Tečaj LUI.
i
Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr
pol leta 1 gld. 75 kr
četrt leta 90 kr
po
pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto
40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni
Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo
se plača za vsako vrsto
za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr
trikrat 15 kr
Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic
V Ljubljani 27. decembra 1895.
Vabilo
na
naroébo
Obrtni stan je pa jedro slovenstva v mestih. Naš list bode zmatral zatorej za svojo dolžnost ozirati se na
»
Novice" nastopajo z novim letom svoj LIV. tečaj, potrebe tega stanu. Branil bode njegove koristi in po-
lepo zgodovino imajo že za seboj in ponašati se morejo učeval ga o napredku raznih strok.
s tem, kar so storile za probudo in napredek naroda slovenskega. Prebile so v tem času mnogo hudih bojev,
poucnem
ba
delu bodemo poskrbeli za pouk in
svojih čitateljev. Gledali bodemo, da bodemo v
njimi je bil dolgo združen ves napredek slovenstva. novem letu po možnosti prinašali več krajših spisov, s
katerimi je čitateljem najbolj ustreženo. Več dobrih spisov
Od kar imamo Slovenci dnevnike
seveda pomen
No
vic
u
se nekoliko pomanjšal, a vendar ni nikakor premenul. oci raznih pisateljev imamo na razpolago
V dolgem času svojega obstanka so se vedno borile
>
dom, cesarja in to geslo
pod starim geslom vse za vero
bode jim vodilo tudi za naprej. Seveda pred vsem se bodo poganjale za narodnost, ker je pri Slovencih še v največji nevarnosti. Skušnja nas tudi uči, da kjer narodnost propade, tudi z vero ne stoji najbolje. Narodnost gojiti je Slovencem tem bolj dolžnost, ker se Nemci tudi že odrekajo liberalizmu in konservatizmu in se vedno bolj postavljajo na narodno stališče. Zgodovina poslednjih desetletij nam kaže, da fse v Avstriji ne dajo stranke osnovati po istih načelih, kot so v drugih državah, ker Avstrija je po velikem številu svojih narodnostij nekaj posebnega. Tako dolgo, dokler se ne izvede popolna narodna jednakopravnost, so pa v naši državi v prvi vrsti
Skrbeti pa posebno mislimo v novem letu, kakor
#
smo v minolem, da bode list prinašal obilno novic iz vsega sveta. Prizadevali si bodemo v tem oziru doseći neko popolnost.
Obraćamo se do svojih naročnikov, da nam osta-nejo zvesti in nam še kaj novih pridobe. Vstrastne boje se naš list ne bode spuščal, če tudi bode z odločno besedo branil proti komurkoli svoje narodne koristi, kar
bode temložje storil, ker
popolnoma neodvisen.
Zato
pa svoj list priporočamo zlasti tištim, ki niso prijatelji brezplodnih prepirov, ki pa vendar odobravajo odločno zagovarjanje narodnih koristij.
Dolžnost pa nas veže koncem leta,
da
izrekamo
potrebne narodne stranke
tem je računati nam Slo
vencem in po tem se bode ravnal tudi naš list
Kakor
čas zadnja leta, bodo tudi v novem letu
tudi zahvalo vsem sotrudnikom in jih prosimo, da nas tudi podpirajo še v bodoče. Posebno bode nam ustreženo, ako ob kratkem poročajo o raznih dnevnih dogodkih.
Novice" zagovarjale razširjenje volilne pravice
Zgodo
Cena „Novicam"
ostane dosedanja in sicer
jjllU T 1VV	uugv T til JU1V A 14CJKJJL J. j VIJIJ V f	^/a v» Î	o ^v	'	'
vina nam dokazuje, da so slovanski narodi sprva bili de- po pošti prejemane za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld.
mokratični in je torej ta demokratizem združen nekako s slovansko narodnostjo. Slovanski značaj Avstriji se bode tem bolj kazal, čim širji krogi se bodo udeleževali političnih pravic.
Kmetski stan je tišti, iz katerega je izšlo največ slovenskih mož in je še sedaj trdna opora slovenski narodnosti. „Novice" so vedno zastopale interese tega stanu
in za četrt leta 1 gld
leto
gld. 50 kr., za pol leta
tiskarni prejemane za celo
1 gld. 75 kr. in za četrt
leta 90 kr.
Naročnino prejema:
J. Blasnikova tiskarna v Ljubljani
Uredništvo in upravništvo
in bodo ga tudi v bodoče. Potegovale se bodo zanj v svojem političnem delu in poučevale ga v kmetijskem oddelku o kmetijskih in drugih narodnogospodarskih vpra-šanjih.
99
Novic".
506
Étd&á&^d^^áiá^	ît & fa ífi it* rfc & ft- & & & & ítiáři & &
i sípisr	f
Konec leta.
Letošnje leto bliža se svojemu zatonu in prihodnja številka našega lista že iziđe v novem letu. Kakor je že navada, tudi letošnje leto za Slovence ni bilo veselo. Naše pridobitve na političnem polji so jako majhne. Pridobiti niti nismo mogli ljudskih šol v Trstu, Gorici in na Koroškem. Ljudska šola v Gorici je sicer na papirji pridobljena, Slovenci imajo v rokah razsodbo vseh in-stane, a ta razsodba se še ni izvršila, ker merodajni organi nimajo dovolj odločnosti, da bi prisili goriški mestni zastop, da bi izvršil, kar se mu je zaukazalo. Kar se pa tiče ljudskih šol v Trstu in na Koroškem se pa Slovenci še nismo za korak približali vresničenju novih želja.
Jedina znatnejša pridobitev Slovencev v minulem letu je celjska gimnazija. Hud boj smo bili zanjo, a naposled se je le otvorila. Uravnana ni tako, kot bi bilo želeti, a Slovenci smo z malim zadovoljni, in se veselimo, ako nas le vlada ne tepe. Seveda celjsko pridobitev pa tudi višje cenimo, ker vidimo, kako bode v oči naše narodne nasprotnike. Predlagali so že v budgetnem odseku, da naj se opusti ali pa drugam premesti. To se seveda ne zgodi, ker je z obilnim obiskom dokazana potreba ta-cega zavoda v Celju.
Položaj Slovencev v deželnih zborih je pa jako slab. Zaradi hudih napadov nasprotnikov, morali so Slovenci ostaviti štajerski, tržaški, isterski in goriški deželni zbor. V goriški deželni zbor pojdejo Slovenci, kajti tukaj je razpor bolj gospodarsk in je upanje, da se bode na njih želje vsaj nekaj oziralo, če pa bodo mogli kmalu Slovenci sodelovati v štajerskem, isterskem in tržaškem deželnem zboru, je pa še jako dvomljivo in je mnogo odvisno od tega, kako stališče zavzame vlada. Mej slovenskim prebi-valstvom se pa često izraža mnenje, da je najbolje, da Slovenci v te deželne zbore ne pojdejo, dokler se razmere kaj ne premene.
Na Dunaji je ob začetku letošnjega leta vladala koalicijska vlada, in lepo vzajemno so postopali konservativci, levičarji in Poljaki. Jedinost mej temi strankami se je pa razbila ob volilno reformo in celjsko vprašanje in odstopiti je morala vlada. To je pa vsekako bil hud udarec za zjedinjeno levico Šla je zlasti po vodi politična slava njih vodje Plenerja, katerega se je nekaj časa celo Taaffe bal. Obrabil se je popolnoma za svojega osemnajstmesečnega ministrovanja in zadovoljil se je z
me8tom predsednika skupnega najvišjega računišča in tako se za zmiraj odtegnil politiki.
Za levico je to hud udarec, ker nima mnogo sposobnih mož za vodje. Baron Chlumecky je prevzel vodstvo, a on ni mož, da bi mogel dolgo ohraniti jedinost mej stranko. Bolj demokratični elementi ž njim niso nič zadovoljni. Pa tudi cela vrsta drugih vplivnih levičarskih poslancev se je umaknila političnemu življenju. Vedeli
niso nobenega pomočka, kako bi se mogel zabraniti daljši propad stranke, in so se umaknili. Predlagalo se je več nas veto v, kako bi se stranka preosnovala in poživela, govorilo se je, da vzame več socijanih točk v svoj program, a nič tacega se ni izvršilo, ker vse ovirajo skrivne
(	Sf	mm	m	m
moči židovskega kapitalizma. Židovski kapitalisti so bili povzdignili levico in kaže se, da jo tudi pokopljejo.
Na Dunaji je prišla ob ves vpliv, kar so pokazale volitve za mestni zastop, pri katerih je levica ohranila jedva tretjino mandatov. Do nekdanje popularnosti gotovo levica več ne pride, naj jo tudi vlade še tako podpirajo. Seveda Slovani se pa ne moremo posebno veseliti tega propada. Na mesto levičarjev stopajo sedaj življi, ki so nam še manj prijazni, krščanski socijalisti in nemški nacijonalci, kateri celo močno gleda jo čez mejo.
Po padci Windischgrátzovem in kratki začasni vladi Kielmanseggovi prevzel je vlado Poljak Badeni. Kakšna bode njegova vlada, sedaj še nobeden prav ne ve, če tudi je že skoro tri mesece na krmilu. V svojih govorih je Badeni prijazen skoro vsem stránkám, storil pa vendar še ničesa ni, iz cesar bi mogli sklepati, na katero stran jo bode nagnil. Jedino to je gotovo, da sedanja vlada
ni prijazna protisemitom, kar je pokazala s tem, da ni
i
Luegerja priporočila v potrjenje za dunajskega župana.
