glasovalo za Wallacea in s tem za mir in izobilje." Odbori so bili ustanovljeni v državah Connecticut, Indiana, Maryland, Massachusetts, Michigan, Missouri, New Jersey, Pennsylvania, Ohio, North Carolina, Oklahoma in Louialana. V procesu formiranja so v 'drugih državah. Neodvisna progresivna stranka v Californiji je zagotovila podporo Wallaceu. kakor tudi progresivna stranka v Čikaškem okraju. Ta in prihodnji mesec se bodo vršile konvencije progresivnih grup, ki podpirajo Wallacea, v Marylandu, Michigans New Jeraeyju in Pann-aylvanlji. izločite v cerkve iz politike na Poljekem Varšava, Poljska, 12. feb.-Be-sednik vlade je dejal, da država garantira svobodo vsem veram, toda katoliška cerkev se ne sme vmešavati v politiko. Voditelji cerkve so kritizirali zakon, ki sankcionira civilne poroke in dovoljuje razporoko. Izjavili so, da ta zakon ovira vzpostavitev diplomatičnih odnošajev med Poljsko in Vstikanom. Kampanja unije CIO za zvišanje plače Odločila se je za ustanovitev blaginjskega sklada. Pogajanja z delodajalci na^na-^njena Cleveland. O.. 12. feb,—Unija združenih kavčukarskih delavcev, včlanjena v Kongresu industrijskih organizacij, je začela kampanjo za zvišanje plače za 30 centov na uro. Zadevni zaključek je bil \sprejet na seji članov mezdnega odbora unije. Saje ae je udeležilo čez 200 članov odbora, reprezentantov kavčukarskih delavcev. ( Unija ima okrog 210,000 članov. L. S. Buckmaster, predsednik unije, je dejal, da se je odbor odločil za ustanovitev blaginj skega sklada. Del predvideva-nega poviška plače naj bi šel v ta sklad za zavarovanje ln zdrav« Stavka tran§por{nih delavcev odloiena Philadelphia, Pa., 12, feb.— Unija transportnih delavcev je odložila oklic stavke do nedelje. Spor je med njo In Philadelpla Transportation Co., ker Je slednja odbila zahtevo za zvišanje plače. Unija je včlanjena v Kongresu industrijskih organizacij in ima 2,VK) članov. Bolgari sestrelili turški letali Invadirali sta bolgarsko ozračje Sofija, Bolgarija. 12. feb.— Bolgarska časnlška agentura po-foča, da so bolgarski vojaški stražniki sestrelili dve turški letali, ko sta se pojavili nad Sozo polom, bolgarskim mestom, zad nji pondeljek. Posadki ata bili dvakrat poavarjenl po Invaziji bolgarskega ozračja. Svarilo sla Ignorirali, nakar sta bili sestreljeni. Agentura pravi, da sta bili obe letali britskega tipa Splt-fires. Eden pilot jt/ utonil, ko je letalo padlo na Črno morje, drugI pa je bil ranjen in ujet. Obe letali sta prekoračili mejo v vi šini 300 mitrov in krožili nad bolgarskim mestom, dokler nI ata bili sestreljeni. Pilota obeh letal sta nosilu uniforme turške armade, Bolgarska vlada trdi, da Invazija bolgarskega ozračja ni bila na-ključje, temveč premišljeno dejanje in provokacija, Sozo pol Je bolgarska luka ob Črnem morju. Politični izgredi v Volombiji Bogota, Colombija, 12. feb.— Politični izgredi ao izbruhnili v tem mestu in Manazalesu. Pet oseb je bilo ubitih ln 20 ranjenih. poljska kmečka stranka se pridružila vladni koaliciji nlško oskrbo delavcev v bolnišnicah, kadar zbole ali se poškodujejo v tovarnah. Kavčuftarska unija je aledila zgledu unije združenih avtnih delavcev, ki je naznanila, da bo zahtevala zvišanje plača za 30 centov na uro. Pet centov naj bi šlo v blaginjski sklad. Vaoto prispevkov v blaginjski krajevnih kavčukarskih unij, ko se bodo vršila kolektivna pogajanja med njimi in delodajalci. "Akcija članov mezdnega odbora kavčukarske unijo ja le prizadevanje delavcev za vzpostavitev žlvljeoskega standarda v naraščajočf draginji," Ja dejal Buckmaster. "Kupna sila delavcev stalno pada zaradi dviganja cen, Ako se bodo kompanije zadovoljile z nižjimi profltl, bodo lahko zvišale plače brez zvišanja cen. Potežkoče so naatale, ker kompanije niso zadovoljne a sedanjimi profili in zahtovajo več, Prej ali slej bodo morale spoznati, da grmadenja profitov na račun visokih cen ftkoduje ljudstvu kot celoti. Ljudje na morejo kupovati produktov po vlaoklh cenah. Upam, da ae I kavčukarske industrija, ki ja v prošlosti večkrat demonatrirala ekonomsko razsodnost, na bo upirala «višanju plače." * Vojni tajnik Royall v Panami Balboa Panama, 12 feb — Ameriški vojni tajnik Kenneth C. Rovall |e dospel v cono Panamskega prekope Dejal je, da je njegova n s loga študija zgrod-nje novega prekopa Po vrnitvi v Washington bo poročal koti greeu o rezultatu študije. Varšava, Poljska. 12 feb.— Poljaka kmečka attanka se je pridružila vladni koaliciji. To pomeni, da ae je formalno odpovedala stari vlogi opozicije piotl sedanji poljski vladi Vo dil lo |e Stanislav Mikolsjc/.vk k in predsednik stranke, dokler nI pobegnil lz Vaišave v Anglijo. Sedaj je Mikolajc/vk v Ameriki | Deklaracija stianke pravi, da kmetje nočejo m ne morajo biti | v opoziciji proti vladi, ker bi bilo t" v nssprotlu z I njihovimi interesi, kakor tudi y nasprotju z interesi poljskega ljudstva na splošno" Kmečka stranka je revidirala smernice takoj po !>egu Mlko-lajczyka v novembru lanskega leta. C)nl, ki mi prevzeli v«»d-stvo, »« krenili ns levico De klararije vsebuje tudi naznanilo p Čistki v stranki. Iztreblja» nI bodo vsi elementi, ki ne soglašajo z novimi smernicami stranke Ustanovljena je bila koordlna cljska komisija lz parlamentarnih grup, katere cilj Je spojitev prizadevali! različnih strank. Komisijs Ima podružnice v vseh poljskih kiajlh. Te bodo podirale plotove in izravnale vae razlike. Druga kmečka stranka je bila formirana pod vladno avspicijo tik pred volitvami lansko leto. Ns njeni listi je bilo Izvoljenih 100 poslancev. Nova deklaracija poljske ktne čke stranke jioudarjs potre!*» politične enotnosti med kmeti "Želimo doseči enotnoat v akcijah na političnem polju," pravi deklaracija. Voditi moramo o-pozicijo proti vojnim 'hujska čem ln angleško ameriškemu Imperializmu, ki ogroža svetovni mir Zaščito ln varnost Poljske vidimo v teanl zvezi s Sovjetsko unijo In državami nove demokracije." Stranka ae je izrekla za podržavljanje Industrij, MMializacijo distribucije In načrtno gospodar Stvo. Njeno glesllo je Gazeta Ludowa. Ekonomski pregled 33 držav objavljen Poročilo omenja smernice podržavljenja Lake Succeaa. N. Y., 12. feb.