MOSTOVI

GLASILO

DRUŠTVA

ZNANSTVENIH

IN

TEHNIŠKIH
PREVAJALCEV

SLOVENIJE


1 9 7 9 9

/r^L 0^*01 itfr, Jti Krk’ttr\r

čc  <b- u  £LrvTsjk**— *^JIm( j:š ca.  PcL.

/H < , /9YgL ^ //  rC,' Spaj^ SUy'

J*«. ,/***. (^L; k

^ UX~ v iny**j* *^«*u rehiij-e^. ’4_

&Axrv L J*M> p k- Č kr^J^. oLl*^J”  6ck, , *U,t.

Slfc6~V *lo  ^‘H *^«.J  . / Vci^tfyj' A)

e^O«^* /^~>Co US^i*^*o^tc Ujod  >r£^y &. / cLa*.  /o
/V «yc J/l. *~j;L. +>-*-/n'*~viL‘ S i  a«. 6r)  lx • l/  j'o e^< *
^*- A 'ji ’ Jv-rtr^Sc ji'JL. /vxc. iyV%*~c fCc/~ pyf fp-^rCcl-^

/*■ ^4^.’, i.'0/MuJ'tiv

» 4r*x/c f fct  /s'cC lju.04ji*~c 6>'^ J

' A C/Hm ^ < 060.. (h.*-j'e>Uye Jt «yJuL $kk fS °L*.  J*-

P y 'k /iKJ ^  *g^u.  (O^r*. Jck/tAjKc/c'k £  ^w/'
cprMsftj psu.tyt <yt£ u  £■*.*/••» e*~*Ze SAki, ;

/«*> /- (*JUri ol~<i. L>£pe£ ži. ^josT-

Ji ‘*+_ J 0l »»jv**J  *’ ,y y* ; d*- J c SAcjxry^cM
Ulj^Cc LccUU. '^oP  '* v4/ *^/ 'y £  •• •

^•t. Jo>^*lsLk  £kju itk4>s*-  /o-oiJ-ejL*^. 'k' + ^j' t *yc-  <*.
^-e- Po^jL **~*YKjU.  fi*CtvC /Kirv*.  <1

Co Xvoot / fCC U  'M. h^Ja^_

■'C-) Tl/  ^ ,

^7<^i c^t/w£^

&o ooofg^-

\

'-N-

MOSTOVI

Ljubljana 1996

Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije št.: 415 - 1009/96 z dne 24. 10. 1996 šteje strokovno glasilo Mostovi
med proizvode, za katere se plačuje 5  % davek od prometa proizvodov.

Izdajatelj Mostov:

DRUŠTVO ZNANSTVENIH IN TEHNIŠKIH PREVAJALCEV SLOVENIJE (DZTPS)

1000 Ljubljana, Petkovškovo nabrežje 57, Slovenija
telefon: (061) 317-862, telefax: (061) 320-131

© MOSTOVI

MOSTOVI letnik XXX št. 1 str. 1-?? Ljubljana 1996

Uredniški odbor: Narcis Dembskij, Maja Dolanc, Marjan Golobič, Viktor Jesenik, Tomaž Longyka,
Alan McConnell Duff, Ines Perkavac, Lidija Sega, Savin Vilhar (glavni urednik) -Likovno-grafično
uredil: Nedžad Zujo - Fotografije: Savin Vilhar - Računalniški stavek in tisk: Atelje
Gajšek - Izhaja do dvakrat na leto - Avtorske članke honoriramo

STROKOVNI ČLANKI
SVETOVNI DAN PREVAJALSTVA

PREDSTAVITVE
PRAKSA BREZ TEORIJE
STROKOVNE OCENE
ZABAVNE STRANI

6

MOSTOVI 1995/96/XXX

Vsebina

Uvodna beseda. 8

Konfucij. ^0

□ Boštjan Avguštin: "Prevajalec prevaja" . 1 1

Strokovni članki . 12

□ Peter A. Schmitt: Technical writing, Mode, Bedrohung, Chance. 12

□ Stanko Klinar: Protistava kot upanje za večjo učinkovitost pouka prevajanja.23

□ Lidija Sega: Business-Speak and Buzzwords.30

□ Stanko Klinar: Slovene or Slovenian.33

Svetovni dan prevajalstva. 34

□ Savin Vilhar: Naša pot na Nanos.34

Predstavitve. 37

□ Narcis Dembskij: Administrativne sodelavke DZTPS.37

Praksa brez teorije . 40

□ Alan Duff: Zapiski iz Katalonije.40

□ Erich Prunč: Graški institut za izobraževanje prevajalcev in tolmačev.43

□ Rada Cossutta, Fedra Paclich: Fakulteta za tolmače in prevajalce v Trstu.51

□ Anton Omerza: Seminarji OST.54

□ Viktor Jesenik: Slabo prevajanje v francoščino.57

□ Miran Željko: Slovarji na Internetu .59

□ Ines Perkavac: Si dice o non si dice.67

Informacije.     69

□ Savin Vilhar: OZ & UO DZTPS .69

□ Anka Demšar: Humanitarno društvo Mostovi .79

Novi člani DZTPS .80

Zapustili so nas .81

Strokovne ocene.   82

□ Janko Moder: Novi slovarji Debenjak.82

Zabavne strani. 94

□ Kurt Gingold: Praktični vodnik do drugorazrednih prevodov.94

Zabavna angleščina . 96

□ Tomaž Longyka: Multilingua - nagradna križanka.98

□ DZTPS: Srečno novo leto 1997. ]00

MOSTOVI 1995/96/XXX

7

Contents

Foreword. 8

Confucius . 10

□ Boštjan Avguštin: Translator busy translating. 1 1

Professional Section.  12

□ Peter A. Schmitt: Technical writing, Mode, Bedrohung, Chance.12

□ Stanko Klinar: Contrastive anaiysis as a means to achieve better results

in teaching translation.23

□ Lidija Sega: Business-Speak and Buzzwords.30

□ Stanko Klinar: Slovene or Slovenian .33

International Translators' Day. 34

□ Savin Vilhar: Up to Nanos - The mountain of St. jerome.34

Personal Profiles. 37

□ Narcis Dembskij: Slovene Translators' Office Staff.37

Practice vvithout Theory. 40

□ Alan Duff: Notes from Catalunya .40

□ Erich Prunč: Translators' and Interpreters' Training Institute at Graz, Austria.43

□ Rada Cossutta, Fedra Paclich: Translators' and Interpreters' Training College

at Trieste, ltaly.51

□ Anton Omerza: OST Seminars.54

□ Viktor Jesenik: lnadequate French Translations.57

□ Miran Željko: Internet Dictionaries.59

□ Ines Perkavac: Si dice o non si dice.67

Reports. 69

lil Savin Vilhar: The Annual General Meeting and The General Board

of the DZTPS (the Slovene Scientific and Technical Translators' Society).69

□ Anka Demšar: The "Mostovi" Humanitarian Society.79

Nev/ DZTPS Members.80

The Deceased DZTPS Members.81

Reviews. 82

□ Janko Moder: The Nev/ Debenjak Dictionaries.82

Humour. 94

□ Kurt Gingold: A Practical Guide to Inferior Translations.94

Delightful English.96

□ Tomaž Longyka: Multilingua - Prize Crossvvord Puzzle.98

□ DZTPS: Happy Nev/Year 199Z. 100

8

MOSTOVI 1995/96/XXX

Uvodna beseda

Kot so Mostovi do sedaj redno izhajali dvakrat
ali enkrat letno, pa v letu 1995 sploh niso izšli.

Kot dogovorjeno v juniju 1995, ko sem
ponovno prevzel dolžnost glavnega urednika,
smo se v uredniškem odboru Mostov marljivo
lotili dela in gradivo je bilo zbrano že v no¬
vembru istega leta. V tem letu je namreč bila
izvoljena predsednica DZTPS, ki verjetno
Mostove in očitno prostovoljno delo ured¬
niškega odbora premalo ceni. (Prejšnji glavni
urednik Mostov je namreč za svoje delo vse
do zadnje modre številke prejemal honorar,
sicer skromen znesek v primerjavi z delom, ki
gaje vedno vestno opravil, ostali člani ured¬
niškega odbora pa nič. Ker je to nesmiselno,
sem se odločil, da bomo vsi delali le prosto¬
voljno, z večjo enakopravnostjo in veseljem
ob tem, ko za Mostove prispevamo svoj tesno
odmerjeni prosti čas.) Tudi zapisnik z občnega
zbora 1995, kije sicer nujno gradivo za ustre¬
zen članek v Mostovih, je predsednica DZTPS napisala prepozno in ga oddala šele v januarju
1996, slovenskega povzetka k članku prof. Schmitta “Technical Writing.„”, ki bo izšel v originalu
- nemščini, ki gaje obljubila, pa do sedaj sploh ne. Močno seje tudi zavzemala za stari ovitek
Mostov, tisti iz leta 1993, zadnji v modri barvi, ki prikazuje popačeno sliko sveta. To je bilo
morda razumljivo zaradi stare razvade, saj smo v osemdesetih letih prevajalci v širni svet smeli
pogledati le preko ovitka Mostov, sicer pa le preko glavnega mesta bivše države.

Sedaj imamo svojo državo, glavno mesto in smo od nedavna člani Mednarodne zveze prevajalcev
(FIT). Svobodno se smemo pogovarjati, se posvetovati in karkoli s kolegicami in kolegi prevajalci
po celem svetu in ne nazadnje, v Evropi v katero se je napotila naša domovina Slovenija. Kakor
nam to prikazuje zasnova nove naslovnice, smo le prevajalci, ki neskončno marljivo in v ne-

Savin Vilhar, glavni urednik

MOSTOVI 1995/96/XXX

9

skončnost prekladamo liste papirja. Ta naslovnica je tudi v toplih živih barvah, ponazarja kolegialno
vzdušje, ki naj vlada v našem DZTPS tako, da boste z veseljem segli po njej tudi, če vas čaka v
čakalnici zobozdravniške ordinacije takrat, ko z bolečino v zobu in tesnobo v srcu čakate, da pridete
na vrsto. Sklep o novi naslovnici je, po krajši in ostri razpravi, potrdil tudi Upravni odbor DZTPS,
vendar šele na svojem sestanku v februarju 1996. Tako je torej nastala zamuda, za katero se vam
ponižno opravičujem. Sicer pa do sedaj glede te zamude ni bilo nobenih pritožb. In tako, ob vseh
zapletih dobre in slabe volje, nastaja nova, tokrat dvojna številka Mostov.

V uredniškem odboru Mostov smo se tudi močno potrudili in, upamo uspešno, da bi Mostovi
poleg te nove primernejše naslovnice imeli tudi nekoliko drugačno vsebino. Bolj vedro in za vse
bralke in bralce bolj zanimivo. Veliko število zelo resnih strokovnih člankov in slovarjev smo
raje prestavili v posebne publikacije trajne vrednosti, kijih izdaja in naj bi jih še izdajalo DZTPS.

V Mostovih pa seveda ostajajo nekateri strokovni članki pa tudi teme, ki so trenutno pomembne,
kot so: svetovni dan prevajalstva, predstavitve, kjer izvemo kako sploh deluje naša društvena
pisarna. V rubriki “Praksa brez teorije” so najprej podani opisi kar štirih prevajalskih šol in
sicer v Barceloni, Gradcu, Trstu in seveda OST, kije za naše prevajalce najbolj pomembna, saj
prireja zelo uspešne strokovne tečaje za prevajalce in je naša domača - slovenska. Nato slede še
informacije, strokovne ocene in zabavne strani, kjer naj med drugim vašo pozornost privabi
večjezična križanka.

Ob koncu še prisrčna hvala vsem avtorjem člankov za našo revijo, članom uredniškega odbora, ki
so marljivo hodili na sestanke, čeprav ti niso bili obvezni in pri tem opravili delo potrebno za
urejanje revije, pregledali prispevke in ocenili njihovo primernost, ilustratorju Boštjanu, ki je ustvaril
dovtipne ilustracije, vsem, ki ste nam stali ob strani s simpatijo in s koristnimi nasveti, kolegu
Tomažu, kije skomponiral nagradno križanko, obsegajočo vse jezike, kijih obvladamo v našem
DZTPS, Anji, pozorni kolegici za opozorilo na poetične besede Jožeta Javorška in seveda ne
nazadnje tudi tehničnem uredniku Nedžadu Žuju, ki je reviji dal dokončno obliko.

Sicer pa brez bralk in bralcev tudi Mostovi ne morejo veliko pomeniti.

Zato spoštovane bralke, cenjeni bralci: oglasite se nam. Povejte svoje mnenje. Kritizirajte, če je
potrebno, predlagajte, svetujte in pošljite članke, fotografije in kakršnekoli prispevkena temo
prevajalstvo in DZTPS.

Tako bodo prihodnjič Mostovi še boljši, kot so ti, ki so pred vami.

Citamo in pišemo Mostove, da bi prevajalski svet spoznali in ga imeli radi. Ljubezen pa se
množi, sešteva in deli!

Slovenija, december 1996

Lep prevajalski pozdrav!
Savin Vilhar, glavni urednik

10

MOSTOVI 1995/96/XXX

“ČE JEZIK NI PRAVILEN,

POTEM TISTO, KAR JE REČENO,

NI TISTO, KAR JE MIŠLJENO.

ČE TISTO, KAR JE REČENO,

NI TISTO, KAR JE MIŠLJENO,

TISTO, KAR BI BILO TREBA STORITI,

PA OSTANE NESTORJENO.

ČE TO OSTANE NESTORJENO,

BOSTA OKRNJENA MORALA IN ČLOVEKOVO ZNANJE.
ČE BOSTA OKRNJENA MORALA IN ZNANJE,

BO ZABLODILA PRAVICA.

ČE BO ZABLODILA PRAVICA,

BO LJUDSTVO NEMOČNO IN ZMEDENO.
ZATO PRI TEM, KAR REČEMO,

NI DOPUSTNA NIKAKRŠNA SAMOVOLJA;

TO JE OD VSEGA NAJPOMEMBNEJŠE.”

(Konfucij)

(Iz angleščine prevedel Tomaž. Longyka)

MOSTOVI 1995/96/XXX

n

Boštjan Avguštin: Karikatura "Prevajalec prevaja"

12

MOSTOVI 1995/96/XXX

jTMMM)

Peter A. Schmitt , Germersheim

Technicai Writing:

Mode, Bedrohung oder Chance?

Prof. Peter A. Schmitt

Zunachst eine Vorbemerkung zum Begriff
"Technicai VVriting"' . DaB es hier begriff-
liche Unklarheiten auch unfer jenen gibt,
die die Tatigkeit des Technicai VVriting
ausuben (auch wenn sie es selbst anders
nennen), wird vor allem an den Versuchen
deutlich, die englische Bezeichnung tech-

nical writer  einzudeutschen: In der 1978
gegrundeten Gesellschaft fur Technische
Dokumentation (tekom) wurde noch zehn
Jahre nach Grundung die Frage diskutierf,
ob man den neu zu etablierenden Beruf
technischer Redakteur, technischer Verfasser
oder technischerAutor  nennen solle, da es
zv/ischen diesen Bezeichnungen bekannt-
lich semantisch durchaus relevante Unter-
schiede gibt.

Bemerkenswerterweise wurde m.W. aber
nicht diskutiert, daB das englische Vorbild
technicai  durchaus nicht zvvangsldufig te-
chnisch  bedeutet. Von den sechs Bedeutun-
gen, die etwa in VVebster fur technicai
genannt vverden, sind fur unsere Belange
zwei relevant:

1. "of or relating to a particular subject",
d.h. deutsch Fach~

2.  "technological", d.h. deutsch technisch

Aufgrund der phonetischen und gra-
phischen Ahnlichkeit von engl. technicai
und dt. technisch  wird bei der Ubersetzung
von Technicai VVriting  meist unreflektiert zur

1  Nčheres zu diesem Begriff demnachst in Schmitt, Peter A. "Technicai Writing", in: Salevsky, Heidemarie
(Hrsg.), Sachworterbuch der Translationswissenschaft. Heidelberg: Julius Groos, 1997 (in Druck).

2 Dieser Beitrag wurde in ahnlicher Form erstmals auf dem BDU-KongreB am 23. April 1 993 in Bonn vorgetragen

und entspricht einem Vortrag vor Ubersetzern des Slowenischen Ubersetzerverbandes in Liubliana am 1 8
Marž 1995. 1 1

MOSTOVI 1995/96/XXX

13

zvveiten Bedeutung gegriffen und der Begriff
damit eingeschrankt auf die Erstellung von
Texten eines bestimmten Fachs, namlich
dem der Technik. Technical Writing  bezieht
sich indessen ursprunglich auf die Erstellung
jeder Art von primar informativen fachge-
bundenen Texfen im Gegensatz zur Er¬
stellung von primor expressiven Texten.
Folglich ist der Technical Writer  eigentlich
kein technischer  Autor, sondern ein Fach-
textautor, im Gegensatz etwa zum Schrift-
steller.

Nun ist freilich das FacFigebiet, in dem Tech¬
nical Writer  am haufigsten schireiben, in
der Tat die Technik; insofern passen die
Lehnpragungen technischer Redakteur  und
technischer Autor  trotz der Bedeutungsver-
engung durchaus zur Realitat, zumai diese
Bedeutungsverengung auch im Berufsbild
festgehalten ist:

Durch diesen Beruf und die damit zu-
sammenhangenden Aktivitdten wird
angestrebt, alle Dokumentationen auf
den Gebieten der Naturv/issenschaft
und Technik leser-/benutzergerechter zu
machen, damit die Leser/Benutzer in die
Lage versetzt vverden, vvissenschaftliche
Forschungsberichte, Beschreibungen
technischer Gerate, Systeme und An-
lagen usw. klarzu verstehen, Anvveisun-
gen besser zu befolgen und Gerate
besser zu benutzen.

Es wird nun gelegentlich die Auffassung
vertreten, daB der technische Redakteur
genau das sei, was die Wirtschaft schon
immer benotigt habe: Jemand, der in der
Lage ist, auch komplexe Sachverhalte in
einer klaren, adressatenorientierten Spra-
che darzustellen. Es ist zweifellos richtig,
daB jedes Unternehmen, das daran inter-
essiert ist, seine Produkte optimal zu ver-

markten (also alle Unternehmen), an der
Dokumentationsqualitat nicht sparen solite.
In den meisten Markten vverden Markt-
anteile nur noch durch Verd rangu ngsv/ett-
bev/erb erobert, so daB die Marktdurch-
dringung oft v/eniger von der Produkt-
qualitat abhangt als von der Prasentation
des Produkts - und diese wird bekanntlich
gepragt von der Oualitat der produktbe-
gleitenden Dokumentation.

Glucklicherweise ist immer haufiger zu
beobachten, etvva im Computer-Bereich,
daB auch funktional gute Produkte in Tests
abgevvertet vverden, wenn sie unzureichend
dokumentiert sind. Aber noch heute ist es
gang und gabe, einerseits erhebliche
Finanzmittel in Forschung, Entvvicklung,
Produktion und Qualitdtssicherung zu in-
vestieren, dann aber ausgerechnet dort zu
sparen, wo es darum geht, die Produkte
jener Bemuhungen ihrer Bestimmung
zuzufuhren: An der Schnittstelle zv/ischen
Hersteller und Anvvender! Beispiele fur
geradezu peinlich defekte Verpackungs-
beschriftungen und Bedienungsanleitungen,
chaotisch strukturierte Handbucher lassen
sich auch heute noch auch bei Produkten
namhafter deutscher Hersteller finden.

Erfreulichervveise findet seit einiger Zeit -
zumindest in Deutschland - ein Umdenken
statt, namlich eine Sensibilisierung fur die
Bedeutung der Dokumentationsqualitat.
Diese Sensibilisierung ist das Ergebnis
mehrerer Faktoren; vvichtig sind gewiB die
Aktivitdten von Verbanden und Organi-
sationen, wie der Bundesverband der
Dolmetscher und Ubersetzer (BDU), die
Gesellschaft fur technische Kommunikation
(tekom) oder die Internationale Vereinigung
Sprache und VVirtschaft (IVSVV). Eine Rolle
spielt sicher auch die derzeitige Rezession
in vielen Bereichen der VVirtschaft, die es

3  S. Satzung der tekom.

14

MOSTOVI 1995/96/XXX

fur viele Unternehmen uberlebensnotwen-
dig macht, alle MaBnahmen auszu-
schopfen, mit denen das eigene Produkt
positiv vom Wettbewerb abgehoben
v/erden kann. Auch in Bereichen, in denen
Produkte verschiedener Hersteller einander
immer ahnlicher werden, oder in denen Pro¬
dukte in engen Marktnischen zu piazieren
sind, ist eine prdzise auf die Adressaten
abgestimmte Produktdokumentation oftder
Schlussel zum Markterfolg. Ausschlag-
gebend fur die Einsicht in die Notvven-
digkeit einer professionellen Dokumen-
tationserstellung mag fur viele allerdings der
EG-Binnenmarkt und das Produkthaf-
tungsgesetz gewesen sein: Die Haftung fur
Schaden, die ein Produktanvvender durch
das Produkt erleidet, weil die Produkt¬
dokumentation mangelhaft ist, kann den
Produkthersteller durchaus in existentielle
Schwierigkeiten bringen.

Das ist auch gut so. Es ist nicht nur gut fur
die Berufsgruppen, deren Gegenstand es
ist, gute Dokumentation zu erstellen; es ist
gut fur die Anwender  von Produkten (weil
sie die Produkte besser nutzen und dann
meist auch langer, storungsfreier und si-
cherer nutzen konnen), es ist gut fur die
Produkte  selbst (es ware doch bedauerlich,
wenn ein an sich gutes Produkt wegen schle-
chter Dokumentation miBhandelt vvurde)
und nicht zuletzt ist es naturlich gut ftir die
Produkthersteller -  erfolgreiche Produkte
sichern Gewinne. Gev/inne sichern Arbeits-
platze, und das ist gut fur uns alle.

Eine Mode,  also eine vorubergehende und
nicht sonderlich ernstzunehmende Er-
scheinung, ist das Technical VVriting also
hoffentlich und vvahrscheinlich nicht. Es ist
ein Trend in die richtige Richtung.

Die Frage, ob Technical Writing eine
Bedrohung  sei, impliziert, daB da etvvas
oder jemand bedroht sein konne. Dafur
kommen nur diejenigen in Betracht, die
bisher fur Produktdokumentation zustandig
waren.

Die verbreitete Praxis, Produktdokumen¬
tation quasi nebenbei von Technikern  und
Ingenieuren  erstellen zu lassen, fuhrt in der
Regel zu schlechten Ergebnissen - das
wurde in den USA schon uberzeugend
nachgev/iesen, bevor hierzulande das
Technical VVriting "entdeckt" wurde. Das
ist kein Vorwurf - der Berufsgegenstand
eines Ingenieurs ist nun einmal nicht das
Erstellen von Texten.

Sofern die Dokumentation auf einer Vorlage
in einer anderen Sprache beruht, waren
bisher die Fachubersetzer  fur die Doku¬
mentation zustandig. Mit Obersetzern
macht man aber anscheinend ebenfalls nur
schlechte Erfahrungen - fast niemals wird
etwas Lobendes uber Obersetzer oder deren
Produkte gesagt oder gar publiziert. Das
ist aber nahezu unausv/eichlich so, denn
das Merkmal einer guten Obersetzung (zu-
mindest bei Gebrauchstexten) ist, daB sie
sich so nahtlos in die Zielkultur einfugt, daB
man sie nicht als Ubersetzung erkennt.
Ubersetzungen werden.daher meist nur
dann als solche wahrgenommen, wenn sie
in irgendeiner Hinsichtc/efektsind. Defekte
auBern sich im Inhaltlichen ebenso wie z.B.
in VerstoBen gegen Textsortenkonventionen
und Adressatenorientiertheit. Daher kursie-
ren allenthalben die sattsam bekannten
Beispiele absurder Bedienungsanleitungen,
die dann mit VVorten verbreitet vverden wie:
schau mal, was ich da fur eine Ober¬
setzung gefunden habe". Wenn man mit

4 Siehe hierzu das ProdHaftGes sowie z.B. die VDI-nachrichter  33(1990), S. 8. Zur Rechtslaae siehe auch
Schmitt (1996). a

MOSTOVI 1995/96/XXX

15

dem Begriff "Ubersetzung" von vornherein
Merkmale wie "defekt" und "argerlich"
assoziiert, braucht man sich nicht zu wun-
dern, daB dies - zumindest auBerhalb
unseres Fachs - auf den Begriff "Ubersetzer"
abfdrbt. Man solite sich keinen lllusionen
hingeben: Die Berufsbezeichnung Uber¬
setzer  ist durch negative Assoziationen
belastet. Sie ist belastet durch auffallend
schlechte Ubersetzungen (d.h schlechte
Ubersetzungen, die auffollen -  es gibt auch
schlechte Ubersetzungen, die nicht  auf-
fallen). Damit werfen wir aber zwei Fragen
auf: Zum einen, was ist eigentlich eine
"schlechte Ubersetzung", zum andern, wer
macht denn die schlechten Ubersetzungen
(man selbst fuhlt sich ja nicht angespro-
chen)?

Die erste Frage ist so komplex, daB man
darijber stundenlang kontrovers diskutieren
konnte; konsensfahig und fur die Zwecke
dieses Beitrags ausreichend durfte es sein,
wenn ich behaupte: Eine schlechte Uber¬
setzung ist eine Ubersetzung, die ihrem
Zvveck nicht gerecht wird.

Schlechte Ubersetzungen konnen von trans-
latorischen Nichtexperten (Nicht-Uber-
setzern) stammen, aber auch von Uber-
setzern mit unzureichender Qualifikation.
Die Tatsache, daB die Bezeichnung Uber¬
setzer  trotz aller Anstrengungen des BDU
in Deutschland immer noch keine geschutzte
Berufsbezeichnung ist und sich auch Per-
sonen mit vollig unzureichender Quali-
fikation mit der Berufsbezeichnung "Uber¬

setzer" auf dem Markt betatigen durfen, ist
ein Problem. Das Problem istvveniger, daB
unqualifizierte Ubersetzer anderen Uberset-
zern Auftrdge wegnehmen, dazu ist der
Markt groB genug 5 ; das Problem ist, daB
der Markt auch fur qualifizierte Ubersetzer
ruiniert vverden konnte.

Diese Bedrohung vvird gefordert, wenn in
Publikationen von oder uber technische
Autoren explizitoder implizitzum Ausdruck
gebracht wird, daB Ubersetzer generell
unqualifiziert seien. Ich zitiere aus dem
Handelsblatt aus dem Jahre 1989:

Unbestreitbar besteht ein aktueller
Bedarf an Experten, die das Fach-
chinesisch der Techniker in verstand-
liches Deutsch ubertragen. Ein neuer
Beruf, der des technischen Redakteurs,
zeichnet sich ab. (...) Die Karriere-
planung erfordert Phantasie, sonst be¬
steht die Gefahr, auf ewig ein Dasein
als Ubersetzer zu fristen 6 .

In dem zitierten Artikel versteht sich der
technische Redakteur, so die Artikeluber-
schrift, als "Dolmetscher zwischen Laien und
Profis". Die Bedarfstrdger von Ubersetzun¬
gen unterscheiden bekanntlich oft weder
zvvischen Dolmetschern und Ubersetzern
noch zwischen dem Ervverb sprachlicher
und translatorischer Qualifikation. Auch die
Differenzierung zwischen Linguistik und
Angev/andter Linguistik und deren Ver-
tretern ist mitunter schwierig. Vor diesem
Hintergrund ist es auch fur Ubersetzer eher

5  Das Gesamt-Ubersefzungsvolumen der produzierenden Industrie (also ohne Handel, Banken, Versicherungen,
Behorden) in den alten Bundeslandern der Bundesrepublik Deutschland lag 1991 in der Gro(3enordnung von
30 Millionen Seiten (Schmitt, .1 993). In ganz VVesteuropa lag das Ubersetzungsvolumen laut Siemens-Nixdorf
bei rund 270 Millionen Seiten LOGOS nannte fur die Bundesrepublik im Jahre 1985 ein Uberset-
zungsmarktvolumen in Hohe von 1,05 Milliarden US-Dollar und eine Wachstumsrate von 11,1 %p.a.,furden
weltweiten Markt nannte Logos ein Volumen von rund 200 Millionen Seiten und eine VVachstumsrate von 1 5 %
(Capital 10/1987, 232ff.)

6  Handelsblatt, Beilage Junge Karriere 32, Sommersemester 1989.

16

MOSTOVI 1995/96/XXX

schadlich, wenn in einem Beitrag von
Herzke/Juhl/de la Roza die Erfahrungen
eines "fuhrenden westdeutschen EDV-
Unternehmens", mit "Linguisten" als Fehl-
schlag bezeichnet werden:

Gewohnt, Sprache zu analysieren,
waren sie nicht imstande, Texte so
zu formulieren, daB sie die infendier-
ten pragmatischen Funktionen erfull-
ten 7 .

Wir stimmen freilich zu, daB es nicht zur
Standardqualifikation eines Sysfemlinguis-
ten gehort, solche Aufgaben zu uber-
nehmen. Diese Aufgaben erfordern eine
spezifische Ausbildung.

Auch an anderen Stellen wird eine klare
Grenze zv/ischen Technischen Redakteuren
einerseits und Ubersetzern andererseits
gezogen und betont, daB ein Technischer
Autor "keinesfalls ubersetzt". Soweit das
eine Definitionssache zur Klarung von Kom-
petenzbereichen ist, ist diese Auffassung
durchaus vertretbar. Nicht akzeptabel ist
es hingegen, wenn (wie es leider oft der
Fali ist) in dieser Abgrenzung ein Werturteil
mitschwingt. Eine Abwertung der Uber-
setzer von seiten der selbst ernannten
Technischen Autoren ist in der Tat eine
Bedrohung, jedenfalls dann, wenn diese
Abwertung publiziert wird: Damitwird pau-
schal ein Berufsstand diskreditiert. Der
ideale technische Redakteur, so die
Botschaft etwa bei Herzke/Juhl/de la Roza,
sei nicht der Ubersetzer, sondern

der Padagoge, der in der Lage ist,
zweckgerichtete Informationen selektiv

zusammenzustellen, aufzubereiten und
unter Berucksichtigung des kognitiven,
sprachlichen und motivationalen Ni-
veaus einer definierten Zielgruppe zu
prdsentieren 8 .

Es herrscht offenbar die Vorstellung, ein
Ubersetzer sei ein etvvas tumbes Wesen,
das derartige Subtilitaten nicht zu berijck-
sichtigen wisse. Kein VVunder, daB in
Stellenausschreibungen immer hdufiger kein
Ubersetzer gesucht v/ird, sondern ein
Technischer Redakteur o.d. Schon 1989
formulierte es ein an guter Dokumentation
interessiertes Unternehmen in einem Brief
so:

Wir suchen keinen "Wort-fur-Wort-
Ubersetzer". der neue Mitarbeiter muB
in einer kundengerechten Sprache
inhaltlich richtig zu formulieren, d.h. er
soli Inhalte uber die Rampe bringen.
Dies erfordert zum einen einen
technischen Hintergrund, zumindest ein
hohes technisches Versfandnis, und
padagogisches Geschick. 9

Bei allem Verstandnis fur die Absolventen
der Lehramtsstudiengdnge, die keine
Planstelle finden und nun nolens volens  an-
dere Einsatzgebiete suchen 10 : VVeder die
Ausbildung auf den Padagogischen Hoch-
schulen noch ein Philologiestudium mit dem
Ausbildungsziel Lehramt an Gymnasien
liefert die hier umrissenen Fertigkeiten und
Kenntnisse. Das gilt im ubrigen auch fur die
Ingenieursfudiengange * 11 . VVeder hier noch
dort vvird das funktions- und adressate-

7  Herzke/Juhl/de la Roza (1989), S. 506

8  a.a.O.; vgl. auch die Aussagen von Frankenberg uber die Rolle der Philologen in der Kom-
munikationsgesellschaft.