Nekako so se zboljšali tudi odnošaji mej Mladočehi in vlado, a Badeni še vendar ni ničesar storil, s cimer bi znatno olajšalo to približanje. Še vedno je grof Thun za namestnika v Pragi, in ž njim se Mladočehi nikdar
sprijazniti ne morejo.	. j rf
Nastop Badenijeve vlade je naredil začetek nekemu preosnovanju strank. Pred vsem so nekateri nemški konservativci zapustili Ilohenwartov klub, ki je vsled tega zgubil nekoliko svoj nemški značaj. Pripravlja se pot, da bi se v njem zjedili tuli vsi jugoslovanski Slovani. Tako bi postal ta klub po svoji večini nekak slovanski klub. To bi vsekako bilo le želeti. Ssveda ovira uresničitev tega naš domač razpor na Kranjskem.
Će je doma tako
hud razkol mej obema slovenskima strankama, tudi na Dunaji ni lahko mogoče skupno delovanje. Zato pa mora vsak pravi rodoljub obžalovati naš domači prepir, ker utegne imeti slab vpliv na vso avstrijsko notranjo politiko.
Mej krščanskimi socijalisti, novo ljudsko katoliško stranko in nemškimi nacijonalci se pa vidno kaže neko približanje, če tudi se v verskih vprašanjih ne strinjajo. Res, da naravnost še nočejo priznati, kaj jih vkup vleče, a vidi se, da se pri njih kaže, da moc nemške narodne ideje premaguje njih druga načela. Pričakovati je, da se polagoma napravi velika nemškonarodna stranka.
Potrebno bi bilo, da bi tudi Slovani mogli proti taki nemški stranki postaviti podobno slovansko stranko. Žal, da ničesa ne kaže, da bi novo leto nam přineslo tako zbližanje. Mnogo se je že govorilo in pisalo o slovanski vzájemnosti, a v dejanskem življenji se pa še le premalo opaža in to nas ne more z veseljem naudajati
Gotovo jedno najvažnejših vprašanj v avstrijski notranji politiki je volilna \\forma, in baš v tem vprašanji

50?
v minolem letu nismo prav nič napredovati. Mej stran-kami se ni doseglo nobeno zjedinjenje. Nekaterim stránkám bi pa bilo najljubše, da se to vprašanje sploh opustí.
Njih želja se ni izpolnila. Sedanja vlada je tudi izdelala
%
nekak načrt, a se ž njim prav ne upa na dan, morda se boji, da jo volilna reforma pokoplje, kot je že dve vladi.
Sploh je pa politični položaj sedaj v Avstriji silno nejasen, kakor je še jedva bil kedaj. Vse stranke bodo z nekakim upom, pa tudi z nekakim strahom stopile v novo leto. Vsa politična bodočnost je zakrita v nekako meglo, v kateri se vidijo neke nejasne podobe, ki dajo povod mnogemu ugibanju.
Tudi mi Slovenci od bližnje bodočnosti nič poseb-nega ne pričakujemo. Govori se, da bode Badeni vladal po načelih Taaffejevih, a zastonj bi pri nas kdo iskal tistega veselja, ki se je kazalo, ko je grof Taaffe bil na-stopil vlado. Vidi se, da smo ta čcs preživeli mnogo prevar, da nas lepe besede več ne omamijo, in da ho-
v
čemo dejanj. Želimo, da bi leto, katero nastopimo, za nas bilo ugodneje, nego je bilo minolo, pred vsem pa želimo, da nam novo leto prinese domačo slogo, ki je prvi po-
' 4
goj vsakemu narodnemu napredku,
Politični pregled.
Dr. Lueger in Slovenci. — „Slovenski Gospodar" je jako navdušen za dr. Luegerja. Ko so nekateri slovenski listi izrekli neugodno mnenje o tem moži, je „Slov. Gospodar" navel naslednji dogodek, katerega mi ne dvomimo. Na Zidanem mostu je minolo polet;e govoril nek slovenski narodnjak z dr. Luegerjem. Poslednji je zagotavljal, da on ni nasprotnik Slovencem, da bodo kršćanski socijalisti morali glasovati proti slovenski gimnaziji celjski le zaradi bližajočih se volitev dunajskih. To pa Slovencem ne bode škodovalo, ker jim je tako večina zagotovljena. Ko bi pa dvojezična gimnazija celjska imela priti v nevarnost, bodo pa že krščanski socijalisti prihiteli Slovencem na pomoč. Mi imamo pred vsem na to omeniti, da bi krščanskim socijalistom ne bilo toli zameriti, da so glasovali proti celjski gimnaziji, vsaj so tudi nekateri levičarji. Pomisliti je pa, da je krščanskosocijalna stranka napela vse sile, da bi se zavrgel zaradi celjske dvojezične gimnazije in to jedino zaradi te gimnazije budget v tretjem branji. Za druge točke budgeta so namreč bili kišČanski socijalisti. To, da so skušali zaradi celjske dvojezične gimnazije vreči ves budget, pač dovolj dokazuje veliko sovraštvo krščanskih socijalistov do Slovencev Nobene lepe besede Luegerjeve stvari nič ne premene. „Deutsches Volksblatt*', ki ima tesno zvezo z Luegerjem, pa te dni naravnost oporeka, da bi Lueger bil s kakim Slovencem govoril. Vodja krščanskih socijalistov bi torej sedaj
•»1*1	*	á
rad utajil svoje besede. Ker se pa nekateri toliko navdušujejo za dr. Luegerja, naj še neko stvar poklicemo jim v spomin. Dunajski „Vaterland", list, kateremu pač nikdo ne bo oČital liberalizma, list, kateri se more ponašati, da njegovo pisavo odobravajo školje, je pred dvema letoma poročal, da je dr. Lueger rekel na nekem shodu, da na tem ni dosti ležeče, če kdo na Boga veruje ali ne, temveč le vkupe je treba držati proti židom. Čudno se nam zatorej le zdi, da smatraj o Luegerja za dobrega katoličana ljudje, kateri niso mogli Svetcu odpustiti, ker je rekel, da vera ni na dnevnem redu evropske politike. Mari tu ni malo dvojna vera. Če je dr. Lueger zares tako govoril, ne vemo, a spominjamo se tudi ne, da bil „Vaterlandu" zaradi tega poslal kak popravek. Še nekaj. Te dni so imeli na Dunaji nemški nacijonalci shod, na katerem se je bilo močno
zabavljalo proti krščanskim socijalistom, ki hočejo pod pretvezo protisemitizma pogladiti pot konkordatu. Eeklo se je, da se jim morajo nemški nacijonalci hudo upreti. Le eden krščanski socijalist je našel pri njih milost, kajti njemu zaupajo, da ne misli delovati za klerik alizem in to je dr. Lueger. Jeden govornikov je tidil, da bode dr. Lueger se pokazal za pravega nemškega nacijonalca, ki postane župan dunajski. Nam se tudi tako dozdeva, a prav za prav se je že bil pokazal, ko je bil voljen za župana, kajti naglašal je, da bode gledal, da bodo mogli le nemške narodnosti možje postati učitelji na Dunaji. Sploh se bodo navduševatelji za kršćanski socijalizem kmalu prepričali, da je Lueger vse nekaj druzega, nego so pričakovali.
Državni zbor je dovolil zacasni budget za prvo četrt-letje in v soboto odšel na počitnice. Snide se zopet sredi februvarija. V petek je govoril slovenski poslanec dr. Gregorec in vladi razloži! slovenske težnje. Posebno je naglašal, da vse vladne obljube za nas nimajo nobene cene, če bode poslušala Nemce in Italijane, kaj vse smatrajo za izzivanje. Če je kje treba železne roke, jo je treba na mesto namestnika v Trstu postaviti zares avstrijskega moža. Slovenci pričakujejo od vlade dejanj, ne pa besed. — Obžalovati je, da državni zbor se še ni lotil domovinskega zakona. Stvar se odlaša, ker levičarjem ne ugaja.
Konservativna in katoliška ljudska stranka. —
Mej konservativci in katoliško ljudsko stranko je sedaj hul boj. Posebno „Vaterland" pošteno krtaci Dipaulija in somiš-Ijenike. V tem listu je objavil štajerski poslanec Hagenhofei neko izjavo, da se je Dipauli proti njemu izjavil, da se za dunajské protiliberalce (protisemite) njegova stranka ne bode potegovala, ker se ne strinja ž njih bojnimi sredstvi. Novo stranko je samo zaradi tega osnoval, da od „Reichsposte" (glasila krščanskih socijalistov) zapeljano mlajšo duhovščino pripelje na pravo pot. S postopanjem „Reichspostinim" pa ni zadovoljen in misli ustanoviti svoj list. To je Hagenhofer že bil povedal pri posvetovanji štajerskih konservativcev v Gradci, in mu je pritrdil baron Morsey, ki je pristopil Dipaulijevi stranki. Vzlic temu pa skuša Dipauli utajiti svoje besede. Štajerski poslanec Kaltennegger, znan poštenjak, ki je govoril tudi za dvojezično gimnazijo v Celji, pa je stvar pojasnil v državnem zboru. On gospode dobro pozna, ker je ž njimi bii v klubu. Povedal je, da je ves razpor napravil baron Morsey, ki je ježen, da ni minister postal. Po tem takem je hrepenenje po posvetni časti uzrok razporu, gospodje torej niso nič boljši, kakor druge stranke. Pomenljivo je pa, da za Dipaulija in Mor-seya se na vso moč potegujejo nemški nacijonalci. Že v državnem zboru so nemškonarodni poslanci jima kazali svoje simpatije, in vsi nemškonarodni listi ju zagovarjajo in s cepcem bijejo po Kalteneggerji. Nemški nacijonalci morajo že vedeti, zakaj jim je Dipaulijeva skupina najbolj pri srci.