— Organizacija Združenih narodov je objavila prvi ekonomaki pregled, nanašajoč se na 33 držav in pokrajin, ki so zaoatala v razvoju. Pregled so iivedli čla nI depsrtmcnta za ekonomske zadeve in sestavili poročilo. Predloženo bo ekonomskemu in socialnemu svetu Združenih na rodov v svrho študije. Poročilo poudarja, da ao petletni in sedemletni ekonomaki načrti, katere ao osvojila nekatere države, bolj impoiantni na papirju kot de ja neko. Omenja tudi smernice podržavljanja industrij v vseh krajih avata. Večje us|iehe so dosegle Poljska, Jugoslavije, Argentina in nekatere druge države, daai še niso rešile vseh problemov. Iz med držav se zlasti trudi Jugoslavija, da izboljša svoje gospodarstvo. Poročilo naglaša, da mnogi pozabljajo, da ja Jugo-slsvlja utrpela ogromno škodo v vojnem času. "Jugoslovanska vlada," pravi poročilo, "je (»svojlla aistem ao-(islizacije industrij in načrtne gs gos|a»dsrstva. Z mobilizacijo vseh razpoložljivih sredstev in s podporo ljudstva je storila velike korake naprej po zaključe-nju druge svetovne vojne. Re-habilitacija dežele, popravljanje škode ln restavrlranje transpor tacije so v razmahu " Arabci kontrolirajo pale&tin§ko pokrajino Lake Succeaa, N Y, 13. feb — Velika Britanija Je informirala organizacijo Združenih narodov. • nadaljnji^ 7oo Arabcev do-Spelo v Palestino nelegalno in da Je pokrajina Samarlja pod arabsko kontrolo. Prej Je bilo (4>javljeno poročilo, da ao štiri oborožene arabske grupe Invadi-rale Palestino It Sirija PROSVETA TIB ENLIGHTENMENT OLAJtLO m LASTNIMA SLOVENSKE HAJIODME PODPOMVC mori (torn Chtesfs) la m iaét, I4JI as pat Itii. S2.00 m ¿atol iftti aa CUn|* |§ irfre'ttrt CMk Co. SMO ta calo Uto. S4.75 m pol late; m laosemsteo 111.00. ratest for the United Sietes (exoept Chicago) tad per year. Chícese end Cook Couaty M M per 70er. countries III JO pee rear Cene oglasov pe dogovoru-—Rokopisi dopisov la členkov se ne ¿e|e. Rokopisi llteeerno veetofae (*■ drama, pesad Ud) se vrae|o pošiljatelju le v slučaju, ¿e Je prlloill Advertíala« rates oa aad unaoliaited articles will net be reí such ee stories, piare, poema, ete« will Im when accompanied by self-addressed sad ■lamped envelope. only 2*17 Kastor na veo. kar baa stik s Bateau PIOfVKTA 59 So. Lswndale Ave.. Chicago 29. Illlaol* Zarota proti sklepu Z.N. Palestine Je ¿e dalj časa na prvih straneh dnevnega tiska. To vsej v Ameriki, kjer igra palestinsko vprašanje važno vlogo v jav nostL ln sicer ne šele od včeraj, marveč že dolga leta. Razlog je seveda v tem, ker ameriški židje Igrajo važno vlogo v vsem jav nem življenju. Drugič pa tudi iz razloga, ker je živo zanimanje za Palestino tudi ijqven židovskih krogih, in to posebno še zad nje čase, ko je ves Bližnji vzhod postal sod smodnika. Ko sta se Rusija in Amerika na zadnjem zasedanju generalna skupščine Združenih narodov zedinili ln podprli večinsko poročilo posebne palestinske komisije, ki je na podlagi večmesečnega študija priporočala rešitev palestinskega vprašanje z razkosanjem tako zvane svete dežele v obliki ustanovitve dveh držav, židovske in arabske, se je marsikomu odvalil velik kamen. To poročilo je potem s potrebno dvetretjinsko večino odobrila tudi generalna skupščina. In sicer ga je odobrila vsled rusko-ameriškega soglasja. Anglija, ki je po prvi svetovni vojni dobila mandat nad Palestino, je pri glasovanju ostala "nevtralna". NI pa ostala nevtralna v realnosti, kar bo razvidno spodaj — Iz članka, ki ga prinašamo iz Nations z dne 31. j an. Toda predno preidemo k prevodu tega članka, ki ga je spisala Lillie Shultz, naj še omenimo optimizem, ki je zavladal v ameriški javnoati zadnjega novembra v zvezi s palestinskim vprašanjem. Mnenje je prevladovalo, da je skupina Združenih narodov rešile vsaj te pereči problem, dasi sta bili Rusija in Amerika pri vseh drugih vprašanjih v nasprotnem si taboru. Ampak dogodki so pokazali, da je tisti optimizem slonel na pesku, kajti na delu so mogočne sile, da preprečijo reallzlranje omenjenega sklepe generalne skupščine Z. N. In sicer so na delu v tej deželi in v Angliji, da o fevdelističnih arabskih politikih sploh ne govorimo. Pričujoči članek se peča večinoma s cinično vlogo Anglije, toda enak članek bi lahko nekdo napisal tudi o imperialističnih silah, ki so na delu v tej deželi in ki delujejo na vse načine, da omenjeni sklep Z. N. ostane le kos papirja. Toda besedo bomo dali Lillie Shultzovi, ki piše v Natlonu takole: e Nobena velesila še nI aplicirala bolj ciničnega veta napram kakemu sklepu Združenih narodom nego Anglija, ki odklanja pokoriti se priporočilu generalne skupščine, ki Je 29. nov. zaključila, "ds mora biti čim prej aH najpozneje do 1. febr. 1948 evakuirana pokrajina v židovski državi, ki vključuje prlstsnilče ln dovolj zaledje, da se zadosti potrebam za večjo imigracijo" — (namreč evropskih Zidov v Palestino). Edini razlog, ki ga je podal Alexander Cadogan (stalni zastopnik Anglije pri Z. N.) kot zagovor, Je ta, da njegova vlada nI pri pravi jena riakirat! že itak delikatne situacije in ustvarjati nove opasnosti za svoje zaščitne sile v sveti deželi. Dne 21. jen. je Sir Alexander ponovil to, kar je že med zasedanjem Z. N. postalo tipičen odgovor ns vsa poizvedovanja glede angleške kooperacije — namreč, da "dokler je v veljavi mandatni režim, toliko časa mora imeti nedeljivo kontrolo nsd vso Palestino." Dodal je še: "Iz tega razloga še moja vlada ne more pokoriti priporočilu glede izpraznitve kakega židovskega pristanišča in zaledja za naselje-vsnje Židov, dokler je mandat v veljavi." Sir Alexander je oči-vidno pozabil, da je Anglija tudi obljubila, da bo vzdrževala mir in red v sveti deželi, dokler ne potegne ven svojega vojaštva. Dejstvo Je, ds ima Anglija v Palestini 80,000 do 100,000 vojakov, ki so opremljeni z modernim orožjem, toda kljub temu od 30 nov. 1947 divja v tisti meli deželi pravcata vojna, katero ata pričele Mufti in njegov Arabski višji odbor. V tej vojni so v prvi vrsti vključeni palestinski Arabci, katere podpirajo sosednje arabske države in pa tolpe, ki prihajajo iz teh držav. Mar je ta vojna v takem obeegu, da bi Je mandatna sila ne mogla zadušiti že v povojih? Toda ako Je zavzela že tak obseg, zakaj nI zadeva prišla pred varnostni svet? * Ko je bil storjen sklep za razkosanje Palestine, je več dejstev ustvarjalo mišljenje, da se bo to uresničilo ob minimalnem nasilju, vsaj dokler ne pride do ne«Kivisn<»ati obeh držav. V to smer so govorila sledeča dejstva: 1) navzočnost močne angleške arma de m zagotovilo mandatne nil», da bo skrbela za zaščito; 2) obstoj židovske obrambne organizacije Haganah, ki bi bila aposobna vzdrževati red. ako bi bila priznana — kar so Z N. tudi smatrali, da bo — ki naj bi postala oborožena milica židovske države in preskrbljena z orožjem; 3) dejstvo, da v Palestini nI bilo važne urabeke oborožene sile, kakor tudi nesposobnost Arabcev, da bi se podali v ob<»toženo borbo brez direktne pomoči od zunaj; 4). da bi proti odprtemu izzivanju zaključka t. N nastopili * takojšnjo Toda* ne navzočnost angleške oborožene sile, ne policijski od. delek, ki je pod njeno kontrolo, niti 16!S izjemnih obrambnih re gulacij — ki en bile pred razkosanjem naperjene skoraj izključno proti Zidom — ni preprečilo arabskega nasilja Rritaki vojaki ao v mnogih primerih mirno opazovali napade na Zide, »em pa tam l>a se jih tudi oni udeležili. Britske oblasti dopuščajo Muftije-vlm hlapcem ki se imenujejo arabaka narodna garde, da oblega Jo »taiinaki predel Jeruzalema, kjer drže kot talce 1700 Zidov. S to bendo »o Angleži celo sklenili dogovor, po katerem imajo dostop v oblegani del mesta, da prebivalcem doeUvljsjo živež tn druge potrebščine Vee te operacije vodi Muftijeve organizacija — Arabski višji odbor — toda niti en voditelj še ni bil aretiran Resnica je, da sama pelestinake (angleška) vlada zalaga arabek* vasi z orožjem pod pretvezo, de se bodo lahko branili. Na