9  Schreiben der Fa. Haake Mess-Technik Karlsruhe an den Vf. vam 1 8.05.89

10  Vgl. z.B. Frankenberg (1989), S. 539: "Wer seinen Traum vom Dasein als Lehrer oder Professor ausgetraumt
hat, findet geniigend sinnvolle und auch beglijckende Angebote, sich in der freien Wirtschaft zu betatigen".

11  Siehe z.B. den Beitrag "Zuvvenig Ingenieure haben journalisfisches Talent" von Richard Siemann in VDI
nachrichten 32(1988), S. 19.

MOSTOVI 1995/96/XXX

17

norientierte Vertexten fachlicher Inhalfe
geiehrt, prototypische Merkmale von
Fachtextsorten werden weder /n/rakulturell
noch /nferkulturell kontrastiv vermittelt. Das
ist kein Vorwurf oder Mangel - es kann in
einer arbeitsteiligen Gesellschaft und einer
Zeit immer notiger werdender Spezia-
lisierung auch nicht Gegenstand jener Aus-
bildungsgange sein. VVeder verhinderte
Lehrer noch Ingenieure bringen aufgrund
ihrer Ausbildung die Fahigkeit mit, beispiels-
weise Werkstatfhandbiicher zu schreiben,
die alien Regeln der Kunst entsprechen.

Insofern ist es durchaus legitim, nach einer
auf die Bedurfnisse des Technical Writing
spezieli ausgerichteten Ausbildung zu rufen.
Nur solite man nicht ignorieren, daB es die
Notwendigkeit, technische Dokumentation
sowohl im Original zu verfassen als auch
zu ubersetzen, schon einige Zeit vor der
Diskussion um technische Redakteure ge-
geben hat.

Der technische Redakteur habe im Ge-
gensatz zum Ubersetzer, so hort man, die
Freiheit, den Originaltext nur als Ouellinfor-
mation zu betrachten und auf dieser
Grundlage einen auf die Zielkultur und die
dort anvisierte Zielgruppe abgestimmten
Text zu verfassen. Nachdem ich nun seit
zwei Jahrzehnten als technischer Ubersetzer
und seit 15 jahren auch als Ausbilder von
technischen Ubersetzern tatig bin, vermag
ich hier keinen Unterschied zum Ubersetzer
zu sehen, jedenfalls nicht zum Foch-
ubersefzer, von dem hier ausschlieBlich die
Rede ist. Die Anpassung des Zielfexts an
dessen Zweck (Skopos) und an die Ziel¬
gruppe (Adressaten) in der Zielkultur ist
spatestens seit 1984 mit der sog. Skopos-
theorie von Hans J. Vermeer auch in der
Ubersetzungsv/issenschaft etabliert 12  (und

Einwande gegen diese Theorie kommen
a I le n f a I Is aus den Reihen der Litera-
turiibersetzer). Das heiBt nicht, daB die von
Vermeer theoretisch untermauerte Art des
Ubersetzens nicht bereits vorher geiehrt und
praktiziert vvorden ware. So heiBt es bereits
im Jahre 19Z6 in einem Gutachten uber
einen mit Ubersetzungen befaBten Mifar-
beiter einer deutsch/amerikanischen Inge-
nieurfirma:

(he) is a real asset to the project. He
has acquired an excellent feeling for the
way the engineers think and helps them
tremendously in conveying their ideas.
He is vvell beyond the point of translat-
ing just words; he is translating ideas.

Der betreffende Mitarbeiter hatte das
Ubersetzen wie andere auch an einer der
universitaren Ausbildungsstatten fur Fach-
ubersetzer gelernt. In diesem Fali war es
der Fachbereich Angev/andte Sprach-
vvissenschaft in Germersheim, und zwar im
Zeitraum 19Z0 bis 1 9Z4, also in einer Zeit,
zu der in Deutschland noch niemand von
Technical VVriting redete.

Fur solche Ubersetzer hat die Diskussion
um das Technical VVriting nichts Bedroh-
liches. Im Gegenteil: Es ist die Bestarkung
und Legitimation einer bereits praktizierten
erfolgreichen Arbeitsmethode.

Nun gibt es, wie jeder weiB, unter Uber¬
setzern und Ubersetzungsv/issenschaftlern
(wie unteren anderen Fachleuten auch)
unterschiedliche Meinungen, etwa uber
Arbeitsmethoden. Auch ist vveder jeder
Ubersetzer noch jeder technische Redakteur
gleichermaBen fur jedes Thema und jede
Textsorte qualifiziert (bekanntlich speziali-
sieren sich auch andere Berufe, wie etwa

2  Reib/Vermeer (1984), insbes. ab S. 95; s. auch Snell-Hornby (1986).

MOSTOVI 1995/96/XXX

Rechtsanv/čilte). So sind unter den rund 300
Absolventen, die beispielsweise in Ger-
mersheim jedes Jahr den akademischen
Grad Diplom-Ubersetzer erwerben, gevviB
viele, die genau das leisten, was der Marki
braucht, aber naturlich auch einige, die
dafur weniger geeignet sind. Insofern mag
ein Ubersetzer, der eine Ubersetzungsme-
thode praktiziert, die sich von den
Maximen des guten technischen Redakteurs
unterscheidet, durchaus das Thema Techni-
cal Writing als Bedrohung empfinden.

Damif kommen wir zum dritten und letzten
Aspekt: Technical VVriting als Chance.
Chance fur wen oder was?

Wir haben die Chance, aus einer recht
festgefahrenen, miBlichen Lage herauszu-
kommen. Die Oualitat von Dokumentation
wurde uber Jahrzehnte hinweg stief-
mutterlich behandelt; als Konsequenz
hatten auch Ubersefzungen von
Gebrauchstexten und deren Ubersetzer in
vielen Landern (vor allem in englisch-
sprachigen Landern, aber auch in
Deutschland) einen relativ geringen Stellen-
vvert, was sich vielfach sowohl in der
sozialen VVertschatzung als auch in der
Bezahlung niedergeschlagen hatte. Die
Berufsbezeichnung Ubersetzer ist durch
schlechte Ubersefzungen so geschadigt,
daB man schon seit Jahren dariiber
nachdenkt, wie man diese Bezeichnungs-
altlast durch einen glanzvolleren Namen
ersetzen konnte. Aber auch Pragungen wie
Kulturmittler, Sprachberater, Textdesigner,
Documental Writer, Technical Writer, Kom-
munikationsingenieur, Language Consulf-
ant u. dgl. sind nicht jedermanns Sache
und klingen in manchen Ohren pratentios.

Man mag es als Chance begreifen, unter
neuer Flagge neue Ufer zu erreichen.
Manchem ist es bereits gelungen, unter
einer jener neuen und unvorbelasteten
Berufsbezeichnungen eine gute Reputation
aufzubauen. Noch vvichtiger als Etiketten
sind aber die Inhalte. Zur Zeit erleben wir
endlich die lange angestrebte Sensi-
bilisierung der Bedarfstrager von Uber-
setzungen fur den vvirtschaftlichen Stel
lenvvert einer guten Dokumentationsqualitat,
fur Aspekte wie Terminologiekonsistenz,
Kulturspezifik, Funktionsadaquatheif und
Adressatenspezifik eines Texts:

Unsere Einstellung zur Oualitat ist auch
anhand unserer Handbiicher klar
erkennbar, die alle deutlich und leicht
verstandlich geschrieben vverden.

Solche Formulierungen in VVerbeanzeigen
(hier die VVerbung fur Tulip-Computer) sind
ken nzeichnend fur den neuen Trend zu
besserer Dokumentationsqualitat. Auch
wenn von diesem Trend vielerorts noch
nichts zu spuren ist: Die Chancen waren
selten so gut wie heute, den Bedarfstragern
verstandlich zu machen, daB das Erstellen
technischerTexte nicht Sache von Experten
ist, die Experten z.B. im Maschinenbau
sind, sondern Experten im "Textbau" (Justa
Holz-Manttari bezeichnet den Obersetzer
daher seit Jahren als "Textbauexperten")' 4 .
Der Einsatz von Experten ist generell oko-
nomischer, da Experten gezielf und syste-
matisch arbeiten und Expertenwerkzeuge
einsetzen: Das spart Zeit und Kosten und
fiihrt in der Regel zudem zu besserer
Oualitat.

Angesichts dieser Chance v/are es kon-
terproduktiv, wollte man eine kunstliche Kluft

13  Anzelge in der Hannover Messe Zeitung, Ausgabe CeBIT 22. Marž 1990, S. 8.

14  Naheres zur Expertenrolle des Translalors liefern diverse Schriften von Justa Holz-Manttari, etwa 1986
und, ausfiihrlicher, 1984.

MOSTOVI 1995/96/XXX

19

zwischen Ubersetzern und technischen
Redakteuren aufreiBen: Zwar gibt es Unter-
schiede, doch gibt es viel mehr Gemein-
samkeiten. Beide produzieren Texte im
Auftrag, mit Inhalten, die durch externe
Quellen vorgegeben sind; beide versuchen
Kommunikation zu erleichtern, beide
ermoglichen Kommunikation uber Barrieren
hinweg; je nach Kulturbegriff sind es in
beiden Fallen Kulturbarrieren - nicht Kultu¬
ren in Landergrenzen, sondern Soziokul-
turen. Sowohl Ubersetzer als auch techni-
sche Redakteure bringen Information aus
einer Kultur (z.B. aus der VVelt der Techni-
ker) in eine andere Kultur (z.B. in die VVelt
der Verbraucher). Insofern handelt es sich
beim Technical VVriting stets um einen inter-
kulturellen Informationstransfer.

Der Unterschied zum Ubersetzer besteht
darin, daB der Ubersetzer im Regelfall
zusatzlich noch eine Sprachbarriere uber-
winden muB. Mit anderen VVorten: Wdh-
rend der Technische Redakteur laut Be-
rufsbild grundsatzlich innerhalb der eigenen
Sprache (also /nfralingual) arbeitet, arbeitet
der Ubersetzer zusatzlich /nfeHingual. Aber
auch dieser Unterschied verblaBt, wenn sich
technische Redakteure ebenso wie Uber¬
setzer bei der Textproduktion auf
Informationen stutzen, die in einer anderen
Sprache vorliegen.

•

Es scheint mir fragwurdig, als Unfer-
scheidungskriterium die Form zu nehmen ;
in der die Ouellinformation vorliegt. Auch
technische Redakteure stutzen sich ggf. (wie
Ubersetzer) auf bereits vorhandene Texfe.
Auch Ubersetzer nehmen diese Quellfexte

(wie technische Redakteure) nur als Infor-
mationsangebot wahr und klammern sich -
je nach Skopos - nicht an Oberfld-
chenstruktur oder VVortlaut. Hier, in diesem
skoposorientierten Ubersetzen, liegt ubri-
gens auch die Chance des Humanuber-
setzers, sein Produkt positiv vom Ergebnis
maschineller Ubersetzungssysteme ab-
zuheben ' 5 .

Das bringt uns noch zu einem praktischen,
namlich pekuniaren Problem. Wenn die
besonderen Merkmale des Technical VVrit¬
ing grundsatzlich zum Ubersetzen gehoren,
dann ware diese Leistung auch im "nor¬
malen" Ubersetzungshonorar abgedeckt.
Da z.B. die Anpassung an Zielkultur und
Zielfext Adressaten zumindest mental einen
zusdtzlichen AuKvand bedeutet, konte man
geneigt sein, fur diesen mentalen Kraftauf-
wand ein hoheres Honorar zu verlangen.
Das fuhrt aber dazu - wie bei einigen Buros
zu beobachten - , daB man unterscheidet
zvvischen "normaler" (gleich "billiger")
Ubersetzung und einer "Luxusvariante" - und
zementiert damit die Auffassung, daB Uber-
setzungen normalerweise inaddquat seien.
Hdlt man aber andererseits die Anpassung
des Zieltexts an seinen Zweck in der
Zielkultur (also das skoposorientierte
Ubersetzen) fur selbstverstandlich (weil sonst
der Text seinen Zweck nicht erfullt und seine
Erstellung Zeitverschwendung ware), dann
hatte man ein Wettbewerbsproblem in¬
sofern, als man Ubersetzungen zu Preisen
anbietet, die uber den Preisen anderer
Anbieter liegen, nur weil man ein anderes
Verstandnis davon hat, was eine brauch-
bare Ubersetzung ist.

15  Es wird gemeinhin unterstellt (wiederholt auch auf der BDU-Tagung in Bonn 1993), daB das Ubersetzen
technischer Texte relativ probtemlos sei, da es hier, im Gegensatz etwa zu Rechtstexten, keinerlei
Aquivalenzprob!eme oder Kulturspezifik gebe. Folglich seien Technik-Texte fiir die maschinelle Ubersetzung
durchausgeeignet. Prakfizierende Fachiibersetzer im Bereich Technik konnen dieser Auffassung nicht zustimmen.
Vgl. Schmitt (1986a), (1986b), (1987), (1992a). Kulturspezifik und Pragmatik sind auch bei technischer
Terminologie zu berucksichtigen und in Terminologiedatenbanken dann relevant, wenn die Datenbank ein
translationsorientiertes Informationsangebot bieten soli; s. z. B. Schmitt (1 992b) und (1994).

20

MOSTOVI 1995/96/XXX

Naturlich Ia6t sich dieses Problem durch
entsprechende Argumentation dem po-
tentiellen Kunden gegeniiber darstellen und
vielleicht ausraumen (und glucklicherv/eise
ist das Klima fur solche Diskussionen derzeit
gunstiger als fruher). Dies erfordert freilich
zvveierlei: Zum einen die Fahigkeit, die
versprochene Leistung (einen funk-
tionierenden Text) auch tatsachlich zu er-
bringen, zum andern Argumenta-
tionsfahigkeit. Ich meine damit die Fa¬
higkeit, in einer fur den Kunden verstandli-
chen Sprache uber das eigene Fach (uber
Sprache und Translatorik) zu reden. Zur
translatorischen Kompetenz gehorf also
auch eine metasprachliche Kompetenz: Erst
die Fahigkeit zu beidem ergibt verantwortli-
ches, professionelles translatorisches Han-
deln. Das aber ist erst zu lernen.

Nach dem Blick auf die Praxis daher noch
einige Bemerkungen zur Lehre:

Manche halten nicht den ramponierten,
aber doch immerhin fest etablierten Namen
Ubersetzer  fur renovierungsbedurftig,
sondern die Ausbildung. Es gibt indessen
viele und verschiedenartige Ausbildungs-
stdften fur Ubersetzer, deren Lehrinhalte
selbst innerhalb der Universitdten nicht
gleich sind (sogar die Curricula der
renommierten CIUTI-Institute, zu denen in
Deutschland bislang nur Germersheim,
Heidelberg und Saarbrucken gehoren,
vveisen bei naherer Betrachtung z.T. erhebli-
che Unterschiede auf). Jede pauschale
Aussage uber "die Lehre" und deren Qua-
litat suggeriert die vollig unzutreffende Vor-
stellung, daB die Lehre ein monolithischer
Block sei. Selbst innerhalb einer Universitdt
sind Lehrinhalte entscheidend von den je-
weiligen Lehrern gepragt (Zur Freiheit der

Forschung und Lehre gehorteben auch die
Freiheit des Andersdenkenden, und das
bedeutet auch, daB man akzeptieren muB,
daB Kollegen beispielsvveise eine Uberset-
zungsmethode lehren, die man selbst fur
vvenig tauglich halt).

Wer junge Menschen fur die Zukunft aus-
bildet, hat eine groBe Verantwortung. Wer
andern Ratschlage fur das Leben erteilt, und
dazu gehoren auch translatorische Hand-
lungsmaximen, der solite sich sich daruber
im klaren sein, daB es uber beruflichen
Erfolg und auch privates Gluck entscheiden
kann, welche Ratschlage man gibt. Man
mag einv/enden, daB man es an Uni¬
versitdten mit mundigen Burgern zu tun
habe und nicht mit Kindern. Dennoch: Man
hat es mit Menschen zu tun, die wichtige
Weichen fur Ihren Lebensvveg stellen und
nach Orientierung suchen. Solche Weichen-
stellungen sind nicht nur die Berufsv/ahl als
solche (kann man heute jemandem guten
Gewissens empfehlen, Ubersetzer zu
werden? - Antwort: Im Prinzip ja), sondern
auch Details wie etwa die Wahl der
Arbeitssprachen und der Fachrichtung. Der
Dozent hat zu entscheiden, vvelche Themen
und welche Textsorten in welcher Uber-
setzungsrichtung im Unterricht behandelt
v/erden, und welche Ubersetzungsmittel und
-strategien eingesetzt werden. Solche
Entscheidungen kann man guten Gevvissens
nur dann treffen, wenn man eine solide
Grundlage dafur hat, z.B. durch Kontakt
mit der Praxis (zu erwahnen ware hier auch
der KoordinierungssausschuB Praxis+Lehre
des BDU und dessen Memorandum mit
Empfehlungen zur Unterrichtsoptimie-
rung) 16 , oder durch breit angelegte Umfra-
gen unter Ubersetzern und den Bedarf-
stragern von Ubersetzungen 17 .

16  In Germersheim zum Beispiel vvurden seilher neben einer weiteren Intensivierung derfachsprachlichen und
EDV-Komponenten u.a. ein Hauptseminar uber Theorie und Praxis computergesKjfzter Terminologiearbeit
eingefuhrt und ein spezieller mehrsemestriger Kurs uber Inferkulturelles Technical Writing.

17  Siehe hierzu Schmitt (1990a, 1990b, 1990c, 1993).

MOSTOVI 1995/96/XXX

21

Denn vor dem Hintergrund konkreter Zahlen
und belegbarer Praxistrends ist es leichter,
in der Lehre Anderungen zu bevvirken, weil
man durch Soll/lst-Vergleich diejenigen
Bereiche lokalisieren kann, in denen An¬
derungen uberhaupt notig sind. Ob An¬
derungen fundamentale Strukturanderungen
erfordern 18  und ob diese realisierbar sind,
sind Fragen, die von Fali zu Fali zu ent-
scheiden sind. Jedenfalls stehen die
Chancen fur eine Aktualisierung der Lehre,
global betrachtet, derzeif guf. Vielerorts
finden Umstrukturierungen und Aktualisier-

ungen der Ausbildungsgange statt; das
zeigt sich beispielsv/eise auch in dem Tem-
pus-Projekt der Europaischen Gemeinschaft,
an der Universifat Ljubljana einen dem stote
oftheart  ("Stand der Technik") 19  entspre-
chenden Studiengang fur Ubersetzer und
Dolmetscher einzurichten.

Kurz: Alle MaBnahmen zur Verbesserung
der Oualitat, sei es in der Praxis oder in
der Lehre, sind unmittelbar nutzlich und
langfristig notig fur das Ansehen und den
Erfolg des ganzen Berufsstands.

Literatur

Antos, Gerd/Krings, Hans P. (Hrsg.)

Textproduktion. Ein interdisziplinarer Forschungsuberblick.  Tubingen: Niemeyer, 1989.
Dollerup, Cay/Loddegaard, Anne (Hrsg.)

Teaching Translating and Interpreting. Training, Talent and Experience.  Amsterdam/Philadelp¬
hia: 1992.

Frankenberg, Hartwig.

' Der Text lebt nicht vom Wort allein - oder: Welche Aufgaben der Philologe als PR-Fachmann
In der freien VVirtschaft finden kann". In: Antos/Krings (Hrsg.) (1989), S. 539-547.

Herzke, Herbert/Juhi, Dietrich/de la Roza, Rafael.

"Das Berufsbild des Technischen Autors/Redakteurs. Gegenv/artige Sifuation und neuere
Entwicklungen im Arbeitsfeld žTechnische Dokumentation' (TD)". In: Antos/Krings (1989), S.
502-522.

Holz-Mdnttdri, Justa.

Translatorisches Handeln. Theorie undMethode.  Helsinki, Suomalainen Tiedeakatemia, 1 984.
"Translatorisches Handeln - theoretisch fundierte Berufsprofile". In: Snell-Hornby (1986), S.
348-374.

ReiB, Katharina/Vermeer, Hans J.

Grundlegung einer allgemeinen Translationstheorie.  Tubingen: Niemeyer, 1984.

Schmitt, Peter A.

"Die 'Eindeufigkeit' von Fachtexten: Bemerkungen zu einer Fiktion.". In: Snell-Hornby (1 986a),
S. 252-282.

"Technische Ubersetzunaen: Eine Arbeit fur Spezialisten.". In: TexTconTexT  2/1986b, S.
96-106.

"Fachtextubersetzung und Texttreue: Bemerkungen zur Oualitat von Ausgangstexten.". In:
Lebende Sprachen  1/1987,S. 1-7.

Die Berufspraxis der Ubersetzer. Eine Umfrageanalyse.  Berichtssonderheft des Bundesver-
bandes der Dolmetscher und Ubersetzer. Bonn: BDU, 1990a.

18  Siehe hierzu die Beitrage in Dollerup/Loddegaard, insbesondere Snel!-Hornby, S. 9-22.

19  Hier zeigt sich ubrigens die begriffliche Verwandtschaft von Kunst und Technik: Gut ijbersetzen zu konnen
ist eine Kunst, und dazu gehoren Technik und Techniken ...

22

MOSTOVI 1995/96/XXX

"Ubersetzer/Ubersetzerin, Dolmetscher/Dolmetscherin. Eine Umfrageanalyse uberdie Berufs
praxis". In: Informationen fur die Beratungs- und Vermittlungsdienste der Bundesanstalt fur
Arbeit  12/1990b {  S. 517-533.

"Was ubersetzen Ubersetzer? - Eine Umfrage" In: Lebende Sprachen  3/1990c, S. 97-106.
"Culturally Specific Elements in Technical Translations". In: Language in Context. Festschrift
fur Prof. Dr. H.W.Drescher zum 60. Geburtstag.  Frankfurt: Lang, 1992a, S. 495-515.
"CATS/FASTERM: Ein Beitrag zur rechnerunterstutzten Ubersetzung und Terminologiearbeit"
In: Forschungsmagazin der Johannes Gutenberg-Universitai Mainz. Sonderausgabe CeBIT/
Hannover Messe '92.  Mainz: 1992b, S. 4-20.

"Der Translationsbedarf in Deutschland. Ergebnisse einer Umfrage". In: MDU 4(1 993), S. 3

10 .

"Translationsorientierte Terminographie auf dem PC - Ein neuer Weg von der Terminologie-
datenbank zum Fachworterbuch. In: Fischer/Freigang/Mayer/Reinke (Hrsg.) Sprachdaten
verarbeitung fur Ubersetzer und Dolmetscher.  Hildesheim, Olms: 1994, S. 31-62.
"Warnhinweise in deutschen und englischen Anleitungen". In: Gnutzmann, Claus (Hrsg.)
Kontrastivitat und kontrastives Lernen. Themenband der Zeitschrift Fremdsprachen Lehren und
Lernen (FLul 24). Tubingen: Narr, 1995, S. 197-222.

"Technical VVriting". In: Salevsky, Heidemarie (Hrsg.) Sachwdrterbuch der Translationswis
senschaft.  Heidelberg: Julius Groos, 1997 (in Druck).

Snell-Hornby, Mary (Hrsg.).

Ubersetzungswissenschaft - Eine Neuorientierung. Zur Integrierung von Theorie und Praxis .
Tubingen: Francke, 1986.

Snell-Hornby, Mary.

"The professional translator of tomorrow: Language specialist or all-round expert?". In: Dol-
lerup/Loddegaard (1992), S. 9-22.

Nada, Olga: "Čudovito predavanje. ."

MOSTOVI 1995/96/XXX

23

Stanko Klinar

rotistava kot upanje za večjo
učinkovitost pouka prevajanja

Prof. Stanko Klinar predstavi svoj "Zbornik"

Ce nam Angleži še potem, ko smo vestno
preštudirali angleško slovnico in se s slovarji
lotevali angleških besedil, pravijo, da naša
angleščina ni "idiomatska", hočejo pač reči,
da nam manjka nekaj, česar v slovarjih in

slovnicah ni, ali pa le v omejenem obsegu, in
česar pri pasivni analizi angleških tekstov
nismo dojeli, ali česar smo se pri izbranih
vajah v učbenikih le delno naučili. Torej nismo
kvalificirani za kompetentno produktivno
(po)ustvarjalnost v angleščini. Ker se v Sloveniji
učni proces na tej stopnji večinoma ustavi, je
normalno, da je tudi angleški komentar k
angleškim prevodom, ki jih izgotovimo
Slovenci, večinoma odklonilen. Res pa je, da
se z vprašanjem, kako doma vzgojiti uspešne
prevajalce v angleščino, ukvarjajo tudi drugod
in ni videti, da bi ga bila doslej uspešno rešila
že katerakoli neangleška dežela. Zato vedno
bolj prevladuje mnenje, da je prevajanje v
angleščino treba prepustiti domačim govorcem
angleščine.' Tudi v Sloveniji . 1 2

Vendar naš cilj ne more biti, vdajniško opustiti
vsak up, ko vstopamo v kraljestvo angleščine,
pač pa iskati način, kako napraviti korak na¬
prej od doseženega. In doseči najvišje, kar
je z učenjem še dosegljivo. (Naprej, ali višje
od tod, gre besedno-umetniška ustvarjalnost,
ki pa seveda ni, in ne more biti, predmet
učnega programa.)

Avtor teh strani izhaja iz prepričanja, da
človek gradi znanje tujega jezika na znanju

1  Znano je stališče prevajalske šole Scuola superiore delle lingue moderne v Trstu: v katerikoli (tuji) jezik
uspešno (kompetentno) prevaja predvsem domači govorec tistega jezika; in prevajanje uspešno (kompetentno)
poučuje tudi le domači govorec zadevnega jezika.

2  Vodil ne založbe, podjetja in ustanove se tega prepričanja vedno bolj oklepajo in več ne tvegajo. V Slo¬
veniji, zlasti v Ljubljani, je vedno več prevajalsko usposobljenih domačih govorcev angleščine, ki se pri¬
družujejo slovenskim prevajalskim agencijam ali ustanavljajo svoje (Amidas, Plat, Pegasus, Babylon), tako da
je prevajalsko načelo, da naj v angleščino prevaja predvsem domači govorec angleščine, v Sloveniji uresničljivo.

24

MOSTOVI 1995/96/XXX

materinščine, in da tuji jezik toliko bolje ob¬
vlada, kolikor je uzavestil, in kasneje avto¬
matiziral, razlike in podobnosti med tujim
jezikom in materinščino.

Če Vladimir Ivir pravi , 3  da angleško morfo¬
logijo lahko napiše na poštno dopisnico, lahko
njegovo izjavo razumemo, kot da to slovnično
poglavje ne predstavlja zahtevnega študija.
Če za potrebe slovenskega prevajanja odmi¬
slimo glasoslovje (četudi ga ne bi smeli, vsaj
ne docela, ker je ravno tako nepogrešljivo kot
na vsakem drugem jezikovnem področju), in
če besedotvorje odstopimo leksiki (obe pa sta
seveda za prevajalstvo enako nepogrešljivi kot
proizvajalec zidakov za gradnjo hiš), ostane
izmed angleških slovničnih poglavij samo še
skladnja, ki naj bi predstavljala slovnično
tvarino. Dejansko je skladnja (syntax) resnična
osrednja vsebina knjig z naslovom English
Grammar, ironija študija pa je v tem, o čemer
govori tukaj prvi odstavek: ko jo preštudiramo,
angleščine še vedno ne obvladamo. (Da študij
vzporedno ves čas krepimo z osvajanjem kar
najširšega besedišča, se razume samo po
sebi.) Izkaže se, da je prav na vseh področjih,
bodisi slovničnih bodisi besediščnih, nako¬
pičene, s slovensko-angleškega protistavnega
vidika, toliko idiomatike, da je nemogoče
obvladati angleščino, dokler ne obvladamo
njene tozadevne idiomatike.

V tem je tudi razlika med učenjem angleščine
in učenjem katerega drugega na latinskem
sistemu temelječega (svetovnega) jezika.
Medtem ko nas pri nemščini in francoščini
študij oblikoslovja in z njim povezane (dokaj
lucidne in slovenščini sorodnejše) skladnje
"slovnično" zaposli in pripelje že do znatnega
formalnega znanja, nam izmuzljiva
"neformalna"/''nemorfološka" angleščina,
kjer se v slovnici "ni kaj učiti", tega zado¬
voljstva ne da. To je jezik, ki zahteva zelo
drugačen mefodiški pristop.

Nujna pomisel ob tem je ta, da bi pri študiju
angleščine morali skrčiti program slovnice
(namreč enostranske angleške opisne slovnice,
pa tudi enostranske slovenske, kolikor je pač
morajo obvladati anglisti), ali še bolje: pouk
slovnice učinkovito zaključiti na nekoliko zgod¬
nejši stopnji, in razširiti program slovensko-
angleške protistavne analize, ki izpostavlja in
uzavešča protistavno idiomatiko. Sele proti-
stavna analiza obeh jezikov nam pomaga
uvideti in "premagovati" izhodiščno tipiko
maternega jezika in uzaveščeno sistematizirati
tipiko ciljnega jezika. Protistavna analiza je
brez dvoma pripomoček za uspešnejši pouk
angleščine, in kolikor temeljiteje jo bomo
izdelali, toliko večjih uspehov se lahko nade¬
jamo.