Plemenitaši v politični službi. — Mladočeški poslanec Formanek je v državnem zboru krtikoval, da se v političnih državnih službah daje prednost plemenitašem. Tako je princ Konrád Hohenlohe v petih letih postal okrajni glavar, Al. grof Trautmannsdorf je 1886. stopil v državno službo in je tudi že okrajni glavar, dočim bodo njegovi tovariši morali še dolgo biti okrajni komisarji. Grof Montecuculi je přeskočil 21, Grof F. Thun celo 30 uradnikov, ki so bili pred njim. Zbornica je pritrjevala govorniku, samo zastopniki plemenitašev so delali malo kisle obraze, ker se kdo upa ugo-varjati temu, da se jim povsod daje prednost. Formanek je pa potem naštel šest vladnih svetnikov pri namestništvu v Pragi, ki ne znajo češčine. Skoda, da govorniku niso znane razmere na Primorskem, Koroškem, Štajerskem in Kranjskem. V vseh teh kronovinah so vladni svetniki, ki ne znajo druzega deželnega jezika nego samo blaženo nemščino, redko bi pa katerega staknil, ki bi znal slovenski ali hrvatski.
Oproščeni protisemitje. — Dne 16. t. m. je pred
dunajskim deželnim sodiščem bila obravnava proti trem proti-
*
508
semitom, ki so bili toženi javnega nasilstva, ker so razpršili vino. Neverjetno je pač, da bi se oslabeli Italiji ta manever
nek liberalen shod. Sodišče je vse tri oprostilo
Ćeško-nemška sprava
Mladočehi mislij
) v deželnem zboru predložiti popolen načrt zakona za spravo med
posrečil.
Nemci
in
Čehi
za
vse
tri
kronovine češke krone
se raztegovala tudi na Šlezijo in
spravo seveda ne bode sedaj še nič, ker Nemci nočejo sli-
šati o nobeni spravi,
Moravsko. Kako so Nemci pravični Cehom, so pokazali te dni, Da bi se ne osnovalo v večinoma slovanski Moraviji češko
potegujejo za nemško vseučilišče v Brnu, če
se
vseučilišče,
tudi imajo Nemci v Avstriji že pet vseučilišč, Čehi pa le jedno.
Seveda,
dokler
bodo Nemei mislili, da imajo kako pravico
dolgo
na kako
sami gospodovati v Sleziji in Moraviji, tako spravo niti misliti ni.
Socijalizem se kaže na Ogerskem močneji nego v Avstriji. To se je pokazalo v veliki občini Oroshazi pri občinskih
poklici in vzgoji.
(Konec.)
Mnogo poklicev je, pri katerih osebna vrednost ne pride toli v poštev, kakor pri krojaštvu; kjer že delo
samo člověka k gibanju sili in ni treba, da bi bila prid-nost tako stanovitna in trajna. Ker se je skoro povsod
Madjari bi bili radi přivábili
služi
volitvah. V občinski zastop je voljenih osem socijalistov.
Ogerski Rumuni.
Rumune, da bi se udeležili razstave ob tisočletnici ogerske ne pomisli države. Vsem rumunskim listom je poslal dotični odbor brez-plačne vstopnice in razna poročila o razstavi, da jih priobče. Rumunski listi so pa vse poslane stvari vrnili, ker nočejo o nameravani razstavi ničesa slišati. Rumunsko prebivalstvo se
vpeljalo delo od kosa, počasen delavec jedva toliko za
da se preživi, ravno tako tudi težko shaja tišti, ki
»
u
kadar
obrtu „slabi časi potno palico.
dosti delà, da so naravno v našem
î
ko je nehote treba poprijeti za
po
Kar se stvarnega tiče, so zahteve jako različne, ni
razstave sploh ne udeleži. Ko nosti posnemale Rumune,
še druge nemadjarske narod-Madjari bili v zadregi, kajti ne
imeli bi dosti razstaviti pojmov o njih kulturi.
in
svet bi potem ne dobil najboljših
Volitve v Stomfi.
Več učiteljev je volilo v Stomfi
kakor ni potrebno, da
slednji moral znati najfineje
delo
Ljudje jednako ne zahtevajo in zato pa slabši de
lavec težje izhaja. Dobri delavec se lahko zadovolji z na vadnejšim delom, ako finejšega ni, manj izobražen pa na-
pristaše katoliške ljudske stranke. Zaradi tega so jih pa takoj sprotnega ne more. Zaradi tega naj pa vsak gleda, da
odstavili in pouk na šoli se je prenehal. Tako delajo viteški se nauči, kolikor se Madjari.
more.
Nemčija.
Da
bi
se
kje vlada tako semtertja
Nekateri stariši posebno izbirajo mojstra,
kate
remu bi dali sina učiti. Tare jih skrb, kako se bode rav
lovila, kaj in kako je storiti in postopati v tej ali oni zadevi, ni pač nikjer kakor v NemČiji. Ministri so si v na-	nalo z otrokom, katerega ljubi vsaka mati ali oče. Mnogi
sprotji in postopajo na svojo roko, cesar pa tudi rad na	se boje strogega mojstra, če tudi je to najboljša lastnost
svojo pest kaj ukrene. Minister notranjih del je na svojo pest	za vzgojevanja. Seveda mora biti strogost združena s pra-
ízdal znani oštri ukaz proti socijalistom. Moral je iti, ker ni , . .- .	, . v . : V1 . , ,,
postopal v soglasji z ostalo vlado. Sicer bi sploh vsa nemška	vičnostjo. Nikakor ne daj v učenje dečka mojstru, kate-
vlada najraje takoj ugonobila vse socijaliste, a ne more jih in	rega strogost je surovost. Ne dajaj sina tistemu v učenje,
boji se jih. Najinteresantneje pa je, kako postopa cesar sam. kateri učence le izkorišča. Kdor s svojim obrtom ne stoji
Spraševat hodi za svet kneza Bismarcka,
katerega
dobno tako samovoljno odpravil. Ravno te dni se je namreč mudil pri njem. Pravijo, da ga je šel vprašat za svet, kako bilo uničiti socijaliste. Značilno za nemške razmere je pač
SV0Je" na svojih nogah, kateri brez delà učencev izhajati
ne
more, ni pravi mojster. Seveda s tem ni rečeno

da bi
učenec ne smel ničesa pripomoći k premoženju svojega
to. Drugod se o važnih stvareh posvetuje cesar s svojimi mi- mojstra, vsaj je ravno v njegovem interesu, da je priden
nistri, nemški cesar pa je videti, da ne zaupa tega svojim in hiter, kolikor
ministrom, ker drugam hodi po svete, in to celo k ljudem. katere je kot svoje nasprotnike svojedobno od sebe odpravil.
Turčija.
Vstaški poboji se ponavljaj o. Velevlasti
mogoče. Mojster sam mora vedeti, kaj od učenca v mladosti more in sme zahtevati. Njegova vztrajnost in delavna zmožnost mu nikgar ne sme biti
pa se ne upajo z resnobo prijeti Turčije. Posamezno se vsaka
merilo za delavno zmožnost nerazvitega dečka.
Svojih
velevlast boji to storiti iz strahu pred drugimi, skupno pa ne skrbij in tožeb ne razodevaj mlađemu člověku, ako mu nastopijo proti Turčiji, ker niso edine in hoče vsaka pri vsej nočeš v kalu zadušiti upanja v boljšo bodočnost. Ni treba,
stvari imeti svoje posebne koristi. Rusija postopa zase. strija, Anglija pa tudi večinoma vsaka zase. Anglija tega jako nevoljna, ker je ne vede vse, kar ona želi
Av-vrhu Ona je
da bi učenec premišljeval, da njemu tudi boljše ne pojde, kakor mojstru, če je v žalostnih razmerah.
Sploh pa morajo stariši in mojster v
sprožila arménsko vprašanje, češ, da ji bo korist. Toda kmalu
se je videlo, da Angljija sama nima ondi govoriti. Posegla zaupati. Vsaka pritožba ucenčeva ni opravičena. je vmes Avstrija in posebno nevoljna je Anglija, da je zasluga
drug druzega
Kdor
Rusije, da je sultan dovolil velevlastim še po jedno vojno la-
hoče biti krojač, mora se začasa učiti služiti in ubogati
dijo pred Carigrad poslati.
donske razmere korenito reformovati, matijam, kakor so v Armeniji Da si
TurČija namerava baje make-
da se ogne takim ho-
To bode moral vse življenje, če tudi v drugi obliki se mlad tega pri vadi, mu pozneje ne bode težko.