drugi Irani <•*> pe člani židovske obrambne otganizeeij« (Naganahl sts »tično rez' roževanL Nedavno ao ae Angleži umaknili is Jaffe n Tel Avlva ter prepustili protekeijo obeh meet Židom in Arabcem poti angleško komando. A rs lye ao Angleži oborožili, ne pa ! Zidpv, češ, da imajo dovolj orožja. PROS VETA — ■■IM ^ "lili I ■ ■■■ ^^^^^^^ gJP^" ylaAßvi A. na&ib noA&lbuL wm*&**Mt-mmt99*mm Poročile tajnika podružnice 48 SANSa Cleveland« O—-V mesecu januarju so prispevali za upravo SANSa sledeči v članarini m darovih: Dramsko društvo Anton .Verovšek $25, društvo Združene Slovenke 23 SDZ $12, Mir 142 SNPJ $6, članarina za december 1947, društvo Washington 32 SZZ $25, ^Svoboda 748 SNPJ članarino $10, isto društvo kot dar $10, Amalije Teebidan $2 za članarino, društvo Krae 8 SDZ za članarino za mesec januar $6, Progresivne Slovenke krožek št. 7 kot darilo $10, Anton Mrak za članarino $2, društvo Vipavski raj 312 SNPJ za članarino za mesec okt, nov., dec., jan. $12, socialistični klub 49 JSZ $25 (to je drugi prispevek tegs kluba v, teku dveh mesecev), Ivan in Vera Bottjančic aa članarino tega leta $4 John Lokar za članarino $2, društvo Mir 142 SNPJ za članarino za oktober in januar $12, elevelandaka federacija» SNPJ prispevek za L 1948 $25, Anton Jankoviah za članarino $2. Članarina in prispevki skupaj $190. Za bolnišnico« Dru- štvo Združene Slovenke 23 SDZ $15, Frank Černe in žena mesto venca zs pokojno m rs. Močilni-kar $10, Louia Furien ln žena $5, mesto venca za pokoj ao J. Koss, John Yager izročil prispevke, ki so jih- prispevali mesto vencev za pokojnim očetom J. Yagrom sledeči: Frank Krnc $5, Jerry Oblak in žena $5, Sam Kasanovich $1, John Bukovnik in žena $5, skupaj $10. Društvo Vipavski raj 312 SNPJ prispevki Cyme J. Wsud. član unije tobačnih tn peljedelelrih delavcev. Je psa* senatni bančni odsek pripel) el vso svojo družino, ko Jm urglrel kongr*«, naj stori neke) se snišanjn draginj* DeJal J*, da s svojo plačo drušlae komaj vsdrifoj«. ......i. SAW o*' ki Be, 60 vrÄ,illf mar" steri domovini in smo že precej izčrpani. ca v Slovenskem delavskem domu na Waterloo rd. Naj si sleherni rojak ln rojakinja rezervira ta dan za našo veselico. Podan bo pester pevski program, ki se bo pričel ob štirih popoldne. S podružnico bodo sodelovali na programu vsi nam naklonjeni pevjki zbori, in sicer Jadran, Zarja, Slovan in mladinski pevski zbor SDD. Povabili smo tudi nekaj naših domačih solistk. Umetne plese pa bosta izvajala brat in sestra dobro znane družine Franka Siskovi-ča. Kdor ju je že videl na na- šem odru, ve, da sta res prava ¿'Stob^^f^d^ber! umetnika dasiravno sta še mlada. Preskrbeli bomo tudi do- januar $12. le obrambe svobodnega tiskat Najbolj se je postavil naš v resnici DELAVSKI DOM na Waterloo rd. To je tleti dom, o katerem je napisala A. D. ob priliki otvoritve, da le vsled kronike poroča, da se danes otvar-ja SDD v Colllnwoodu. Torej se je klika okrog tega Usta že tedaj zavedala, da ga ne bo mogla kontrolirati. Da, tako so tedaj zapisali, medtem ko so vsi drugi listi čestitali. Torej ts Slovenski delsvskl dom se je zopet imenitno postsvll in delni-čarji so odobrili na letni seji $500 za obrambo našega naprednega tiska. Naj še omenim, da Js dom daroval tudi pred Časom $1,000 za otroško bolnišnico. Vsa čast vrlim delničarjem tega v resnici delavskega podjetja! Z drugo lepo vsoto pa se je postavilo naše dramsko društvo Anton Verovšek, ki je prispevalo $100. Frank Straus in soproga (Trafalgar ave.) sta prispevala $7, in sicer mesto venca za pokojno mrs. Močilnikar. Socl slističtu klub 49 JSZ je prispeval $50, in kakor že prej omenjeno, je prispeval enako vsoto zs upravo SANSa, torej skupaj $100. John Gorjanc (s 172. ceste) $5 Dalje |e Anton Jankovich nabral med prijatelji sledeče prispevke: Anton Peterlin (?) Anton Fifolt $4. Anton Zorko $3.50, Frank Verbič $2, skupaj $14.50 John Stablaj jf izročil sledeče prispevke, ki so jih prispevali: John Mevlia $2.50, Mezgec $2. Louis Lcvstig $1.50, skupaj $6 Fred In Josephine Zafred $5. Jos. Dodič $1, Emil Stokel $1, John Krasovec $2 (Izročil F Su-šel). Frank Sušel $2. Louia Prišel $ft. Skupna vsota, ki Jo je prijela naša podružnica za obrambo našega tiska, znaša $998.50. Na| še opozorim naše rojake ne priredbn podružnice 48 brega govornika. Program seveda še ni po po len. O njem bomo še pisali, že danes pa lahko rečemo, da boste imeli nekaj ur krasnega duševnega užitka. Po programu se bo servirala večerja, po večerji pa bo sledila Srosta zabava in ples v obeh voranah. V avditoriju bodo i-grall dobro poznani Vadnalovi godci, v spodnji pa bo domača godba. 5 Zadnjič sem objavil prošnjo Neže Šege lz Betje—Loški potok. Odzvalo se je nekaj rojakov s ponošeno obleko, «posebno pa me je presenetila naša dobro Joznana in delavna Mimi Orna en iz Dovvners Grova, 111., katera mi je poslala precej dobro ohranjene obleke. V pismu o-menja, da jo je dolgo hranila, češ, da čez sedem let vse prav pride. S tem bo naredila veliko veselje zgoraj omenjeni družini, katere šteje šest otročičev v starosti od dveh do dvanajstih let. Prav lepa hvala. mrs. Oma-hen, za vaš trud! Družini sem že odposlal dva velika zaboja. Sedaj pa sem prejel drugo pismo lz stare domovine. To pot pe je prošnja Angele Grum lz Spodnje Slivnice št. 8, poŠte Grosuplje. Piše, ds je vdova z dvema otrokoma, starejši sin star 15 let, mlajši pa 7. Poleg nju pa mora skrbeti že za svojo priletno mater. Vsaka stvar bi ji prišla prsv. Torej tudi za njo prosim, če bi mogel kdo usli-šati njeno proinjo. Na naši zadnji seji je bilo sklenjeno, da se plača poštnine za take pakete lz naše blagaine. Seveda, takih prošenj je veliko in lih še bo. Kakor vidim, Vzelo bo še precej časa, predno bodo ponehale te prošnje. Jugoslavija je bila močno opustošena in nekatere družine so bile popolnoma uničene, torej bo vzelo leta* da pri dej zopet k sebi saj za silo. Torej pomagajmo jim po naših močeh, saj ni ničešar lepšega kot nuditi pomoč svojemu bližnjemu. J..F. Dura, tajnik. 