Za protistavno slovensko-angleško analizo se
odpirajo neizmerna področja. Po dolgoletnem
prevajanju in poučevanju prevajanja sem za¬
znal - če odmislim rabo členov - nekatere
najbolj boleče točke v slovensko-angleškem
odnosu in izredno nemoč pri premagovanju
teh točk . 4  (Nemoč pri pouku: razlaga se po¬
gosto razblinja v nekakšno aprioristično vero,
sklicevanje na znanje "od zgoraj", v "pre¬
pričevanje" ali "agitacijo" in sklicevanje na
"intuicijo", ki je tuji govorec angleščine pri
svojem nezadostnem znanju ne more imeti,
in taka "razlaga" je prazna.) Slovensko-angle-
ški odnos pač ni popisan v angleških ali
slovenskih priročnikih, z njim se ukvarja le
peščica slovenskih anglistov, ki so se zapisali
slovensko-angleškemu prevajanju in pomaga
jim še bolj neznatna peščica anglo-ameriških
domačih govorcev, ki so seveda nepogrešljiva
pomoč za ciljne rešitve. Pravljično je priča¬
kovati, da bo slovensko-angleški odnos ob¬
delal in dodelal kdo drug kot Slovenci sami.
(Lahko pa se seveda zgledujemo po načinu
protistavne obdelave pri drugih (tujih) jezikih,
zlasti slovanskih, ki so po svojem sistemu

3  (V diskusiji na simpoziju, Brdo 1994)

4  Učna potreba je sprožila nastanek razprav v zborniku PRISPEVKI K TEHNIKI PREVAJAN IA IZ SIOVFNŠČINF
V ANGLEŠČINO (Didakta, Radovljica, 1 996), Zrasle so iz prakse za prakso. Nekaj spodbude dolgu ejo
knpgama Filipovič, R ed Chapfers in Serbo-Croatian - English Contrastive Grammar, Zagreb 1985 in
Friederich, W„ Technik des Ubersetzens, Munchen, 1969, v glavnem pa so se ravnale po potrebah'na
terenu m so kot take izvirne. Tako pri prevajalskem delu kot pri pouku prevajanja je bilo treba odgovoriti na

MOST: 1995/96/XXX

25

slover ni najbližji; pogosto se tudi dejan¬
sko sklicujemo na hrvaško-angleški profistavni
prog 7 , * * * * 5  Neutajljive so tudi podobnosti med
neir: : in slovenščino, tako da se je mogoče

s pridom nasloniti tudi na nekatere izsledke
nemško-angleške protistave. 6 )

Protistavna analiza mora seveda zajeti tudi
področja, kjer se jezika ujemata (kolikor je to
sploh ustrezen izraz; gre za stvari, ki so več
ali moni vzporedljivo navzoče in razložljive v
obeh mikih in se dajo vkleniti v produktivne
vzorce), a ker so to manj problematična pod¬
ročja, jih na sedanji stopnji večinoma pušča
in se osredotoča na manj ujemalna
področja, še raje na nasprotujoča si in na
"mimovozeča" (recimo slovenski členki, ki po¬
gosto sploh nimajo besediščne, ali pa sploh
nobeno, realizacije v angleščini), ki so naj-
huiša, fu je mogoče postaviti trditev, da manj
ko se medjezikovne zadeve ujemajo, večja je
njihova protistavna idiomatičnost. Idealnega
ujemanja med angleščino in slovenščino je v
resnici tako malo, da je medjezikovni odnos
skoraj izključno idiomatičen in odtod obža¬
lovanje, da je pri pouku angleščine toliko
slovnice (ki je za Slovenca v angleščini skoraj
ni) in tako malo idiomatike (ki je za Slovenca
v angleščini vsenavzoča). (Priznati pa je se¬
veda treba, da je večina tega, kar še imenu¬
jemo slovnica, tudi že idiomatika, le malo
prenizka in preveč formalizirana, da bi ji
priznali ta status.)

Idiomatiko je treba razumeti, kot da obstaja
na dveh ravneh. Eno je idiomatičnost jezi¬

kovnega sistema, to je idiomatičnost slovničnih
vzorcev in pravil, ki uzakonjajo jezikovne
pojave, ki jih v drugem jeziku ni (npr. angleški
present perfect tense in členi). Ker skoraj
nobeno od teh pravil ne velja stoodstotno,
idiomatika potem v deviantnih odstotkih še
znatno poraste. Drugo so idiomi v ožjem
pomenu besede, to so jezikovne enote, ki se
že na samem začetku upirajo kakršnikoli
uklenitvi v pravila in produktivne vzorce, in
četudi so začimba in najbolj žlahtna ple¬
menitost jezika, dejansko ne tvorijo sistema
jezika, ali njegove nosilne konstrukcije, mar¬
več se sistemu in konstrukciji 'nadgrajujejo. Ti
idiomi seveda pripadajo bolj besedišču/lek-
siki/vokabularju kot slovnici, a besedišče samo
v svojem zaključenem sistemu seveda tudi
pozna svojo specifično razvejano idiomatiko,
ki jo po svojih najboljših močeh rešuje leksi¬
kografi ja v širokem razponu od (ne)skladne
(več)pomenskosti z metaforiko in leksikalnimi
vrzelmi in kolokacijami do "čistih idiomov". 7

Glavni namen slovensko-angleške protistavne
analize na sedanji stopnji je zadeti idioma¬
tičnost angleškega jezikovnega sistema na
osnovi slovenskega izhodišča, hkrati pa, kot
žlahtnijo rozine potico, žlahtniti to idioma¬
tičnost z idiomi v ožjem pomenu besede.

Protistavno idiomatičnost je mogoče definirati
kot tako glede na slovensko izhodišče, ki mu
je angleška vzorčnost glede na v slovenščini
uveljavljeno vzorčnost deviantna (odklonjena
glede na pričakovanost).

★ * ★

vrsto vprašanj, ki se jih slovensko-angleški pouk do te stopnje ne dotakne. Do te stopnje je namreč pouk
izbiren, četudi se, naravno, suče okrog osrednjih stebrov angleškega jezikovnega sistema, vendar šele
pouk prevajanja sooči anglista s prav vsako podrobnostjo obeh jezikov (L1 in L2) in terja od njega odgovor
na veliko vprašanj, o katerih dotlej sploh ni razmišljal, to pa so v glavnem idiomatske zapolnitve po fugah

sistema. (Kot je bilo prej omenjeno, je tudi angleški sistem sam v odnosu do slovenščine idiomatski, vendar

se je anglist tega sistema učil. Zdaj mora narediti korak naprej in se spoprijeti s podrobnejšo idiomatiko in

ugotavljati, koliko jo je mogoče sistemsko obvladati.)

5  Npr. Filipovič, R., ed., Chapters etc.; glej opombo 4; dodatno k temu Filipovič, R., ed., Reports 1-10  (The
Yugoslav Serbo-Croatian - English Contrastive Project, Zagreb, 1 969 - 1 976

6  Npr. Friedrich, W. (1969); glej opombo 4,

7  Glej razprave dr. Dušana Gabrovška v Vestniku Društva za tuje jezike in književnosti Republike Slovenije
št. 24, 26 27, 28, 29 in v zborniku PRISPEVKI (glej opombo 4).

26

MOSTOVI 1995/96/XXX

Četudi je ves temeljni slovensko - angleški slov¬
nični sistem prikazan protistavno (vsaj intu¬
itivno, saj osrednjih kontrastivnih študij še
pričakujemo), pa se protistava v najbolj jarki
luči pokaže za potrebno ravno pri zafugiranju
špranj. Pri tem ostaja seveda večina jedra še
nedotaknjena: tu je zlasti navzoče večno vpra¬
šanje o rabi členov, vprašanje, ki ga slovenski
anglisti kot nekakšno vroče železo popri-
jemamo bolj od daleč in štafetno čim hitreje
predajamo drug drugemu. Avtor teh vrstic sem,
brez pre-tenzij na kakršnokoli popolnost ali
zaokrože-nost obravnave, navrgel nekaj vrstic
o rabi členov v knjigi Vaje iz prevajanja
(1994) med-tem ko noben drug priročnik, ki
je izšel v Slov-eniji, ni poskusil narediti koraka
naprej od šab-lonskega prikaza nekaterih
osnovnih pravil.

Nekatera vprašanja, na katera je bilo treba
odgovarjati pri prevajalskem delu in ki so
nazadnje izzvala nastanek knjige PRISPEVKI
(vprašanj je seveda neprimerno več, zato je
razprav v primeri s potrebami zanje zane¬
marljivo malo), so naslednja:

1. Ali velja kaka sistematična zakonitost pri
tistih angleških samostalnikih, ki jih ne moremo
prevesti v slovenščino s samostalnikom, mar¬
več jih po intuiciji domačega govorca kom¬
petentno prevajamo kot pridevnike ali glagole
ali še kako drugače, in ali je mogoče po teh
zakonitostih sklepati, da bomo nekatere sloven¬
ske pridevnike ali glagole ali idiomatske izraze
prevajali v angleščino kot samostalnike, in ali
je mogoče zadevno problematiko vključiti v
slovensko-angleški slovar in jo napraviti pri-
ročniško dostopno? (Začetno spodbudo za to
vprašanje sem našel v Friederich, 1969 (glej
opombo 4), v poglavju Adjektive als Sinntra-
ger des Wichtigen, in sem si nekaj primerov
celo tam izposodil, vendar sem njegovo
zamisel razširil čez "Adjektive" na glagole
in jo seveda apliciral na slovenščino.) Tež¬
njo angleščine, da s samostalnikom izrazi tisto,
kar izrazi slovenščina drugače, sem imeno¬
val "samostalniškost angleščine v primeri s slo-
ven-ščino" ("Noun-oriented fendency in
English").

2. Ali ima angleščina kak inštrumentarij za
izpovedovanje množice pomenskih odtenkov
slovenskih manjšalnic in ali sploh čuti potrebo
po takem izpovedovanju? Kaj narediti z
neomejeno produktivnostjo slovenskih man -
šalnic v odnosu do angleščine, kjer je pro¬
dukcija domala blokirana? Ali je mogoče
govoriti o psiho- in socio-razlogih (in prek te:
o nacio-razlogih) za tako različno stanje v
obeh jezikih? Ali je mogoče zagovarjati
distribucijo manjšalnosti kot poseben preva¬
jalski trik, to se pravi, ali je mogoče kom¬
penzirati izgubo manjšalnosti pri prevajanju
na nekem mestu v besedilu, kjer jo je nemo
goče navesti, tako da jo navedemo na nekem
drugem mestu, kjer pa je v L1 (to je v našem
primeru slovenščina), ni? Navedemo jo zato,
ker je na zahtevanem mestu nismo mogli
želimo pa, da bi bilo prevedeno besedilo kot
celota ubrano na približno isti manjšalniški
ton kot izvirno besedilo. Ali je prevajalec v
slovenščino pooblaščen, uporabljati v ciljnem
jeziku manjšalnice, ki jih v L1 (to je v tem
primeru angleščina) ni?

3. Ali je mogoče slovenske prevajalce uspešno
navesti na rabo zloženk v angleščini? Zlo¬
ženke, zlasti zloženski nizi ("zloženski niz"
je moj izraz za Jespersnov "string com-
pound"), so kot gospodarni način izražanja
v angleščini visoko cenjene, vendar so
večinoma prevedljive v slovenščino tako, da
iz prevedka ni mogoče narediti iztočnice v
slovensko-angleškem slovarju in tako preva¬
jalca ni mogoče priročniško opozoriti na
angleško zloženko. Ta problem je zlasti
aktualen pri zloženskih nizih, ki so v pretežni
večini skladenjske zveze in kot take neustav¬
ljivo produktivne, vendar je produktivnost kljub
temu podvržena nekaterim ne docela jasnim
omejevalnim zakonitostim. Vpričo njih je
slovenski prevajalec dejansko med Scilo in
Karibdo: po eni strani naj bi jih v skladu z
visokoprodukfivnim skladenjskim vzorcem
pogumno delal, po drugi strani tvega, da bo
naredil jezikovni nestvor. Tudi vprašanje vez-

nega/množinskega/saškorodilniškega -s-a v

prilasfkovnem delu angleških zloženk je videti
sistemsko rešljivo le v redkih primerih. (Znana
sta vsaj dva poskusa/opomina za učenje zlo-

MOST: , '995/96/XXX

27

ženski! zov: vaja Hyphenated Modifiers v
Mackin, Exercises in English Patterns and
Usage idon, 1960 - 69, in vaja String Cpds
v Klinc i Davis, English VVordformation, Part
One, i iana, 1996.)

4. Da. nerešljivo je videti vprašanje, kako
navest »lovenske prevajalce na rabo kon-
strukci - ith + participle. Ker se ne vede
konformistično do drugih participialnih kon-
strukc ie slovnice in učbeniki ne obrav¬
navajo, odi bolje, obravnavajo jo v okviru dru¬
gih je. ovnih poglavij na način, ki je za
prevajaš ;e domala brez haska. V slovenščino
je prevedljiva na toliko različnih načinov, da
je nemogoče navesti zanesljivo iztočnico za
njeno •. kadjo v angleščini, še zlasti ker ji
konkuivajo vzporedne formulacije. To pa ne
pomena da bi se ji v angleščini lahko od-
povedali. V mnogih primerih daje edino zado¬
voljivo prevajalsko rešitev. (Začetno spodbudo
za to vprašanje sem našel v zadevnem po¬
glavju v knjigi Friederich, 1969, (glej opombo
4) in sem si nekaj primerov celo tam izposodil,
vendar, sledeč slovenskim potrebam in jezi¬
koslovnim dognanjem v Quirku, 1 985 (A Com-
prehensive Grammar of the English Language),
je moja razprava nazadnje dobila docela
drugačno podobo.)

5. Navidez preprosto dejstvo, da obstoji ana-
forični that,  je v zavesti slovenskih prevajalcev
tako slabo navzoče, da povzroča resne
težave. Ker je navidez preprosto, se priročniki
z njim ne ukvarjajo (v nasprotju z nadomestnim
one, ki je dodobra razložen in v resnici znatno
manj zapleten) in ga imajo za funkcijo demon¬
strativnega that,  in je treba kratkomalo izumiti
način za razlago.

6. Podobno slabo je uzaveščeno dejstvo, da
imajo eksistencialni stavki (ES) obrnjen besedni
red (domala slovenski!) in da se slovnični
osebek there  vsaj v polovici primerov izpušča.
Eden redkih primerov, ko se angleški in slo¬
venski besedni red domala ujemata in bi se
Slovenec lahko prepustil domačnostnemu ču¬
tenju, povzroča nepotrebne težave. Sicer so
pa ES v slovnicah (npr. Quirk, 1985) zado¬
voljivo predstavljeni, v slovenskih učbenikih

za angleščino pa malo manj. (Avtorji
metodiško ne upajo dovoliti stavkov z osebkom
na koncu in se dosledno oklepajo oblike there.
Enako Ljiljana Mihajlovič v Filipovič, 1985,
ki v dolgi razpravi sploh ne omeni, da obstoje
ES brez there.)

7. Ali je slovenska predložna prislovna dolo¬
čila pravilneje prevajati kot osebke ali jih lahko
ohranimo kot predložna prislovna določila?
Odločiti je treba hic ef nune, toda odločitev ni
zmeraj lahka. Ali je mogoče razmišljati, da
je angleški osebek, ki po zakonitostih rigid¬
nega angleškega besednega reda pač stoji
na čelu stavka, nosilec stavčnih funkcij, ki jih
slovenski osebek ne more imeti in so v sloven¬
skem stavku porazdeljene na druge stavčne
člene? Ali pa jih ima lahko tudi slovenski
osebek, zakaj tovrstni osebkovni stavki so
mogoči tudi v slovenščini.

8. Ali je mandativni subjunktiv v angleščini
res tako odrinjen na rob dogajanj, kot trdijo
nekatere slovnice? Ali ni nasprotno res, da je
v mnogih izjavah docela nepogrešljiv (in je v
nasprotju s tem dejstvom mogoče videti dokaz,
da slovničarji vse preveč slepo prepisujejo
drug od drugega in sploh preveč prepisujejo
in predsodkovno ustvarjajo slepo vero, na¬
mesto da bi oznanjali trdna dejstva) in da
moderni angleški nadomestki za subjunktiv
(npr. should, might)  izražajo množico pre¬
ciznih pomenskih odtenkov, ki jim slovenščina
formalno ni kos in mora prevajalec v
angleščino dojeti skriti pomen slovenskega
navideznega indikativa ali pogojnika ali
velelnika ali kakega drugega namiga iz
konteksta in ga ustrezno prevesti?

9. Ali poznamo kondenzirane stavke v obliki
osebkovo ali govorčevo usmerjenega prislova?
Ti angleški prislovi so formalno enaki prislovom
načina in na videz ne vzbujajo posebne pozor¬
nosti, zaradi česar so ne le redke prikazni v
angleških prevodih izpod peresa slovenskih
prevajalcev, marveč jih mnogokrat niti ne
razumemo, ko naletimo nanje v originalnem
angleškem tekstu. (Glej Davis, M., Adverbial
Placement in English: Some Guidelines. Mo¬
stovi 2/1 989.)

28

MOSTOVI 1995/96/XXX

10. Kako se učiti konvertiranih besed? Gre
za barvito, metaforično žlahtno/ekspresivno,
pogovorno vsakdanje (ne učeno abstraktno
ali intelektualno hladno) angleško besedišče,
ki ima - podobno kot frazni glagoli - svojo
kontekstualno in konotativno specifiko, ki jo
je mogoče dojemati le (ali predvsem) iz
naravne situacije in je kljub navidezni (ali
dejanski) jasnosti in domačnosti v L1 (to je v
tem primeru angleščina) domala neprevedljiva
(podobno kot frazni glagoli!).Ni mi znano,
da bi obstajal kak slovar konvertiranih besed
(kot obstoje slovarji fraznih glagolov; bil bi
enako potreben, četudi se zdi, da je
konvertiranih besed znatno manj; vendar je
proces novih tvorb, kot pri fraznih glagolih,
ekstremno produktiven in ga slovenščina s
svojo prevedljivostjo ne dohaja), znano pa
mi je, da najbolj žlahtnih primerkov zazdaj
ni bilo mogoče vključiti v slovensko-angleški
slovar, in sicer iz že znanih razlogov: ker
manjka ustrezna slovenska iztočnica (kljub
temu, da zmore angleško-slovenski slovar
postreči z obiljem dvomljivo ustreznih ustrez¬
nic). Če naj se slovenski prevajalec posluži
tega žlahtnega besedišča, se mora dolnjega
dokopati po izključno idiomatski poti.Če slo¬
vensko-angleški slovar že ponudi kako slogov¬
no zaznamovano (in za Slovence idiomatsko)
konvertirano besedo - iz tega razmišljanja so
izključene besede, ki so neidiomatsko, v
svojem osnovnem nemetaforičnem podsfav-
nem pomenu (približno) enako frekventne v
obeh (ali vseh) besednih vrstah, kjer se
pojavljajo, npr. clear  (adj.) clean  (v.), sleep
(v.) sleep  (n.) (ta zadnja, tako kot love,  vvork,
brush, snov/, rain  verjetno sploh ni rezultat
konverzije) - ji pripiše morda en sam pomen
brez kontekstualizacije in je za prevajalca
neuporabna, ali pa prevajalec tvega slogovno
in pomensko (kontekstualno) neustreznost. Gre
za besede tipa father  (v.), ki je v primeri s
father  (n.) nizkofrekventna, pomensko od te
odvisna, vendar konotativno in kontekstualno
tako specifična, da je ni mogoče ponuditi
prevajalcu kar brez pridržka v profano vsak¬
danjo rabo. (Grad-Leeming, Slovensko-angle¬
ški slovar, Ljubljana, 1992, se zdi, ni našel
slovenske iztočnice za father (v.).J Je  pa dolga
vrsta besed, ki so v vsakdanji pogovorni rabi,

vendar so za Slovenca tako idiomatične (npr.
wolf  (v.), za katerega pravi Veliki slovensko-
angleški slovar, da pomeni loviti volkove,  kar
seveda ni res, vendar tudi Grad-Leeming,
1992, ni našel iztočnice, da bi slovenskega
uporabnika opozoril na vvo/f (v.) v pravem
pomenu besede; še bolj akuten primer so v
samostalnike konvertirani frazni glagoli, o
katerih v slovensko-angleškem slovarju tudi
skoraj ni sledu, četudi jih je v Velikem angleško-
slovenskem slovarju veliko, vendar, kot rečeno,
s prevodi, ki niso uporabni kot iztočnice v
slovensko-angleškem slovarju), da se jih raje
izogne in išče nadomestke v besedah latinsko-
romanskega izvora, ki so konotativno ne¬
obremenjene in slovenskemu čutenju bližje,
četudi v danem kontekstu morda slogovno toge
in nezaželene.

Kolikor sem mogel zaslediti, sta Mackin
(Excercise, etc, 1960- 1969, glej spredaj) in
Klinar - Davis (VVordformation, Part One,
1996) edina učbenika, ki vsebujeta vaje iz
zadevne problematike, in to tako, da drug
drugega dopolnjujeta. Zdi se, da se avtorji
drugih učbenikov težavnosti konverzijske
idiomatike ne zavedajo. (Ko je pred leti dr.
Margaret Davis kot avtorica vaj ponudila te
angleškim založnikom za zunajangleško in
zunajslovensko učno rabo, tudi niso spoznali
njihovega pomena in so izdajo odklonili.)
Najmanj v tem smislu so vaje v Klinar - Davis
(1 996) - prvič so bile objavljene v drugi izdaji
učbenika 1977 in so bile ponatisnjene v tretji
(1989) in četrti (1996) - edinstvene in bi jih
glede na pomembnost in potrebnost kazalo
razširiti. (Glej tudi Klinar, O konverziji, Vestnik
1978/2, 1979/1, 1980/1.)

1 1. Kako vključiti slovenska imena v angleško
besedilo? (O zemljepisnih obstoji razprava -
Klinar, Slovenska zemljepisna imena v angle¬
ških besedilih, Didakta, Radovljica, 1994,
druga izdaja).

1 2. Kako se odločati glede na rabo členov, ki
so podvrženi tako nezanesljivim in izmuzljivim
kategorijam kot (ne)določenosf v okviru kon¬
tekstualizacije, edinstvenost, (ne)števnost,
generičnost? Po moji presoji je slovenskemu

MOSTOV ;995/96/XXX

29

anglisti mogoče, naučiti se okoli 70% rabe
členov, ostalih 30% ostane nepojasnjenih. Ker
se samostalniki glede na rabo členov upirajo
kategorizacijam, in ker isti samostalnik v
različni:', pomenih in različnih kontekstih pre¬
haja iz kategorije v kategorijo, so prevajalcu
v velk pomoč določitve in ponazoritveni
primer: y slovarjih tipa Hornby, Cobuild,
Longmcfi Iz maternega jezika ne dobi nobene
pomoči ker tu členov ni in ker se kategorija
(ne)štev nosti vedno ne ujema, ali pa kaka
kategoi ja (npr, edinstvenost) v L1 sploh ni
pomembna. Prevajalec dobi nekaj namigov v
Klina; /a j e iz prevajanja, Ljubljana, 1994,
in v Davis - Klinar, English VVordformation,
Part! o Ljubljana, 1996, str. 90-92.

13. Domala nič ni bilo storjenega v zvezi z
besediščem, temelječim na onomatopeji in
zvočnem simbolizmu, če odštejem eno ne-
kontrastivno diplomsko nalogo iz sedem¬
desetih let in enako nekontrastivno navedbo v
Klinar - Davis (English VVordformation, Part
One, Ljubljana, 1996), kjer sta tudi dve
ponazoritveni vaji. Kot mejno področje med
besedotvorjem, leksikologijo in besedno
umetnostjo priteguje pozornost vseh tovrstnih
strokovnjakov, vendar rezultatov kontrastiv-
nega zanimanja zazdaj ni čutiti.

* * *

To so seveda samo nekatere teme, ki bi lahko
bile sestavni del obširnejšega in izčrpnejšega
programa slovensko-angleške kontrastivne
analize, ki naj bi ga izdelali na katedri za
moderni angleški jezik pri Oddelku za ger¬
manske jezike in književnosti Filozofske fakul¬
tete v Ljubljani. To sem nekoč nekajkrat
predlagal (zabeleženo v člankih: 1. Kje smo?

Kam gremo? Kaj hočemo? (Mostovi 1/1985),
2. nenaslovljeni diskusijski prispevek v zbor¬
niku Slovenščina v javnosti (izdala Republiška
konferenca Socialistične zveze delovnega
ljudstva Slovenije in Slavistično društvo Slo¬
venije, 1983), 3. Slovenska anglistika in
prevajanje (v Zborniku Posvetovanja o mestu
in vlogi tujih jezikov v naši družbi, Ljubljana
1985, izdalo Društvo za tuje jezike in knji¬
ževnosti SRS). Nadaljna spodbuda je priha¬
jala z jezikovnih kongresov in posvetovanj,
in ne glede na to, koliko so bili moji predlogi
upoštevani, je mogoče govoriti o prvih uspe¬
hih.

S pomočjo Znanstvenega inštituta Filozofske
fakultete, a tudi zunaj njega, in v krogu dr.
Dušana Gabrovška kot učitelja prevajanja in
sistematičnega preučevalca slovensko-angle¬
ške protistave (a tudi zunaj njega) smo dobili
nekaj obetavnih rezultatov. Čakajo na pre¬
delavo v primerno obliko, ki bo uporabna za
javnost.

Ker gre skoraj izključno za mlade sodelavce,
je mogoče upati, da se bo po uspešno
izpeljanih raziskavah in osvojitvi trdnega
protistavnega znanja izoblikovala tudi za¬
nesljiva in uspešna metodika pouka. (Morda
si smem domišljati, da je na tej trnovi poti
pomagala trebiti prav to trnje tudi podiplom¬
ska slovensko-angleška prevajalska spe¬
cializacija, ki je potekala na Filozofski fakul¬
teti od 1982 do 1988, ob izdatni podpori
Društva znanstvnih in tehniških prevajalcev
Slovenije. Na njej so sodelovali, in se obli¬
kovali, tudi nekateri sedanji učitelji prevajanja
pri katedri za moderni angleški jezik Filozofske
fakultete.)

30

MOSTOVI 1995/96/XXX

Lidija Šega

Bussines-speak and buzzwords

(beyond the dictionary)

V angleško govorečem poslovnem svetu se
je včasih prav težko znajti in vedno znova
naletimo na izraze, ki jih ne razumemo,
pa tudi v slovarjih jih velikokrat ne bomo
našli. Po eni strani gre za "visoko znan¬
stvene" skovanke, ki prihajajo v vsakdanje
komuniciranje iz strokovne literature, po
drugi strani pa poslovneži za popestritev
svojega žargona neverjetno radi posegajo
po prav nenavadnih prispodobah in meta¬
forah, skovankah in akronimih ter raznih
vzdevkih. Začne se navadno pri iskrivih
domislicah posameznikov, toda nekatere so
se "prijele" in če še niso polnopravno vsto¬
pile v knjižni jezik in našle svojega mesta
v jezikovnih priročnikih, pa so jih toliko
bolj polni časopisni in polstrokovni član¬
ki in vsakodnevni pogovori v poslovnih
krogih.

BUSSINES JARGON

Match these terms with the explanations:

1. COWBOY OUTFIT

2. BALLPARK FIGURE

3. BOTTOM LINE

4. fmcg

5. BOTTOM OUT

O tem in o takih primerih smo se po¬
govarjali tudi na seminarjih o poslovni
terminoligiji. In morda bo tudi za širši krog
bralcev Mostov zanimiv preiskus, koliko
tega že razumemo in prepoznamo. Tole
vajo ali bolje uganko iz poslovnega žar¬
gona mi je prijazno odstopil kolega Tony
Thorne, predavatelj angleškega jezika na
King's College London, ki se - vsaj kolikor
ga jaz poznam - zlasti ukvarja s posebnimi
zvrstmi jezika od žargona do slanga. in
mimogrede: njegov Dictionary of Modern
Slang, ki sem ga nedavno zasledila na
ljubljanskih knjižnih policah, se mi zdi daleč
najbolj zabavno in prijazno tovrstno pre¬
biranje!

Pa poskusimo! Za vsak slučaj so rešitve na
strani 30.

a.  financial aid by a goverment

b.  collaborate closely with

c.  a bussines run amateurishly

d.  a company controlling others

e.  a plače where discount selling takes
plače

MOSTOV; 1995/96/XXX

31

6. MiCKEY MOUSE OPERATION

7. ONSTREAM

8. BiJCKET SHOP

9. TURNKEY PROJECT

10. USER - FRIENDLY

11. HANDS-ON

12. GET INTO BED WITH

14. WHITE GOODS

15. BROVVN GOODS

16. PERKS

17. INDUSTRIAL ACTION

18. SUBSIDIARY

19. NO - WIN SITUATION

20. PARENT COMPANY

21. CATCH A COLD

22. FLAVOUR OF THE MONTH

f.  a rough estimate

g.  vvashing machines, refrigerafors, and
so on

h.  a company controlled by another
/. a hopeless deadlock

/. a company using dishonest methods

k.  Tvs, Radios, Stereos, etc.

l.  strike or stopage

m.  ready-made insfallafion

n.  usable by no-specialists

o.  fast-moving consumer goods

p.  lose money in a deal •

r. the final priče or condition

s. extra benefits which come with the job

t.  practical and direct

u.  fully operational

v.  something or someone currently very
popular

z. hit a lowest point (before recovery)

These are some more of the colourful expresions that you can hear in a modern
English-speaking office - vvhether in teh UK, the USA or Australasia. See if you
can work out what each one means... Here are the definitions to match with the
colourful expressions...

1. THE PETER PRINCIPLE

2. MURPH'S LAW

3. CHERRY-PICKING

o. CHOOSING THE BEST PART AND
LEAVING THE REST

b.  FAIR STARTING POINT FOR NE-
GOTIATIONS

c.  BEING DELIBERATELY OBSTRUCTIVE

4. STONEWALLING

d. DANGEROUS, UNCONTROLLED
MEMBER OF THE TEAM

5. NUMBER-CRUNCHING

e. CURRENT FAVOURITE

32

MOSTOVI 1995/96/XXX

6. MOVERS AND SHAKERS

7. A LOOSE CANNON

8. A HEADHUNTER

9. A BODY SHOP

10. FLAVOUR-OF-THE-MONTH

11. A DOG AND PONY SHOW

12. A LEVEL PLAYING FIELD

13. THE GLASS CEILING

14. BELLS AND VVHISTLES

f.  IF SOMETHING CAN GO WRONG,
IT WILL

g.  DYNAMIC PEOPEE WHO MAKE
THINKS HAPPEN

h.  RECRUITMENT AGENCY FOR TOP
MANAGERS

/. UNOFFICIAL BARRIER TO PRO-
MOTION

j.  EVERY EMPLOYEE RISES THEIR LEVEL
OF INCOMPETENCE

k.  PERFORMING COMPLEX CALCU-
LATIONS

/. IMPROVED OR ATTRACTIVE PRODUCT
FEATURES

m.  RECRUITMENT AGENCY FOR LOV -
LEVEL STAFF

n.  VERY ELABORATE PRESENTATION

Rešitve:

1 j, 2f, 3r, 4o, 5z, 6c, 7u, 8e, 9m, lOn, 1 lt, 12b, 13a, 14q, 15k 16s 171 1 8h 19i
20d, 21 p, 22v. ' ' '

1 j, 2f, 3a, 4c, 5k, 6g, 7d, 8h, 9m, 10e, lin,  1 2b, 13i, 141.

MOSTOVI 1995/96/XXX

33

Stanko Klinar

S/ovene ali S loven ia n ?

Navedek iz knjige SLOVENSKA
ZEMLJEPISNA IMENA V ANGLEŠKIH
BESEDILIH (1994):

"Obliki Slovene  dajemo prednost pred
Slovenian,  in sicer zato ker je krajša
in ker se vedno več uporablja tako v
Angliji kot v Ameriki; vrh tega docela
istoznačne vzporedne oblike niso po¬
trebne." (Odstavek 1.4.1)

Karkoli bi še dodajali, je samo kvač¬
kanje dokazov, utemeljitev, pojasnil,
dodatkov, skratka nebistvene stvari.
Navedena izjava je namreč že rezultat
tega nenavedenega, a samega po sebi
razumljivega postopka.