Če Tudi
v Makedoniji več nobeno delo naj mu ne bode prenizko. Rokodelci so svo-
narodnostij, vendar se bo Turčija v prvi vrsti ozirala na Bol- bodni gospodje, kakor redkokateri stan, a vendar ne tako
gare,
ker se ji ni bati,
da
Grška se upali temu ugovarjati
financijelno propali Srbija in
Italija hrepeni si pri teh zmešnjavah v Turčiji pridobiti Albanijo, v kateri biva tudi nekaj Italijanov. V Italiji se je že ustanovilo neko društvo iz-
gospodje, da bi jih fizično delo po mnenji sveta poniže
valo naj
V delu je rokodelčeva sreča, čast in ponos, tiasprotno
prepusti „višjim" stanovom,
ki
se težje otresejo
seljenih Albanov,
ima namen gojiti zveze s svojo domo- predsodkov.

500
jedno in sicer jako kočljivo stvar je še omeniti valja. Svinjski hlevi so navadno temni, zaduhli in vlažni
pri vzgoji učencev. To poglavje se tiče delavskega vpra- in to vse ne pospešuje zdravja živali.
Jaz ne vem, je li bilo kdaj drugače. Kolikor se
šanja.
morem spominjati, in to
Umen gospodar bode pa gotovo skrbel za čistost v
že nekaj let, da je redek svinjskem hlevu. Za to tak hlev ne sme biti prenizek, delavec, ki bi kaj iz svoje volje ali dobrega srca pripo- da se zrak v njem prehitro ne spridi. Tla naj so malo
mogel
strokovni ali pa duševni izobrazni učencev. Naj
nagnena
i
da se gnojnica odteče. Dobr
če se razdeli
delavci še toliko govore o skupnosti, človeški ljubezni in hlev z opeko na stranski rob postavljeno v dva delà.
podobnih stvareh, na učence se nikdar ne ozirajo
dosti.
Zgornji oddelek se nastelje, spodnji pa ne. Prašiči se
Kaže se, kakor bi otrpnel egojizem tu imel roko vmes. kmalu navadijo, da le v gornjem oddelku leže, v spod-
To tudi ničesa ne de, dokler se delavci sploh za vzgojo njem oddelku pa odkladajo svoje blato. Prašiči so tako učencev ne brigajo, in v čast inteligentnih delavcev lahko vedno čisti, kar je v korist njih zdravju.
rečem, da se navadno tudi tako godi; slabo je pa, če
bolje je pa, če se za prešiče napravi iz drogov
na učenca na neprimeren način delavci vplivajo in ga nekak nizek oder. Drogi se polože na štiri podolgo pri
zamotajo v politične stvari. Treba je dolgih britkih sku- ložene kole
?
tako

da
pod njimi malo prostora. Na ta
senj
î
predno se mu duh tako pomiri, kakor je bil miren oder se nastelje. Prašiči se kmalu navadijo, da na odru
poprej.
spe. Tak oder ima to prednost, da scalnica odteče skozi
Noben [mojster pa ne more zahtevati, da bi delavci droge, ako kak prešeč tudi zmoči svoje ležišče.
Po tlaku hleva je potreba narediti žlebove za odtok
zastonj zgubljali čas z učenci ; toliko pa mora zahtevati, da se delavci udajo njegovim zahtevam glede učencev. gnojnice. Mnogi imajo navado, da za to narede pokrite Ne da se opravičiti, če se nespridenemu dečku iz srca iz- kanale. To pa ni dobro. Taki kanali se radi zamaše in
rujejo idealna čuvstva, če se člověku, ki vesel in po- se težko snažijo.
njih se pa posebno rade naselijo
gumen zre v prihodnjost, pokaže slaba stran sveta, ka- podgane, ki so prava nadloga za vsak svinjski hlev.
tero so napravili in ju vzdržujefa človeška hudobija in lakomnost.
Predali v svinjskem hlevu naj
b' do
zidani, kajti
les se močno navzame vlažnosti in hitro gnije. Ravno za-
Mojstrom in delavcem se priporoča, naj ljubeznjivo radi tega naj se napravi tlak od cementa. Tak tlak, če
in pravično ravnajo z mladim naraščajem, naj že pri tem računajo na hvaležnost ali pa ne. Tako ravnanje je člo-
malo
nagnen
»
se jako lahko čedi, ako se
polije z
vodo.
Večkrat se pripeti, da svinja poleži mlada pra-
veška dolžnost in le s tem je mogoče vzgojati značaje, seta. To se pa lahko prepreči, ako se 25 cm od stene in Dobro vzgojeni in značajni delavci ne bodo nikoli v škodo ravno tako visoko napravijo železni drogovi, najbolje stare
niti mojstru niti delavstvu, temveč bode zveza mejseboj- plinove cevi, ki se dcbe po ceni
prostoru, ki tako
nega sporazumljenja. Le tako je mogoče ustaviti nazado- nastane, se prašički kaj lahko gibljejo in leže blizu stare
vanje
našega
obrta in produkcijo zavrniti v oni
tir

kakor to žele pošteni in delavni ljudje po in kar bodo tudi dosegli !
vsej
pravici
svinje, a se vendar ni bati, da bi jih poležala.
Poleg tega naj se v vsakem hlevu, v katerem so stare svinje in praseta, napravi tudi oddelek, kjer bodo se mogla praseta sama krmiti, ne da bi stara svinja mogla
Obrtnij ske raznoterosti.
Premembe
obrtnijskega reda. Trgovski minister
předložil zbornici poslancev načrt novega obrtnega reda tem obrtnem redu bodemo še večkrat govorili. Danes
to-
liko rečemo, da .se želji malih obrtnikov pri njem ni dosti
oziralo, v njem bi zastonj iskali kacega varstva malega obrt-
nika pred velikim industrijcem.
Reci
pa tudi moramo,
da
do njih korita. Pri taki vredbi svinjskega hleva se bode svinjereja bolje izplačevala, nego se pa sedaj.


Kmetijske raznoterosti.
Konoplja sredstvo proti žitnému molu. Na Fran-
coskem so se prepričali,
da
izhlapenje konopelj přežene
nimamo upanja, da bi sedanji državni zbor načrt kaj zboljšal. žitne mole. V neki žitnici je bilo 200 hektoiitrov žita, kate-
Vrednost železa.
Kos
železa,
velja
neobdelan
rega so se zelo lotili žitni moli. Slučajno so pa v to žitnico
30 kr., dobi vrednost 1 gld., ako se iz njega izdelajo podkve, dali nekaj konopelj. Drugo jutro so našli na postrešnih brunih gld. 50 kr., ako se iz njega naredi kmetijsko orodje, obdelan polno molov, ki so iskali izhoda, ker jih je pregual duh konopelj.
kot obrtnoumeten izdelek doseže vrednost 15 gl., podělán v igle
Voda in pica za koze. Voda za koze mora
biti
25 gld., podělán v gumbe 250 gld., v urne zmeti in kazalce sveza in po zimi se mora malo ogreti, da živali ne zgube
pa celo vrednost 1500 gld.

preveč telesne gorkote. Koza ljubi suho piČo, vodena piča ni dobra zanjo, torej tudi mokra trava ne.
«a-
I

Kmetijstvo.
r*
= B
Sit iti if»	ítiífc	ífi ffc tf, ffa ft ft. %
Svinjski hlevi.
Svinjerejo v naših krajih mnogo to ovira, ker nimamo dobrih svinjskih hlevov. Ljudje ne pridejo do prê-
ts i € =
€
Poučni in zabavni del.
B *
» B
Petdesetletnica Ahaceljnove smrti.
Dne 23. novembra je minulo 50 let, od kar je
pričanja
mislijo,
da svinja tudi potřebuje čistosti. Mnogi celo v Celovci umri sloveči koroško-slovenski rojak pro
da svinja tem bolje vspeva

bolj
če
se v blatu fesor Matija Ahacelj. Ta nenavadni mož je zaslužil
510
da se ga spominjamo z nekaterimi vrsticami, kajti	jim je tudi dejansko pokazal, kako se delà. Učil je
bil je izgleden in časti vreden kot profesor in uče-	kmetijstva pa tudi kmete. Rad je zahajal v svoj
njak, kot člověk in kristjan, ter kot pisatelj in ne-	rojstni kraj, in kedar je přisel domov, so ga kmetje umorno delavni domoljub. Rodil se je dne 24. svečana kar obsuli, da jim je kaj povedal. Govoril jim je po
1779.1. v Gorenčah št. jakobske fare v gornjem Roži,	več ur nepretrgoma. Za dijake je skrbel duševno, pa
katera slavna župnija nam je dala že toliko vrlih ro-	tudi telesno. Pomagaljim je v vsakteri potrebi. Sploh
doljubov duhovskega in posvetnega stanu. Po rodu je bil dobrotljiv do skrajnosti ; vse je razdal, še svojo
bi se imel prav za prav pisati „Kobentar", pa ko so obleko, tako da je imel včasih sam le eno suknjo ga v celovški šoli vprašali po imenu, je rekel, da je Da pa pri toliki milosrčnosti ni přišel sam v zadrego
»
Ahaceljnov Matija", in tako mu je ime ostalo
Nje-
živel je sam za se čisto priprosto: zjutraj je imel
govi starši so bili revni, in Matiček bi ne bil přišel prežgano juho namesto kave, opoludne pa žgance v Celovec, da ga ni blagodušno podpíral takratni namesto mesa, za malo južino pa kos črnega (rže-
šentjakobski kaplan Franc Hudelist, ko je spoznal nega) kruha.