5 pozormee današnjih dni' Rockwood, Ps*—Sedaj nas i« majo že skoro pod klopjo in ako se ne okorajiimo in vstanemo kot en mož, bomo tudi ostali na tleh. Ljudje se bojijo izraaiti svoje mnenje iz razloga, da bi jih stlačili vse v eno malho. Kakšna je ta malha in kako jo nazivajo, sami veste. Slovenci smo se zmeraj ponašali, da smo naprednega mišljenja. V stari domovini so nam pokazali,, kaj se da doseči s skupnim delom. To leto bomo imeli priliko pokazati, kako napredni smo tudiHukaj v Ameriki. Ako dopustijo, da pride Wallace na glasovnico, lahko s skupnim nastopom pripomoremo, da pride v Belo hišo. Naši nasprotniki se bodo posluževali vseh političnih "trikov", na katere se dobro zasto-pijo in s katerimi bodo skušali t}krastl nase pravice, da bi si izvolili v vlado boljše ljudi. Le V skupnem nastopu je resnična moč! Ko pride volilni čas, bo mo morali napeti vse sile in ra-sum, da zrušimo stene, katere bodo zgradili z namenom, da nas obktožijo in držijo v temi še nadaljna štiri leta. Poglejte, kaj vse se dogaja sedaj v naši vladi. V«a odgovorna mesta so zavzeli bankirji in generali Ti ljudje ne bodo delali za blagor ljudstva in dežele, ampak sami zase. to je za profit in militarizem, kateri se je že sede j vse predaleč razpasel. Pojdimo vsi na delo, da bomo poslali dobre in poštene ljudi v kongres in senat, Henryja Wal-lacea pa v Belo hišo! tem bi nam morda skušali uničiti tudi jednoto. Poglejmo, kaj vse počenjajo hrvaški nazadnja-kii Kaj takega se lahko pripeti tudi pri ffes. a Tisti možje, ki se danes upajo kritizirati načo vlado in miiita-riste, so v resnici veliki možje, kajti treba je precej korajie in prepričanja v nastopu proti velikim ribam, ki kontrolirajo vlado. Bral sem članke proti ljudem, ki so se upali postaviti po robu današnjim mogotcem. V teh člankih so jih tako grdo obdelali in hoteli te pogumne ljudi pokazati v javnosti kot "crack pots", lil ne vedo, kaj delajo in govorijo, ali pa so jih rdečkarji zapeljali. Naši "dobri"" voditelji v Wa shingtonu se bolj in bolj opri jemljejo jezuitske taktike, češ, be glej, kaj delam, ampak delaj, česar te učim. Tudi našega Adamiča so oblatili v Pittsburgh Pressu kot ro-varja in nevarnega moža sedanjemu sistemu. Mi . poznamo Adamiča in vemo kaj je. Tudi Roosevelta so zmeraj tlačili v Jožetovo družbo, sedaj ^isto po čenjajo z Wallacem. Frank Dormlah. jih veliko prejema tudi Ludvik bilo prodanih Odmev na razne dopise BelUngham. Wash. — V Pro-sveti vidim razne dopise, ki me zanimajo in na katere bi rad malo pripomnil. ,Neki dopisnik pravi, da je proti povišanju plač delavcem, ker potem se koj podražijo dobrine. Pisec je to že večkrat poudarjal v Prosveti. S samimi plačami ne bo delavec nikdar dosegel neodvisnost. Kar potrebujemo v deželi, je socialhri-ranje vsega, česar človek potrebuje za življenje. In če bi bili delavci v resnici organizirani, bi to lahko dosegli na miren način — z volilnimi listki! Ampak moraš imeti tudi kandidate za tak program. Kandidati, ki so bili prej in sedaj v kongresu, niso imeli takega načrta. Oni niso niti omenili socializiranje industrij, zato se jih sedaj ne more dolžltl, da tega ne Izvaja-Hiše so drage kot žafran, naš jo. Oni so le za 'Večje plače";.. Stric Sam pa jih prodaja zelo| Dolžnost za sprejetje takega poceni. V Canonsburgu, Pa., je programa je v delavcih samih! Vsaka V prvi vrsti pade ta dolžnost na mo mi vsak ovoje sorodnike Angleži odprto tolertrajo stalne arabske vpade v Palestino is hiše na^m mladim veteranom, Sirije in Itonu. ljudi, ki bi I jeni | orožjem, ki ga prejemajo iz arabskih držav ali pa so ga gledali tudi za nas in ne samo dobili od arabskih članov angleške policije. t*a bogatine. Brer dvoma bi temu terorju lahko napravili konec brez večjih! ■ ' • človeških irgub in brez dodatnega vojaštva. Zs nadaljevanje te Več oeeb me je že vprašalo, ga terorja je direktno odgovorna angleška politika, ki dovoljuje zakaj ne bt pisal o tožbi, katera vojno v Palestini kot sredstvo političnega izattyetfVtJa. katerega takojšnji eil I Je porez načrte zs razkonenje Palestine m konsolt-dlrenje britske pozicije ne Bližnjem vzhodu Daljši cilj te politike pe Je rartegnitvv Truma nove doktrine preko vsesa Bližnje*« vzhoda Na tej triki je impliciran tudi naš državni department (Pride še.) mo država ne. Če to nI ravbarije | cija na dan s takim nrogramom? prve vrste, bi rad vedel kaj je! Mislim, da je dovolf jasno vsa Zakaj nieo prodali teko poceni kemu delavcu, komu služIjo dv- h 14. v na.' m mladim i.aiar.n/vm laVskl Voditelji Zdaj pa maJo o ven^ Ze v moji mladosti mi je bila neprijetna vera ln molitev, posebno tisti Tožni venci ob jesenskih večerih So mi bili v veliko nadlogo in vzrok, da sem očeta sovraUI radi njegovega fanatičnega obna šanja. Otrok« je mučil z moli t vi jo in morali smo. radi ali neradi. tudi mi moliti. Ker pa je bil oče zelo strog in satov. sm> se ga vsi žeto bali S Um pe oče nt dosegel, ker je mislil, de bo. na m rev da bi nae v^ojti v sveti veri" . . . Zaradi te* a sta e z materjo večkrat prepirala, kajti ona ni dala d usti na mo-' je naperjena proti našim naprednim časopisom. Ni mi znano doeU o njej. vem pe. da ne smemo dopustiti de M naša slovenska reakcija dobila to tožbo i Ako bi zmagali v tej tožbi, po litev, ker je bila precej bistrej-šega razuma. Tudi oce ni bil bedak v drugih zadevah. Toda le "sveta vera" mu jO bila edina potrebna civilizacija ... V temi ' ozfrü pa je bil napol fanatik. Tooej vera je bila vzrok mnogih, prepirov v hiši Tode v prepiru pa je oče pozabil na vero ln je klel kot cigan. V hiši je bil pravil pekel. Pozneje mi je prišlo vse to večkrat na spomin. "Čemu je vendar vera potrebna?" sem se spraševal. Toda na jasnem si nisiem bil, kaj je prav za prav resnica, kaj in kje so nebesa, pekel, svetniki, angeli itd. In tako sem pozneje čital marsikaj v zgodovini: o tajni španski, inkviziciji, o 30-letni vojni med kristjani in pogani, ter vse, kar mi je prišlo v roke, , Tako sem tudi rad prijel za;fc*jigo o znanosti: kako se je svet pričel, o zvezdah in kometih itd U videl sem. da je vena navaden hum-bug. Vera je zato, fis', gospoda obdrži hlapceystyo, da se gospodar obdrži v zgornjem "štuku". Spoznal sem, da gospoda — pa bila katere koli verei ali pa nobene — je rimsko - katoliškim mogotcem vedno dobrodošla. Na kratko: "Vtera" je za potem-nevanje človeškega duha! Ampak to še ne reši glavnega vprašanja, ali je Bo? ali ni. Eno pa je gotovo, v rimsko katoliški cerkvi ga ni! Georgs Gornik. Veselica Progresivnih Slovenk lepo uspela Mtbvmukee, Wie. — Krožek Progresivnih Slovenk se prav lepo zahvaljuje občinstvu za tako veliko udeležbo. Dvorana je bila nabito polna veselih ljudi. Mize so bile lepo obložene z dobrim prigrizkom in pecivom, katerega ao pripravile krožkov« Članice. Nobena ni prišla praznih rok, marveč je sleherna prinesla kaj okusnega. Slovenska Žena veliko zmore, kadar gre> za dobro stvar. Občinstvo je odhajalo domov prav zadovoljno. V imenu krožka se lepo zahvaljujem vsem posetnikom, ob priliki vam bomo pa vrnile vašo gostoljubnost. Se posebej se zahvaljujemo za darilo, ki sta ga podarila rojak Ambrožič in žena. Darilo je prineslo lep denar. Prihodnja seja Progresivnih ' Slovenk se bo vršila 24. februarja. Slišali boste finančno po- ' ročilo o zabavi, katero bo prav zanimivo, kajti preostanek je nepričakovano velik. Mary Gornick. Na slovaški svjstbi W«et MldgossM, t^J>ie 31./;" januarja se je vršila slovaška svatbe v našem Slovenskem domu v Sharonu. Po okusni večerji so pričeli plesati, ds jih je bilo veselje gledett. Ženinov sorodnik, 72 let star možakar, in njegova žena sta * opazovale veselo rajanje mladih ljudi Vse se je vrtelo. Pa mož reče svoji ženi: "Že dolgo časa nisem bil ne tako veseli svatbi in tudi ne plesal. Kaj praviš, če bi še midva poskusila, če na ma bo š« šlo kot nekdaj?" Žena pa je monila, da bi se jima drugi smejali, ker sta že tako stara. No, šla sta plesa t, po kon-čanem plesu pa je mož dejal da se je zelo utrudil, nakar je sedel na stol ln zaspal. Potem so poklicali zdravnika in ugotovili, da je mrtev. Poklicali so . okrajnega zdravnika, ki pa tudi ni mogel drugega pomagati kot ugotoviti, da je mož mrtev. Za tem p« je prišel pogrebnlk In mrliče odpeljal, svalje pa so nadaljevali t rajanjem le pozno v noč. Pokojnik je bU farmar. A. Velenllnčič. Prispevajte v obrambni sklad! Vei darovi aa oferambs pravaonft Pran* s te In Pro tet ar -ee na) ee po« J s Ja aa Joka Pollack. 