No, pa vseeno! Ugotovljeno je bilo:

— da nobena oblika ni omejena na
Anglijo ali Ameriko (da se torej obe
približno enakovredno uporabljata v
obeh deželah),

— da je bila svoj čas bolj v veljavi Slo¬
venian,  a da njen čas mineva,

- da je spravljati Slovene v  zvezo s
sloven  neumnost, ker je razlika v pisavi
in izgovorjavi in slovnični kategoriza¬
ciji [sloven  /'slavn/ izključno samostal¬
nik, Slovene  /'slouvi:n/ tudi pridevnik)
tolikšna, da je pomenska in skladenj¬
ska zamenjava pri treznih ljudeh nemo¬
goča (in je pripisovanje enega pomena
drugemu čista zloba: bi kdo tudi S/ove¬
n/a izpeljeval iz sloven?),

-  da je Tomaž Ložar iz Kanade v
Delovih pismih bralcev zapisal, da je
oblika Slovene "za  bruhat", hkrati pa
je pozabil, da je on član ameriškega
društva, ki se imenuje Slovene Studies
in izdaja istoimensko revijo z Ložar-
jevimi prispevki,

- da kljub vsemu povedanemu lahko
vsak človek kjerkoli na zemeljski obli
uporablja bodisi Slovene  ali Slovenian,
ne da bi komurkoli, najmanj pa sebi,
kratil dober spanec.

Sapienti sat! Če pa komu ni zadosti,
naj si prebere še Prešernov sonet o
Abderitih ("Al prav se piše kattfa ali
ka/ha...")

34

MOSTOVI 1995/96/XXX

,WT®Wi ©Ml

Savin Vilhar

Naša pot na Nanos

domuje v prijazni cerkvici na Nanosu, svoj
praznik. Tako postaja ta naša skupna pot,
pot prevajalcev DZTPS že kar tradicionalna.

Prvič smo Nanos obiskali na svetovni dan
prevajalstva že v letu 1 994, drugič pa
lani v soboto dne 30. septembra 1 995, ko
ima zaščitnik prevajalcev Sv. Hieronim, ki

Spet potujemo na Nanos..

Na povabilo DZTPS, ki smo ga razposlali
vsem članicam in članom društva, se nas
je v soboto 30. Septembra v Ljubljani zbralo
za poln avtobus. Odpotovali smo cilju
naproti. Ustavili smo se šele v Razdrtem,
kjer so najpogumnejši izstopili. Na Nanos
so se odpravili kar peš. Drugi smo se peljali
naprej z avtobusom, ki pa se je ustavil na

poti kar precej pod cerkvijo sv. Hieronima,
kamor smo bili namenjeni. Ob hoji v hrib
je na nas pršil droben dež. Vreme sprva
res ni bilo prijetno. Nekaj časa smo hodili
in končno vstopili v cerkev sv. Hieronima.
Tu nas je prijazno sprejel gospod Otmar
Crnilogar, ki nam je potem pripovedoval o
gospodu Vrtovcu, ki je živel v teh krajih in

MOSTOVI 1995/96/XXX

35

... kjer nas je lepo sprejel naš patron sv. Hieronim, mi pa smo mu poklonili okrašeno svečo.

se ga še danes spominjamo kol narodnega
prosveflifelja. Pred oltarjem sv. Hieronima
smo prižgali lepo svečo, naše darilo,
okrašeno z emblemom DZTPS, ki je nekoliko
razsvetlila ta sicer deževni dan.

Sv. Hieronim je zaslovel kot prevajalec
zaradi mnogih svojih tovrstnih del,
predvsem pa zaradi prevoda biblije iz
hebrejskega v latinski jezik. Ta prva verzija,
imenovana Vulgata, je bila kasneje pre¬
vedena v mnoge jezike in tako mnogim
narodom pomenila eno od prvih knjižnih
del. Pomemben prispevek za porajanje in
širjenje kulture. Zgovorno dejstvo, ki do¬
kazuje nedvomni pomen prevajalstva in
tako tudi ugodno vpliva na našo včasih
omajano samozavest.

Rodil se je kot Eusebius Hyeronimus nekje
v okolici Pivke v mestecu imenovanem

Stridon. živel je nekako od leta 345 pa
do 419 ali 420, študiral je v Rimu nato
pa potoval, nekaj časa asketsko živel v
puščavi, nato tri leta v Konstantinoplu in
se leta 382 vrnil v Rim, kjer je postal taj¬
nik papeža Damasusa. Leta 385 ga je
pot vodila v Sveto deželo in leta 386 se
je naselil v Betlehemu. Tam je nadaljeval
s svojim literarnim delom. Zaradi tega je
tudi bil kasneje proglašen za svetnika.
Njegov dan je 30. September, ki je za¬
radi tega tudi mednarodni dan preva¬
jalcev.

Na sliki, ki jo je leta 1521 mojstrsko naslikal
nemški slikar Albrecht Durer, vidimo našega
zaščitnika resnično zatopljenega v pre¬
vajalske tegobe. Ob razmišljanju o primerni
terminologiji si z levico zamišljeno podpira
glavo, za desnico pa se zdi kot, da jo drži
na tipkovnici najmodernejšega računal-

36

MOSTOVI 1995/96/XXX

nika. Zdi se, da se je prevajalstvo skozi
stoletja, če se sploh je, spremenilo le
navidezno, v resnici pa skoraj nič. In pre¬
vajalstvo zmore na sliki prikazati le umetnik,
tako velik in resničen kot Durer.

Po daljšem postanku.smo zapustili cerkev,
posvečeno sv. Hieronimu in se nekateri z
avtobusom, drugi peš odpravili proti vrhu
Nanosa. Tu nas je v Vojkovi koči že ča¬
kalo kosilo. Srečali smo se stari pre¬

vajalski znanci, tisti pa, ki se še nismo
poznali smo se seznanili. Pogovorili smo
se. Vzklila je nova ljubezen, tista do
sočloveka in tista do prevajalstva. Spočiti,
ker cel dan ni bilo potrebno prevajati,
smo se vrnili nazaj k monotonemu delu.
Kot, da so se tako izpolnile besede, ki jih
je nekoč izgovoril gospod štrancar, žup¬
nik iz Podnanosa: "Kadar boste od dela
in življenja utrujeni, pa pridite za trenutek
k nam na Nanos".

Notranjost cerkve sv. Hieronima na Nanosu

MOSTOV: 1995/96/XXX

37

IPmPiTMOTM

Narcis Dembskij

Administrativne sodelavke DZTPS

Ko smo na prvi seji redakcijskega odbora,
namenjeni dogovarjanju o vsebini Mostov
za leto 1995, njegovi prisotni člani prišli
do točke, nanašajoče se na rubriko Pred¬
stavitve, je predsedujoči vprašal koga tokrat
izmed nas predlagati za predstavitev, smo
najprej molče začeli tuhtati, nakar se je
nekdo le oglasil s predlogom, da bi ne bilo
slabo, če članstvu predstavimo trojico
sodelavk v naši pisarni. Ideja je bila takoj
sprejeta enoglasno in zatem je bila njena
izvedba naložena meni. Ob tem moram
dodati še to skupno ugotovitev, da delo vseh
treh naših administrativnih delavk ni tako
nepomembno za obstoj in življenje DZTPS.

Računovodkinja gospa Margareta Martič
mi je, na moje vprašanje, da bo 1. oktobra

Tu pridno delajo naše administrativne
sodelavke Majda (na sliki), Marjeta in
Katja

letos zaznamovala že 1 0 let dela pri
DZTPS. K nam je prišla takrat, ko smo imeli
pisarno društva še na Resljevi cesti, kamor
smo se bili preselili iz Gosposvetske 1, iz
stanovanja enega od soustanoviteljev
DZTPS, pokojnega gospoda Zdenka
Kneza. Poslovanje je takrat doseglo tako
stopnjo, da smo morali postaviti na noge
primerno administracijo, kajti število članov
je že preseglo številko sto in ponudba
tekstov za prevajanje ter s'tem povezano
povpraševanje po prevajalcih se je kar
naprej povečevalo. Gospa Martičeva mi
je še povedala, da je bila ob nastopu njene
službe opravljena uradna revizija poslo¬
vanja, za katero so dotedaj skrbeli člani
upravnega odbora društva sami. Tedaj je
društvo postalo zares pravna oseba v
pravem pomenu besede. Dandanes le-to
šteje kar šestkrat več članov kot takrat.

Poleg skrbi za stvari, ki so neposredno
povezane z denarjem, se mora gospa
Martičeva ves čas seznanjati z zakonskimi
predpisi glede financ, ki se v sedanjih časih
neverjetno hitro spreminjajo. Njeno delo
je torej povsem samostojno in če potrebuje
kako pojasnilo v zvezi s strokovnimi
vprašanji, mora slednje poiskati sama pri
zunanjih inštitucijah. V zvezi s tem mi je še
omenila, kako prav bi bilo, če bi društvo
imelo v svojem krogu verziranega pravnika,
ki bi poskrbel, da bi bile stvari še bolj

38

MOSTOVI 1995/96/XXX

te i  ^ e P' stavbi domuje DZTPS

MOSTOVI 1995/96/XXX

39

urejen :. Moralno pravno je dejansko za
vse zadeve odgovoren sekretariat, navzven
pa je odgovoren predsednik društva.
Vsekakor vse pomembnejše sklepe glede
izdatkov sprejema upravni odbor društva.

V tem duhu torej se je razvil moj pogovor z
računovodkinjo, na mizi katere sem opazil
letos nov, a sicer tretji računalnik v rabi v
prostorih društva, če že ne četrti sodobni
stroj za sodobnejše poslovanje.

Nato sem šel v prostor, kjer dela gospa
Katja Oblak, po nazivu saldakontistka,
katere naloga so predvsem knjiženje faktur,
plačil, in dajanje informacij interesentom
o plačilih za prevode, kar je seveda prvo
zanimanje vseh prevajalcev, ki poslujejo
preko društva, tako članov kot nečlanov
seveda. V glavnem se knjiženja, ki jih
opravlja ona, morajo ujemati z glavno
knjigo, ki jo vodi računovodkinja.

Gospa Oblakova je zaposlena v našem
društvu že 9 let. Svojo dolžnost eviden¬
tiranja vplačil in izplačil opravlja s pomočjo
računalnika, kar ji seveda omogoča po¬
polno ažurnost. Vsi, ki želimo zvedeti za
stanje našega denarja, lahko povprašamo
pri njej tako osebno kot po telefonu. Vse¬
kakor pa je poudarila, da je najprimernejši
čas za to med 13. in 15. uro vsak delovni
dan, torej od ponedeljka do petka. Ta čas
je navedla predvsem iz dveh razlogov. Prvič
zato, da ne bi bila motena pri svojem delu,
vdrugič pa je tako najbolje tudi za nas iz
preprostega razloga, ker šele takrat ima
ona točne podatke o izvršenih izplačilih še
za isti dan, potem ko je dobila najnovejše
podatke od družbenega knjigovodstva, po
katere gre tja sama sleherni dan.

Vendarle največ neposrednega stika med
prevajalci in DZTPS poteka preko admi¬
nistrativne tajnice. To delo je pri društvu

prevzela natanko 1. oktobra pred desetimi
leti gospa Majda Avguštin Žganjar. Zaradi
svoje prirojene komunikativnosti je tako
rekoč kot poklicana za opravljanje tega
dela. Skozi ves svoj delovni dan je v
nenehnem stiku, tako osebno kot po
telefonu, z ljudmi, ki se obračajo nanjo z
najzazličnejšimi vprašanji. To svojo vlogo,
dajanje informacij o prevajalcih in jezikih,
ki jih le-ti obvladajo, posredovanje tekstov
za prevajanje med naročniki in prevajalci,
kakor tudi vodenje evidence o prevajalcih
in znanju jezikov in strok, naša admi¬
nistrativna tajnica opravlja sproščeno in
neutrudno. V najinem pogovoru je omenila
tudi, da največ zanimanja za društvo
kažejo samostojni prevajalci, saj le-ti
prihajajo večkrat v njeno pisarno in se
zadržujejo v njej več kot ostali. Povedala
je še, da posreduje usluge tudi nečlanom,
ki se obračajo nanjo često s povpra¬
ševanjem po poznavalcih t.i. eksotičnih
jezikov. To tudi kaže na to, da je naše
društvo dokaj dobro poznano v javnosti.
Pisarna je odprta strankam od 8. do 14.
ure ves delovni teden. Po dogovoru po
telefonu je gospa Majda Avguštin Žganjar
po potrebi pripravljena počakati v pisarni,
kakor mi je zatrdila, tudi nekaj čez 15. uro,
ko je dejansko za naše uslužbenke konec
delovnega dne. Med ostalimi nalogami, ki
jih ona še opravlja, so odpravljanje pošte,
priprava dokumentacije za upravni odbor
za sprejem novih članov, izdajanje raznih
potrdil tistim, ki opravljajo prevajalski poklic
samostojno in še podobno.

Skratka podatek, da ima DZTPS okrog 600
do 640 članov v povprečju, pač glede na
spremembe, ki se dogajajo iz leta v leto,
tudi nazorno kaže na obseg dela naših treh
administrativnih sodelavk. Nič manj ne
pove dejstvo o okrog osem tisoč računov,
ki gredo letno skozi njihove delovne roke.

40

MOSTOVI 1995/96/XXX

Alan McConnell Duff

Zapiski iz Katalonije

o nedavnem obisku na Fakulteti za prevajalstvo in tolmačenje
(Barcelonska univerza), Osona-Vic

Ko so me pred kratkim povabili na obisk
nedavno ustanovljene Facultat de Tra-
duccio i Interpretacio d'Osona . v čudovito
mesto Vic (približno dve uri iz Barcelone),
sem bil prepričan, da bo to zelo zanimiva
izkušnja. In res je bila.

Predstavljajte si, da je prevajalska fakulteta
v zgradbi, podobni ljubljanskemu Rotovžu
ali eni od škofjeloških ali radovljiških
imenitnih starih graščin, pa boste imeli vsaj
delno predstavo o vzdušju, v katerem imajo
osebje in študenti čast delati. Toda Fakulteta
ni samo lepa stara zgradba ampak tudi
sodoben, izvrstno opremljen učni center.
Razmerje med računalniki in študenti je
osupljivo visoko - približno 1:5, po moji
oceni - opremljeni pa so tudi s kabinami
za tolmače, videokamerami in ekrani ter z
vso ostalo opremo, ki je potrebna, da
prevajanje ne postane vezano le na pisano
besedo. Skratka, to je sodoben svet med
starimi zidovi.

Gradivo

Poleg tega, da je odlično opremljena, nudi
fakulteta tudi dobro načrtovan, široko

zastavljen študijski program, ki je na kratko
takšen:

• študij traja štiri leta

• kot L1 (materni jezik) si študentje lahko
izberejo španščino ali katalonščino,
potem si izberejo še tri tuje jezike
angleščino, francoščino, nemščino - po
prednostnem sistemu (A, B, C)

• v teh štirih letih spoznajo kar največ
teoretičnih in praktičnih načinov dela.

Kot primer vsebine programa je tukaj del
predmetnika za tretji letnik (katalonsko-
angleško prevajanje):

Vsebina

1 Leksika

- lažni prijatelji; kolokacije; sinonimija/
antonimija ...;

- specifično besedišče; semantična spre¬
memba

2 Slovnica

- vrste in glagolske spremembe; predlogi;
morfološko-sintaktične

spremembe; transfer

- konjunktiv; transpozicija

MOSTO\ 1995/96/XXX

41

3 Kultura

- kuli ne različice; pregovori in idiomi;
običa; modulacije

4 Stil in zvrsti

- kns žni vs. neknjižni; sleng/žargon;
jezikovne različice

- tekstualna vezljivost in referenca; sti¬
listična sprememba

5 Tei like in strategije

- dobeseden vs prost prevod; analiza
besedila; vzporedna besedila

- uporaba slovarja; referenčna besedila

- krajšanje in razširjanje; zapisovanje;
prevod na pogled

6 Gradivo

- splošna besedila, časopisni članki,
poljudnoznanstvena in literarna besedila

Gradivo , navedeno pod šesto točko, je
dopolnjeno z dvema "razširljivima" anto¬
logijama, se pravi zbirkama uporabnih
besedil, ki nista v obliki knjige, ampak le
ohlapno zvezani, tako da se ju lahko po
potrebi pregleda in dopolni, spremeni in
posodobi. Ta besedila pokrivajo skoraj vse
oblike jezikovne rabe, od zelo strokovnega
(npr. pravni, medicinski jezik) do splošno-
pogovornega in nestandardnega (npr.
kuharski recepti, stripi) jezika. Navedimo
le nekaj naslovov za ilustracijo:

* Medicinsko zdravljenje: Nov pristop k
zdravljenju astme

* Prva kriza barcelonskega bančništva

* Pisma bralcev: Devet jezikov pomeni
zapravljanje denarja

* Curriculum Vitae

* Praktični vodnik do drugorazrednih
prevodov

* Sladko pecivo za desert

* Snobi in preprosteži Iberijske globine
(raziskava španskih in portugalskih
različic morske hrane)

Kot lahko sklepamo iz zgornjih primerov,
je študij prevajalstva v Vicu - kot sama
fakultetna zgradba - skladna mešanica
starega in sodobnega.

Nekaj skupnega

Ko so me prosili, naj predlagam naslov
svojega predavanja za študente in učitelje
v Vicu, bi izbrani naslov le stežka imeli za
domiselen. Glasil se je preprosto "Skupni
problemi prevajalcev". Splošni ton sem
izbral namerno, saj mi ni bilo jasno, kakšno
korist bi lahko imeli študentje z jezikovnimi
kombinacijami kot so francoščina-ka-
talonščina, španščina-nemščina ali angle-
ščina-katalonščina-francoščina od mojih
(omejenih) izkušenj s slovensko-angleškim
prevajanjem.

Vendar pa sem ob uporabi angleških verzij
slovensko-angleških prevodov, kljub svojim
dvomom glede naslova, kmčlu spoznal, da
obstaja veliko podobnosti med "našimi"
(slovensko/angleškimi) in "njihovimi" pro¬
blemi (katalonsko/špansko/angleško):
besedni red, postavljanje ločil, časi,
pasivne in pogojne oblike, ton in zvrstnost,
kulturološko "vezano" besedišče - vse to
so bili prevajalski vidiki, o katerih je bilo
mogoče razpravljati brez poznavanja iz¬
vornega jezika (slovenščine ali katalon-
ščine). Naj navedem samo en primer (iz
katalonščine), ki mi ga je pokazala prof.
Maria Gonzalez-Daviesova, ena od pre¬
davateljic na Inštitutu:

"The Museu de la Ciencia is an exciting
frame to understand the Science and tech-
nics world. To attain this comprehension,
the Museu proposes your participation in
the experiences offered in the different
galleries. Through your activity and your
reflexion, you will discover curious aspects,
scientific principles; you \yill understand

42

MOSTOVI 1995/96/XXX

quotidien applications you had never un-
derstood; you will approach to the world
of Science, more fascinating and amusing
than you had ever thought before."

Prof. Gonzales-Daviesova je pripomnila (ne
brez nasmeška): "To ni prevod enega naših
študentov, je pa tiste vrste gradivo, ki ga
lahko koristno uporabimo, da študentom
pomagamo izboljšati njihove prevajalske
veščine."

Nato je dodala, da imata Slovenija (ki jo
je obiskala) in Katalonija več skupnih točk,
kljub temu da sta tako geografsko kot
lingvistično kar precej oddaljeni ena od
druge. Ena najpomembnejših je ta, da v
obeh govorijo jezik "manjše razširjenosti"
(se pravi jezika, ki se ju je pripravljeno
naučiti le malo tujcev). Obe mejita na
države z jeziki večje razširjenosti -

španščina, francoščina, italijanščina,
nemščina. In obe sta, tako ekonomsko kot
kulturno, življensko odvisni  od prevajanja.
Potem je, zopet z nasmeškom, dodala: "In
seveda sta obe precej majhni in zelo  lepi.'

S tega obiska sem se vrnil v upanju, da bo
DZTPS nekega dne lahko organiziralo po¬
dobno izmenjavo in povabilo enega od
predavateljev s fakultete v Vicu, da bo pre¬
daval slovenskim prevajalcem. (Gotovo bi
bilo mogoče gostu plačati stroške v Slove¬
niji, če ne poti?) S tem bi ne samo pridobili
iz izkušenj prevajalskih kolegov iz drugih
držav, ampak bi Ljubljano trdno postavili
v središčno točko dolge premice, ki se raz¬
teza od zahoda do vzhoda - od Lizbone,
preko Barcelone, Trsta, Ljubljane, naprej v
Gradec in Budimpešto - in povezuje neka¬
tere od najvažnejših evropskih prevajalskih
središč.

Iz angleščine prevedla
Simona Pečnik-Kržič

MOSTOV 1995/96/XXX

43

Erich Prunč,  Gradec

Graški institut za izobraževanje prevajalcev
in tolmačev (IIPT)

Dav Grazer Institut fur Ubersetzer- und
Do letscherausbildung

(Zusammenfassung)

Das a zor Institut fur Ubersetzer- und Dolmetscherausbildung ist eines von drei osterreichischen
Dolmetschinstituten. Es vvurde im Jahre 1946 gegrundet.

Fur das Studium an osterreichischen Dolmetschinstituten ist die Studienordnung aus dem Jahre 1972
maBgebend. Aufgrund dieser Studienordnung ist das Ubersetzer- und Dolmetscherstudium ein
akademisches Vollstudium in der Dauer von 8 Semestern. Es wird in zwei Studienabschnitte eingeteilt,
wobei die Ausbildung von Ubersetzern und Dolmetschern im ersten Studienabschnitt gemeinsam, im
zvveitem getrennt erfolgt. Am Ende jedes Studienabschnittes ist eine Diplomprufung (1. und 2.
DiplomprijfungJ abzulegen, am Ende des 2. Studienabschnittes auch eine Diplomarbeit zu verfassen.
Der freie Zugang zur Universitat, der zu den Grundsatzen der osterreichischen Bildungs- und
Sozialpolitik zahlt, die vvachsende Attraktivitat der sprach- und kulturmittlerischen Berufe hal
einen so starken Zustrom von Studierenden bevvirkt, daB die Institute vielfach ihren Anforderungen
nicht mehr gerecht werden konnen.

Das Berufsbild, das man am Grazer Institut zu vermitteln versucht, ist das eines selbstbevvuBten,
selbstkritischen und verantwortungsbewuBten Sprach- und Kulturmittlers, der imstande ist, mit
dem Anderssein der Anderen kompetent umzugehen.

V Avstriji obstajajo trije prevajalski instituti: na Dunaju, v Gradcu in v Innsbrucku. Medtem
ko so dunajski institut ustanovile leta 1943 še nacistične oblasti, sta instituta v Gradcu in
Innsbrucku nastala 1946. leta na pobudo tedanjih zavezniških sil.

Že novembra 1 945 je vlada izdala uredbo s prvim študijskem redom . Študij, ki ga je
predvidevala, je bil zasnovan kot petsemesfrski študij z enim tujim jezikom in se je
končal z diplomskim izpitom za "diplomiranega prevajalca . Študentje, ki so se odločili
za nadaljevanje študija, so ga po dveh nadaljnjih semestrih lahko zaključili z diplomskim
izpitom za "diplomiranega tolmača".

Osnovna značilnost tega študija pa je bila, da ni veljal kot polnovreden aka¬
demski študij, zato se je običajno kombiniral z drugim študijem, predvsem študijem
filologije ali prava. Glede študijskih vsebin in izobraževalnih smotrov pa velja upoštevati,
da je bilo leta 1 945 simultano prevajanje še v povojih, zaradi česar so bili v ospredju
predvsem izobraževalni profili tipa (strokovni) prevajalec in sodni tolmač.

Tudi število študentov je bilo v teh prvih časih dokaj skromno, institute pa so takorekoč
v personalni uniji vodili profesorji sosednjih filologij. Zelo pogosto tudi ni bilo jasne
ločnice med prevajalskim in filološkim študijem. Edina razlika je bila, da so prevajalci

44

MOSTOVI 1995/96/XXX

razpolagali z boljšim aktivnim znanjem tujih jezikov, medtem ko so se filologi odliko ali
po zgodovinskem, pozneje tudi strukturnem pristopu jeziku in literaturi. Iz teh časov iz a
še danes močno razširjen predsodek, da za prevajanje zadošča nekoliko boljše | zi-
kovno znanje, vse ostalo pa naj bi bilo stvar nadarjenosti in občutka za jezik, medtei \0
naj bi bila znanstvenost predvsem odlika filoloških, jezikoslovnih in literarnih ved.

Ker so predstojniki instituta v Gradcu prihajali predvsem s slavističnega instituta, so ili
sorazmerno zgodaj zastopani slovanski jeziki, med njimi tudi slovenščina.

S študijskim redom iz leta 1 972 2  se začenja postopna emancipacija prevajalske studi 1  ke
smeri. Ta, tako imenovani "novi študijski red", ki je še danes v veljavi, se razlikuje od
starega po naslednjih značilnostih:

1. Študijska smer "izobraževanje prevajalcev in tolmačev" je samostojna in akademsko
polnovredna študijska smer; študij traja, kot vsi dodiplomski študiji, 8 semestrov.

2. Prevajalska študijska smer je samostojen in enakopraven študij, ki vsbuje prevajalsko
usposabljanje v dveh tujih jezikih in kulturah, zaradi česar ga ni mogoče kombinirati
z drugo študijsko smerjo.

3. Kot osnovni jezik za prevajalsko usposabljanje praviloma velja nemščina. Študentje
z nenemškim maternim ali izobraževalnim jezikom kot osnovni jezik lahko izberejo
tudi svoj materni jezik, vendar morajo v tem primeru izbrati nemščino kot prvi tuji
jezik in študirati drugi tuji jezik kontrastivno z nemščino.

4. Glede možnega izbora jezikov je precejšna razlika med posameznimi avstrijskimi
instituti. Načelno so sicer jeziki razporejeni v jezike, ki se lahko študirajo kot prvi ali
drugi tuji jezik (skupina A), in jezike, ki se lahko študirajo samo kot drugi tuji jezik
(skupina B). Vendar graški študijski načrt določa, da mora predsednik študijske komisije
na prošnjo študenta odobriti tudi študij jezikov iz skupine B kot 1. tuje jezike.

Izbor jezikov na graškem IIPT

MOSTOVI J95/96/XXX

45

5. Stud : red predvideva, čeprav v zelo splošni obliki, tudi znanstveno izobraževanje
in diplomsko nalogo ter dva diplomska izpita.

Študij po študijskem redu 1972 je organiziran po naslednjem modelu:

I I i

skrajšan študij prevajalci tolmači

i 1 1

1 1

podiplomski študij, promocija dr.phil

Organizacijski model študijske smeri "Izobraževanje prevajalcev in tolmačev"

46

MOSTOVI 1995/96/XXX

Formalno je študij torej organiziran v dve stopnji, ali, v terminologiji študijskega reda.
dva dela. Prvi del predvideva skupen študij za študijski podsmeri (Studienzvveig)
"prevajanje" in "tolmačenje", zaključi pa se s prvim diplomskim izpitom. Po končanem
prvem dimplomskem izpitu so odprte tri možnosti:

1. Tako imenovani skrajšan študij, ki po dveh dodatnih semestrih in opravljenem izpitu
(ustno, pisno, prevod kot "domača naloga") omogoča zaključek študija z naslovom
"akademsko izprašan prevajalec" 3 .

2. Dodiplomski študij prevajanja.

3. Dodiplomski študij tolmačenja.

Drugi del dodiplomskega študija prevajanja oz. tolmačenja traja 4 semestre (skupno
torej 8 semestrov) in se zaključuje z drugim diplomskim izpitom, ki je sestavljen iz dveh
delov: prvi, tako imenovani praktični del vsebuje ustne in pisne izpite iz prevajanja in
tolmačenja, drugi, rekli bi, znanstveni del, vsebuje zagovor diplomske naloge in ustni
izpit v izbirnem predmetu.

Oba dela študija vsebujeta 4 vsebinska jedra:

• jezikovno usposabljanje v prvem in drugem tujem jeziku;

• prevajalsko usposabljanje;

• predavanje o materialni in duhovni kulturi prostora/ov, ki ga/jih pokrivata prvi in
drugi tuji jezik;

• poklicno usposabljanje in znanstveno, predvsem jezikovno in translatološko poglobitev.

Prevajalsko usposabljanje vsebuje prevajanje splošnih in strokovnih besedil. V nekaterih
jezikovnih smereh, n.pr. v slovenščini in španščini, tudi literarno prevajanje.

Usposabljanje v študijski podsmeri "tolmačenje" je osredotočeno na konzekutivno in
simultano prevajanje.

Obe študijski podsmeri sta organizirani tako, da študentje pridobijo vsaj osnovno spretnost
tudi v drugi prevajalski dejavnosti, se pravi, prevajalci tudi v tolmačenju, tolmači pa tudi
v prevajanju.

Po končanem dodiplomskem študiju in podelitvi diplome z akademskim naslovom
"mag.phil." se lahko pridobi še dodatna kvalifikacija v okviru dopolnilnega študija.
Najpogostejši obliki sta dopolnitev prevojske podsmeri s podsmerjo tolmačenje in
obratno.

Za podiplomski študij (doktorat) se neposredno uporabljajo določila, ki veljajo za vse
študijske smeri na filozofski fakulteti.

S študijskim redom iz leta 1972 je bil sicer postavljen formalni okvir za samostojen in
znanstveno utemeljen študij, vendar je po inerciji visokošolskih ustanov trajalo še precej

MOST 1995/96/XXX

47

časa, eden se je ta koncept tudi uveljavil. Predstavniki stare prakticistične usmeritve so
s psevdoargumentom poklicne usmerjenosti spretno zavirali novi razvoj, ki je bil jasno
zaznaven v evropskem znanstvenem svetu. Pri tem so lahko računali s tihim zavezništvom
etabl anih strok. Tako je v Gradcu trajalo kar celih 10 let, da je študijska komisija
izdala ustrezen študijski načrt, ki je šele omogočil študij po "novem" študijskem redu.

Dejanski preboj je bil dosežen šele leta 1988: po študentskih nemirih na prevajalskih
institi h, ki jih je povzročil vse večji razkorak med številom študentov na eni ter kadrovsko,
prostorsko in tehnično opremo prevajalskih institutov na drugi strani, se je ministrstvo
proti volji filozofskih fakultet - vsaj za graško univerzo vem, da je bil odpor kar precejšen
- odločilo, da na obstoječih prevajalskih institutih ustanovi tudi katedre za prevodoslovje
(translatologijo) 4 .

Medtem pa so se vsi trije prevajalski instituti s prirastkom, ki se je v zadnjih letih gibal
med 5 %  in 10%, iz skromnih in intimnih institutkov pod okriljem velikih filologij prelevili
v izobraževalne ustanove, ki že začenjajo presegati tradicionalni institutski okvir. Tako
je bilo samo na graškem prevajalskem institutu v akademskem letu 1994/95 vpisanih
skoraj 1400 študentov. Tudi če upoštevamo, da je število aktivnih študentov za 30 do
40% manjše, ker pač avstrijska visokošolska zakonodaja omogoča brezplačen študij in
študentom nudi razne ugodnosti, je to še vedno število, ki peha institut v vse večje
organizacijske težave.