Dal
rekši: „če ima člověk le
si je vselej napraviti le eno jed,
eno jed se mu ustavi, kedar
njegovo bistro glavo. V malih šolah je v Celovcu pomanjkanje trpěl, v prvi latinski šoli pa je dobil šti- je ima zadosti; kdor pa ima pred seboj več jedij,
pendij ali ustanovo letnih 50 gld. V drugi šoli je že še naprej, ko je že sit, in tako se preobjé, kar ni druge, gospodske otroke za plačo poučevati začel, prav in tudi ni zdravo". Njegova pijača je bila čista
tako da ni le samega sebe z vsem preskrbel, ampak voda. Bil je zvest kristijan, in če je bilo le mogoče
je podpíral še svojega bolnega očeta in svojega mlaj- šel je vsaki dan k sveti maši, ob nedeljah pa tudi šega brata, ki je za njim v šole přišel. Ko je latinske večernicam ali litanijam. šole s sijajnim uspehom dovršil,. mislil se je posvetiti duhovskemu stanu. Zgodilo pa se je, da je zbolel profesor matematike Paris pl. Giuliani, in ta je, poznavši učenost in izborne lastnosti Ahaceljnove, pred-lagal deželni vladi, naj Ahaceljna imenuje za njego-vega namestnika; tako se je tudi zgodilo. Čez nekaj časa je Giuliani šel v pokoj in Ahacelj je bil za njegovo mesto imenovan. Kot tak je služil celih 38 let. Ahacelj pa je hotel še več storiti, hotel je postati
dobrotnik ne samo dijakom, ampak celi deželi.
Zato
se je poprijel kmetijskih vednostij in se pridružil koroški kmetijski družbi. Kmetijstva se je učil tako iz knjig, kakor z lastnim delom in poskušanjem : na svojem vrtu je vse sam obdělal, rastline sadil, sadiče čepil itd.
Kmalu
postal profesor ali učenik
tudi
pri
koroški kmetijski družbi v Celovci, katera ga potem izvolila za svojega tajnika, kar je ostal do svoje smrti. Tukaj si je pridobil nevenljivih zaslug. Kmetijska družba je bila prej močno zanemarjena,
marljivi Ahacelj jej je udihnil novo življenje. 1831 do 1839 je uredoval družbin
list
Blatter
letih fur
Landwirtschaft und Industrie". Leta 1844 je družba začela izdajati list „Mittheilungen", in tudi tega je
orale
on uredoval. Nadalje je za svoj denar kupil zemlje blizu Celovca za 1700 gld., in to zemljišče je
kmetijski družbi podařil za drevesni vrt
in
druge
kmetijske poskušnje, kateremu namenu tisti svét še
danes služi. To je pač dokaz, da
pozabivši na sa-
mega sebe, skrbel le za občni blagor. Sedanje vodstvo kmetijske družbe, ki je Slovencem tako malo naklonjeno, naj bi se vendar včasih spominjalo, koliko zahvale je družba dolžna Slovencu Ahaceljnu!
Ahacelj se je pečal tudi z vremenoslovjem in je vreme opazil 33 let. Svoje dijake je Ahacelj učil z gorečo in jasno besedo, pri kmetijskem pouku pa
Narodna zavest takrat še ni bila tako probujena kakor v naših časih ; v sredi vsega nemškutarenja, pa si je Ahacelj vedno ohranil svoj slovenski značaj. Kupil je vsako slovensko knjigo, ki je izšla; in ko so v Ljubljani začele „Novice" izhajati, se jih je silno razveselil in jih vsem priporočal. Slovenske knjige je dělil med kmete. Nabiral je besede za rečnike ali slovarje, ki sta jih izdala Jarník in Slomšek. V po-razumnosti s slavnim škofom Slomšekom je na svitlo
dal „Koroške in štajerske
pesmi".
To
sicer niso
n
národně" pesmi,
nekaj je vmes narodnih, pa se
tište so popravljene, večina pa je umetnih, nekaj jih je zložil rožanski tkalec in pesnik Miha Anderjaš, nekaj pa Slomšek in drugi štajerski duhovniki-pesniki.
Ta zbirka se se spozná iz 1838, 1852).
slovenskemu ljudstvu prikupila,
kar
tega,
da je
doživela tri izdaje (1833,
ker
Svoje domoljubje je pokazal Ahacelj tudi s tem, ni maral zapustiti svoje domovine ; vabili
so
šol
na
ga v Brazilijo, vabili za [profesorja visokih Dunaj, pa ni maral sprejeti, preveč bi se mu tožilo po slovenski domovini, za katero je ves čas svojega življenja tako neumorno délai. Naš čas pač ne rodi več takih móž, saj naše dni se nihče več noče za-tajevati, mi smo v dobi uživanja in mehkužnosti. Možje omikanih krogov se naše dni nočejo več pokoriti cerkvi in Kristusu, pa tudi ne poznajo tište velikosrčne dobrotljivosti in nesebičnosti. On nam je krasen izgled možate delavnosti in telesne zmernosti. Naš dični Ahacelj naj se slovenski mladini vedno kot uzor v izgled postavlja, tako bo njegov spomin ne-
nepozabljen mej Slovenci.
i)
Mir
u
511
Varšavski spomini iz 1830
(Ruski spisal N. P. Makarov.)
- U4	' V.	•
leta
volinskem polku je služil praporščik Anderhas,
katerega so imenovali Frica.
Ta
bil prebrisan, vesel
Karakteristične pripovesti.
grodenskem husarskem polku je služil za poroč-nika neki Abramovič, ki je bil jako visoke postave in po obrazu jako podoben carju Nikolajů Pavloviču, tako da se je za časa kronanja v Varšavi 1829. leta večkrat pri-
fant, sicer pa poreden in navihan, da mu ga ni bilo para. Zaljubil se je v jako lepo gojenko gledališkega uči-lišča Kláro. Čez nekaj mesecev praznega zalezovanja in
petilo, da so po zmoti straže nastopile s puškami
>
ko je
mimo šel poročnik Abramovič in mu skazale carske časti.
vzdihovanja, je sklenil jo odpeljati, seveda ž njenim pri-voljenjem. Nekega večera je oblekel dva plašča, pokril klobuk in pod plašč pa skril kapo. Odpravil se je v gle-dališko učilišče in brez ovir je přišel v temni hodnik, kjer ga je že čakala Klara.
sreči v hodniku ni bilo nikogar ta trenotek, hitro je nanjo cgrnil jeden plašč in
Ko so se nekdaj zamenile straže, je Abramovič pe- del jej kapo na glavo in šla sta vítric iz uMlišča, ravno ljal svoj oddelek v vojašnico. Ko je korakal po Novem tako brez vsake ovire, kakor je bil přišel notri. Po tem
Svetu mimo svojega stanovanja, se mu ni nakrat več po-
vzel izvoščika in vrnil se v svoje stanovanje, pa ne v
ljubilo iti dalje v vojašnico
>
do
katere je bilo še pol- to, kjer je bival poprej, temveč v drugo, katero je bil
drugo vrsto. „Morda ne bode nikdo srečal", pomislil je nalašč najel za slučaj odpeljave v drugem delu mesta. in izročil poveljstvo staršemu podčastniku, sam je pa šel V gledališkem učilišči so se vsi prestrašili, ko so opazili,
v svoje stanovanje, kjer se je oblekel v hišno suknjo,
da
da je odpeljana jedna najlepših gojenk in razume se, da
se mirno odpočije. Mir pa ni bil dolg. Čez poldrugo uro je drugi dan že policija prišla gledat v stanovanje Ader-je přišel v njegovo stanovanje podčastnik, kateri je pe- hasovo, a je je našla prazno.
ljal stražo v vojašnico in poročil sledeče:
Minul je jeden teden, od kar je bila odpeljana. Za
Ko je prišla straža do konca Novega Sveta in sem ljubljenca bila sta srečna, kakor v sedmih nebesih.
Pa
že bil obrnil na levo v Vajsko ulico, kar pride nasproti policija je naposled le izvedela pribežališče begunke. carjevič, ki se je peljal z Belvedere. Videč oddelek brez novo stanovanje je přišel policijski komisar in naznanil
častnika, se je ustavil, poklical k sebi podčastnika in	je, da mu je naročeno, da mora takoj prijeti Klaro in
vprašal :	jo odpeljati v gledališko učilišče. Mladi častnik je pa od-
Kateri častnik je zaměnil stražo?	ločno izjavil, da nikomur nikakor ne da Klare. Skregala
Poročnik Abramovič, vaša carska visokost, od-	sta se in pogumni častnik je vrgel policijskega komisarja
iz stanovanja. Dobro vedoč, da stvar s tem še ni končana, je takoj odšel v vojašnico, izbral šest prostakov, in
Kdo je ta Abramovič ? se ga ne spomnim, pripeljal jih v svoje stanovanje, ter jih postavil v pred-
sobi za stražo. Čez dve uri se je zaslišalo trkanje na za-
govoril je podčastnik.