1 Blvd- Euclid 23. Ohio Br. Pollock )a blagajnik ®a « Primorske vesti Glas goriške mladine Ljubljana. 30. jan.—Delovna mladina goriške pokrajine se je zbrala na svojem veličastnem shodu v Gradiški ob Soči. Z velikim navdušenjem je sprejela resolucijo, s katero obsoja sedanje stanje v Italiji. Hkrati je mladina naslovila poziv, naj se v vsej pokrajini razvije veliko gibanje garibaldinskih predstraž, ki naj povežejo vso mladino v • borbi Ljudske demokratične fronte. V tem sestavu "garibaldinskih predstraž" se hoče tudi mladina goriške pokrajine organizirano boriti za tovarniške odbore, za agrarno reformo, za de mokratizacijo šole ter z^ reformo kapitalistično gospodarskega ustroja. o Tržaško ljudstvo se organizira Te dni so bili v okviru Slovansko italijanske antifašistične unije (STAU) za TržaSkd ozemlje štirje ustaritfvni okrajni kongresi in sicer za prVi okraj v krožku "Perdssa" pri Št. Vidu, za šesti okraj v "Domu kulture" v Skednju, za sedmi okraj pa v krožku grafikov v ulici Trento. Zbrani delegati, ki predstavljajo enotno ljudsko voljo Trsta, so med drugim zahtevali, da se fašistični zakon o na silni italianizaciji končno razveljavi, kakor je zavezniška vojaška uprava že pred več nego dvema letoma razveljavila vse fašistične protižidovske zakone. Kako je z "apolitičnostjo" šolstva Predstavniki prosvetnih delavcev Enotnih sindikatov v Trstu so se že večkrat obrnili na pristojne oblasti pri vojaški u-pravi, in protestirali proti nepravilnostim, ki se porajajo pri sprejemanju učiteljstva v službo in proti neutemeljenemu odpustu slovenskih učiteljev konec preteklega šolskega leta. Značilno je, da niso oblasti doslej Sprejele v šlUžbo 12 osnovnošolskih učiteljev in 7 srednješolskih profesorjev-Slovencev, četudi so vsi domačini. Štirim osnovnošolskim učiteljem domačinom pa so te oblasti odklonile celo sprejem njihovih prošenj Tako imamo sedaj v Trstu 23 učiteljev odn. profesorjev domačinov, ki so brez namestitve, četudi imajo strokovno izobrazbo. Pač pa vzbuja med ljudstvom nerazpoloženje okolnost, da nameščajo kot učitelje in profesorje ljudi, ki nimajo nobene strokovne izobrazbe in ki so po poklicu bivši duhovniki, pravniki, inženirji itd. Razen tega niso ti ljudje domačim. Jasno je, da so v ozadju prav grobi politični vzroki, ki zgovorno zavračajo pravljico o."nepolitičnosti" tržaškega šolstva. čno vojaško oporišče, v bazo kolonialnega vladstva, zasužn ju jejo tem silam in se obnašajo kakor najponižnejši hlapci. Zaradi tega slovensko ljudstvo Trža škega ozemlja ne bo trpelo v svoji sredi takšnih izdajalcev, ki jim je osebna korist uveljavljanja važnejša nego splošna korist ljudstva in naroda. Med goriškimi m beneškimi Slovenci Slovenci v Krminu imajo svoje PrAsvetno društvo, pevski zbor, ki šteje 35 pevcev in pevk, in svojo prosvetno knjižnico. Nekateri slovenski starši še niso vpisali svojih otrok v slovensko šolo. Šentmaverska mladina pripravlja svoj orkester, ki je že nastopil z lepim uspehom. V Štandrežu je uprizorilo prosvetno društvo '¡Primorska zvezda" iz Sovodenj Goldonije vo veseloigro "Stric Ihta" v treh dejanjih. Pevci in Hupi se marljivo va dijo. Tudi knjižnica lepo deluje. Prav tako čitalnica. Domača odrska družina se pripravlja za uprizoritev "Učiteljice." , " V Doberdobu so pokopali 22 letnega partizanskega borca Marcela Pelicona. Ljudstvo je v, velikem številu stopalo v mrtvaškem sprevodu in mu izkazalo zadnje spremstvo. Dne 25. sept. 1943 je bil ranjen v pljuča ob spopadu z Nemci pri Ajševici. Ohranili mu bomo trajen spomin. Prosvetno društvo "Briški grič" iz Števerjana je gostovalo v Doberdobu z burko, zbornim petjem in glasbenimi točkami. Neki pridigar v Briščah v slovenski Benečiji je v svoji pridigi agitiral proti slovenskim knjigam in časopisom. V isti vasi so karabinjerji preiskali hišo domačina Birtiča, ki je član Demokratične fronte ter ugleden in spoštovan vaščan. Našli niso ničesar. Podoba pa je, da skušajo na ta način sramotiti in kompromitirati ugledne Slovence. Razne novice V preteklem letu je bilo v goriškem okraju obnovljenih 348 stanovanjskih in 232 gospodarskih poslopij. V Anhovem v Soški dolini so pričeli s temeljnimi deli za spomenik padlim talcem. s t . V Trst je prispel na obisk bivši guverner Kansasa Harry W. Woodring. Na Trsteniku so našli truplo 52-letnega Ernesta Ferluge» Vzrok smrti še ni dognan. Pod vodstvom angleških čast nikov je prispela v Trst skupina avstrijskih policajev, ki so gostje tržaške civilne policije. ' VWBrtfHni je' Uprizoril dramski odsek Prosvetnega društva veseloigro v treh dejanjih "Pri belem konjičku." Medtem, ko je prestaja Ana Boch iz Ulice Milano v Trstu svojo zaporno kazen v Coroneu, so ji vlomilski zlikovci izprazni 11 stanovanje. V Trstu so umrli 70-letna Marjeta Bravin, 53-letna Josipina Berce, 38-letna Gema Fonda. 79 letna Hedvika Kiepalič, 48 letni Just Stokovec, 60-letna Ana Furlan, 68-letni Anton Ferluga, 72 letni Ivan Žigon, 99-letna Pierina Bačič, 67-letna Ivana Bratoš, 75-letna Ivanka Magaj na-Skerjanc in 63 letni Henrik Verbinek. (Poslaae Sansu) 'Sv- pismo iz slovenje Sloveniki Dbbefrdob terja svoje pravice Tudi prebivalci velike kraške slovenske vasi, Doberdob so poslali svoje zastopnike h goriškemu prefektu, da ga poučijo glede važnih perečih vprašanj, ki se morajo brez odloga rešiti. Do berdobski zastopniki so predlagali prefektu popravilo cest in vodovoda, ureditev vprašanja otroškega vrtca, ki ga ima ie zmerom vojska, ter zlaati popolno preosnovo občinskega sveta h slovenskim tajnikom. Tudi so izrazili zastopniki svojo zahtevo, da se jim pošiljajo takšni uradniki, ki so veiči tudi jezika slovenskih občanov, t. k »loven ¿čine. kar velja še v posebni meri za tajnika, ki naj bo domačin Stopnjuje se narodnostno zatiranje Slovencev Na okrajni konferenci Osvobodilne fronte na Opčinah ao zbrani aktivisti ugotovili, da te zmerom bolj sW>pnjuie narod nostno zatiranje ter zapostavlja nje Slovencev na Tržaškem o-zrmlju. Anglo-amertška voja ška uprava vodi do slovenskega prebivalstva sovražno politiko ki Je iz dneva v dan vse bolj očitna. Tudi «o izrazili aktivisti svoje ogorčenje zaradi podlega izdajstva pristašev tek« zvane • Demokracije-", ki se v čaau, ko hočejo temne imperialistične sile pretvoriti Trat v tmperialisti- 27. jan. 1948. Ljubljana. — Nedvomno vas bo, dragi rojaki v Ameriki, zanimalo, kako živimo v Sloveniji, kaj se dogaja pri nas. Stare vezi med domovino in vami ne morejo nikdar usahniti. Te vezi naj se ohranjajo in naj se utrjujejo. K temu naj pripomorejo pisma iz Slovenije, ki naj posredujejo med vami in nami. Te dni smo bili pod močnim vtiskom dogodka, ki je