V akademskem letu 1 994/95 so študentje na graškem institutu vpisali naslednje jezike:

Slow/slov

Turk/tur

Skr/shr

Arab/arab

Ung/madj

Rus/rus

Franz/franc

Span/špan

Ital/ital

Engl/angl

Število študentov, vpisanih na IIPT, po jezikovnih smereh I (1994/95)

48

MOSTOVI 1995/96/XXX

Slovenščina je po tej statistiki navidezno najmanjša jezikovna smer. Dejansko pa je
treba dodati še število študentov, ki so vpisali prevajalski študij s slovenščino kot osnovnir
in nemščino kot prvim tujim jezikom. Če te študente razvrstimo na posamezne jezike, s
nam na graškem institutu kaže naslednja slika:

mm

Število študentov, vpisanih na IIPT po jezikovnih smereh II (1994/95)

Razlika med obema grafikonoma je toliko bolj značilna, ker se v njej jasno odraža
trend, ki je opazen po razpadu nekdanjih socialističnih držav v avstrijski soseščini. Ker
v teh državah ni bilo ustreznih institutov, je padec železne zavese sprožil močan priliv
študentov z madžarskim, hrvaškim oz. bosanskim in seveda tudi slovenskim maternim
jezikom. O tem najbolj zgovorno priča podatek, da je institut v zadnjem akademskem
letu pri novovpisanih tujih državljanih beležil prirastek 67%.

Če, študente, ki so vpisali dodiplomski študij v smeri "izobraževanje prevajalcev in
tolmačev", zdaj še primerjamo s številom študentov na dodiplomskem študiju filoloških
smeri, potem vidimo, da je v vseh jezikih, ki jih je mogoče študirati na graški univerzi,
število študentov v obeh prevajalskih smereh višje od števila študentov fililoških smeri.

Ta trend je predvsem odraz rastočega pomena prevajalske dejavnosti v mednarodni
komunikaciji in s tem tudi večje privlačnosti prevajalskega študija.

Množični priliv študentov ob neustrezni prostorski, tehnični in kadrovski opremi po eni
strani in razkorak med spremenjenimi pogoji poklicnega uveljavljanja in konzervativnimi
vsebinami po drugi strani, so ponovno povzročili hudo strukturno krizo, ki se je najbolj
jasno odražala v povprečnem podaljšanju študijskega časa za 4 do 6 semestrov, medtem
ko je osip znašal nič manj kot 90 /o.  Z mobilizacijo vseh notranjih rezerv in delnim
izboljšanjem prostorskih in tehničnih pogojev je sicer uspelo znižati osip na približno
75%,  vendar temeljita reforma študijske smeri iz dneva v dan postaja nujnejša.

MOSTOVI 1995/96/XXX

49

Število dodiplomcev v filologijah in na prevajajlskem institutu

Vsebinski vzgibi za tako reformo izvirajo predvsem iz sodobne definicije prevajalca in
tolmača kot strovnjaka za transkulturno in ne samo medjezikovno komunikacijo, ki se
ne zadovoljuje samo s preprostim transkodiranjem površinske strukture besedila, ampak
svojo dejavnost usmerja na recepcijo in produkcijo besedil kot celovitih spletov jezikovnih
in nejezikovnih, predvsem kulturnih dejavnikov.

V dosedanji diskusiji o reformi so bili v ospredju naslednji problemi.

• Izboljšanje nivoja jezikovnega znanja izbranih tujih jezikov ob vstopu v študij, kar
naj bi dosegli predvsem z dodatnim, dvosemestrskim predštudijskim jezikovnim
izobraževanjem (propedevtikum).

• Temeljitejša izgradnja kulturne in ne samo jezikovne kompetence.

• Povečana skrb za dograjevanje jezikovne in kulturne kompetence v osnovnem,
praviloma torej maternem jeziku in njegovi kulturi.

• Izgrajevanje sposobnosti za strukturirano in znanstveno utemeljeno refleksijo poklicne
dejavnosti in njene vključenosti v narodne in mednarodne procese delitve dela.

• Poglobljen ter znanstveno, predvsem tekstološko in pragmatično utemeljen pristop
besedilu - od njegove recepcije v izhodiščni do njegove produkcije v c,l,ni kulturi.

V središču novih študijskih usmeritev bo torej, če navedeno skušamo strniti v enostavno
formulo, predvsem izgrajevanje jezikovne, kulturne in posebne prevojske kompetence,
ki vključuje tudi translatološko metakompetenco.

50

MOSTOVI 1995/96/XXX

Za današnji položaj prevajanja in tolmačenja se mi zdita značilna predvsem dva
dejavnika:

1. Strojno prevajanje, ki je s svojimi prvotnimi neuspehi, pogojenimi predvsem v
preozkem konceptu transkodiranja izhodiščnih besedil, šele opozorilo na vso
kompleksnost prevajalskih procesov in tako vzpodbudilo razvoj prevodoslovne
znanosti, si bo v doglednem času osvojilo vsaj del tržišča prevajalskih storitev, za
katere je značilna velika stopnja standardizacije. Prevajalske storitve, pri katerih
zaradi omejenih in točno definiranih komunikacijskih ciljev zadošča tudi suboptimalna
realizacija ciljnega besedila, bodo prevajalci prej ali slej morali odstopiti
računalnikom, ker se z njimi ne morejo meriti niti po hitrosti proizvodnje, niti po
obsežnosti terminološkega spomina. Pri zahtevnejših prevajalskih storitvah tega tipa
pa se bodo v interakciji z računalnikom, predvsem v obliki tako imenovanega
računalniško podprtega prevajanja, oblikovali novi poklicni profili, ki bodo zahtevah
predvsem visoko stopnjo specializacije po eni in sposobnosti h kooperaciji v širših
informacijskih sistemih po drugi strani.

2. Poleg tega segmenta prevajalskega tržišča obstaja področje prevajalskih dejavnosti,
ki se zaradi velike stopnje potrebne kreativnosti in soodgovornosti za konkretne
procese transkulturne komunikacije takorekoč po definiciji izmika togi logiki stroja.
To je področje transkulturnega udejanjanja, ki bo predvsem pri manjših jezikih in s
tem tudi v slovenskem primeru, v bodoče opredeljevalo naloge in profile prevajalstva.

Danes, ko se je zaradi globalnih migracij domala ves svet spremenil v en sam
komunikacijski prostor, ko se kulturni konflikti selijo iz obmejnih področij v urbana središča,
bo verjetno ne samo za male, ampak tudi za velike narode življenskega pomena, kako
bodo znali brez vzajemnega polaščanja in/ali izgube lastne identitete ravnati z
drugačnostjo drugih. V tem procesu bo prav samemu sebi in svoji vesti zavezanemu,
strokovno za kulturno komunikacijo posebej usposobljenemu, vsem udeležencem v tem
procesu lojalnemu, samokritičnemu in obenem samozavestnemu prevajalcu kot aktivnemu
sooblikovalcu procesa transkulturne komunikacije pripadlo posebno mesto.

Kajti le prevajalec in/ali tolmač, ki se bo v svobodi in odgovornosti znal vključiti v
procese mednarodne komunikacije, bo lahko prispeval tudi k premoščanju komu¬
nikacijskih ovir, ki se skrivajo pod površino besedil. Le tak prevajalec in/ali tolmač bo
- in to se mi zdi za slovenščino še posebej važno - kot vrvohodec znal najti ustrezno
kreativno ravnotežje med drugačnostmi drugih in lastno samobitnostjo ter s tem prispeval
k enakopravnosti v različnosti.

OPOMBE

1 Erlab des Staatsamtes fur Volksaufklarung, Unterricht und Erziehung vom 21.11.1945

2 Verordnung des Bundesministers fur VVissenschaft und Forschung vom 3. Oktober 1972 uber die
Studieordnung fur die Studienrichtung Ubersetzer- und Dolmetscherausbildung.

3 Glede termina prim. Doris, Božidar in Primož Debenjak, Veliki nemško-slovenski slovar Ljubljana 1992 str
862. ' ' '

4 Pomen nemškega termina "Ubersetzungswissenschaft "je dvoumen in odvisen od prevodoslovne šole v
kateri se uporablja. V starejši terminologiji je nadpomenka, ki je sinonimna z današnjim terminom
"Translationsv/issenschaft". V novejši terminologiji je terminološki par k "Dolmetschvvissenschaft" V tem
primeru označuje le znanslveno vedo, ki se ukvarja s pisnim prevajanjem, medtem ko "Dolmetschv/issenschaft"
označuje vedo, ki se ukvarja z ustnim prevajanjem.

MOSTOVI 1995/96/XXX

51

Rada Cossutta
Fer  -0  Paclich

F culteta za tolmače in prevajalce v Trstu

Vi >ka šola modernih jezikov za tolmače
in prevajalce (uradni naziv fakultete)
deluje v Trstu od akademskega leta
1 8/79 z namenom, da nudi primerno

strokovno in znanstveno pripravo oziroma
izobrazbo tistim, ki se odločajo za poklic
prevajalca ali tolmača. Sola, ki je na
univerzitetni ravni, je bila do nedavnega
edina v Italiji (danes obstaja še ena v
Forliju) in podeljuje dva naslova:

1. prvostopenjsko diplomo po prvem
bieniju (14 izpitov)

2. univerzitetno diplomo prevajalca ali
tolmača po štirih letih študija (dodatnih
1 8 izpitov + finalni izpiti + diplomska
naloga).

To se pravi, da študent polaga skupno
dvaintrideset izpitov.

Fakulteta za tolmače in prevajalce v Trstu

52

MOSTOVI ]995/96/XXX

Od leta 1 990 diplomanti te fakultete pod
določenimi pogoji lahko tudi poučujejo
na šolah v Italiji.

Naj še dodamo, da se notranji fakultetni
pravilnik stalno prilagaja novim druž¬
benim zahtevam. Prav v letošnjem
akademskem letu 95/96 je stopil v
veljavo nov statut z nekaterimi spre¬
membami oz. novostmi.

V šolo se lahko vpišejo italijanski dr¬
žavljani pa tudi tujci z opravljeno veliko
maturo. Obvezno morajo že dobro znati
vsaj dva jezika - italijanščino in enega
od naslednjih: angleščino, francoščino ali
nemščino. Za vpis na fakulteto je namreč
še vedno treba opraviti sprejemni izpit
(zaradi pomanjkanja učilnic in potrebnih
struktur), ki sestoji iz treh delov:

* jezikovni test v enem izmed treh
jezikov, za katerega se kandidat prijavi;

* prevod iz enega od treh omenjenih
jezikov v italijanščino;

* prevod iz italijanščine v isti (zgoraj
omenjeni) jezik.

Za tujce, ki izberejo italijanščino kot prvi
jezik (angleščino, francoščino ali nem¬
ščino pa kot osnovni jezik), je predviden
tudi jezikovni test iz tega predmeta.

Pri sprejemnem izpitu kandidat ne sme
uporabljati nobenih pripomočkov (npr.
enojezičnih ali dvojezičnih slovarjev ipd.)
in mora opraviti vse tri dele izpita. Prošnjo
za izpit je treba oddati najkasneje prvi
teden v septembru, izpit pa je navadno
konec istega meseca.

Poudariti je treba, da je frekvenca oz.
obiskovanje predavanj obvezno in da
vaje iz prevajanja oz. tolmačenja pote¬

kajo vedno iz italijanščine v posamezni
tuj jezik oz. iz tujega jezika v italijanščino,
nikoli pa križano (npr. iz angleščine v
slovenščino in obratno).

Prvi bienij je skupen za obe smeri (pre-
javalce in tolmače) in obsega štirinajst
predmetov. Predvideva študij dveh tujih
jezikov, katerima je mogoče dodati še
tretji jezik po izbiri. Poleg treh glavnih
jezikov (angleščine, francoščine, nem¬
ščine) so ostali tuji jeziki še: holandščina,
ruščina, srbohrvaščina, slovenščina,
španščina, portugalščina in kitajščina.

Prvemu bieniju sledi prvostopenjski di¬
plomski izpit: to sta dva ustna prevoda iz
prvega in drugega jezika, pri katerih
komisija preveri tudi kandidatovo jezi¬
kovno znanje.

Če nadaljuje študij, se mora študent po
opravljenem prvostopenjskem izpitu
odločiti za eno od dveh smeri v tretjem in
četrtem letniku:

a) prevajanje

b) tolmačenje.

V tem bieniju polaga, študent skupno
osemnajst izpitov, od katerij je šest
skupnih obema smerema (jezik in
jezikoslovje osnovnega jezika, prvega
tujega jezika in drugega tujega jezika v
tretjem in četrtem letniku). Prevajalska
smer ima še devet obveznih predmetov
in tri na izbiro, smer za konferenčne
tolmače pa šest obveznih predmetov in
šest na izbiro.

Študent, ki izbere prevajalsko smer, na¬
daljuje študij pisnega prevajanja s po¬
glabljanjem strokovnega poznavanja
jezikov, torej z bogatitvijo strokovnega

MOSTOVI 1995/96/XXX

53

izrazja in s spoznavanjem slogovnih
posebnosti. Ce pa izbere tolmačenje,
vadi simultano tolmačenje v kabini in kon-
sekutivno tolmačenje (ob govoru), pri
katerem spoznava tudi posebno tehniko
zapisovanja.

Izpitni roki na Fakulteti za tolmače in
prevajalce so trije: junija, oktobra in
februarja. Kdor ne opravi vseh izpitov, ki
so obvezni za vpis v višji letnik, mora
pavzirati.

Finalni ali končni izpit po zaključnem
četrtem letnik predvideva pisne prevode
oz. tolmačenje raznih odlomkov, ki jih
določi komisija za preverjanje kan¬
didatove poklicne priprave, ki je nujna
za izbrano usmeritev. Sele po oprav¬
ljenem finalnem izpitu lahko študent
zagovarja svojo diplomsko nalogo (tezo)
o vsebini, ki je v zvezi s kandidatovim
učnim načrtom. Po tem zagovoru postane
kandidat diplomirani prevajalec oz.
tolmač.

Naj povemo, da je Fakulteta za tolmače
in prevajalce v Trstu tudi članica orga¬
nizacije CIUTI (Conference des Instituts
Universitaires des Traducteurs et Inter-
pretes), ki omogoča izmenjavo študentov
vseh šol, vključenih v to organizacijo, pa
tudi drugih. Tako je nekaj mesecev
mogoče študirati na Danskem, v Belgiji,
Veliki Britaniji, Nemčijh Švici, Kanadi,
Franciji, Avstriji, ZDA, Španiji ali Rusiji.

Za študij na tujih univerzah lahko študenti
pridobijo štipendije, ki jih nudita projekta
ERASMUS in TEMPUS, in tudi tiste, ki jih
daje na razpolago ljubljanska univerza.

Poudariti moramo, da fakulteta nudi veliko
odprtih možnosti za zaposlitev in je zelo
aktualna v sedanjem evropskem prostoru.
Sola je sicer zahtevna, a zelo priznana.
Po vključitvi Slovenije v EU bo gotovo
naraslo tudi povpraševanje po tolmačih
in prevajalcih z znanjem slovenščine. Tudi
na to je treba pomisliti, ko izbiramo svojo
univerzitetno usmentev. Slovenci so na tej
šoli dobrodošli. Zelja profesorskega
zbora je, da bi jih imeli vsako leto več.
Profesorji slovenščine so jim pripravljeni
pomagati z nasveti in z njimi sodelovati,
ker želijo, da bi slovenščina na tej šoli
osvojila tisto mesto, ki ji pripada v tržaški
stvarnosti.

Na Fakulteti za tolmače in prevajalce
poučujejo slovenščino naslednji profe¬
sorji: literaturo - prof. Marija Pirjevec,
jezik - prof. Rada Cossutta, prevajanje
iz italijanščine v slovenščino - prof. Robert
Petaros, prevajanje iz slovenščine v ita¬
lijanščino - prof. Fedra Paclich, tolma¬
čenje - prof. Marija Počkaj. Od aka¬
demskega leta 95/96 deluje tudi lektorat
s pomočjo lektorice z ljubljanske Filo¬
zofske fakultete in lektorja s tržaške
Filozofske fakultete.

Naslov Visoke šole modernih jezikov za
tolmače in prevajalce v Trstu je naslednji:

SCUOLA SUPERIORE Dl LINGUE MODERNE
PER INTERPRETI E TRADUTTORI
via B. d'Alviano, 15/1
34144 TRIESTE (TRST)

Tel. (iz Slovenije): 0039/40/771 598 - 764581
Telefaks: 0039/40/775052

54

MOSTOVI 1995/96/XXX

Anton Omerza

OST seminarji

Na prošnjo številnih prevajalk se je OST jeseni leta 1994 lotil organizacije jezikovnih
seminarjev za prevajalce. Na začetku nismo vedeli, kaj se bo razvilo iz tega, sedaj, po
dveh šolskih letih delovanja, pa lahko rečemo, da je OST razvil svojevrstno šolo za
prevajalce. Imamo več kot dvesto udeležencev seminarjev iz vse Slovenije, seminarje
pa vodi vrsta vrhunskih prevajalcev in strokovnjakov iz Slovenije, Avstrije in Italije.

Tone Omerza uspešno vodi seminarje OST

Pregled seminarjev, ki smo jih izvedli v dveh
letih je naslednji:

ANGLEŠKI JEZIK

AO - Napake pri pisanju v angleščini
(Alan McConnell Duff)

Al - F inančna terminologija v angleškem
jeziku (Marjan Pikelj)

A2 - Angleški bilančni termini (Marjan
Pikelj)

A3 - Angleška poslovna terminologija
(Lidija Sega)

A4 - Meaning in writing (Alan McConnell
Duff)

A5 - Angleški poslovni jezik (Lidija Šega)

A6 - Meaning in writing - ponovitev

A7 - Selected language topics in Slovene-
English translation (Jean McCol-
lister)

A8 - Poslovni jezik 3 (Lidija Šega)

A9 - Angleška in ameriška pravosodna
ureditev (Gregor Velkavrh)

M OVI1995/96/XXX

55

N - Nemški (avstrijski) pravni termini
(Pavel Apovnik)

N - Uporaba Nemških slovarjev (Doris
Debenjak)

NA - Pogodbe v gospodarstvu (Pavel
Apovnik)

N - Bančništvo (Pavel Apovnik)

ITALIJANSKI JEZIK

S - Italijanski pravni jezik (Antonino Prin-
cipato)

‘ - Italijanske trgovske pogodbe (Peter

Močnik)

k - Osnove italijanskega procesnega
prava (Karlo Primožič)

14 - Gospodarstvo in traovina (Marko
Oblak)

51 - Samolektoriranje prevoda v sloven¬

ščino (Velemir Gjurin)

52  - Samolektoriranje prevoda v sloven¬

ski jezik II (Velemir Gjurin)

TOLMAČENJE

Tl - Od prevajanja do tolmačenja (De¬
vona Jovan)

Sl - Komunikacija za prevajalce (Marija
Hafner)

To so bili seminarji, ki smo jih izvedli, vedno
bolj pa pridobiva na pomembnosti prodaja
gradiv s seminarjev in glosarjev. Vsak

Eden od mnogih seminarjev OST. Predava dr. Apovnik

56

MOSTOVI 1995/96/XXX

predavatelj pri terminoloških seminarjih je
v gradivo vključil tudi dvojezični glosar.
Njihov obseg je od 150 do 450 izrazov,
zato so zanimivi tudi za tiste prevajalce,
ki se seminarjev ne udeležijo. K tem gradi¬
vom smo dodali še glosarje in tako zaokro¬
žili ponudbo strokovnega gradiva. Naj
naštejemo nekaj glosarjev, ki sov prodaji:

• Glosar bančnih izrazov, ital,-slov., slov,-
ital.

• Glosar bančnih izrazov, slov. - nem. - ital.

• Borzni izrazi, slov. - nem.

• Plačila v tujino, Inozemske bančne
garancije, slov. & nem.

• Dictionary of Banking and Finance,
angl. - nem. - franc. - ital.

• Izbor poslovnih kratic, angl. & nem.

V avgustu 1996 obsega ponudba stro¬
kovnega gradiva, ki jo prodaja OST:

• 1 1 gradiv s seminarjev

• 6 glosarjev

• 1 strokovni priročnik

Po letu dni delovanja smo začeli izdajati
informativno glasilo OSTI. Pripravili smo
štiri številke, ki so bile informativna priloga
k razpisu seminarjev.

V šolskem letu 1996/97 bomo pripravili
nekaj novosti.

• Seminarje o pravu in financah v sloven¬
skem jeziku, saj se je pokazalo, da
imajo prevajalci preslabo osnovno
znanje teh strok, kar je oviralo delo pri
terminoloških seminarjih.

• Začeli bomo izdajati OSTI - strokovno
brošuro, ki bo prinašala avtorske
prispevke predavateljev na seminarjih,
ali pa ponatise strokovnih člankov iz tuje
literature. Prvo številko smo že pripravili.
Avtor je Alan McConnell Duff, naslova
pa Overtranslation in Undertranslation.

Informacije o seminarjih
in o prodaji gradiva dobite
na tel.: OST 061/15 91 101.

^ADKAfc tNoDN nA j

St z  LiSK-O 8VJL* .

pLA7.vJH<bMA.

Boštjan Avguštin: Karikatura "Seminarji OST"

MOSTOVI 1995/96/XXX

57

Viktor Jesenik

S abo prevajanje v francoščino
lnadequate French Translations

In this article, entitled "Howyou should nottranslale into a foreign language, ifyou are not bilingual",
the author raises tbe important guestion ofthe damage done by incompetent translation.  As the focus
of this concise - and incisive - study, he takes the French translations published in Rodna gruda,  a
monthly_magazine intended mainly for Slovenes living abroad. These translations, says the author,
are "unacceptable, both on account of the poor French and because of the numerous grammatical
and other errors". Although this was drawn to the editors attention, no improvements were made . The
author backs up his judgement by listing /ust some of these "numerous errors". These include: incorrect
use of accents (including a missing accent aigu in Sloveniel); faulty spelling [quelquepart, negotier
acomplir...j; incorrect endings, misuse of articles, faulty structures, etc. In addition, he detects
considerable source language (Slovene) influence in the translation.

The author concludes with a reminder to translators that they should always insist on seeing the finaI
proofs before a work goes to print (particularly if it is a translation into a foreign language). And he
ends with a word of caution to younger translators, who should not translate into a foreign language
unless they are bilingual, or have lived and studied long in the country of the target language - which
they must truly master, down to the finest detail.

Ze dve leti je minilo, odkar so se pri Rodni grudi,
mesečniku Izseljeniške matice, namenjenemu
našim izseljencem po svetu, odločili, da spet
uvedejo v vsako številko, poleg angleških in
španskih člankov, še članke v francoščini in nem¬
ščini. S tem omogočajo, da se tudi mlajši rodovi
naših izseljencev, ki na žalost ne znajo več
slovensko, seznanijo v novem jeziku z marsika¬
tero zanimivo posebnostjo iz dežele svojih
prednikov. Prevajalci teh sestavkov so za angle¬
ščino W. Tuttle, za španščino I. Mislej, za nem¬
ščino M. Božič in za francoščino Peter Umek.

V tem kritiškem članku sem se odločil - ker nisem
imel druge možnosti zaradi "zaprtosti" uredništva
Rodne grude - da spregovorim o prevodih v
francoščino. Ti prevodi so nesprejemljivi tako po

revni francoščini prevodov kot po številnih slov¬
ničnih in drugih napakah, ki jih bom moral tu
zelo na kratko zabeležiti. S tem bi rad opozoril
verjetno "nezavednega" prevajalca in še druge
podobne, ki si upajo brez pravega znanja
prevajati v tuje jezike, in to za tisk, ki gre v tujino.
Sicer sem že lani opozoril uredništvo na zelo
slabe prevode v francoščini, ki jih vztrajno vseeno
objavlja. Uredniku sem predal tudi nekaj člankov,
ki sem jih korigiral, in prosil, da o tem seznani
prevajalca, za katerega nisem sam mogel priti
do naslova. Tudi v naših društvih tega prevajalca
ne poznajo. Verjetno je bilo priporočilo za pre¬
vajalca iz višjega naslova tako dokončno, da se
nič ne da spremeniti! Društva pa imamo tudi za
to, da opozorimo na dobre, a tudi slabe prevode,
ki nam delajo veliko škodo po svetu.

58

MOSTOVI 1995/96/XXX

Tu bom najprej navede! le nekaj osnovnih napak,
ki se jih omenjeni "prevajalec" sploh ne zaveda.

Ne ve, kako se francoske besede naglašajo.
Večkrat ni akcenta tam, kjer bi moral biti; še več
pa je veliko napačnih akcentov ali pa jih daje
besedam, ki jih sicer nimajo. Vsak učenec na
gimnaziji, ki se uči francoščine, mora vedeti, da
ni akcenta nae_-ju P re d dvema soglasnikoma. P.
U. tega ne ve in piše brez sramu: description,
protection, direction, testament, prescrire,
estomac, protestants, archeveque; po drugi strani
pa piše: il s'agTt, in exterieurter la Slovenie brez
naglasa na e!

Nešteto je besed, ki jih ne zna pravilno napisati,
čeprav ima verjetno kak slovar pri roki. Nekaj
primerov: piše dosledno quelquechose in
quelquepart vedno skupaj, aggrandir (dva g),
vraiement (z vmesnim e), plats regionnaux (z
dvema n), negotier, negotiation (s t namesto c),
rez-de-chausee (en sam s), acomplir (en sam c),
comettre (en sam m), hotages (z hi), les oisseaux
(z dvema s), dosledno la Resistence (z e namesto
a), la fortresse (brez e), 1'aspet namesto 1'aspect,
une ligne paralelle (namesto parallele), 45
degrees (zakaj drugi e?) itd._ Vse te besede bi
lahko kontroliral v slovarju. Zal je to le delček
podobnih napak.

Pa še nekaj drugih čudnih napak: Danska je
zanj enkrat Dannemark, drugič pa Danmark
(Danemark), Makedonija je la Macedonie
(Macedoine), Madžarska I' Hongrie (la Hon-
grie), pa še le Pape Pius VI, XII (Pie), le Concile
de Tridentino (Trente), la plaine Furlanija (du
Frioul),les Dolomiti (Dolomites), Gorenjsko (la
Haute Carniole), Dolenjsko (la Basse Carniole),
les gens de Primorska (du Littoral), Štajerska
(la Styrie) itd. Dosledno piše les burreaux (2
r!) d' etat civil, le marriage, marrie (2 r!),le
charactere (z hi), la calvarie (namesto le
calvaire), pa zelo čudne končnice:
pythagoreenne (pythagoricienne), dena-
tionalisationeuse (denationalisatrice), le
chafaigne (chataignier), un penchement
(penchant), pa še la collone (colonne), le plan
horisental (horizontal).

Da ne bom predolg, naj omenim le še nekaj čud¬
nih prevodov (čeprav nimam originalov): govor
je o grofu Auerspergu (grof je namesto comte
preveden enkrat s conte, drugič s compte (sic.)l;
v prevodu sledi: il a ete succede par Nikolaj..
Odkod se je vzel ta trpnik? - Drugje: Notre
attention attirent deux cypres (namesto est attiree
par) - pa še: Nous cherchons d' etablir qu' est-ce
qui est capable de survivre namesto Nous
cherchons d etablir ce qui est...in podobno: I!
faut reflechir qu' est-ce que cela signifie namesto
il faut reflechir sur ce que... Drugje pa še naslednji
stavek: Pendant la periode quand on a passe d
la langue slovene, il y avait beaucoup de fautes
d' orthographe (Naj dodam jaz: Ah! Oui. Et
maintenant?); quand on a passe d = ou I' on est
passe d... Drugje prevede takole: Dans le livre
qu' on appelle "urbar", namesto da bi poiskal v
slovar in nato napisal: Dans le livre foncier!

Naj zaključim to že predolgo naštevanje (za katero
pa mislim, da je potrebno za ustavitev brezvestnih
prevajalcev) z zadnjim stavkom enega od številnih
prevodov P.U., ki ga verjetno sploh ni korigiral: Nous
ne - ouvons pas effacer la grandeur de notre Resistence
et de ses phenomenes negatifs qui I' accompagnent.
Elle resistence et de ses phenomenes negatifs gui I'
accompagnent. Elle  reste ineffacablement dans I'
histoire du peuple slovene... Pravilno bi bilo: Nous ne
pouvons pas effacer la grandeur de notre Resistance
et des phenomenes negatifs qui I' accompagnent. Elle
reste ineffapablement dans I' histoire du peuple
slovene... Seveda je v drugem delu stavka tudi
zmešnjava stavca v tiskarni. Take napake pa moramo
odpravljati pri korekturi. Kadar prevajate besedila za
tisk (še prav posebno v tuje jezike), zahtevajte, da
vam pred izidom pošljejo zadnji odtis v korekturo.

Prevajalcu (če je sploh prevajalec!) besedil za
sicer lepo Rodno grudo za naše izseljence (tudi
jaz sem bil izseljenec v Franciji 24 let) pa bi rad
rekel, naj se zamisli ob tej kritiki, katere cilj je
zgolj ta, da bi se mladi prevajalci (sam sem že
njihov nestor) dodobra naučili jezikov, v katere
prevajajo. Predvsem pa naj ne prevajajo v tuje
jezike, če niso dvojezični, če niso dovolj dolgo
živeli in študirali v deželi, katere jezik morajo
zares obvladati do potankosti.

M. STOVI1995/96/XXX

59

N ran Željko

! ovarji na Internetu

Eden od računalniških modnih krikov letošnjega leta je prav gotovo omrežje Internet.
O informacijah, ki so dostopne na Internetu so pisali menda že vsi časopisi in revije, bolj
ali manj redno se novice o dogajanju na njem pojavljajo tudi na radiu in televiziji. Predstavitev
storitev na Internetu je bila tudi na lanskem občnem zboru DZTPS,.zato predpostavljam, da
ste seznanjeni z osnovnimi informacijami. Teoretične osnove in uvodna nakladanja lahko
torej precej skrajšam in se usmerim na bistveno vprašanje: kako lahko prevajalci pri svojem
delu koristno uporabijo Internet?

Internet je možno uporabljati na različne načine: za dopisovanje prek elektronske pošte,
za pogovore z drugimi uporabniki, kot vir brezplačnih programov in raznovrstnih drugih
informacij. Tokrat se bomo omejili na elektronske slovarje. Ponavadi imamo pri roki samo
nekaj slovarjev za vsak jezik, težave pa nastanejo predvsem pri izrazih, ki imajo v različnih
strokah povsem specifičen pomen. Poleg tega je brskanje po računalniških slovarjih udobnejše
kot iskanje po knjigah, zato bomo v tem članku pogledali, kateri slovarji so dostopni na
Internetu. Pri tem nas bodo zanimali slovarji dveh vrst: prvi so taki, da jih z nekega
računalnika na Internetu skopiramo na svoj domači računalnik, nakar se odklopimo z
Interneta in slovar uporabljamo lokalno. Zadnje čase pa je vedno več slovarjev na strežnikih
omrežja WWW (World-Wide-Web - po vsem svetu razpredena mreža). Prednost teh
slovarjev je, da nam omogočajo interaktivno iskanje (v formular vpišemo besedo in dobimo
prevod), lahko nam poiščejo besede in njihove prevode, tudi če ne vemo povsem natančno,
kako se napišejo, lahko nam poiščejo sinonime, pojasnijo pomen kratic itd. Pri tem je
slovar na oddaljenem računalniku, ne zaseda prostora na našem disku in vzdrževalec
slovarja ga postopno dopolnjuje, zato imamo vedno dostop do najnovejše verzije.