Carjevič je bil ravno dobre volje
kakšen je? vprašal je pobočnika, ki je sedel poleg njega
na vozu.
To je tišti častnik, ki je tako carju podoben
prte duri.
»
Kdo je? vprašal je Aderhas
vaša visokost! odgovoril je pobočnik.
Odprite! Poslan sem k praporščiku Aderhasu z
Dobro ! Spomni me
jutri pri paradi, hočem najstrožjim poveljem od policijskega podpredsednika.
ga videti, rekel je carjevič in ukazal dalje voziti.
Kaj hočete od mene? je vprašal mladi prapor
No, danes jo pa dobim, rekel je Abramovič, ko ščik, ko je odprl duri in glavo pomolil v vežo, kjer je
se je drugi dan odpravljal na parado na Saksonski trg. Pa parada se je srečno končala. Potem se je pa zaslišal glasen carjevičev glas :
stal znani komisar, ki je imel pri sebi tri policijste.
Policijski podpredsednik je zaukazal, takoj pri jeti Klaro in odpeljati jo v učilišče.
Poročnik Abramovič! Poj dite k meni!
Saj
sem
že vam povedal, da tega ne pustim
Poročnik je
šel
njemu s desno roko salutujoč, Sedaj pa ravno to ponavljam.
pričakujoč, da bode močno ozmerjan in potem pa zaprt na glavni straži.
vi tišti milostljivi gospod, ki je podoben
carju?
Ste
Poročnik ni poslušal carjevih besed. Pregovor pravi
šalim
Imam ukaz, vzeti jo s silo. Tega jaz vam ne svetujem. Vi se šalite, gospod častnik! to vam dokažem s tem, da takoj primem Klaro služabniki moji, rekel je z odločnim glasom komisar
Jaz
se pa ne
»
Mačka že ve, komu je salo snela", njemu se je zdelo obrnivši se k svojim poirejenim in poskusil s silo vdreti
v stanovanje. Pa to se mu ni posrečilo, iz prednje sobe
ravno tako.
Ste
vi tišti, milostljivi gospod, ki straže
ni
pripeljal v vojašnico?	' !	- . •
Na to se je on udáno přiklonil in rekel
Aderhasove je prišlo šest visokih, močnih brkačev, kateri so brez najmanjšega obotavljanja pometali s stopnic
policijste, pa tudi komisarja
njih načelnika. Po tem
Kriv sem vaša visokost! To se je poslednji pot so se vrnili zmagonosno zopet v trdnjavo, to je v predvodilo v mojem življenji, nikoli vec se ne prigodi.	sobo svojega praporščika, katerega je lepa Klara nagradila
Carjevič se je zasmejal in s tem se je vse končalo. z najgorkejšimi in najslajšimi poljubi.
512
Policija ni več skušala se polastiti begunke. Odpeljalca so zaprli na glavni straži cei teden.
bila vsa stvar
štitim dobrotnikom,
so pripomogli do tako lepih in koristnib
daril ubogim otrokom in še posebe zahvali 1
dež. predsed-
Po tem m ga pa izpustili in s tem končana. Klara je ostala pri njem ; v učilišče je več niso
stolnega prošta za pohod slavnosti. Na to se je
zahtevali. To se vstajo 1830. leta.
Že
nika in
razdelila mej 211 revnih šolskih otrok raznovrstna obleka in pecivo» učenec.
prvo ncč vstaje so ga bili vjeli slavnost. Za ta lepa božična darila otrokom je potrebno na-
imenu obdarovancev sta se zahvalila ena učenka in
zgodilo dva meseca
pred
poljsko
Nagovor
stolnega prošta do otrok je končal lepo-
vstaši in vso poljsko vstajo je preživel v ujetništvu Poljakov, toda ne sam, temveč vkupe s Klaro. Jaz sem že bil
častnik in se dobro spominjam Aderhasa in
lepe
Klare,
s katero se je vozil po vsej Poljski z voli,
pa
tudi s kravami.
(Dalje sledi.)
Poučni in zabavni drobiž.
Kako dolgo živijo ljudje ? Izmed 1 milijona otrok, na svet pridejo, jih umrje že v prvem letu 150.000. V drugem
letu jih umrje 53.000.
Od
do
14.
leta jih zmanjka
28.000, od 14. do 45. leta pa 500.000. Cez 60 let jih živi
170.000 sivcev, čez 80 let pa jih je od celega milijona samo še 978 na svetu, po preteku 108 let pa živi samo še
V
se
jeden.
Poprečna človeška starost je 33 let. Ena četrtina jih
bral in poskrbel posebni odbor, kateremu naceluje gosp. ces. svetnik Iv. Murnik in v katerem so gospe prof. Julija Bartlova, Ivanka Premkova in dr. Tavčarjeva ter gospe. Roza Kleinova in Julija Premkova.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je v današnji s^ji podělila nastopnim onemoglim obrtnikom
jubilejske ustanove po 25 gld. : Juriju Dachs-u, Jakobu Na-gode-tu in Mihaelu Končar-ju iz Ljubljane, Janezu Vodniku
H fcre-
gorju Slabajna iz Kamnika, Mihaelu Jazbecu iz Novega mesta in Jakobu Tomincu iz Crnegavrha nad Idrijo.
Tržaška slovenska šola. Kako postopa tržaško namestništvo proti Slovencem osvetljuje najbolje to, da je po zatrdilu „Edinosti", ki je iz najboljšega vira to izvedela, naučno ministerstvo že reši'o rekurz zaradi slovenskih tržaških sol in rešitev poslalo tržaškemu namestništvu že prve dni me-
iz St. Vida nad Ljubljano, Janezu Dekleva iz Vipave,
umrje pred 18. letom. Izmed 100 ljudij jih doživi
deseto leto.
šest-
seca septembra, a namestništvo ni še do danes rekurentev
rešitvi obvestilo
če bi se šio za kako lahonsko zadevo
tej br
Spomenik Pasteurov. V Parizu se je že osnoval
Rinaldini že drugače postopal
odbor za napravo Pasteurovega spomenika. Vidi se, da
Pa
Podporno društvo za slovenske visokošolce
kaj nagli s postavljanjem spomenikov franeoskim slavnim
na Dunaji je meseca decembra t
přejelo razna darila od
možem
slovenskih rodoljubov na Dunaji in raznih krajev slovenske
Lambroso obsojen. Trgovinsko sodišče v Rouenu obsodilo italijanskega antropologa in pisatelja Cesara Lambrosa na 2500 frankov globe, ker je v neki svoji knjigi cele tabele in odstavke iz neke druge knjige priobčil, katere pa niti na-vedel ni.	. ,
domovine. Darovali so na Dunaji
Vč
Aloj
vincijal in župnik vč
oo. minoritov
gld
Polak, pro-
. Jernej
Andrej ka, c gardi, jutant uradnik
kr
5 gld. ;
pešpolka
gld.;
ritmojster pri Nj. Veličanstva arsijerski tel g. M. Žunkovič, c. in kr. nadporočnik in
gld
Aloj
ad
Karba c. kr. poštni
Jož Kump, odv. konc
gld
Jos
Šavnik
® àh-'Îiihdftiît it*r&ířyfc .if:
c. kr. poštni uradnik
gld
vČ. g. dr. Fr. Sedej, c. in kr
Novice.
dvorni kaplan in ravnatelj v Avguštineji
gld
gospod
*§ e	= muviuu. z^mmmm^î»
:................................mm.............m...........i.............a......................... »
A. Kment, posestnik in tovarnar
gid
?
Jos. Bahovec
uradnik pri avstr. ogerski družbi drž. železnic,
gld
dr
Jos
imenoval
Deželnim glavarjem vojvodine Kranjske je cesar
dež.
poslanca
Jos
Jelenec Ci perl >,
c. kr
ojevatelj
gld
Nevesekdo
nadporočnik v ev. i. t
Otona Detelo, njegovim namést- dr. Jos. vitez Sawinscheggg, veleposestnik i. t. d
gld gld
gosp gld.
nikom pa dež. poslanca g. Leona grofa Auersperga.
dr. Fr. Ploj, tajnik v c. kr. finančnem ministerstvu
gld
Deželni zbor kranjski se snide jutri dne 28. dec.
t.
dr. Ant. Primožič, c. kr. profesor
gld
prvikrat v svoji novi dobi k zasedanju.
Po
slovesni Seshun, dv
in
sv. maši,
bo ob 10. uri dopoludne v stolni cerkvi se vzgojevatelj
gld
?
sodni
g
odvetnik
gld
g
gld
Jo
g. dr. Klement
ran Svetič,
Božič. c. kr.
otvori zbor v prostorih starega strelišča
Štajerski deželni zbor in Slovenci Dne 22. dec.
min.
Sola
uradnik. nabral v veseli družbi
gld
60 kr
?
g. Jos
r
mag uradnik, p ?slal mesečui piispevek slovenskih urad
so se sešli v Mariboru slovenski deželni poslanci, da se po- nikov v V
okraj
dunajském
gld
kr
Dalj
so daro
svetujejo gledé zopetnega vstopa v deželni zbor. Sklenili so
vla daj o v
vali :
Pavlin pot. podvzetnik v Ljublj
A
LanjšiČ kaplan v Poljcanah
1 gld
g. dr
vetnik, dež. poslanec itd. v Šmarji pri Celju
gld Jurtela od gld;
ednoglasno, da se jim pri sedanjih razmerah, deželnem zboru ni mogoče v istega povrniti.