imel svoj odmev med vaemi jugoslovanskimi narodi. Praznovali smo namreč 70-letnico našega največjega živečega slovenskega pesnika Otona Župančiča. Vsi jugoslovanski listi, časopisi in revije so posvetili daljše članke in razprave pesniku svobode in napredka. Oton Zupančič je več nego sanjo pesnik. V letih pred prvo svetovno vojno je že oznanjal uporno misel jugoslovanskih narodov in slovenskega de-lbvnega ljudstva, združitev Slovencev ter njihovo vstajenje. Med drugo svetovno vojno pa * je uvrstil med boritelje za osvobojen je izpod fašističnega arma in je pisul iz pod budne pesmi kot ^Aciton Pesnik". Njegova najznamenitejša pesem iz tega časa je "Veš, poet, svoj dolg?", ki je z neverjetno silo potegnila za seboj junaške borce in vse delovno ljudstvo. Z mladostnim ognjem napoveduje v zadnji kitici pomlad in zmago nad fašizmom: ís bo kdsi pomlad, / te bo napočit sor. tskrst volčji »bor pojdo lovoe klati pisal ¿os Sovo. plwvs] ¿os Dravo— sob sa sob in glsvo so glsvol Slovensko ljudstvo se je z globoko hvaležnostjo spomnilo svojega prvega pevca ter se mu od služilo z neštetimi izrazi iskrene pozornosti. Z vseh strani so prihajale čestitke, njemu na čast so bile neštete proslave. Do solz girfjen He je Oton Župančič za hvaljeval za te dokaze udane zvestobe. Ob tej priliki je bi' deležen najvišjih odlikovanj. Tako gu je prezidij ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije odlikoval z re dom Narodnega osvobojenja Prezidij ljudske skupščine Ljud ske republike Slovenije je izda! ukaz o podelitvi častnega našlo va "Ljudski umetnik" Otonu Žu pančiču. V zbornični dvorani vseučilišča v Ljubljani je bi slavljenec zaradi svojih zaslug za slovensko kulturo promoví ran za častnega doktorja sloven ske univerze. Oton Župančič Je prikazal uso do slovenskih izseljencev pred vsem v svoji znameniti peinitvi "Duma", ki bo večno živela med slovenskim ljudstvom kot nai popolnejši pesniški izraz njego vih življenjskih bolesti in pre lest*. Planjava ln Oiatrlca isnsd Okrasi j a na Gorenjakem. družnih! domov. Kakor po vseh ostalih ljudskih republikah nove Jugoslavije, tako bodo tu1*00 a Umibord Av« Sarwyn. IU. aUDOLPII LISCH ..._______________________- TM S. MHh St. Buelld Ohio DONALD J LOTRldU.____________ISST So Trumbull Ava Chloaao M Ok ANTON SMOLAH, prvdaodnlk m AN K VRATAMICM .«.. ANDREW VIDIMCM ... JOHN KOUl. SR CAMILUa ZA KNICK prostovoljna pomoč evropi Težave, ki padajo na pot programu za evropsko obnovo, imajd očividno mulo skupnega z občutki onih milijonov Američanov, ki prostovoljno nudijo pomoč in se že dolgo zanimajo zu usodo evropskega ljudstva. Ta skrb se je zadnjič ponovno pokazala, ko je zbiral darove po deželi vlak prijateljstva. Nabralo se je 200 vagonov živeža za potrebne v Italiji šaj;ja z vseh strokovnih podro čijl Sedanja naklade listov znatno presegajo predvojna, tako da je v novi Jugoslaviji pridobila na važnosti posredovalna vloga tiska gjede na poučevanje ter obveščanje ljudskih množic. V skladu s tem se je dvignilo tudi zanimanje ljudstva za čtivo. Ta pojav Me odraža v razmahu ljudskih knjžnic in čitalnic Slovenije. Danes deluje tukaj 1094 knjižnic. Čitalnic, ki so ločene od knjižnic, je 25, domov kulture, kjer je osredotočeno vse prosvetno življenje, pa 350. Z zidavo zadružnih domov bodo te številke še znatno zvišane. To novo življenje vliva vsemu slovenskemu delovnemu ljud stvu mnogo poleta in vere v za gotovljeno lepše življenje. Vsestranski uspehi nas častno postavljajo ob stran ostalih ljudskih republik. (Poglano Sunuu) Industrializacija Poljske Ves poljski tisk dnevno poro ča o stalnem naraščanju proiz vodnje posameznih Industrijskih podjetij ter o velikem razmahu podržavljene industrije sploh pa tudi o tekmovanju v mnogi panogah narodnega gospodar stva. Te dpi je pričelo s tekmo vanjem preko 80.000 delavcev metalurgične industrije. Njim so se pridružili tudi sindikati de luvcev ln nameščencev državnih ustanov. Uspeh tekmovalnega duha državni metalurgični industrij se izraža v tem, da so proiz va jalni načrt v mesecu novem bi presegli za 77». Dalje so tovarne za Izdelavo železniškega materiala dobavile 20 lokomo tiv, nad 60 vagonov ln 45 cistern Tovarna v Bldgoszczu je Izdela la doslej 22,000 koles, Î čini« je izpolnila svoj letni rtaert. To varna v Sosnowlcah Je svoj letni plan predčasno izpolnila in proizvedla 1,450.OSO ton cementa Združene državne tovarne olja so prav tako prekoračile letni načrt v proizvodnji ln sicer za 16' l ter dale skujmo 4700 ton olja in margarine Produkcija industrije konzerv znaša do konca novembra nad 31,000 ton Od 76 tovarn sladkorja Jih Je doslej 47 izpolnilo letni plan. Od pro Izvajalcev je odkupljenih nad 34 milijonov metrskih stotov sladkorne pese, kar pom«*nl, da je načrt odkupa prekoračen za 2',. Doslej so letni plan proizvodnje sladkorja, ki znaša 470 000 bm, Izpolnili 96' . no Poleg ukrepov ra Izboljšanje življenjskih pogojev so vodstva državnih podjetij v tem letu znova organizirata akcijo za po- IANK EA IT z. pradMdnU». \TTHBW J. TURK gñs JursBui 4QHEW ORUM „. _Roa H. Arma. Ka 111 T««i«r at, Lua«rn«. Po. TM ZorMt asare t. « unnewvai rms I, UnU Av« W., Ou lu (h t. Minn W. STU» at. clave Mad I Ohio Mole Av«., Chtosa« SL Ul Ro« S4, Universal. Pa. a Lawndala Ave.. Chiras« SA A I KM I Enal ears Hi Iva. ClovaiiM«. ■ CMHOttfl. it im a»owS«a. n Franciji. Vladu ni imela s :em zbiranjem nobenega opravita, bila Je to gesta ljudstva samega, posameznikov, organizacij ter pomožnih akcij. Pomoč pa gre v Evropo tudi v obliki paketov. Poštni urad v Vew Yorku je ocenil pošiljke za mesec november in dognal, da so ljudje poslali omenjeni mesec za $20,650,000 vrednosti živeža, obleke in podobnega v evropske dežele. Ta vsota ne vključuje pomoči, ki jo pošilja v Kvropo organizacija CAKE, niti niso v tem všteti paketi, ki so odposlani iz drugih ameriških pristanišč. kot Iz Phlladelphije in New Orleaiisa, Odpošiljujo ljudje pakete po vsem svetu« u največ v evropske kraje. Kot je poročal list NY Herald Tribune, je samo organizacija CAPtE odpremlla preko 3,600,000 paketov živeža In obleko, čeprav deluje Šele od aprila lani, Pomoč zbirajo tudi cerkve najrazličnejših veroizpovedovanj, Na srednjem zapadli Je bila poleg cerkve aktivna farmsku federacija v drŽavi Iowi, ki se je obvezala dobiti sto vagonov žitu za porazdelbo potrebnim v Evropi potom obstoječih tozadevnih organizucij. Mnogo nudijo |M>dpore svojim beguncem Žldje, katerih skupni dobrodelni odbor podpira skoro milijon potrebnih židovskih beguncev, pregnancev in drugih. Odbor ameriških pri-jateljev izvaja program nudenja pomoči osmim evropskim in trem azijskim deželam. Tej organizaciji prispevajo ti toči Američanov in tudi ameriška pod-jetja. Tujerodni Američani podpl rajo svoje ljudi v starem kraju. Tako Imajo svoje pomožne organizacije Jugoslovani, Čehoslo-vakl, Pranaezl, Norvežl, Poljaki, Ukrajinci, menoniti, Lltvlnci In drugI. Obstojajo poleg tega po sebne organizacije, kot National Educational Association, ki želi pomagati učitelja!vu preko mor ja Delavske organizacije CIO in ADF Imajo ludi svoje pomož itflsekn za zbiranje ln poAj lir Ijanje pomoči polrebnim dež« lam V dveh kampanjah so !e organizacije zbirale semenslu pakeU*, nasvane "seme prijatelj stva" In "seme miru," Te pake te prav za prav še z bit a Jo in od ziv je dober, kakor poročajo i/ vseh 4M držav Unije Mladinski rdeči križ, ki šteje 10,000,000 člu nov, Je poslal lani nad milijon darilnih zavojčkov šolarjem t srne dežele, Začetkom Januarja letos se Je pričelo mladinsko gl banje za zbiranje pomoči 'dro kom v okviru organl/eelje Zdr narodov To je Ameriška pre komotska pomoč «kupnega epe la Z, N za zbiranje pomoči, ki šole, komunalne organizacije in druge skupine, ki pogosto "adop-tlrajo" kak uničen kraj ali vas ln prebivalcem pošljejo pomoč. Ta ko je bilo pred nedavnim zbrane za stotisoč dol, pomoči za Dun-kirk v Franciji ter*za prebivalce Anzia v Italiji, kjer* Je na znanem oporišču 1. 