Podobno kot pri delu z računalniškimi slovarji, ki jih imamo nameščene na svojem
računalniku, lahko tudi slovarje na Internetu uporabljamo med tem, ko pišemo besedilo z
urejevalnikom, pri čemer je ugodno, da delamo v okolju MS Windows.

Prednost omrežja WWW je, da so informacije ne njem urejene hipertekstno, kar pomeni,
da z enega vira informacij preprosto skočimo na drugega (pri slovarjih npr. pri določeni
besedi lahko dobimo še sinonime, podrobnejše opise, kazalce na podobne slovarje na
drugih računalnikih - odvisno od tega, kako je programer opravil svoje delo) - pri čemer
nam sploh ni treba vedeti, na katerem računalniku je določeni slovar (v Internetu je nekaj
miljonov računalnikov - strežnikov in ti so razmetani po vsem svetu)!

60

MOSTOVI 1995/96/XXX

V nadaljnjem besedilu so navedene lokacije slovarjev (ime strežnika in datoteke ali programa
na njem), da pa ne bi teh stvari ročno vpisovali v program za sprehajanje po WWW (npr.
Netscape, Mosaic ali kaj podobnega), dobite celotni seznam na www.sigov.si/slovar.html.
Na Internetu so stvari zelo dinamične, zato se lahko zgodi, da kakšna trditev, zapisana v
članku, v času izdaje Mostov ne bo več veljala (delovanje opisanih slovarjev sem zadnjič
preveril v začetku septembra 1 995). Najpogostejša težava je, da občasno (ali daljši čas)
kak strežnik ni dosegljiv, ugodno pa je, da se ponudba slovarjev vsak dan širi, obstoječi
slovarji se izboljšujejo, zato je smiselno pogledati tudi tiste slovarje, za katere je v članku
omenjeno, da vsebujejo razmeroma skromno število besed. V članku so zbrani slovarji
širokega razpona strok in jezikov, zato se v ocenjevanje kakovosti nisem spuščal - to bo
moral preveriti vsak prevajalec sam.

Ena od manj prijetnih zadev na Internetu je, da ni nekega hierarhično urejenega kazala, ki
bi obsegalo vse dosegljive informacije. Obstaja sicer več strežnikov, ki nam omogočajo
iskanje, vendar je zaradi množice informacij te težko smiselno urediti. Upam, da bo seznam
slovarjev v tem članku pomagal prevajalcem pri prvih korakih po Internetu. Če bo kdo
našel še kak zanimiv slovar ali če ima kak komentar glede obstoječega seznama, naj mi
pošje sporočilo na moj elektronski naslov miran.zeljko@cvi.sigov.mail. si

Slovarji za lokalno rabo

Po računalniško bom slovarje najprej razdelil v dve skupini, kot je opisano zgoraj: na take,
ki jih uporabljamo lokalno in na take, ki jih uporabljamo, ko smo priključeni na Internet.
Ker večina prevajalcev še nima neposrednega dostopa do Interneta, si bomo najprej ogledali
nekaj slovarjev, ki so nam na voljo v obliki datotek. Take vrste slovar najprej skopiramo na
svoj računalnik in ga namestimo v skladu s priloženimi navodili. Ko je slovar pravilno
nameščen, ga lahko uporabljamo tako kot vse druge programe. Našteti so samo slovarji, ki
so nam dostopni brezplačno, v navodilih za uporabo pa običajno piše, da nam avtorji
dovoljujejo brezplačni preizkus slovarja in navedeno je, pod kakšnimi pogoji lahko slovar
uporabljamo trajno. V spisku sta našteta po en ali dva strežnika (po možnosti najbližji in
ponekod še eden v ZDA).

Angleški enojezični slovar je na

ftp://ftp.arnes.si/software/SimTel/msdos/textutil/jorj9508.zip

Dansko-angleški in angleško-danski slovar je na
ftp://ftp.csusm.edu/pub/winworld/dictionary/wt4w3ade.zip  ali na
ftp://cnuce-arch.cnr.it/pub/msdos/win3/misc/wt4w3ade.zip

Francosko-angleški in angleško-francoski slovar je na
ftp://ftp.csusm.edu/pub/winworld/dictionary/wt4w3afe.zip  ali na
ftp://cnuce-arch.cnr.it/pub/msdos/win3/misc/wt4w3afe.zip

Hrvaško-angleški in angleško-hrvaški slovar je na

ftp://cnuce-arch.cnr.it/pub/msdos/win3/misc/wt4w3ace.zip.

Japonsko-angleški in angleško-japonski slovar je na
ftp://cnuce-arch.cnr.it/pub/msdos/win3/misc/winjdic.zip.

MOSTOVI 1995/96/XXX

61

Madžarsko-angleški in angleško-madžarski slovar je na
ftp://almos. vein.hu/ ssa/szotar.

Nemško-angleški in angleško-nemški slovar je na:

ft://ftp. csusm.edu/pub/winworld/dictionary/wt4w3age.zip  ali na

ftp://cnuce-arch.cnr.it/pub/msdos/win3/misc/wt4w3age.zip.

Norveško-angleški in angleško-norveški slovar je na:
ftp://cnuce-arch.cnr. it/pub/msdos/win3/misc/ wt4w30ne.zip.

F Ijsko-angleški in angleško-poljski slovar je na:

ftp://ftp. csusm.edu/ pub/winworld/dictionary/ wt4w3ape.zip  ali na

ftp://cnuce-arch.cnr.it/pub/msdos/win3/misc/wt4w3ape.zip.

Portugalsko-angleški in angleško-portugalski slovar (gre za brazilsko portugalščino)

je na:

ftp://ftp. csusm.edu/ pub/winworld/dictionary/ wt4w3abp.zip  ali na
ftp://cnuce-arch.cnr. it/pub/msdos/win3/misc/wt4w3abp.zip.

Rusko-angleški in angleško-ruski slovar lahko dobite na

ftp://oak.oakland.edu/SimTel/win3/lang/rsenglsh.zip,  druga izvedba slovarja
pa je na

ftp://cnuce-arch.cnr.it/pub/msdos/win3/misc/wt4w3are.zip.

Srbsko-angleški in angleško-srbski slovar je na

ftp://ftp.csusm.edu/pub/winworld/dictionary/wt4w3asl.zip  ali na
ftp://cnuce-arch.cnr.it/pub/msdos/win3/misc/wt4w3asl.zip  (verzija v latinici) in na
ftp://ftp.csusm.edu/pub/winworld/dictionary/wt4w3asc.zip  ali na
ftp://cnuce-arch.cnr.it/pub/msdos/win3/misc/wt4w3asc.zip  (verzija v cirilici).

Spansko-angleški in angleško-španski slovar je na
ftp://ftp.csusm.edu/pub/winworld/dictionary/wt4w3ase.zip  ali na
ftp://cnuce-arch.cnr.it/pub/msdos/win3/misc/wt4w3ase.zip.

Slovarji, katerih ime se začne na "wt4w” so iz skupine "Word Translator for Windows”
podjetja Translation Experts. Delujejo v okolju MS Windows 3.1 v kombinaciji z večino
znanih urejevalnikov (Word, VVordperfect, AmiPro).

Angleški slovar žargonskih izrazov ("Devil's dicfionary") je na
ftp://ftp. uni-paderborn.de/ Cica/misc/devils 10.zip.

Angleški glosar fizikalnih izrazov je na MIT-ovem strežniku
ftp://rtfm.mit. edu/pub/Usenet/sci.physics.fusion.

Slovarji za interaktivno rabo

Interaktivni slovarji so zanimivi, ker imamo na ta način dostop do praktično neomejenega
števila slovarjev (slovarji, niso nameščeni na našem disku), ni se treba mučiti z namestitvijo
slovarja, vsakokrat imamo dostop do najnovejše verzije, slaba stran pa je, da rabimo
neposredni dostop do Interneta, kar je pri nas trenutno povezanano z dokajšnjimi stroški -
je pa zadeva verjetno zelo zanimiva za tiste, ki imajo dostop do Interneta v podjetju ali
ustanovi, kjer so zaposleni.

62

MOSTOVI 1995/96/XXX

Slovarji na slovenskem delu Interneta

V Sloveniji smo pri prenosu slovarjev na Internet še precej na začetku, za pokušino pa je
na voljo nekaj slovarjev. Na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani (lokacija
http://olymp.fer.uni-lj.si/dictionary/a2s.html)  je angieško-slovenski slovar, ki vsebuje okoli
70.000 besed. Na istem strežniku je tudi slovensko-angleški slovar

(. http://olymp.fer.uni-lj.si/dictionary/s2a.html ), ki vsebuje okrog 100.000 besed. Iz lastnih
izkušenj lahko napišem, da bi bilo koristno, če bi bilo v obeh verzijah še nekaj besed več,
je pa slovar tudi v obstoječi obliki zelo uporabna zadeva s precej hitrim odzivom.

Matjaž Gams je že pred leti napisal angieško-slovenski in slovensko-angleški slovar
računalniških izrazov in ga kasneje dopolnil (Računalniški slovarček, Cankarjeva založba,
1993). Na Inštitutu Jožef Stefan, kjer dela dr. Gams, so ga predelali v obliko, ki je dostopna
prek Interneta in ga prenesli na svoj strežnik za WWW ( http://www.ijs.si/cgi-bin/rac
slovar). Za  tiste, ki imajo opravka z računalniškimi besedili, je to vsekakor obvezno čtivo.

Angleški enojezični slovarji

Na Carnegie Mellon University so za rabo na Internetu predelali VVebstrov slovar (na
lokaciji http://c.gp.cs cmu.edu:5103/prog/webster).  Ta je zanimiv zaradi tega, ker so
vse besede, s katerimi nam slovar pojasni iskani pojem, nadaljnji hipertekstni kazalci.

Na Internetu je seveda tudi klasični besednjak "Roget's Thesaurus". Dosegljiv je na več
mestih, npr. na gopher://odie.niaid.nih.gov/77/jhesaurus/index  (National Institute of
Allergy and Infectious Disease, ZDA) ali na http://tuna.uchicago.edu/forms_unrest/
ROCET.html  (University of Chicago) - slednji je bolje predelan za delo z računalnikom.

Pojasnila računalniških izrazov v angleščini (Free on Line Dictionary of Computing - FOLDOC)
najdete na http://wombat.doc.ic.ac.uk/  (avtor: Denis Howe, Oddelek za računalništvo
na Imperial College v Londonu). Slovar vsebuje okoli 9000 besed, nove besede se dodajajo
skoraj vsak dan. Zanimiv je tudi zaradi tega, ker ob iskani besedi dobimo hipertekstne
reference na pojme, povezane z iskano besedo. Dnevno ga ljudje uporabijo več kot 2000-
krat. V nasprotju z drugimi slovarji tega tipa ga lahko skopiramo na svoj računalnik in ga
uporabljamo lokalno (vsega skupaj je okrog 3,3 MB, v stisnjeni obliki pa 1,3 MB) - seveda
v tem primeru slovar ni več v hipertekstni obliki, temveč iščemo besede po ogromni tekstni
datoteki.

Na Internetu se pojavlja posebna latovščina, zato je koristno imeti dostop tudi do ustreznega
glosarja; našel sem dva: prvi je na gopher://scilibx.ucsc. edu:70/7waissrc%3A/.WAIS/
lnternet-user-glossary.src  (UC Santa Cruz InfoSlug), drugi pa na http://www.matisse.net:80/
files/glossary.html  (internet Literacy Consultants).

Slovarček izrazov iz računalniškega programiranja je v Švici na http://dxsting.cern.ch/
sting/glossary-intro.html  (Software Technology Interest Group).

M STOVI1995/96/XXX

63

Č 3  določenega računalniškega izraza ne najdete v nobenem slovarju, lahko poskusite z
er im od slovarjev žargonskih računalniških izrazov; npr.: http://www.lysator.liu. se:7500/
h:ickdict/split/lndex.html  (akademska računalniška skupnost Lysator na švedski univerzi v
L <opingu) ali gopher://ccat.sas. upenn.edu:3003/  (University of Pennsylvania) ali http:/
/hyperg.tu-graz.ac.at:80/330B2DC8/C\argon  (Univerza v Gradcu).

Slovarček izrazov, ki se pojavljajo pri geografskih informacijskih sistemih (GIS) je na:
http://www.geo.ed.ac.uk/scripts/define  (Oddelek za geografijo na Univerzi v Edinburghu).

Slovarček izrazov iz celične biologije je na http://www.mblab.gla.ac.uk/~julian/Dict.html
(l niverza v Glasgowu, avtorja sta J. M. Lackie in J. A. T. Dow). V slovarju je približno
5500 besed in 5700 navskrižnih referenc. Slovar je na voljo tudi v knjižni obliki (The
Dictionary of Celi Biology, zadnja izdaja je iz aprila 1995).

Splošni glosar tehničnih izrazov so pripravili pri družbi NASA (dokument http://
www. sti.nasa.gov/nasa-thesaurus.html).

Na http://www.lec.com/td_chart.html  je seznam tehničnih slovarjev podjetja LogoVista,
ki utegne biti zanimiv tudi za tiste, ki nimajo dostopa do Interneta. Področja, ki jih pokrivajo
slovarji, so: aeronavtika, arhitektura, biologija, elektrotehnika in elektronika, fizika,
gradbeništvo, kemija, kmetijstvo, komunikacije, medicina, pomorstvo, poslovanje,
računalništvo, strojništvo, urbanizem, vremenoslovje, znanost in tehnologija ter zoologija.
Ti slovarji niso brezplačni - cene so od 125 do 695 USD, vsebujejo pa od 10.000 do
80.000 pojmov.

Na Internetu je tudi precej slovarjev kratic. Dva sta npr. na http://curia.ucc.ie/info/net/
acronyms/acro.html  (vsebuje okoli 12.000 pojmov, pripravil ga je Irec Peter Flynn z Uni-
versity College Cork) in gopher://info.mcc.ac. uk\l 1 /miscellany/acronyms  (vsebuje okoli
6000 pojmov, pripravil ga je Dave Sili iz podjetja Martin Marietta Energy System). Na
oddelku za vremenoslovje v School of Earth Sciences na Macquarie University v Sydneyu
pa je Peter Love pripravil seznam s kazalci še na nekatere druge slovarje kratic. Našteti so
kazalci na slovarje splošnih kratic, poleg tega pa je nekaj slovarjev še za specializirana
področja, npr. računalništvo, telekomunikacije, varstvo okolja in vremenoslovje. Lokacija:
http://atmos.es.mq.edu.au/acronyms.html.

Glosar finančnih izrazov (International Financial Encyclopaedia) je na http:// 'www.euro.net/
innovation/Finance_Base/Fi n_encyc.html.  Na istem strežniku je tudi glosar izrazov iz
vodenja in tehnologije (Management and Technology Dictionary): http://www.euro.net/
innovation/Management_Base/Mantec. Dictionary.html.

Na http://www.mathpro.com/math/notation/notation.html  je glosar tehniških zapisov. Ta
vsebuje definicije simbolov, matematičnih funkcij in okrajšav, ki se pojavljajo v tehničnih
dokumentih. Ne gre za slovar v klasičnem pomenu besede, menim pa, da je koristen za
prevajalce tehniških strok. Pripravili so ga pri MathPro Press.

Slovarček izrazov iz stare angleščine so pod vodstvom Catherine N. Bali pripravili na
Oddelku za jezikoslovje na Univerzi v Georgetov/nu (dokument http://

www.georgetown.edu/cball/hwaet/hwaet06.html).

64

MOSTOVI 1995/96/XXX

Dvojezični slovarji

Pri večini teh slovarjev je eden od jezikov angleščina, običajno pa jih lahko uporabljamo v
obe smeri (narejeni so podobno kot naš angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar).

Zelo obsežen seznam jezikoslovnih dokumentov je na http://www.willamette.edu/~tjones/
Language-Page.html.  Ta dokument vsebuje hipertekstne kazalce na razne dokumente o
jezikih; tu so zbrani slovarji, učni pripomočki, pisave, literatura, revije itd. za: afrikaans,
angleščino, arabščino, bolgarščino, danščino, esperanto, estonščino, etiopščino, filipinščino
francoščino, hrvaščino, grščino, hebrejščino, hindujščino, indonezijščino, iranščino,
italijanščino, japonščino, jezike avstralskih domorodcev, jezike severnoameriških indijancev,
katalonščino, kitajščino, kurdščino, latinščino, madžarščino, maorščino, mongolščino
nemščino, nepalščino, nizozemščino, norveščino, poljščino, portugalščino, romunščino
srbščino, slovaščino, slovenščino, španščino, svahili, švedščino, tamilščino, tajščino
tibetanščino, turščino, urdu, vietnamščino, jezik Valižanov in morda še kaj. Ce je dostop
do tega strežnika počasen, dobite kopijo dokumenta tudi v Veliki Britaniji na: http://
www.dcs.warwick.ac.uk/~bear/Language-Page.html.

Esperantsko-angleška in angleško-esperantska slovarja sta na http://wwwtios.cs.utwente.nl/
traduk/EO-EN/Translate  (strežnik Oddelka za računalništvo Univerze Twente na
Nizozemskem) in gopher://wiretap.spies.eom/00/Library/Article/Language/esperant.eng

Estonsko-angleški in angleško-estonski slovar je na http://www.ibs.ee/dict/.  Pripravili so
ga na Inštitutu za baltske študije na Univerzi v Tartuju. Vsebuje več kot 17.000 besed,
poleg tega pa imate tudi informacije o estonščini, Estoncih in Estoniji.

Finsko-angleški in angleško-finski slovar je na http://mofile.fi/-db.htm  (vir: podjetje Mofile
Plače).

Francosko-angleški slovar (pripravljen na University of Chicago (projekt ARTFL), vsebuje
okoli 75.000 besed) je na http://tuna.uchicago.edu/forms_unrest/FR-ENG.html.  Podoben
slovar, ki omogoča tudi prevajanje v drugo smer, je za Internet priredil Finec Jouni Santara,
dobite pa ga na http://mlab-power3.uiah.fi/EnglishFrench/ef.html.  Francoščina je eden
redkih jezikov, za katere obstaja enojezični slovar, zato ga omenjam kar tukaj:
http://www-ceril.univ-mlv.fr/Dictionnaires.  Gre za slovar pregibnih besednih vrst, ki vsebuje
okoli 500.000 besed. Na isti strani je tudi kazalec na slovnična pravila.

Italijansko-angleški slovarček (vsebuje okoli 6200 besed) je na http://www.willamette.edu/
—tjones/forms/ Hal2eng.html,  angleško-italijanski slovarček (tudi s približno 6200 besedami)
je na http://www.willamette.edu/~tjones/forms/italian.html.

Japonsko-angleški in angleško-japonski slovar je na http://www.wg.omron.co.jp/cgi-bin/j-e.

Madžarsko-angleški in angleško-madžarski slovar je na http://tpri6l.gsi.de/szotar.html.
Pripravil ga je Attila Vonyo, vsebuje pa več kot 60.000 besed.

Našel sem tri nemško-angleške in angleško-nemške slovarje. Prvi je na
http://calamity.rz-berlin.mpg.de/eg.html  (Institut Fritz-Haber v berlinskem podjetju Max-

MOSTOVI 1995/96/XXX

65

P nek), drugi je na http://www.tu-chemnitz.de/~fri/forms/dict.html  (vsebuje okoli 40.000
besed; vir: Tehnična univerza Chemnitz-Zvvickau), tretji pa na

http://www.leo.org/cgi-bin/dict-search  (strežnik LEO (Link Everyfhing Online) na Univerzi
za tehnoogijo v Munchnu; vsebuje okoli 1 20.000 besed).

Na Norveškem računalniškem centru v dokumentu http://www.nr.no/ordbok  je slovar, ki
ga bodo znali uporabljati tisti, ki jim je norveščina malo bliže kot meni.

Rusko-angleški in angleško-ruski slovar je na strežniku ruskega podjetja ELVIS+: http://
www.elvis.msk.su/cgi-bin/mtrans. Če  nimate računalniške cirilice, jo prav tako lahko dobite
tu. Rusko angleški in angleško ruski slovar računalniških izrazov pa je na http://
solar.rtd.utk.edu/cgi-bin/slovar.  Avtorji so E. Z. Druker, P. Z. Druker in V. V. Sobotsinsky.
Knjižna verzija slovarja je na voljo pod naslovom "English-Russian IBM PC User's Dictio-
nary", ISBN 5-86463-003-9, Radix Publishing, Mokva.

S slovarčkom, ki vsebuje samo okoli 1 300 besed, si prevajalec ne more kaj prida pomagati.
Tu navajam dva taka slovarja z upanjem, da se bo stanje nekoč izboljšalo: špansko-angleški
slovar je na: http://www.willamette.edu/~tjones/forms/span2eng.html,  angleško-španski
pa na: http://www.wiliamette.edu/~tjones/forms/spanish.html.  Avtor je Tyler Jones z
VVillamete University v ZDA.

Svedsko-angleški in angleško-švedski slovar sta na http://www.nada. kth.se:80/skolverket/
swe-eng.html.  Švedsko-finski in finsko-švedski slovar sta na http://www.nada.kth.se/
skolverket/sve-fin.html.  Vsi štirje slovarji so na strežniku omrežja SUNET (Swedish UNiversify
NETwork), pripravila pa jih je državna agencija za izobraževanje.

Večjezični slovarji

Večjezični slovar tehničnih izrazov (Eurodictautom) je na

http://www.uni-frankfurt.de/~felix/eurodictautom.html,  kopija slovarja je tudi na http://
www.uni-frankfurt.de/~kurlanda/eurodicautom.html  (oboje na Univerzi v Frankfurtu). Pri
izvornem in ciljnem jeziku lahko izbiramo med osmimi jeziki: angleščina, danščina,
francoščina, italijanščina, nemščina, nizozemščina, portugalščina in španščina. Poleg
prevoda dobimo še pojasnilo vpisane besede. Slovar sta pripravila Felix Gaehtgens in Jens
Kurlanda.

Na http://www.fm.bs.dlr.de/dlr/abt_ i 2/climbing/ climbing_dicf.html  je slovarček plezalnih
izrazov. Izvorni jezik je angleščina, vsak pojem je tudi podrobno pojasnjen v angleščini,
obstajajo pa prevodi v francoščino, italijanščino, nemščino, nizozemščino, španščino in
švedščino. Slovarček si lahko skopirate tudi na svoj računalnik in ga uporabljate lokalno.

Na http://www.notam.uio.no/~hcholm/altlang/  je slovar žargonskih izrazov; obsega
izraze v množici jezikov (verjetno v vseh, za katere so v tem članku omenjeni elektronski
slovarji), posebnost slovarja pa je, da lahko sami tudi dodajamo nove besede (pri drugih
slovarjih smo običajno omejeni na tisto, kar je pripravil sestavljalec slovarja). V tem slovarju
naj bi bile zbrane predvsem “grde” besede, ki jih v običajnih ( finih ) slovarjih ni.

66

MOSTOVI 1995/96/XXX

Na http://insti.physics.sunysb.edu/~mmartin/languages/languages.html  so tuji jeziki za
popotnike; tale stran ni namenjena prevajalcem, temveč za prvi stik z jezikom, ki ga ima
človek v tuji deželi (kar pa utegne koristiti tudi prevajalcem). Naštete so najnujnejše besede
in fraze (ki jih lahko tudi slišimo!) za naslednje jezike: angleščina, češčina, danščina,
esperanto, finščina, francoščina, islandščina, italijanščina, madžarščina, nemščina,
nizozemščina, norveščina, poljščina, portugalščina, romunščina, ruščina, španščina,
švedščina, turščina. Ti jeziki so obdelani malo bolj sistematično, imajo pa tudi osnovne
informacije o drugih jezikih, kazalce na slovarje in mnogo uporabnih informacij za turiste.
Do začetka septembra 1995 je bila po statistikah ta stran dosežena več kot 900.000-krat!

Na http://www.knowledge.co.uk/xxx/  je angleško podjetje Knowledge Computing
pripravilo seznam uporabnih programov za prevajalce - gre za precej obsežno zadevo
(naštetih je okoli 200 jezikov), v knjižni obliki okoli 250 strani, na Internetu je tudi skrajšan
povzetek. Za tiste, ki se ukvarjajo s kakšnim bolj eksotičnim področjem, bo tole morda
zanimivo branje.

Kaj pa mi?

Pred nekaj leti, ko so imeli do Interneta dostop le izbranci iz akademske raziskovalne
sfere, storitve WWW pa sploh še ni bilo, sem predlagal, da bi na DZTPS naredili preprost
BBS, ki bi omogočal elektronsko komunikacijo med prevajalci in stike naročnikov s prevajalci
ter jim s tem olajšal medsebojno komunikacijo. Prevajalcem, s katerimi sem se o tem
pogovarjal, se je to zdela zelo utopična, da ne rečem povsem neizvedljiva zamisel (če so
sploh razumeli, za kaj gre), čeprav je bilo zadevo možno izvesti v enem tednu. Danes je
računalniška oprema povprečnega prevajalca bistveno boljša, žal pa se mi zdi, da znanje
(oziroma dojemljivost za računalniške novotarije) ni kaj prida napredovala, zato ne bom
predlagal, da se v Internet vključi tudi DZTPS, ker že približno vem, kako bodo reagirali
ljudje. Stanje duha v Sloveniji je pač tako, da pri večini stvari zaostajamo nekaj let za
tujino in res ni razloga za optimizem, da bi bili prevajalci pri tem pojavu pozitivna izjema.

Kot praktičen primer, kako bi bilo možno prenesti določene prevajalske stvari na Internet,
si lahko ogledate dokument http://www.porzer.co.at/porzer.  Tole je prevajalska pisarna
gospe Christine Porzer na Dunaju. Na enem mestu je vse potrebno: predstavitev podjetja,
reklama, cenik in naročilnica. Kratko, jedrnato, pregledno in že ob prvem stiku povsem
razumljivo. Da ne bi čez nekaj let, ko se bo tudi DZTPS priključil na Internet, ponovno
odkrivali Amerike, si je priporočljivo zapomniti ta dokument.

i  iOSTOVI 1995/96/XXX

67

Ines Perkavac

Si dice o non si dice?

( povzeto po istoimenski knjigi avtorja A. Gabriellija)

Cervello

Al ristorante un Milanese  ordinera una
cervella fritta; un Romano,  invece, un
cervello fritto, un fritto di cervello. Qual' e
il genere giusto?

II sostanfivo cervello  ha due plurali: uno
regolare maschile, i cervelli , uno irregolare
femminile, le cervella.  Quesfo secondo
plurale, pero, si usa soltanto in determinate
particolari locuzioni, tutfe tragiche, come
"bruciarsi le cervella", "farsi salfar le
cervella", "fracassarsi le cervella". In ogni
altro caso, e in particolare nel significato
figurato di mente, giudizio, senno, me-
moria, si deve usare soltanto cervelli. In
certe regioni settentrionali d' Italia, tuttavia,
col plurale femminile le cervella  si indica
anche I' organo degli animali macellati
quando e usato come vivanda, e si dice
"una porzione di cervella", "oggi si
mangia cervella": plurale ignofo in ogni
altra regione d' Italia ma tutto sommato
tollerabile, perche questa vivanda si
prepara normalmente in numerosi pez-
zettini, cioe in numero superiore ali' unita.
Ma il guaio e che gli stessi Set-tentrionali,
ingannati da quella ter-minazione della
parola in -a, hanno finito con I' intender
cervella  come singolare femminile, e percio
dicono "ho ordinato una cervella", "era
una cervella davvero sguisita". E questo,

si capisce, e un errore grave, che bisogna
in ogni caso evitare.

Ficcanaso

Dovendo usare la parola  ficcanaso, come
dovrd dire riferendomi a donna ?

La parola ficcanaso,  nel singolare, resta
invariabile tanto riferita a uomo quanto
riferita a donna; il našo e sempre maschio,
anche se e quello di una fanciulla. Percio:
"Luigi e un ficcanaso, "Caterina e una gran
ficcanaso". Nel plurale le cose cambiano:
avremo ficcanasi  per il maschile, e la forma
invariata del singolare per il femminile;
cioe: Luigi e Carlo sono due ficcanasi",
"Quelle ficcanaso di Maria e Giulia".

Altoforno, altiforni

Il plurale di altoforno  e altiforni o altoforno?
Ho sfogliato alcuni dizionari: chi prescrive
altiforni, chi  altoforni e chi addirittura
entrambi i plurali.

Solo chi ha avuto modo, come me, di
raccogliere attraverso un giornale le voci
del pubblico disorientato e perplesso su
questi problemi di lingua puo capire come
sia urgente risolverli una volta per tutte. Lo
scienziato si sa, ben conscio delle leggi

68

MOSTOVI 1995/96/XXX

ferree che regolano e giustificano certi
fenomeni, e sempre piuttosto ostile verso
riforme pianificatrici (usiamo pure questo
aggettivo di moda), spesso meccaniche ed
empiriche. Ma chi conosce, anche per
sommi capi, la storia della lingua, sa che
non poche delle forme linguistiche che oggi
sembrano affatto naturali,comuni, indi-
scusse, non sono alfro che frutto di qualche
audace e pratico innovatore.

Voglio dire (e šara magari un pallino mio,
ma che risponde al pensiero di milioni di
Italiani colti e incolti) che non e possibile
continuare, dopo piu che mille anni di
questo nostro meraviglioso linguaggio, a
gingillarsi con questa minutaglia di dubbi,
di ambiguita, di incertezze che, se danno
buon argomento agli specialisti per le loro
dofte investigazioni, danno anche grat-
tacapi non pochi a tutti gli altri, che sono
certo di piu. Diceva’ per esempio il Cat-
taneo che la mancanza di una norma

costante nell' uso deli' accento junica legge
fissa, quella deli' accento sulle parole
tronche) non e una delle ultime ragioni pei
cui la nostra lingua e tanto meno diffusa
della francese, la quale almeno ha sempre
la certezza deli' accento.

Una soluzione, dunque, si impone perche
questo briciolame di dubbi sia spazzato
via. L' accademia ad hoc  non manca, e
non mancano nemmeno illustri e volenterosi
accademici, ben consci di queste pratiche
necessita. Stabilite le forme da adottare
tutte le grammatiche e tutti i dizionari s-
adeguino ad esse. Nel giro si e no di una
generazione, tutto šara risolto. Sapremo
cosi, tra l'altro, che il plurale di altoforno
e altiforni o altoforni, se si debba dire
altopiano o altipiano, e nel plurale altipiani
o altopiani. Per non lasciar proprio il mio
interrogante nelle peste, diro che la forma
oggi dominante e altiforni;  si serva di
questa: fara parte della maggioranza.

OSTOVI1995/96/XXX

69

avin Vilhar

OZ & UO DZTPS

ludna kratica v naslovu pomeni: dva
občna zbora in upravni odbor Društva
znanstvenih in tehniških prevajalcev Slo¬
venije.