Razdelitev obleke ubožnim učencem in učen- Tomšič, dež inženir v Pragi, 5 gld Iskrena bodi hvala vsem kam tukajšnjih ljudskih sol vršila se je minolo nedeljo gori imenovanim požrtvovalnim rodoljubom. Odbor prosi uljudno
za daljna darila. Beda slovenskih velikošolcev je letos uprav
mestne
dne 22. dec. ob 11. uri dopoludne v telovadnici deške šole v Poljskih ulicah. Lepo, za obdarovance preveselo
nepopi
Meseca
oktobra je bilo
embra 44. de
slavnost so s svojim pohodom počastili tudi g. dež. predsednik cembra 40 prosilcev. V teh treh mesecih je društvo razdelilo
baron Hein, gosp. stolni prošt dr. Klofutar,
dež
poslanec in 446 gld 50 kr. Vsem prosilcem pa niti vstreči ni moglo
predsednik trgovske in obrtniške zbornice g. Ivan Perdan in Darila za to prepotrebno društvo je pošiljati vč g. dr. Fr
več drugih dobrotnikov. Okrajni šolski nadzornik c. kr. prof.
Sedeju
c. in. kr. dvornému kaplanu in ravnatelju v Avgušti
gosp. Fr. Levec je otvoril slavnost s primernim nagovorom do neji, Dunaj, I Augustinerstrasse
otrok.
Predočujoč otrokom trud in krščansko Ijubezen, iz ka-
Lokalni vlak Ljubljana-Trst. Ravnateljstvo južne
tere jim je odbor gospodičinj, gospej in gospodov preskrbel železnice je prošnjam za uvedbo lokalnega vlaka
gorko obleko, pozivljal je otroke k hvaležnosti, katero naj- iz Ljubljane v Trst in obratno v toliko ugodilo lepše izkažejo s tem, da pridno molijo za svoje dobrotnike, bila s 1. majem 1896. uvesti lokalni vlak mej
da
da se lepo vedejo in pridno uče, da postanejo enkrat pošteni Ljublj
Lokalni vlak
bi vozil do Trsta
vozi! obiju-Petrom in
ne ustrezal
možje in pridne gospodinje, v veselje in podporo svojim rodi- zahtevam in potřebám Trsta in okolice, vsled česar ravnatelj
teljem.
Zahvalil se je na to g. govornik najprisrčneje preča- stvo ne more uvesti tacega vlaka
513
v
—	Cudná strast. Berolinska policija je přijela pet-najstletnega dečka, ki je po ulicah pol odrašenim deklicam od-strigoval kite V njegovem stanovanji so našli cel kup kit. Rekel je, da to delà zaradi tega, ker strašno rad gladi ženske
lase.	y
—	Oropana pošta. Dne 19. t. m. zjutraj so tatovi na potu od kolodvora do glavne pošte v Belemgradu odprli pošinemu vozu s ponarejenim ključem predal in izvlekli poštne pošiljatve. Voznik in kondukter sta še le pozneje zapazila, da je voz okraden.
—	Otrovanje v policijski sobi. Dne 19. t. m. je na
Dunaji neka ženska nakupila vec reČij v prodajalnici in plakala s desetakom Prodajalničar je spoznal, da je ponarejen. Tekel je za žensko in pokazal jo policiji. Ko so jo přijeli po-licijsti, je přiskočil neki mož in jo hotel iztrgati policiji. Tudi njega so přijeli. Pri policiji sta se oba nakrat ukupe zgru-dila. Ona je bila mrtva, njega so pa še živega odpeljali v bolnico. Sodi se, da sta imela cijankali pri sebi in se zastropila.
—	Preiskava v igralnicah. V 20 igralnicah v Bru-selji je bila preiskava dne 18. t m. na povelje generalnega državnega pravdnika. Vrata so zaprli, konfiscirali denar, ki je bil na mizah in igralce so odpustili, ko so bili spisani za-pisniki. Hazardne igre v Bruselji in okolici so se bile tako razširile, da je bila policija prisiljena kaj storiti.
—	Novi bolgarski dostojanstvenik. Princ Ferdinand je imenoval svojega brata princa Feliksa za bolgarskega generalnega lajtnanta á suite polka bolgarske konjice št. 1. Dosedaj v Bolgariji ni bilo generalnih lajtnantov.
—	Ropni umor priv Šopronju. Blizu Šopronja na Ogerskem je umorjen neki Štefan Julašič, ko se je vozil s sejma domn. To je v kratkem drugi umor v tem kraju.
—	Razpok v praški porodilnici. V praški porodil-nici se je razletel velik parni kotel. Jednega kurjača je ubilo.
Yso kurilnico je razdejalo. V zavodu samem je bil mej porod-nicami silen strah.
—	Podrt zid. Na Eeki se je bil podrl zid Dekega novega poslopja in je bilo ubilo pet delavcev. Preiskovali so, kaj je temu povod in našli so spodaj 40 počrnjenih opek in majhen kanal. Iz tega je bilo jasno, da je zid razstreljen z
dinamitom. Zaprli so nekega odpuščenega polirja, kateri je pretil, da se bode maščeval
—	Ekspedicija na ladiji. Dne 15. t. m. razletela se je nemška ladija „Athene" pri Capillayu. 14 pomorščakov s kapitanom vred je bilo ubitih, 6 se jih je resilo.
—	Povodenj v Berolinu. V Berolinu je počila jedna
velika cev vodovoda in je vsled tega po nekaterih ulicah nastala povodenj. Ljudje, ki bivajo v kleteh, so si komaj rešili življenje. Mnogo blaga v kleteh se je vsled vode spridilo.
Jedno hišo je tako poškodovalo, da so morali ljudje iz nje,
ker se je bilo bati, da se podere. Ognjegasci so trombali vodo iz kletij.
—	Kapucinski samostan je pogorel predzadnjo soboto v Samem v Švici. Pogorela je tudi cerkev, a se je iz
nje mnogo stvarij rešilo. Škode je 150 000 frankov, ki se bode večinoma z zavarovaojem pokrila
V	y
—	Divji mrjasec je raztrgal v gozdu Sando na Ceškem nekega dečka. Mrjasec je bil stogoten, ker ga je bil gozdar ob-strelil. Na to se je mrjasec zaletel v vec drvarjev in gotovo bi bil katerega razmesaril, da ni gozdar přišel in ga ustřelil.
—	Zaprli so v Dragomiru na Hrvatskem železniškega ^uvaja Falijanovića, cigana Komačevica in nekega Mavroviéa, ker so na sumu, da so umorili in oropali ženo železniškega čuvaja Jožefa Pižmagd. Hudodelstvo so bili izvršili v noči od 17. na 18 septembra. Oropali so bili za 128 gld. 5 kr. raznih denarjev, mej drugim vec turskih lir, katere je bila iumorjenka dobila od svojega sina, v Solunu. Stvar se je iz-
vedela, ko je Mavrovic turško liro menjal v Zagrebu in ni mogel dati pojasnil, od kod jih ima. Ko so njega zapili, je
pa izdal še druge sokrivce.
—	Kelhov tat. V Zagrebu so zaprli nekega Pavlo-
vióa, ki je v neki cerkvi ukradel kelih, ga razbil,	dele pa
prodal nekemu zlatarju in urarju. Urar in zlatar sta	ga ova-
dila policiji. Pavlovic je dalje časa služil v Vranji	v Srbiji pri policiji in je sedaj znan tat.
—	Okraden agent. Dne 13. t m. se je peljal neki agent iz Siska v Petrinjo. Z voza mu je pádel kovcek, v katerem so bili vzorčni čevlji. Drugi dan so našli prazni kovčeg ki ;e plaval po vodi Tatovi so ga bili izpraznili. Agent ima mnogo škode, tatovom pa ne bode dosti pomagano, ker so
vsi čevlji na levo nogo.
—	Zgoreli otrok. V Lovrani pri Eeki je neki kmet na svojem polji nanosil vkupe mnogo suhljade iz vej in zakuril. Okrog ognja se je zbralo več otrok Kmet je o tem moral oditi, otroci so pa ostali okrog ugasujočega ognja. Neka petletna deklica je vrgla še vejo na ogenj. a je pri tem se prevrnila in pala na og^nj Na klic otrok so ljudje prihiteli na pomoč, a bilo je že prepozao V pol uri je otrok umri
V
—	Zmrznil je. V Sovodni v teharski občini na Štajerskem našli so na cesti mrtvega celjskega kiparskeg* pomoćnika N. Pečija. Dne 13 t. m. so ga videli pijanega na
teharski cesti in je v hladni noči zmrznil.
—	Mož s sedmimi ženskami. Kázeňsko sodišče v Londonu je obsodilo v sedemletno ječo zaradi mnogoženstva trgovskega potovalca Henrika Cadmona, ki se je oženil s sedmimi ženskami, ki so vse živele Iz svojih zakonov ima 22
otrok.