1944 padlo toliko ameriških vojakov, ki ao se borili na italijanski fronti, Šolarji malega mesteca Mt. Ralnier v Maryladnu so "adoptlrall" 300 oseb broječe naselje Bohars v Franciji. Pomagali bodo 100 šolarjem omenjenega kraja. To je samo nekaj primerov, Tako delovanje za pomoč po> trebnim doseže takorekoč sleherno ameriško hišo in posameznika, organizacije, komunalne skupine, mladinske organizacije in industrljalne ter delavske grupe. Medtem ko kongres debatira o programu za pdmnč Evropi, se ljudje odzivajo sami in pomagajo sami sorodnikom, svojcem, prijateljem in potrebnim preko morja sploh, ter a tem gradijo prljateljatvo ln kažejo dobro voljo pravega sosedstva in zanimanja za svojega sočloveka v potrebi. — Common Councll. Tudi kovinarji rajonskega podjetja Bežig rad-SUka so dosegli plan Llubljana. — Kovinsko podjetji« Rajona II, je bilo po oku puclji v popolnem razpadu. V dveh letih dela pa se je pod vodstvom MLO, kasneje pa rajon skega odbora II ne samo dvignilo, temveč vsestransko razvilo; 27. decembra ob 12. pa je 14-polnil«) svoj prvoletni plan. K ponosom je prišlo 31 delavcev v soboto Dopoldne v Ljudsko gostilno Šiška na proslavo ob /aključitvi plima in proglasitvi udarnikov ter pohvaljen-rov, Tov. Klko Zaje, predeed nik sindikalne podružnice kovinarjev št. 15 fttška Je odprl slav nos! s česlilkarni vsemu delavstvu. Udarnik |*odje!ja tov. (»orlšek je opisal s!airje |x>djetja pred In >meeli v Slavonski Šamac in korakali po prašni cesti proti barakam, ki so nam služile pozneje vse tri me sece za drugi dom. Mrak je še toliko dopuščal, da sem opazila ne preveč vesel sprejem' na o-brazih starikavih Bosank, ki so bile brez razlike pokrite s črnimi rutami. Zadnja svetovna vojna jim prav gotovo ni prinesla srečnih štirih let in gotovo jim tudi ni pustila sladkega spomina. Z globokimi, temnimi očmi so nas spremljale, ko smo korakali mimo njih z vso opremo, kakor mlada vojska, ki zaseda svoj položaj. Zdelo se mi da govore njihove ozke, zaprte ustnice: "Kaj boste vi otroci. Zlomilo vas bo, kakor je zlomilo nas v tej vojni. Prevelike so naloge, za vaša šibka ramena."—Oči teh naših bosanskih mater, njihova nema usta, ki so ohranila v sebi tiste trde besede, ob katerih pa so jim ostala srca materinsko nežna in skrbna;—teh, takih ljudi se ne da pozabiti. Njihov večen spremljevalec, trpljenje, jih je vestno spremljal, tako torej ni bilo čudno, da niso mogli verjeti v nenadne uspehe na novo preurejene domovine, oziroma ljudi novega kova. Polna luna nam je voščila lahko noč, ko smo polegli po pogradih . . . Vem, vsem se je prikradla v srca ena misel: "Kako je sedaj le doma, kaj delajo. Gotovo so tudi že oni povečer-jali in legli k počitku. Mama gotovo ni zaspala. Mehko srce ji je neprestano trosilo v dušo misli na njeno Tončko in na njenega Ivana. Otroka!" je vzdihovala v mehke blazine, dokler je ni utrujenost za eno uro uspavala v zgodnjem jutru." Prišel je prvi dan, ko smo delali že na progi, prav za prav ne na progi. Z majhnimi, lesenimi količki je bil zaznamovan prostor, kjer bo proga stekla. Nasajeni smo posedali zvečer pred barako. Sama dolgočasna polja so se nam režala v obraz, kakor bi hotela reči: "Zastonj so vaši načrti, ki ste jih zarezali v naša telesa. Ne pustimo se! Niso nas spremenili ljudje —kmetje, niso nas spremenile vojne vihre, ki so divjale tod. Tudi vi nas ne boste spreminjali!" V majhni krčmi, zakajeni od dima, se je oglašala tamburica, njeni mehki zvoki so priplavali do nas. Za njo pa so povzeli moški glasovi: "Tamo dale-ko . . ." Res, daleč smo bili s svojimi mislimi, daleč lam doma, pri svojih. Tako težko so se ločili od nas. Mi pa, pustili smo jih, odšli smo sem; le zategel pisk lokomotive ustavljajočega se vlaka nas je veselo pozdravil, ko smo dospeli na cilj, na postajo Slavonski Šamac. Prve dneve nas je spremljalo domotožje, za tem veselje do de la, v nas je prešel polet, ki nas je spremljal vseskozi do uspehov, do zmag! Minil je mesec, dva . . . Prej travniki in polja, sedaj nasip, po njem proga, ki se je svetila kakor srebro v vročem soncu poletnih dni. Nad Savo pa je rasel most, veličasten, ves v želez ju, ki se je bahal v vsej »voji veličini o-gromnega uspeha v soju neštetih reflektorjev, ki so nam po magall, da smo delali tudi ponoči. Pohvale glavnega štaba, trikratni naslov udarne brigade, nas je Tomšlčevce vnelo še za zadnji naskok v naši "ofenzivi", —Brigade prve iziRene so odhajale domov. Spremljali smo jih z gromkim "huraaa!" Njihova pesem je še plavala nad nami. po progi, vsak železniški prag je nosil v sebi pesem. Zvoki koles težkega vlaka so jim dajali takt. ko so se brigade poslavljala od svoje proge In se odpeljale daleč na vse strani naše domovine. brigadirji so odhajali domov. Za trenutek se je tudi v nas naselilo domotožje, toda ne za dol go.—"Zbor brigad«! Na delo!" "Huraa!w, poslednji juri!! Nad vhodom v naše delovno taborišče se je na deski bleičal napis: "Trikrat udarna L LMDB Toneta Tomšiča " Malo kdo je šel mimo, da se ne bi ozrl po velikih rdečih črkah. MA. ova je Prva ljubljanska, tri puta udarna'?