Volilni občni zbor smo imeli 1 8. Februarja
1995 ob 10.00 uri v Modrem salonu
hotela Union v Ljubljani. Najprej smo iz¬
volili organe občnega zbora in sicer: de-

CRNiy&i2AMtČMIMOss-D VlzTC/riU

L An «

Boštjan Avguštin: Karikatura "Občni zbor"

70

MOSTOVI 1995/96/XX

lovno predsedstvo občnega zbora: Nada
Popov Trifunovič (predsednica), Jelka
Kadunc (članica) in Alfred Leskovec (član),
volilno komisijo: Aleksander Pečnik (pred¬
sednik), Ida Radan in Olga Ilič (članici),
zapisničarka je bila Doris Debenjak,
overovatelja zapisnika pa Savin Vilhar in
Jože Perko.

Predsednica zbora je predlagala naslednji
dnevni red:

1. Poročila o delu

2. Razprava o poročilih

3. Razrešnica organom DZTPS

4. Volitve organov DZTPS

5. Program dela za leto 1995, ki je bil
soglasno sprejet.

Skladno z dnevnim redom so bila prebrana
poročila predsednika, blagajnika in nad¬
zornega odbora.

Predsednik Longyka je predlagal usta¬
novitev posebne sekcije sodnih tolmačev,
ki pa do danes leto dni kasneje še ni bila
ustanovljena.

Stanko Klinar je predstavil knjigi "Vaje i
prevajanja" in "Prispevki", ki sta takrat bi
v pripravi.

Tone Omerza je predstavil dejavnost OSI
svojega izobraževalnega in svetovalnega
podjetja s ^področja prevajalstva in pod¬
jetništva. Čeprav OST že vsi dobro po¬
znamo, je ta predstavitev močno popestrile
vzdušje na občnem zboru, saj se nanaša
na usmerjeno izobraževanje prevajalcev,
ki ga vsi potrebujemo in si ga želimo.

Razvila se je živahna diskusija, kjer je
Savin Vilhar izrazil svoje občudovanje in
poudaril pomen OST za naše izobraže¬
vanje, Olga Shresta je omenila obisk zna¬
nega angleškega prevajalca Stuarta,
Andreja Markovič pa je povedala, da se
je potrebno potruditi, da število naročil
prevodov, ki prihajajo direktno v pisarno
DZTPS ne bi upadalo.

Po tej živahni diskusiji, ki se je dotaknila
le manjšine naših problemov, je bila skoraj
soglasno (le eden se je vzdržal, nihče pa

Občni zbor 1995. Delovno predsedstvo: Jelka, Nada in Alfred

MOSTOVI 1995/96/XXX

71

Baukje, Ines in drugi

ni bil proti) izglasovana razrešnica doteda¬
njim organom DZTPS, predsedniku Tomažu
Longyki, članom UO DZTPS, članom NO
DZTPS. V dvorani je bilo čutiti hvaležnost
Tomažu Longyki, ki nas je v dveh letih svo¬
jega prizadevnega predsednikovanja
popeljal v FIT in tudi v vsem ostalem daleč
naprej na naši poti družabnosti, demo¬
kracije, kolegialnosti in med drugim tudi
proti resnični prevajalski strokovnosti.

Nato so bile na vrsti volitve, ki jih upra¬
vičeno moremo imenovati demokratične.
Za razliko od podobnih volitev v prejšnjih
letih, kjer je kandidatno listo za vse organe
DZTPS, morda zaradi premajhnega zani¬
manja med članstvom, vedno konfek-
cioniral vsakokratni UO in jo nato izgo¬
tovljeno predložil občnemu zboru v do¬
končno potrditev z glasovanjem, je tokrat
prevladala demokratična želja, po spod¬
budi vsem članom društva, da bi bolj
aktivno sodelovali pri volitvah in s tem pri
delu društva in tako pri zagotavljanju
njegove bodočnosti.

Zato je bilo dva meseca pred volitvami
vsem članom društva razposlano "Vabilo
k sodelovanju" s prošnjo, da naj sodelujejo
in predlagajo kandidate za volitve v
organe društva in za predsednika društva,
kar naj bi zagotovilo tudi kakovostno delo
v bodočnosti. Prišlo je veliko število od¬
govorov s predlaganimi kandidati. Po krat¬
kem preverjanju, če se vsi kandidati stri¬
njajo s svojo kandidaturo, je bila nepo¬
sredno pred občnim zborom, to je pred
volitvami sestavljena dokončna volilna lista.

Obsegala je naslednje število kandidatov:
za predsednika 2 kandidata, za upravni
odbor 36 kandidatov, za nadzorni odbor
21 kandidatov, za nadomestne člane NO
21 kandidatov, za disciplinsko komisijo 1Z
kandidatov in za nadomestne člane
disciplinske komisije 12 kandidatov.

Taka je bila torej volilna lista, s katero so
se na občnem zboru DZTPS spoprijeli
navzoči člani. Po končanih volitvah je bilo
oddanih 68 veljavnih kompletov volilnih

72

MOSTOVI 1995/96/XXX

listkov. Volilna komisija je pričela s pre¬
gledom zajetnega kupa volilnih listkov in s
preštevanjem glasov.

Sedaj bi se pričel za mnoge težko pričako¬
vani odmor. Med odmorom se namreč želi¬
mo med seboj pogovoriti, saj drugače celo
leto ne utegnemo. Vendar so takrat v dvo¬
rani naenkrat ugasnile luči. Nastopilo je neko
računalniško podjetje in nam poskušalo pred¬
staviti urejevalnik besedila Access. Ce pred¬
stavitev tega sicer zanimivega urejevalnika
ni najbolje uspela, za to ni kriv sicer zanimivi
urejevalnik pač pa to, da ni mogoče uspešno
početi kar dveh pomembnih stvari hkrati.

Odmor občnega zbora nikakor ni primerno
okolje za resne komercialne predstavitve.
Vsekakor bi bilo primerneje, da bi vsaka
taka ali podobna aktivnost drugič potekala
na posebnem predavanju, na katerega bi
DZTPS povabilo zainteresirane prevajalce.

Po odmoru, ki ga praktično ni bilo, ker ga
je motilo predavanje, se je nadaljevala
razprava. Tomaž Longyka je predlagal
znižanje članarine in sicer na SIT 3000,00
za celo leto 1995. Ta predlog je bil
soglasno sprejet. Dolja Spirova Štefanija
pa je pohvalila prijetno prevajalsko
srečanje na Nanosu, ki je bilo 1. oktobra
1994. Dejala je tudi, da si takega srečanja
še želimo. In tako je potem tudi bilo 30.
septembra 1995, natančno na praznik sv.
Hieronima, našega zaščitnika.

Volilna komisija, ki je v tem trenutku za¬
ključila pregled volilnih listkov in pre¬
števanje glasov, je prekinila diskusijo in
razglasila rezultate volitev, ki smo jih vsi
že z zanimanjem pričakovali.

S tem je Doris Debenjak postala predsed¬
nica društva, poleg nje pa so v upravni
odbor bili izvoljeni še: Anton Omerza,

Predsednik Tomaž odhaja, predsednica Doris prihaja

MOSTOVI 1995/96/XXX

73

Andreja se pogovarja o prevajalskih tegobah

Olga Shresta, Nada Popov Trifunovič,
Savin Vilhar, Jože Perko, Sandro Kravanja,
Alenka Novak in Ida Radan.

V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Lidija
šega, Darinka Bjelakovič in Igor žužek.
Nadomestni člani nadzornega odbora so
postali: Marija Brežan, Breda Zužič in Jelka
Kadunc, v disciplinski komisiji so: Laura
Ule, Metka Martinc, Alenka Novak in

njihovi nadomestni članici sta: Baukje
Ojdanič in Ines Perkavac.

Po tej razglasitvi rezultatov volitev ali bo¬
doče usode DZTPS je bil ta uspeli občni
zbor nekako zaključen. Ob 14.07 uri se
je Nada Popov Trifunovič, ki je občni zbor
uspešno vodila, zahvalila vsem preostalim
navzočim za sodelovanje in razšli smo se
v tudi sicer deževno februarsko soboto.

UO na sestanku

74

MOSTOVI 1995/96/XXX

Ob koncu leta smo se pogovorili in

Upravni odbor DZTPS se je po občnem
zboru loti svojega zahtevnega dela. Se¬
stanke ima redno vsak tretji četrtek v me¬
secu (razen v avgustu, zaradi morebitnih
dopustov) ob 16.30 v prostorih DZTPS.
Navzlic temu, da je datum sestanka znan
za celo leto vnaprej, je UO na svojih
sestankih občasno imel težave zaradi
nesklepčnosti. Krivda, če smemo uporabiti
tak izraz, leži pri nekaterih članih, ki se
sestanka, za katerega so vedeli vnaprej in
so tudi dobili vabilo, niso udeležili. Za¬
vedati bi se morali, da jih je z zaupanjem
izvolil Občni zbor, pa ne zaradi njih
osebno, temveč zaradi vseh, ki naj bi jih
tako zastopali na sestankih UO, torej
zastopali raznolikost njihovih mnenj in
želja in tako sodelovali pri sprejemanju
sklepov, pomebnih za celotno DZTPS.

Nekatere težave pa so bile bolj resnega
značaja. Predvsem tista (več)mesečna
diskusija o pravilnosti cenika prevajalskih
storitev, ki ga DTZTPS priporoča svojim
članom. Naleteli smo celo na mnenje, da

smo z ozirom na prihajajoče tržno go¬
spodarstvo previsoko. Končno je le pre¬
vladalo mnenje, da bomo ohranili do¬
sedanji sistem prilagajanja cen. Ta namreč,
v luči bruto cen za prevajalske storitve,
primerja prevajalca s samostojnim pod¬
jetnikom, ki sam nosi vse stroške svoje
dejavnosti, tako materialne in socialne.
Podjetjem, ki sicer potrebujejo prevajalske
storitve, pa ne v dovolj, velikem obsegu,
da bi rentabilno redno zaposlila preva¬
jalca, tak sistem omogoča, da se obrnejo
na DZTPS in po ugodni ceni pridejo do
ustreznih strokovnih prevodov. Primerjali
smo namreč, ob upoštevanju storilnosti in
stroškov (materialni, socialni itd.) neto
dohodek samostojnega prevajalca z
dohodkom prevajalca v redni zaposlitvi in
ugotovili, da naši neto dohodki (nekako
20% od bruto dohodkov) leže nekoliko
nižje, kot pa pri kolegih v redni zaposlitvi.

Cenik prilagajamo z ozirom na podatke o
rasti bruto plač v Republiki Sloveniji in sicer
šele takrat, ko ta akumulirana rast za nekaj

MOSTOVI 1995/96/XXX

75

...in si zaželeli mnogo uspeha v 1996.

preteklih mesecev doseže ali celo preseže
4%. Trdno se tudi držimo naše, sedaj
konvertibilne valute.

Poleti 1 995 so se širile govorice o tem, da
morajo prevajalci nujno imeti "status", kajti
le to jim daje pravico do zavarovanja.
DZTPS je nato takoj poslalo dopise na
ustrezna ministrstva in proti koncu leta smo
dobili odgovor Ministrstva za delo, da tak
ukrep še ni v veljavi, ker še ni predpisan
kakršenkoli obvezen razvid, ki vključeval
strokovne in znanstvene prevajalce.
Zavarovanje (ZPIZ) je po zakonu pravica
in dolžnost vsakega državljana, ki opravlja
koristno delo. Se en dokaz, da je članstvo
v DZTPS skoraj neobhodno.

V lanskem letu' 1  se je UO trudil tudi z
drugimi, manj perečimi in morda celo bolj
prijetnimi opravili. Tako je nadalje po¬
sodobil pisarno - tu so novi računalniki,
telefoni, klimatizacija in drugo, kar bo, ob

naraščajočem obsegu dela, še nadalje
izboljšalo učinkovitost. Oraganiziral je, po
zaslugi naše predsednice, ki ga je po¬
vabila, tudi predavanje prof. Schmitta, ki
ga tudi objavljajo Mostovi. Nadalje, med
drugim tudi izlet na Nanos in novoletno
srečanje, decembra v prostorih DZTPS.

Ob koncu lanskega leta nas je razžalostila
novica, da je nenadoma umrla članica UO,
Nada Popov-Trifunovič, ki je še lani bila
med nami. Nadalje sta še dva člana UO,
Ida Radan in Tone Omerza, zaradi velikih
časovnih obremenitev odstopila iz UO, ki
je nato kooptiral tri nove člane, to so: Mira
Jakopec, Simona Sovine in Marko Capuder.

Kot vsako leto smo imeli tudi letos občni
zbor dne 15. Marca 1 996ob 10.00 uri v
Modrem salonu hotela Union.

Ker še ni zapisnika, naj tu sledi le nekaj
besed preprosto po predvidenem in ka-

MOSTOVI 1995/96/XXX

76

Delovno predsedstvo občnega zbora 1996

sneje soglasno sprejetem dnevnem redu,
ki se je pričel kot običajno z izvolitvijo
organov zbora, kot so to delovno predsed¬

stvo, zapisnikar in overovatelja zapisnika
(letos smo zmogli delo opraviti brez volilne
komisije, saj to ni bil volilni občni zbor).

Občni zbor 1996, modrih polna Modra dvorana

MOSTOVI 1995/96/XXX

77

Nato so sledila poročila predsednice,
finančno poročilo (zelo ugodno) in
poročilo nadzornega odbora. (Vsa
navedena poročila so članom, ki tako žele,
na vpogled v pisarni DZTPS). Ker ima
DZTPS namen še nadalje izboljševati svojo
dejavnost članstvu v korist, smo izglasovali
tudi prilagoditev višine članarine in sicer
na okroglih pet tisočakov SIT letno. Sprejet
je bil tudi sklep o spremembi statuta, ki ne
ustreza več današnjim spremenjenim
razmeram in pa sklep o ustanovitvi sekcije
sodnih tolmačev, ki je takoj po občnem
zboru že imela svoj prvi sestanek.

Po tem uspelem občnem zboru UO na¬
daljuje s svojim delom. Pripravil je že
osnutek novega statuta, oziroma PRAVIL
DZTPS, ki bodo razposlana članstvu v
pregled in v razpravo, preden bo novi
statut dokončno sprejet.

UO tudi zbira podatke o obračunavanju
prevajalskih storitev. S širitivijo računalniške
obdelave (npr. Word 6 in štetje znakov
pri proporcionalni pisavi) se pojavljajo
nekatere težave, ker naročniki napačno
razumejo, oziroma si napačno razlagajo
besedilo cenika. Morda naj bi zato bilo
tudi uvedeno štetje besed, ki ga sedaj VVord
6 tako nedvoumno podpira. Moramo le
ugotoviti ekvivalent morebitne cene za sto
besed, to v primerjavi s ceno za eno
avtorsko stran. Pri tem naj nas, spoštovane
bralke in bralci, vodijo vaše tozadevne
izkušnje in mnenja.

Ob koncu junija 1996, v soboto devet¬
indvajsetega, smo se člani DZTPS zbrali
na nadvse prijetnem pikniku pri Lovski koči
blizu Logatca. Pogovorili smo se, se med
seboj bolje seznanili in se pomerili v za¬
nimivih neprevajalskih, a zato rekreativnih

Prvi sestanek sekcije sodnih tolmačev

78

MOSTOVI 1995/96/XXX

Jože Perko, z enim zamahom priredi piknik in zabije žebelj

dejavnostih kot so: zabijanje žebljev, bali¬
nanje, hoja na hoduljah, streljanje, vse to
ob dobri jedači in pijači. Tudi vreme nam
je bilo naklonjeno. Jože Perko, član UO,
nam je, skupaj s svojo lovsko družino,
omogočil ta prijetni dan zabave in vodil
tdi celotni razvedrilni program. Hvala mu!

Pripravljajo se tudi krajša predavanja (brez
kotizacije) in, po tradiciji, nekatere dru¬
žabne prireditve. Če članstvo tako želi, je¬
senski izlet na Nanos. Namen vseh priza¬
devanj pa je seveda občasno srečevanje
prevajalcev, kar bo olajšalo strokovno delo
in ne nazadnje tudi okrepilo stalno rastoči
občutek pripadnosti našemu društvu -
DZTPS.

Vestne članice UO Mira, Olga in Alenka
(Medved še ni član DZTPS)

MOSTOVI 1995/96/XXX

79

Humanitarno društvo "Mostovi"

Ste že kdaj razmišljali o naključjih? Veliko jih je v življenju, nekateri celo trdijo, da je
naše življenje spleteno iz njih. Tako se morda zdi golo naključje, da se v Sloveniji
humanitarno društvo, ki pomaga bosanskih otrokom, imenuje MOSTOVI, da v Pragi nosi
isto ime društvo, ki prav tako pomaga beguncem iz BiH, in da se naša revija imenuje
MOSTOVI. No, ne bomo razpravljali o naključjih, pač pa bi želeli osvetliti nekaj dejstev.

V humanitarnem društvu MOSTOVI najdemo kar lepo število članov DZTPS - prevajalk,
ki so in še pomagajo otrokom - beguncem v Sloveniji ali otrokom - sirotam v Bosni,
bodisi z enkratno donacijo ali z rednim štipendiranjem. Gre za neke vrste botrstvo, ko
si donator izbere nadarjenega ali osirotelega otroka, dijaka ali študenta in mu vsak
mesec pošlje denarno pomoč. Največ se jih je odločilo za mesečno pomoč v višini 100
DEM. Za otroke v Bosni to velikokrat pomeni pravo bogastvo, varnost in preživetje za
celotno družino. Težko si namreč predstavljamo, v kakšnem pomanjkanju živijo ljudje v
Bosni danes in verjetno bodo tako morali životariti še nekaj let. Materialno in duševno
izčrpani od grozot dolgotrajne vojne so trenutno kot v nekakšnem vakuumu, ko je
humanitarna pomoč marsikje prenehala (zaradi podpisa mirovnega sporazuma naj bi
se vse stvari sedaj reševale po drugačni poti), donatorji so se tudi že izčrpali in pomalo
odpadajo. Otrokom in mladim pa odtekajo njihova najnežnejša leta, neponovljivo otroštvo,
zaznamovano z grozotami odraslih.

Verjamem, da ste kot prevajalec - prevajalka že zaradi svojega poklica veliko širši v
razmišljanju in pogledu na svet. Morda se kljub globoki ljubezni do svoje domovine kdaj
počutite celo državljan vsega sveta. In morda ste kdaj začutili, da ni dovolj samo obžalovati
nesreče drugih in z njimi sočustvovati, da je vredno tudi nekaj narediti.

Pridružite se nam. V društvu vam bomo pomagali vzpostaviti stik s tistimi, ki so pomoči
najbolj potrebni in ki jih boste sami izbrali. Verjemite, da imamo mnogo čudovitih mladih
fantov in deklet, ki si zaslužijo, da v njihovo temno mladost posije tudi kak svetel žarek.

Tako malo je včasih treba storiti, da naredimo tisto drobno dejanje, ki nas vsaj malo
opravičuje, da se počutimo kot Človek.

Vsem, ki ste do sedaj že pomagali, se v imenu bosanskih otrok za to vašo plemenitost
iskreno zahvaljujem.

Predsednica društva MOSTOVI

Anka Demšar

Humanitarne prispevke, ki jih lahko uveljavite kot davčno olajšavo,

lahko nakažete na žiro račun društva MOSTOVI 51500-625-2101 -80720-17088.

Za vse dodatne informacije me pokličite na tel. 064/214-953

80

MOSTOVI 1995/96/XXX

Novi člani

NOVI ČLANI DZTPS, SPREJETI V ČASU OD OKTOBRA 1994
DO SEPTEMBRA 1996

AMBBO Ambrozius Božena (an, it, hr)
BALŽU Balog Žuža (madž., hrv.)

BANIV Ban Ivo (nem., hrv.)

BATBO Batič Boštjan (nem.)

BEHMI Behek Mirjam (nem.)

BEZLJ Bezimovič Mrzel Ljiljana (rus.)
BRAMO Bračika Monika (nem.)

CERJA Cerar Janez (ang., nem.)

CERTE Cernigoi Teodor (an, it, fr., šp,)
CESGO Cesar Gojko (nem.)

CVEER Cverlin Erika (nem., rus., hrv.)
CVESL Cvetek Slavko (ang.)

DERJA Derniševič Jadranka (rus.)

DJOŽI Djordjevič Živa Nataša (an., fra.)
ERDIR Erdelc Irena (ang.)

FAJPA Fajdiga Pablo Juan (špa, ang.)
FEHTA Feher Tatjana Ida (ang., hrv.)
FURTA Furlan Tatjana (angl., fra.)

GALVE Gale Verena (nem.)

GARFR Garvas Franc (ne., an., hr., ru.)
GLUBR Gluhodedov Breda (nem.)
GODIV Godler Ivan (japonščina)
GRAJO Granda Jožica (ang., fra.)
GRAMI Granda Miha (ang., ita.)
HENNA Henigman Nataša (an, ne, fr)
HODMA Hode Maja (ang., nem.)

ILIIS llijaz Iskender (makedonščina)

JAKPI Jakobič Kukovič Pia (nem.)

JERKA Jerin Katarina (ang.)

JEROL Jerovšek Olga (ang., hrv.)

JESTA Jesenko Tanja (nem.)

KIATO Kiauta Tomaž (ang., nem., fra.)
KOŽMA Kožuh Marjana (nem.)

KOČNI Kocjančič Pokorn Nika (ang.)
KOSU Kostrevc Ljubomir (ang., srb.)
KRAAL Krajnc Alenka (nem.)

KRALE Krajnc Leopold (nem.)

KUŠDA Kušter David (ang.)

LEBKS Leban Ksenija (ang.)

LEMIN Lemut Vostro Ingrid (češčina)
LENTE Lenarčič Teja (ang., nem.)

LOVAN Lovše Andreja (ita., nem.)

MAŽVE Mažgon Vera (ita.)

MARAN Martinovič Andreja (nem., ang.)
MELST Meleš Staša (nem.)

MIKBA Miklavčič Barbara (ang., nem.)
MIKNE Miklavčič Nevio (ita., ang.)
NARJE Narat Jerneja (nem.)

NOTVL Notar Vladimira (ang., nem.)
NOVDE Novak Dejan (nem., ang.)
OSTJA Ostanek Jasna (ang.)

PAPLU Papič Mlakar Lucija (ang.)
PAUMA Paulič Marija (nem.)

PAVEL Pavlovič Pirnat Elizabeta (hrv.)
PETBO Petrovič Jesenovec Borut (an, fr)
PISRI Piskar Rihard (ang.)

POLLI Polajžer Liljana (nem.)

PRONA Prodan Nada (ita., fra., špa.)
RUDMA Rudolf Maksim (ang.)

RUSVI Rus Vida (romunščina, ita.)

SABLO Sabaz Deranja Loredana
SATAL Satler Alenka (angl., nem.)

MOSTOVI 1995/96/XXX

81

SKAJA Skansi Jana (ang., ita., hrv.)
ŠUMA Šlibar Matjaž (ang.)

SMOLU Smole Lucija (ital., nem.)
ŠRAIV Šraj Ivan (rus., ita.)

TSIVA Tsigarida Vasilija (grščina)
UNUJA Unuk Jana (ang., pol.)
VIDME Vidmar Metod (ital.)

VITMA Vitorovič Marjeta (angl., ita.)

VOGAL Voglar Alojz (nem., hrv.)

VRBNE Vrbnjak Nevena
VREIR Vrečko Irena (nem., ang.)
VREMA Vrečko Maja (ang.)

VVAGPO VVagner Polonca (nem., ang.)
ZVESO Zver Sonja (nem., hrv.)

ŽIVMI Živkovič Milivoje (ang., srb.)
ŽNIKA Žnidaršič Katja (nem., fra.)

NOVIM ČLANICAM IN ČLANOM DZTPS ISKRENO ČESTITAMO!

( - A

V ČASU OD OKTOBRA 1994 DO SEPTEMBRA 1996 so
umrli sledeči članice in člani DZTPS;

Berisha Nikola
Brezavšček Dušan

dr. Majaron Ferdinand, ustanovni in častni član
Exel Boris

Markošek Zdravko
Pjevič Eva
Šturm Jože

Trifunovič Popov Nada

V

NAŠE ISKRENO SOŽAUE !

J

82

MOSTOVI 1995/96/XXX

Janko Moder

O  Velikem nemško-slovenskem slovarju
in Velikem slovensko-nemškem slovarju
družine Debenjak

Prevajalec Janko Moder nam je dovolil, da ponatisnemo tri članke o obeh slovarjih, ki jih
je poleti 1995 objavil v svojem Jezikovnem kotičku v Nedeljskem (dnevniku). Posebej za
bralce Mostov pa je pripravil prispevek, ki omogoča hiter podrobnejši vpogled v oba
slovarja.

Uredništvo

NEMŠKA SLOVARJA 1 ( 25 / 6 / 95 )

Te dni je pri založbi DZS v Ljubljani izšel Veliki slovensko-nemški slovar. Sestavili so
ga Doris, Božidar in Primož Debenjak. Obsega “blizu 100000 glavnih gesel” na 1328
velikih dvostolpčnih leksikonskih straneh.

S tem seje trojki Debenjakov v sorazmerno zelo kratkem obdobju treh let posrečil veliki
met (alle Neune), saj so leta 1992 pri isti založbi, čeprav tedaj imenovani še Državna
založba Slovenije, izdali Veliki nemško-slovenski slovar z “blizu 120500 glavnimi gesli”
na 1330 straneh.

Po obsegu se moreta slovarja primerjati le z Mateja Cigaleta Nemško-slovenskim slovarjem
iz leta 1860 v dveh knjigah na 2012 ravno tako velikih straneh in Maksa Pleteršnika
Slovensko-nemškim slovarjem iz leta 1894 in 1895 na 884 + 988 straneh.

Pri sedanjem manjšem časovnem presledku med izidom prvega in drugega dela je res
treba soupoštevati tedanje in sedanje stanje slovenskega slovarstva (s tedanjo razmeroma
prazno in sedanjo razmeroma polno mizo) ter tedanjo in sedanjo tehnično plat (s tedanjim
počasnim pisanjem na roko in podobnim ročnim stavljenjem in sedanjo, razmeroma že
precej idealno zmehanizirano računalniško pripravo in obdelavo - Amebis),vendar bi
brez dodatne osebne zagnanosti in znanja avtorjev delo ne bilo moglo iziti v tako kratkem
času. Čestitke pa gredo tudi založbi, saj slovenski trg ne podpira takih izdaj, kar ne
omogoča hitrega pokritja naložb.

Avtorji - Doris, Božidar in Primož Debenjak - so s tem opravili neprecenljivo delo za
slovensko kulturo za novega pol stoletja glede na prihodnji razvoj jezika, tehnike in
posameznih strok.

MOSTOVI 1995/96/XXX

83

Tu sicer ni prostor za strokovno oceno slovarjev in tudi sam bom dobil boljši pogled v
prednosti teh dveh šele z daljšo in zahtevnejšo uporabo, vendar že tu in zdaj lahko zapišem,
da je to dejanje hkrati tehten dokaz o evropskosti Slovenije in o veličini, moči in
vsestranskosti slovenščine. Slovenija in slovenščina sta v Evropi ne glede na birokratsko
nakladanje ali odkladanje velikih.

Svojo evropskost smo po zaslugi družine Debenjakov z nemškima slovarjema dokazali v
najkrajšem možnem času po osamosvojitvi in s tem še izpopolnili svojo kulturno
legitimacijo, napisano na tem področju že z Velikim angleško-slovenskim slovarjem
Antona Grada, Ružene Škerlj in Nade Vitorovič (1978) ter Slovensko-angleškim slovarjem
Antona Grada in Henryja Leeminga (1990), podprto z obema francoskima in španskima
slovarjema, tako da smo trenutno še najslabotnejši ravno na področju najbližjih sosedov,
Italijanov.

NEMŠKA SLOVARJA 2 (2/7/95)

O Velikem slovcnsko-nemškem slovarju družine Debenjak (Doris, Božidar in Primož),
ki je izšel te dni, bi rad zapisal še nekaj besed.

Že pri svojem delu sem v Velikem nemško-slovenskcm slovarju istih avtorjev namreč
opazil kar precej dragocenih, pogumnih potez, segajočih čez dotedanje slovensko
slovaropisje.

Ena takih je obravnava vezljivosti, zlasti seveda pri glagolih. Na razmeroma majhnem
prostoru se je avtorjem posrečilo poskrbeti za kar veliko podatkov. Ta prednost je v
slovensko-nemškem delu še izpopolnjena, in sicer v obeh pogledih: informacij je več in
dane so kar najgospodarneje, tako da so opuščene vse manj bistvene podrobnosti. To se
mi zdi še zlasti posrečeno urejeno pri pomenskih odtenkih in povezavah (nakup, nabava...).
Seveda pa tak način obdelave računa na večje uporabnikovo znanje in poznavanje obeh
jezikov. Tako gospodarno in večinoma uspešno je reševano tudi vprašanje dovršnih in
nedovršnih glagolov, saj se jezika v tem bistveno razlikujeta.

Posebno novi se mi zdita v obeh delih slovarja obravnava in obdelava pridevnika. Že v
nemško-slovenskem delu so me presenečale pogumno zapisane samo določne oblike
brez povezave z odnosnico, na primer Lehr- učni, poučni, kakor da ni mogoča tudi
nedoločna oblika (mimogrede, navedena je v drugem delu slovarja pod geslom poučen
Lehr-). Pod kriegerisch sta na primer navedeni obe pridevniški obliki druga ob drugi
(bojevit, vojni), kar naj bi pomenilo, da ima bojevit samo nedoločno obliko, vojni pa
samo določno (to je v slovensko-nemškem delu tudi tako izpeljano in v bistvu ustreza
resnici).

Zato me ob taki obdelavi presenečajo nekatere drugačne rešitve, na primer pri Elastik-
samo elastični, pri elastischfest samo elastičen, v drugem delu pa samo geslo elastičen.
S tem bi rad samo poudaril, kako so se morali avtorji po sili razmer odločati tudi glede
stvari, ki so v slovenskem slovaropisju še premalo praktično in teoretično obdelane, na
primer glede določnih in nedoločnih pridevnikov, ker jih je pač snov silila, da so se

84

MOSTOVI 1995/96/XXX

sproti prilagajali vsebini, ne da bi mogli izoblikovati nemara že podzavestno obstoječa
pravila ali vsaj analogije ali pa upoštevati teoretične razprave.

S tako pionirsko zahtevnimi nalogami so se avtorji srečevali še pri marsikaterem poglavju
in jih po možnosti vse reševali kar najmanj zapleteno, po svoje pa za uporabnika vendarle
zahtevno.

NEMŠKA SLOVARJA 3 (9/7/95)

Zadnjič sem poskusil opozoriti na nekaj še malo ali premalo izhojenih stezic v slovenskem
slovaropisju, ki sojih morali utirati avtorji obeh nemških slovarjev. Zaželeno bi bilo, da bi
na slovenskem oddelku na univerzi razpisali vsaj kakšnih deset seminarskih ali celo
diplomskih nalog ravno v zvezi z vprašanji, načetimi v obeh nemških slovarjih, da se tako
na obstoječem gradivu pokažejo morebitne teoretične vrzeli v dosedanji slovenistični
obravnavi takih in podobnih poglavij, ker si skoraj ne morem misliti, da bi mogel en sam
ocenjevalec brez teh uvodnih študij kolikor toliko pravično oceniti slovarske izkušnje in
spoznanja, porojena in v praksi uveljavljena v Velikem nemško-slovenskem in Velikem
slovensko-nemškem slovarju, ki soju sestavili Doris, Božidar in Primož Debenjak.