—	V vodnjaku zasut. V Oberdoblingu pri Dunaji je zasulo dva delavca pri kopanji vodnjaka. Cez 50 ur so jednega še izvlekli živega, drugi se je pa zadusil. Bili bi oba živa dobili, da se ni bila zemlja na novo udrla, ko so
že bili blizu njiju dokopali.
—	Umorjen hranilnični uradnik. V Wettinu pri
Mersenburgu našli so mrtvega hranilničnega uradnika Bôtti-cherja. Blagajnicna soba je bila odprta in blagajnica oropana.
—	Pomorščake zaprli. V Benetkah je policija přijela vec pomorščakov angleške trgovske ladije „Menoch", ker so se uprli kapitanu Kaj se ž njimi zgodi, odločijo angleška
oblastva.	1 1 •	4	i
—	Zgodaj začne žgati, kar misli kropiva ostati.
15letni Janez Jakopovič je v Zagrebu svojemu očmu ukral 36 gld. in jo potegnil z nekaterimi postopaci na Reko. Ondu
so ga přijeli.
—	Ukraden kostanj. Na Dunaji je te dni na neki cesti neki mož kostanj pekel in prodajal. Pride k njemu neki mlad lepo oblečen faut in hoče imeti za deset krajcerjev koštanja Fant vzame kostanj in zbeži, ne da bi plaçai, proda-jalec za njim. V tem pa priskoči drugi maloprida^š, napolni si žepe s koštanjem Ko se mož vrne, vidi prazno peč, jame jokati. Usmiljjni ljudje so mu zložili toliko, kolikor je bilo
vredno blago ;	r_ '	* '
—	Trgovec z dekleti. Policijsko oblastvo v Genui
je sporočilo budimpeštanski policiji, da je zloglasni trgovec z dekleti Lazar Schwarz s svojim agentom na poti na Ogersko da nakupi deklet za Aleksandrijo in Kajiro. Schwarz ima več zvez na Ogerskem. Schwarz je 45 let star, ima črne lase, sive oči, na nosu dve rudeči piki, črne brke, krive noge in govori španjšcino, nemščino, portugaljščino, italijanščino, ru-ščino, grščino, turšcino, arabščino, perzijšcino in suahelščino. Mož si pa prideva še več imen in sicer : Grersan Bauon, Izreal Margorvič. Josip Katz, Žigo Reichl, Juršil Steigmiann, Makso Schon, Moric Seiler, Willfor Waif, Karol Rock, Mojzes Schuldreich, Fibel Majorovič, Izidar Ring, Moric Kaiser in
Ibrahim Efendi.
514
Velika tatvina. Markiju Eodriguezu de Costa v
Bologni, je iz železne blagaj
ukradenih 89.000 lir v go
Loterijske srećke.
tovini in za 150.000 lir vrednostnih papirjev. Blagaj
prepililo več tatov.
V Linču dne 21. dec. t. 1
1
45. 75
55
Vihar. Dne 14
t. m
zjutraj zgodaj
v Zagrebu
V Trstu dne 21. dec. t. 1.: 59, 50, 43, 20, 77.
razsajal hud vihar s snegom. Pobil je več oken in potrgal
V Pragi dne 25. dec. t. 1. : .21, 19,
57, 42.
mnogo tabel iznad prodajalnic
streh je letela opeka
Brzo
javna zveza z Dunajem in Budimptšto
vihar pretrgal
Zunaj
mesta je bilo mnogo brzojavnih kolov podrlo. Y za-
grebški okolici je vihar podrl več dr
poškodoval
več
kmetskih hiš. Pri Zrinjskega vojašnici je vihar podrl neki zid.
Ponarejanje turskih srečk. V Krakovu so zaprli
več Židov zaradi ponarejanja turških srečk
Nesreča v premogovniku.
Svoji
svojim!
Kolesarji pozor!
Najnovejša pnevmatična kolesa sè zvonci, svetilnicami, zračnim i pihal-kami in z vsemi pripravami, proda-
Dunganan
jajo se zdaj po 110 in 120 gld.
*
ko
na
mad pri dobro znani in pošteni domaći tvrdki:
Irskem je udrla voda v premogovnik in je šest delavcev
utonilo
čunil.
Odneseni milijonje. Neki ameriški list je izra-
da so 161 milijonov dolarjev odnesle iz Amerike kot
svojo doto hčere ameriških milijonarjev, ki so se poslednjih 25 let poročile z evropskimi grofi in knezi.
Štrajk policajev. V Košicah
zaloga koles. TRST trg velike vojašnice TRST
W
te dni bilo več policajev pred sodiščem, ker so bili napravili štrajk. Policijski načelnik Ragosso je obsojen zaradi rušenja službene dolžnosti
Jamči se za vsako kolo 1 leto. Omenjenih koles ni primer-jati onim, katere ponujajo v časnik ih dvomljive tovarne in tvrdke po nizkih cenah, temveč ta so zeló močna, lepa, lehka in trpežna. Na zahtevanje pošlje se fotografijo dotičnega kolesa.
To priložnost naj porabijo sedaj tudi oni, ki bi se radi na-
v
zapor
dveletno ječo, 28 policijstov pa v jeden- do štirimesečni učili vozit. Vsakemu kolesu dodá se tiskan navod, kako je je
treba rabiti in v redu držati, kako se rabi orodje in kako se
Vihar in potres. Y švicarsski občini
Gutlemen
vsakdo sam lehko nauči voziti v malo dneh in brez nevarnosti.
V tej veliki zalogi prodajajo se tudi rabljena pnevmatična
je dne 12. t. m. bil grozen vihar in ob jednem potres. Hudo kolesa se zvonci, svetilnicami, pihalkami in z vsem potrebnim oro-
je poškodovalo 45
hiš
in
40
druzih poslopij. Nekaterim djem po 70, 80 in 90 gld. komad.
hišam je vihar odnesel strehe. Močna drevesa je vihar po-
štara kolesa s trdim kavčukom, pripravna za začetnike,
dirai.
Brzojavne drogové je vihar raznašal kot klinčke.
Yeč
prodajajo se po 30, 40 in 50 gld. komad.
Vsa zgoraj ome njena
oken je pobilo. Lep občinski gozd je vihar popolnoma uničil.
Strašen razpok.
hiši prodajalca orožja v Ar-
kolesa prodajajo se jedino le proti gotovem plačilu.
Naročbe se točno izvršujejo na vse kraje, voznine proste. Pisma, naročbe in brzojavke naj se adresirajo na pis .rno:
tonu v Belgiji je nastala grozna eksplozija. Gospodar in trije
kupovalci
so
bili
ranjeni. Pokajoče
patrone
napravile
so
mnogo škode in užgale hišo.
Vihar in sneg v Ameriki. Tako zgodnje zime kakor je letošnja se niti v Grand Havenu najstarejši ljudje ne spominjajo.
Jakob Štrukelj, Sv. Ivan
Kolesarji
7
št. 62
t
7
pri Trstu.
pozor
*) Znižale so se cene k o 1 e s o m
radi
h in
kih
Dne 26. novembra je bil hud vihar s snegom. pogodeb s to varnami in tudi radi množine koles, nahajajočih se v
zalogi, katera se zdaj rado voljno oddado po tako nizkih cenah.
kateri je zapal na nekaterih mestih po 6 čevljev visoko. Brzojavni drogovi so na daleč okrog Niagare od viharja polomljeni. Yelika kolnica za vozove Erie železnice je popolnoma RaYIlOkar je ÍZŠ1& Y Zalogi J. BlaSIlikOVih MSlednikOY
podrta, velika škoda je na drevju in slabeje stavljenih hišah. Yihar je razsajal po vsem Wood County. Ceste so nasute s
Ljubljani
Yelika in Mala
podrtinami odnesenih streh in prekopicnenih dimnikov.
Škoda
na poljih, kjer pridobivajo olje je velikánská. Kmetje poročajo, da jim je mnogo živine ubité V Cikagu je 25. novembra opoludne je bil vtlik vihar, sneg, toča in dež je padal. Žice električnih železnic so se pretrgale ob polunoči in ves promet je obstál. Ylaki vseh črt so se zelo zakasneli, z nobeno ladijo se niso upali ne razburkano jezero. Nad sto čevljev tira Buffalo Creek železnice proti zapadu in nad dve sto čevljev tira proti iztoku je jezero odpljulo. Na Erie železnici je blizo 600 čevljev tira porušenega. Železniční vozovi, kateri so stali na tiru so bili uprav igrača viharju.
za prestopno leto
1896.
Današnji številki je přiložena podobica Kath-reiner-Kneippove sladne kave z zanimivo povestjo na drugi strani.
Tržne cene.
V Ljubljani dne 14. dec. 1895. Pšenica gld. rž gld. 7*50 kr., ječmen gld. 6*50 kr., oves gld. ajda gld. 7*50 kr., proso gld. 6*50 kr., turšica gld. 5#50 kr
kr.,
kr,
Samo tista
prava
Blasnikova „Pratika
>
leča gld. 12
kr., grah gld. 10'— kr., íižol gld. 12
kr.
(Yse cene veljajo za 100 kgr.)
ima na prvi strani podobo sv. Jožefa, kot uradno potrjeno varstveno znamko.
Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba
Blasnikovi nasledniki
% %