** sta se ustavila dva "čiča** in si s počasno NOVELE ANTON INGOLIČ ■iMil i H fill ÜÜÜJUUII ita Mi H/ tt g/ ft HVBB mlinu. Stradal ni; nekaj je dala njiva, nekaj mlin, obilja pa se je odvadil med vojno. A drugo? Kdo je vprašal starega mlinarja, o čem je premišljeval dolge zimske noči, ko ga spanec ni hotel rešiti bučečega padanja vode v prazno? Ali je razmišljal o svojem sinu, ki trohni kdo ve kje, namesto da bi bil pri njem in bi bila koča polna kričanja živahnih vnukov? Ali je razmišljal o svoji ženi in hčeri, ki sta umrli grozne smrti? Trije, štirje moški so ju najprej imeli, potem pa jima prerezali vratove. Nikomur tudi ni bilo mar, če mu prihaja morda v misli dedovo pripovedovanje o planinah in številnih čredah ovac, ki so bile nekdaj njihove. Tudi ga niso vprašali, ali mu je hudo, ker je skoraj ves zaslužek prevzel valjčni mlin, ki je mlel hitreje in mnogo bolje kakor njegov. Le kak kmet je iz nagajivosti in preobjedenosti pustil kos belega kruha na oknu njegove koče, da bi starec videl, kako melje sosedov mlin. Meščani so slednjič; popolnoma pozabili nanj, tudi okoliški kmetje ga niso več jemali v pogovor. Zadnja leta je njegov mlin počasi počival po mesec dni in še dalje, toda Vaška ni nikogar, ki je pripeljal, prosil, naj drugič spet pripelje. Kakor da mu je bilo vseeno. Tako se je zgodilo, da je slednjič visoka trava prerasla cesto, ki je vodila do njegovega/ mlina. Morda bi bil kdo krenil med njive, toda žal mu je bilo, da bi se kolesa zarezala v zemljo in poteptala sočno travo. V mlinu so se naselile miši in podgane, pajki so kamen zapredli čez in čez, starec pa je utonil v švoje temne misli in pozabil, kdaj se je zadnjič ustavil pred vrati težko natovorjen voz. Vznemiril se je, ko se je nekega jutra prebudil in je bilo tam ob cesti vse tiho. Naglo je odšel na konec njive, da vidi, kaj se dogaja v velikem mlinu. Toda nič posebnega ni bilo videti. Le nekaj kmečkih voz je stalo pred mlinom, Iz katerega ni bilo slišati najmanjšega glasu. Kmetje so vznemirjeni hodili sem in tja po dvorišču in si glasno nekaj dopovedovali. Čez čas se je pojavil orožnik in jih začel razganjati. Starec se je vrnil v kočo. Zudnji čas so se dogajale nenavadne stvari. Okoli velike noči je bila cesta polna domačih vojakov, ki so odhajali nekam proti planinam, že čez nekaj dni so od tam pridrveli avtomobili z nemškimi vojaki. Nekaj dni se je čulo streljanje in potem je bilo vse tiho, le po cesti so korakali na to in ono stran raztrgani domači vojaki brez puške in često brez šajkače. Vsak dan se je kdo zatekel k njemu in zaprosil za kos kruha ali proje. Od teh ljudi je zvedel, da so izgubili vojno, ki so jo komaj začeli. Vračajoči se vojuki so mu tudi povedali vse drugo, kur se Je dogajalo tisti čas. 'Vendar si starec ni znal razložiti, zakaj se je ustavil veliki mlin. Ni si še skuhal zajtrka, ko ga je iz razmišljanja zdramil ropot voza izpred koče. Stopil je k oknu in ostrmel. Po zarasli cesti sta se bližala dva težko naložena vozova. Pogledul je bolje. Na vozeh sta sedela bogata kmeta iz sosednje vasi, kmeta, ki sta ga pred leti prva zapustila. Naglo se je vrnil k svojemu poslu, Sele ko sta se vozova ustavila pred mlinom in sta kmeta začela ruzbijatl po vratih, je stopil iz koče. (Dalja prihodnjič.) (Nadaljevanje) Balkanska vojna je poklicala njegovega sina, svetovna pa tudi njega samega. Stankoviča sta se borila na Marici, ob Drini in na Ceru. Oba sta šla preko albanskih gora, toda sin je zbolel na Krfu, oče pa se je boril še na Kajmakčalanu in se osemnajstega leta vrnil v svojo kočo. Bila je prazna, le ognjišče je pričalo, da so tu še prod kratkim prebivali ljudje, v mlinu pa je ostalo polomljeno mlinsko kolo. Vaško je zmeden odšel v mesto, da poizve, kje sta žena in hčerka. Povedali so mu, da so ju že pred letom našli mrtvi v koči. Kmalu potem je prišel neki človek z druge strani Morave, mlel dva ali tri mesece in neznano kam izginil. O zločincih, ki so uničili Vaskino srečo, ni nihče ničesar določenega vedel. Vaška je zlomljen odšel na pokopališče, poiskal ženin In hčerkin grob, pomolil na njem in se vrnil za deset let starejši domov. Iz vojne je prinesel nekaj denarja, kupil je nov mlin, da bi imela od česa živeti on in sin, ki ga je teže in teže pričakoval. Minil je mesec, minila sta dva, a o sinu ni bilo glasu. Ko so začeli kmetje spet, dovažati žito, so govorili, da je umrl na Krfu. Stari mlinar ni verjel niti Stevanu iz Strane, ki je trdil, da ga je pomagal pokopati. Šele ko sina niti na zimo ni bilo in je dobil uradno obvestilo o njegovi smrti, je verjel, da ga je za vselej izgubil. Odtlej se skoraj ni pokazal v mestu. Celo s kmeti nt bil prijazen. Kakor da mu ni prav, da ga motijo v njegovi samoti. Toda če se je zgodilo, da je mlin stal nekaj dni ali samo ur, mu je bilo še neprijetneje. Ljudje mu niso sicer mogli prinesti tolažbe, a ropotanje mlina mu je hladilo nevidno rano. Minilo je nekaj let. Mesto je pozabilo na njegovo tragedijo in nanj. Kmetje so se navadili na molčečega starca, toda toliko mletve kakor pred vojno ni imel. Od onstran Morave se je namreč nekdo s svojim mlinom preselil na to stran, poleg tega sta spodnja Vaskina tovariša svoja mlina razširila na dva kamna. Vendur je zase dovolj zaslužil. Tako je bilo vse dotlej, dokler ni onstran njive, tik ob cesti, zrasel kakor iz tal mogočen valjčni mlin. Vaška je z nezaupanjem opazoval, kako so se dvigali zidovi in je le nu pol poslušal zagotavljanje svojih kmetov, tla i »»do oni vozili samo k njemu, ker tukšen mlin ne melje žita, marveč ga mečka. Zgodilo se je, kakor je slutil: v novi mlin so najprej dovažall žito daleč z železnico in uvtomobili, sčay>ma pa so obstajali pred njim tudi kmečki vozovi. Kmetje so odpadali drug za drugim. Ta in oni se je ob priliki izgovarjal, češ da hoče /.ena presejsno moko; saj njegov mlin ni imel sita, bile so navadne žrmlje na vodo. Večina pa ga je zapustila brez opravičevanja. Ni minil ščiteč In Vaskine noči so postale dolge, vlekle so se od mraka do zore kakor v večnost, bile so tudf nenavadno tihe, čulo se Jc le padanje vod« globoko v strugi) in neprijetno brnenje strojev tam od ceste. Se mesec In zgodilo se je, da po dva, tri dni nI bilo nikogar k potoku, čeprav je bila jesen; prejšnja leta ob tem času ni stal mlin niti za kratko urico. Pšenice skoraj ni videl več, ta ali oni kmetje pripeljal le vrečo koiuze, ker pri njem ni bilo treba čakati kakor v velikem vidno se ogledujemo, da ne za-denemo na mino. Nu vrhu so prej zijale tri volkulje—"i tre lupi", ki so z ostrimi zobmi režale proti severu, hoteč vso to zemljo pogoltniti. Po njih se Je nazval italijanski regiment, ki se Je leta 1915 zagnal do sem, a nI motfel dalje. Volčje so bili gladni Na Sabotinu so imenovali "sveto cono", prav na vrhu Je še hišica čuvaja, v kateri je bil nameščen majhen muzej z vojnimi trofejami in album za vpis obiskovalcev; čuvaj jim je pro-dajal razglednice in jim stregel z okrepi ih. Po teh goličavah so sprehodi v zgodnji pomladi najlepši. To stran vrha je polno majhnih modrih sviščev, vellkonočnlc, onstran v nevarnem skalovju pa dišečih avrikljev. Mogočno do nI svetogorski zvon. Vha tesna Narodni magazini Na Poljskem so začeli nedavno odpirati nove narodne maga-zine, da bi čim bolje preskrbeli široke ljudske hnnožlce z Industrijskimi In kmetijskimi proizvodi. Doslej je bilo teh maga zinov v državi 84, nameravajo pa se v tem mesecu odpreti nadaljnjih 70. Narodni magazlnl so imeli v dveh letih 2 in pol milijarde zlotov prometa, od tega 210 milijonov zlotov čistega dobička. Računajo, da bo znašal promet v letu 1948, 20 milijard zlotov. Obnova Vroclawa Meščani tega od vojnih pusto-šenj hudo prizadetega kraja so pričeli na (»obudo poljske delavske stranke in poljske socialistične stranke «»bnavijati svoje mesto. IVI ne je prostovoljno udeležilo .'10 (HM! prebivalcev s skup no 49.000 delovnimi .dnevi. Z množično ud«l«žbo j« bilo o» pravljeno delo, čigar vrednost znaša 5 in |wl milijona zlotov. Dtvldence ločna pialan* hranilcam bres prestanka ta od lela !•••