Rekel sem že, da sta oba slovarja sorazmerno precej zahtevna za uporabnika, saj sta v
vsebinskem pogledu v marsičem pionirska, da tako rekoč ne glede na naše poldrugstoletno
slovničarstvo in slovarstvo - orjeta ledino in prehitevata teoretično obdelavo in dognanja
normativne slovnice.

Podobno samostojna sta tudi v prenekaterem tehničnem pogledu. Zlasti všeč mi je vpeljava
rezaja (1), o katerem bi se dalo marsikaj spregovoriti. Tudi tilda (valovka) je dobila drugačno
vlogo, ker ji je dosedanja odvzeta kot nepotrebna in sama po sebi razumljiva.

In da ne bom samo hvalil: če seje prvi del, Nemško-slovenski slovar, odlikoval po preveč
grafičnih in podobnih spodrsljajih, lahko pohvalim drugi del, daje tega manj in da le tu in
tam še manjka kakšna črka (zinsverbillig, 571, namesto zinsverbilligt), da pa so popravljeni
napačni spoli iz prvega dela (das Fahrnis > die Fahrnis in podobno).

Mogoče je še najmanj zadovoljivo rešeno vprašanje naglasov. Izrazito me namreč motijo
širine pri tipu neustaljen za vse tri spole, ko je vendar za moški spol kračina (-en). Podobno
me ta pretirano široki dolgi e moti pri tipu študent, ker smo vajeni izgovarjati ne samo
krajši široki e v prvem sklonu in ob širini celo ožino v drugih sklonih in v pridevniku
(študenta in študenta, študentovski in študentovski). Pomanjkljiva je tudi informacija pri
tipu nič, ker bi bilo treba nakazati tudi kračino (nič nfča).

S takimi in podobnimi vprašanji se ho pač ukvarjala strokovna kritika, jaz pa naj tu samo še enkrat
poudarim resnično navdušenje nad lepim in za slovensko kulturo tako pomembnim dosežkom.

MOSTOVI 1995/96/XXX

85

Pripis za Mostove

Ljubo mi je, da se je uredništvo Mostov odločilo ponatisniti moje kramljanje o obeh velikih
nemških slovarjih, saj bosta tako doseženi vsaj dve stvari:

1. Na velikansko delo družine Debenjak bo vsaj opozorjeno tudi v strokovni publikaciji.
Kulturno nevzdržna je namreč nehvaležnost, kakršna je po navadi plačilo za strokovno
najzahtevnejše dosežke.

2. Moje kramljanje bo pred strokovno razgledano publiko lažje sprožilo kritičnejše odmeve
in tako posredno pripomoglo k razčiščevanju splošnejših tehničnih in metodoloških
slovaropisnih vprašanj, pa tudi povsem specialnih, dotikajočih se samo teh dveh slovarjev.

Zelo neljubo pa mi je, da mi niti ob tej priložnosti čas ne dopušča poglobljenejše in
sistematičnejše ocene obeh slovarjev. Snov je tako velikanska in strokovno tako vsestranska,
da zahteva ne le celo ekipo ocenjevalcev, temveč tudi še in še časa za natančnejši kritični
pregled, zato se mu moram tudi v tem dodatku odpovedati in se zadovoljiti samo še z nekaj
obrobnimi pripombami, domisleki in pomisleki, odkritimi bolj po naključju kakor po siste¬
matičnem študiju gradiva.

Zgolj iz pomanjkanja časa sem se namreč odločil za dva posega na slepo in pri tem odbral
besedni družini "profesor" in "milost", in sicer namenoma majhni in nezapleteni, drugače bi
obravnava časovno in prostorsko narekovala prevelik obseg. Pri prvi besedni družini gre v
obeh jezikih za izrazito prevzeto, pri drugi pa za izrecno domačo besedo.

Pri tem se za podlago vzel oba slovarja, in sicer

Veliki nemško-slovenski slovar / GroBes Deutsch-slovvenisches VVorterbuch. Sestavili Doris,
Božidar in Primož Debenjak. Ljubljana 1992, strani XII + 1330. (Tu okrajšano DNS.) Veliki
slovensko-nemški slovar / GroBes slowenisch-deutsches VVorterbuch. Sestavili Doris, Božidar
in Primož Debenjak. Ljubljana 1995, strani XIV + 1328. (Tu okrajšano DSN.)

Seveda pa sem uporabljal tudi nekaj literature, in sicer predvsem

[Matej Cigale] Deutsch-slovenisches VVorterbuch... Erster Theil A - L. Ljubljana 1860, strani

XIV + 984.

[Matej Cigale] Deutsch-slovenisches VVorterbuch... Zweiter Theil M - Z. Ljubljana 1 860, strani
II + 985-2012.

Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar. Prvi del A - O. V Ljubljani 1 894, strani XVI + 884.
Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar. Drugi del P - Ž. V Ljubljani 1 895, strani IV + 978 + X.
France Tomšič, Nemško-slovenski slovar. Ljubljana 1964, strani 992.

France Tomšič, Slovensko-nemški slovar. Ljubljana 1958, strani 20 + 1056.

Slovar slovenskega knjižnega jezika. Druga knjiga I - Na. Ljubljana 1 975, strani 1032.
Slovar slovenskega knjižnega jezika. Četrta knjiga Preo - Š. Ljubljana 1985, strani 1 128.

Duden, Das aroBe VVorterbuch der deutschen Sprache. Band 3: G - Kal. 1977, strani 925 -
1408.

Duden, Das qroBe VVorterbuch der deutschen Sprache. Band 5:0-  So. 1980. strani 1901-
2432.

Duden, Deutsches Universalvvorterbuch. 1983, strani 1504.

86

MOSTOVI 1995/96/XXX

Veliki nemško-slovenski slovar (DNS)

Produzentenhaftung, die, n  odgovornost proiz¬
vajalca

produzieren producirati, proizvajati; izdelovati;
sich ~ razkazovati se

1 Prof. (= Professor) prof.

profan profan, ( unkirchlich ) posveten, ( alltdglich )
vsakdanji

Profanation, die,  profanacija
Profanbau, der,  posvetna zgradba

profanieren profanirati
Profanitat, die,  profanost

• • •

profaschistisch profašističen

2  ProfeB. die, rel.  slovesna zaobljuba

3  Profession, die,  poklic, profesija

4  professionalisieren narediti za poklic; profesi¬

onalizirati

5  Professionalismus, der,  profesionalizem; pro¬

fesionalnost

6  professionell profesionalen, poklicen

7  Professionist, der,  (-en, -en) obrtnik, kvalifi¬

ciran delavec

8 Professor, der,  (-s, Professoren) profesor (na

univerzi);

9  professoral profesorski

10 Professorenschaft die,  profesorji

11 Professorentitel, der,  profesorski naslov

12  Professorin, die,  (-. -nen) profesorica (na uni¬

verzi)

13  Professur, die,  profesura, katedra

14 Profi, der,  profesionalec, poklicni športnik itd.

15 Profiboxer. der,  profesionalni boksar

16 ProfifuBballer, der,  profesionalni nogometaš

17 profihaft profesionalen

Profil, das,  (—s, -e) profil ( tudi  gg, T, ®)
Profilbild, das,  upodobitev v profilu
Profilglas, das,  ornamentno steklo
profilieren profilirati (sich  se)
profiliert profiliran, s profilom
Profilierung, die,  profiliranje
profillos brez profila, neprofiliran
Profilrahmen, der,  okvir
Profilrohr, das,  T profilirana cev
Profilsohle, die,  rebrast podplat
Profilstahl. der,  T profilno jeklo
Profilzeichnung, die,  profilna risba

18 Profispieler, der,  poklicni/profesionalni igralec

19 Profisport, der,  poklicni/profesionalni šport

20  Profisportler, der,  poklicni/profesionalni šport¬

nik

Profit, der,  profit, dobiček; fig.  korist
profitabel donosen, dobičkonosen
Profitdenken, das,  v dobiček usmerjeno mišlje¬
nje

Profiteur, der,  (-s, -e) dobičkar
Profitgier, die,  hlepenje/želja po dobičku

1 Všeč mi je, da so v slovar tega obsega
uvrščene tudi pogoste priložnostne, ne le stalne
kratice;

2  škoda se mi zdi, da pri takih samostalnikih
ni nakazana tudi množina; prav se mi zdi, da
je dodan kvalifikator, čeprav je s tem kva¬
lifikacija tako rekoč potrojena; že 'zaobljuba'
je namreč 'slovesna redovna obljuba', zato ima
Tomšič 'redovniška obljuba';

3  spet me moti, da ni navedena tudi množinska
oblika; ljubo pa mi je, da je v prevodu dana
prednost domačinki, čeprav gre 'poklic' bolj
nemški sopomenki 'Beruf'; Nemec ima dodano
še drugo domačo sopomenko 'Gevverbe'; tudi
Tomšič: 'rokodelstvo, obrt'; najbrž bi 'obrt' po¬
magala premostiti preskok na 'obrtnika' pod 7;

4  spet mi je ljubo najprej prizadevanje za
domačo besedo, čeprav mi 'narediti za poklic'
nekako visi v zraku (ravno tako - in še bolj -
rešitev iz SSKJ: 'delati, da postane kaj poklic¬
no'); mogoče bi nekoliko pomagal že zaimek
'narediti kaj za poklic' ali pa drug glagol:
'spremeniti v poklic'; zlasti bi veliko pripomogla
oblika s 'se': 'profesionalizirati se';

5  prav je, da ima prednost 'profesionalizem',
saj je 'profesionalnost' pomensko lahko tudi
marsikaj drugega;

6  pogrešam prislovno obliko, ker jo pogosto
slovenimo še s tretjim izrazom 'strokovno' (če
je kaj "profesionalno" izpeljano)

7  v slovenščini je 'profesionist' dobil povsem
pozitiven pomen, bliže 'profesionalcu' in
'profiju' kakor 'obrtniku' (ta je preveč avto¬
matsko preveden iz avstrijščine: 'gelernter
Handvverker');

8  zanimivo se mi zdi, da se je geslo obogatilo
šele v slovensko-nemškem delu; glej DSN 9

9  tudi tu je zanimivo, da ima šele DSN tudi
izraz 'profesoralen', kakor ga ima tudi SSKJ;
sam ga iz življenja skoraj ne poznam, prej 'pre-
fezarski, profezarski', zaničljivo od 'prefezar',
'profezar', po starem ali po hrvaškem 'pro-
fesač';

MOSTOVI 1995/96/XXX

87

10 'profesorji' je sicer zanimiva rešitev, vendar
najbrž ni edina, o čemer priča tudi DSN; šlo
bi tudi 'profesorski zbor';

11 če 'Professorentitel', potem gotovo še kaj,
na primer ravnokar omenjeni 'Professoren-
kollegium' ali Tomšičev 'professorenmdBig', 'po
profesorsko' ali kaj iz DSN, na primer 'pro¬
fesorska služba', ali iz SSKJ, na primer, 'pro¬
fesorska raztresenost'; nehote se mi vsiljuje
misel, ali je kakšna razlika med 'profesorski
naslov' in 'profesorski naziv';

12 nimam pripombe;

13  pogrešam množinsko obliko;

14  pogrešam sklanjatveno rubriko; zakaj ni
naveden tudi slovenski (žargonski?) izraz
'profi', zelo uporabljan pogovorno in v časo¬
pisju; zanimiva se mi zdi vsebinska in tehnična
rešitev: "profesionalec, poklicni športnik itd.";
to je sicer vsebinsko zvesto po Dudnu ("Sportler,
der seinen Šport gegen Enfgelt als Beruf
betreibt; Berufssportler"), vendar je Duden
enojezični sopomensko razlagalni slovar, DNS
pa dvojezični slovar, se pravi, da bi bilo treba

ločevati prevode od razlag in opisov, z drugimi
besedami: ob 'profesionalcu' naj bi bil nemara
še 'profi', nadaljevanje pa v oklepaju ali z
drugimi črkami;

15 pogrešam sklanjatveno rubriko; če je pod
14 zapisan 'poklicni športnik', bi človek
pričakoval tudi tu možnost 'poklicni boksar' ali
tudi 'boksar profesionalec'; glej še tu pod
18,19 in 20;

16  pogrešam sklanjatveno rubriko, pa tudi
kvalifikator, da gre pravzaprav za pogovorno
obliko knjižne 'ProfifuBballspieler'; glede
prevoda glej tu pod 15;

17 tudi tu je v slovenščini prislov pogostejši:
'profesionalno';

18 pogrešam sklanjatveno rubriko; sprašujem
se, zakaj je tu mogoča tudi slovenska
sopomenka ('poklicni'), pri 15 in 16 pa ne;

19 pogrešam sklanjatveno rubriko; ponavljam
vprašanje iz točke 18;

20  pogrešam sklanjatveno rubriko; ponavljam
vprašanje iz točke 1 8.

• • •

Splošno

a) "Pogrešam sklanjatveno rubriko" sem zapisal tam, kjer tudi pri nesestavljeni, temeljni besedi
nisem dobil podatkov za drugi sklon in za množino, čeprav je v "Predgovoru" izrecno rečeno:
"sklanjatvene oblike (je mogoče dobiti) pri običajnih nesestavljenih samostalnikih". Na splošno
je sklanjatveno rubrika v celotnem DNS preveč mačehovsko obdelana. Uporabnik največkrat
sploh ne dobi informacije.

b) Zdi se mi, da je ta besedna družina kar dobro predstavljena; gotovo ni nobeno geslo odveč;
pogrešam pa (ob že sproti omenjenih geslih) vsaj glagolnika 'das Professionalisieren' ali 'die
Professionalisierung', ker imamo tudi v slovenščini ob 'profesionalizaciji profesionalnost', 'pro-
fesionaliziranje' in 'profesionalstvo'.

88

MOSTOVI 1995/96/XXX

Veliki slovensko-nemški slovar (DSN)

produkcij a Ž (-e ...) die  Produktion; ( izdelava) die  Fer-
tigung, die  Herstellung, die  Erzeugung; (celotna  Ge-
samtproduktion, drobna  Kleinproduktion, /i7m5^ Filmproduk-
tion, industrijska  Industrieproduktion, literarna  Literaturpro-
duktion, nezadostna  Unterproduktion, nova  Neuproduktion,
primarna  Urproduktion, gramofonskih plošč  Schallplattenpro-
duktion, na veliko  GroBproduktion, skupna  Gemeinschaftspro-
duktion) | * proizvodnja

produkcjjskji (-a, -o) Produktions- (proces der  Produk-
tionsprozeB, faktor der  Produktionsfaktor, način die  Produk-
tionsweise, razmerja  Produktionsverhaltnisse pl, sredstva  Pro-
duktionsmittel pl)

produkt 1  M (-e...)  ( izdelek ) das  Produkt, das  Erzeugnis;
(končni  Endprodukt, presežni  Mehiprodukt, presnovni  3 Stoff-
wechselprodukt, reakcije  Reaktionsprodukt, dežele/države  Lan-
desprodukt, iz retorte  Retoitenprodukt, iz železa  Eisenprodukt,
razgradnje  Abbauprodukt, razcepni  Spaltprodukt, razkrojni
Zersetzungsprodukt, razpadni  Zerfallsprodukt, stranski  Neben-
produkt, vmesni  Zwischenprodukt, vrenja  Garungsprodukt);
vezava -ov die  Produktkoppelung
produkt 2  M  (-a ...) < ( zmnožek ) das  Produkt; skalami -
skalares Produkt; vektorski ~ Vektorprodukt; me¬
šani ~ Spatprodukt; kartezični - cartesisches Pro¬
dukt, die  Produktmenge; Wallisov ~ Wallissches
Produkt

produktiven (-na, -no) produktiv, zelo:  hochproduktiv
produktivne sile žpi Produktivkrafte pl
produktivni gozd m  A der  Nutzwald
produktivnost Ž (-i...) die  Produktivitat; povečanje -i
die  Produktivitatssteigerung
produktna borza ž die  Produktenborse

1 prof. (= profesor) Prof. (Professor)

profan (-a, -o) profan
profanacij|a ž (-e...) die Profanation
profanjra ti (-m) profanieren
profanost ž (-i...) die Profani tat
profašistič|en (-na, -no) profaschistisch

2 profesij|a [4] Ž (-e...) die Profession, der Beruf

3  profesionalec M (-ca ...) der Profi, Berufs- (športnik: der

Berufssportler, boksar: der  Bemfsboxer)

4 profesionalen (-na, -no) profesionelle; način:  profihaft;

Berufs-, Profi- (igralec  A der  Profispieler, šport der  Profi-
sport, športnik der  Profisportler, boksar der  Profiboxer, nogo¬
metaš der  ProfifuBballer, umetnik der  Berufskiinstler)

5 profesionalizem M (-ma ...) der Professionalismus, der

Berufssport

6 profesionaliziralti (-m) professionalisieren

7 profesionalke Ž (-e .. .) A die Berufssportlerin; fig.  ein

Profi

8 profesionalnost Ž (-i...) der Professionalismus

9 profesor [4] M (-ja ...) der Professor ( gostujoči  Gastprofes-

sor, univerzitetni  Universitatsprofesor); izredni ~ auBeror-
dentlicher Professor, der  Extraordinarius; redni -
ordentlicher Professor, der  Ordinarius; -ji pl  Pro-
fessoren pl, die  Professorenschaft; svoj. prid.:  pro¬
fesorjev

10 profesoral|en (-na,-no) professoral

11 profesorice [4] Ž (-e ...) die  Professorin; svoj. prid.:

profesoričin

12 profesorski [4] (-a, -o) professoral; -i naslov der Pro-

fessorentitel; -a cvetka die Kathederbltite; -a
služba das  Lehramt

13 profesure ž (-e ...) die Professur, das  Lehramt

profet [4] M (-a...) der Prophet
profetinje [4] Ž (-e ...) die Prophetin
profetsk i [4) (-a, -o) prophetisch

profjl 1  M (-a ...) das  Profil (tudi  T fig.)  ( normalni  Normal-

1 sprašujem se, zakaj je potrebna različna
obdelava v oklepajih (pri slovenski kratici enačaj
in manjše črke, pri nemški brez enačaja in z
istim tipom črk);

2  moti me srbski različek naglasa; morala bi
biti vsaj oba (profeslja in profesija), če že ne
samo naš (profesija);

3  tehnično dobra se mi zdi rešitev z rezajem
(I); tu je bolje (kakor v DNS) opravljena tudi
rešitev s 'športniki';

4  tudi tu je rešitev z rezajem dobra, čeprav
povzroča v oklepaju ponovitev (-na, -no); vajeni
smo namreč -Ina -o (brez vejice); hudo nerodna
grafična napaka je seveda 'professionelle';
popolnoma pozabljena je tudi rešitev z določno
obliko pridevnika ('profesionalni'), pa čeprav
jo v nadaljevanju navedeni zgledi nujno potre¬
bujejo; to je ena od poglavitnih nedorečenosti
vsega DNS; preveč je nedoslednosti, preveč
lahkovernega suponiranja, da je uporabnik
pametnejši in razgledanejši od avtorjev; zelo
pa mi je všeč tehnična rešitev z zloženkami;
uporabnik dobi na kratko informacijo o slo¬
venskih najpogostejših dvobesednih zvezah;
tudi teoretična in praktična razvrstitev nemških
pridevnikov mi je všeč; domačinki 'Berufs-' je
dana prednost, v praksi pa prevladujejo zgledi
s 'Profi-' in so najprej navedeni;

5  'der Berufssport' navajati kot čisto sopomenko
ob izrazu 'der Professionalismus' se mi ne zdi
dobro; tega še Duden nima tako gladko, temveč
opisno ('berufsmaBig betriebener Šport');

6  nimam pripombe;

7  zanimiva se mi zdi odločitev, da je pri ženski
obliki uporabljen 'Berufs-', pri moški pa 'Profi-';
je to odsev resnične rabe ali pa le tihega
navijanja za domačinko?; zanimiva se mi zdi
tudi rešitev z 'ein' Profi (namesto sicer do¬
slednega 'die, der, das'); ne vem, ali je kje
razložena; ne vem tudi, zakaj je tukaj dodan
kvalifikator "fig."; samo zaradi različnega
spola?; to bi najbrž ne bilo pametno;

8  zelo zanimiva se mi zdi različna obdelava
gesel 'profesionalizem' in 'profesionalnost'; še

MOSTOVI 1995/96/XXX

89

posebej se sprašujem, zakaj tu ni sopomenke
'der Berufssport', kakor je pod 5;

9  kar zadosti upravičena se mi zdi razlika v
navajanju oziroma nenavajanju člena pri tipih
'der Profispieler': 'Gastprofessor' (ker je tu 'der'
razviden iz prevoda gesla); škoda se mi zdi,
da se je po nekaj vrsticah že spet vtihotapila
tiskarska napaka ('Universitatsprofes(s)or');
odkrito tudi priznam, da ne znam sistemsko
razumeti različnega tipa črk med 'gostujoči' in
'izredni' in podobno; navdušen sem nad zapi¬
som svojilnega pridevnika 'profesorjev'; žalo¬
sten pa, ker ni zraven zapisana tudi nemška
oblika, recimo 'Professors-', ali dodan celo zgled
'profesorjeva žena die Professorsfrau' ali celo
dvojna slovenska možnost: 'profesorjeva vdova
= vdova po profesorju die Professorswitwe;

10 te oblike v DNS še ni bilo;

11 spet navdušen nad svojilnim pridevnikom,
pa žalosten, ker ni prevoda ali zgleda;

12 geslo je sicer razgibano in bogato, vendar
je ravno v tem čer; 'profesorski naslov der
Professorentitel' je sicer neposredni prenos iz
DNS, vendar me tudi tu bega, ker se mi ponuja
'naslov' = ,profesorski naziv'; 'profesorska
cvetka' je sicer imenitna, pa kaj, ko je še bolj
znana brez odnosnice: 'profesorska' ('ta je pa
profesorska'), pa je nikjer ne najdem; ravno tako
ne prislovne rabe ('to je pa prav po profesor¬
sko'); po drugi strani mi je pa 'profesorska
služba' samo v enem pomenu lahko tudi 'das
Lehramt', sicer pa tudi kaj drugega; skratka:
geslo ni dovolj ali najbolje izkoriščeno;

13 pri 'das Lehramt' bi bilo skoraj treba dodati
v oklepaju ('als Professor', kakor ponekod v DNS,
na primer 'profesor (na univerzi))'; treba bi bilo
tudi premisliti, kako je z izrazom 'der Lehrstuhl'.

Splošno

a) DSN je v marsičem boljši, bogatejši od DNS, vendar tehnično (sistemsko in po grafičnih napakah)
še zmeraj premalo skrben.

b) Besedna družina je premalo predstavljena, saj (poleg že omenjenih odtenkov in gesel) manjkajo
vsaj še 'profesionalizacija', 'profesionalstvo' in 'profesorstvo .

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

90

MOSTOVI 1995/96/XXX

Veliki nemšlco-slovenski slovar (DNS)

Gnade. die,  milost; um ~ bitten prositi za milost;
auf ~ und/oder Ungnade na milost in nemilost;
vor jemandes  Augen keine ~ flnden ne najti milo¬
sti v (njegovih/njenih itd.) očeh
Gnadenakt, der,  pomilostitev
Gnadenbild. das,  čudodelna slika
Gnadenervveis, der,  akt milosti
Gnadengesuch, der,  prošnja za pomilostitev
Gnadenkapelle. die,  spominska kapela
Gnadenkraut, das , 4 božja milost
gnadenlos brez milosti
Gnadenrecht, das,  pravica izreči pomilostitev
gnadenreich milosten
Gnadenschul), der,  milostni strel
GnadenstoB, der, hist.,fig.  milostni udarec/sunek
Gnadentisch. der,  oltar
Gnadentod, der,  milostna smrt; evtanazija
Gnadenvvahl, die, theol.  predestinacija
Gnadenweg, der,  auf dem ~ s pomilostitvijo
gnadenweise iz milosti, milostno
gnadig milosten; ~e Frau milostiva

1 Nehote se mi je ob izbiranju, za katero
poskusno geslo naj se odločim, oko ustavilo na
besedi 'milost', ker je iz več razlogov za oba
jezika, kot 'Gnade' in kot 'milost', zgodovinsko,
družbeno, zgolj jezikovno, zelo zanimiva; v slo¬
venščini je med drugim zgolj jezikovna enako-
glasnica in enakopisnica, vendar z različnima
tonemoma, z akutom 'milost' = 'die Gnade ', s
cirkumfleksom 'milost' = 'die Milde'; tako je na
dve gesli lepo razdeljena tudi v DSN; žal je
kot pridevnik 'mil' beseda veliko manj pre¬
gledna, v DSN pa pridevnik za povrh pomešan
še s prislovom ('milo prositi', 'milo jokati'), tako
da bi obravnava celotne besedne družine
zahtevala veliko obširnejšo obravnavo, kakor
jo zmorem v teh nekaj dneh, ki so mi dani na
voljo za oddajo rokopisa; zato se hote omejujem
samo na besedo 'die Gnade' = 'milost'; škoda
se mi zdi, da je v DNS kot 'Gnade' tako na
hitro odpravljena; pravzaprav je uporabnik ob
tako skopo obdelanem geslu v tako obsežnem
slovarju rahlo razočaran; deloma pa so si kritiko
avtorji že sami napisali s precej boljšo obdelavo
gesla 'milost' v DSN, zato tu ne mislim podrob¬
neje secirati in kritizirati; opozorim naj le na
nekaj pomembnejših stvari: a) pogrešam
sklanjatveno rubriko, še posebej, ker je mno-
žinska oblika zelo pogosta; b) vezava s skloni

je vsaj za silo ponazorjena z zgledi; c) prav je,
da so zloženke obdelane posebej; pogrešam
vsaj 'das Gnadenbrot', 'der Gnadenlohn', 'der
Gnadenort', 'gnadenvoll'; č) fraz in fraze-
ologemov je očitno premalo; Tomšič ima na
primer: 'in ~ stehen naklonjenost uživati'; Duden
ima isto zvezo malo drugače zapisano: 'bei
jmdm. in (hohen) ~n stehen (von jmdm. (sehr)
geschatzt werden)'; oba, Tomšič in Duden,
navajata tudi frazo' ~ vor/fur Recht ergehen
lassen pomilostiti, prizanesti, odpustiti; skratka,
geselski članek 'Gnade' je obdelan preveč
mačehovsko, skopo, v škodo uporabniku; tri,
štiri dodatne vrstice bi rešile geslo v skladu s
siceršnjim obsegom in realizacijo slovarja, zlasti
še v misli na to, da je ravno beseda 'Gnade'
pri nas družbenozgodovinsko še posebej po¬
membna; zelo nerodno je rešena fraza 'vor
jemandes Augen keine — finden ne najti milosti
v (njegovih/njenih itd.) očeh'; avtorji bi si bili
delo zelo olajšali, če bi prepisali frazo iz Dudna

- "vor jmdm./vor jmds. Augen Gnade finden"

- ker bi jim to izsililo vsebinsko polnejši in
obenem elegantnejši prevod ('doseči milost pri
kom', 'biti pri kom uslišan'...), saj bi se jim tako
ne bi bilo treba mučiti z zaimki (njegov/njen
itd.) in s preveč kalkovsko prestavo; ali pa bi v
takih primerih mogoče kazalo nemško frazo tako
prilagoditi, da bi pri prevodu delala kar najmanj
težav, na primer: 'vor ihren Augen Gnade finden
najti milost v njenih očeh', če bi že hoteli doseči
ali ohraniti nekaj baročne patine;

2  nimam pripomb;

3  prevod 'čudodelna slika' je zgled slabe
posodobitve, prevoda brez občutka za čas in
kraj; 'das Gnadenbild' je mogoče razumeti zlasti
v verskem, katoliškem okolju (zato bi najbrž ne
bilo slabo dodati kvalifikator 'rel.'), kakor hitro
smo pa tu, 'slika' ni več pristna, saj je mogoča
le 'podoba', 'podobica'; 'slika' vnaša posvet¬
nost, je potemtakem nasprotje sama sebi in sama
po sebi onemogoča in celo ubija pravi pomen;

4  'akt milosti' se mi zdi zelo neživljenjski izraz,
zato se mu najbrž ob državnih praznikih
izogibljejo in ne govorijo o "aktu milosti', čeprav

MOSTOVI 1995/96/XXX

91

je po besedi to mogoče res, temveč govorijo o
tem, da je predsednik tega in tega pomilostil
ali mu znižal ali zmanjšal kazen; kako to
slovarsko rešiti, ne vem;

5  zelo nerodna, groba napaka, 'Gesuch' je pač
srednjega spola; tudi prevod bi bil lahko malo
dopolnjen še s kakšno sopomenko ('prošnja za
omilitev kazni');

6  zanimivo se mi zdi, da izraza 'Gnaden-
kapelle' niti precej obširnejši Duden ali precej
starejši Cigale ali Tomšič nimajo; prevod
'spominska kapela' se mi ne zdi slab, čeprav je
skoraj bližje opisu; ker je za 'Gnadenbild' v
rabi tudi prevod 'milostna podoba', bi šlo tudi
tu 'milostna kapela';

7  nimam pripomb;

8  'gnadenlos' je dobesedno res 'brez milosti',
samo ne vem, ali je to mogoče pomensko vselej
prav uporabiti v sobesedilu, saj se po eni plati
vsiljuje 'nemilosten', 'neusmiljen' in podobno,
po drugi pa 'neomiljen' in podobno;

9  spet zelo nerodna besedna zveza (vendar to
pot vzeta iz prakse); smiselno je bližja rešitev
'pravica pomiloščanja' in mogoče bi bila v
slovarju lahko vsaj nakazana;

10 'milosten' je sicer lepo in prav, vendar je v
cerkveni rabi tudi 'milosti polna' ('gnaden-
reiche') tako pogost izraz, da bi moral biti tudi
v slovarju registriran, pa čeprav s kvalifikatorjem;
škoda pa je, da je izpuščen popolnoma nevtralni
izraz 'milostljiv';

1 1 nimam pripomb;

12 ne vem, zakaj sta tu kvalifikatorja, saj gre
v bistvu za isto stvar kakor pri 11, samo da je
tam modernejši 'strel', tu pa 'sunek z bodalom
ali udarec s kladivom', ko pobijajo ranjene
živali; kvalifikator 'hist.' je torej odveč, oba
izraza pa sta seveda lahko uporabljena tudi
figurativno;

13  zanimivo, da tudi te besede nimajo ne
Duden ne Tomšič ne Cigale; pomen 'oltar' sicer
v načelu drži, vendar to ni prevod, temveč je le
stvarna razlaga podobe (božja luč > sonce); to
pa ni primarna naloga dvojezičnih slovarjev;

14  'Gnadentod' je seveda izraz za ljudi,
medtem ko so 'GnadenschuB', 'Gnadenstich'
in 'GnadenstoB' izrazi za živali, ne bi si pa
upal postaviti enačaja 'milostna smrt = evta¬
nazija', čeprav sta si izraza v nekaterih sektorjih
zelo blizu;

15 izraz je zanimiv, mogoče zlasti zato, ker
sega nazaj k Cigaletu ("Gnadenwahl, die,
preizvolitev, preodločba") in ker Pleteršnik
ponuja premostitev ("preizvolitev, fve, f. die
Pradestination"; resnici na ljubo je treba pove¬
dati, da ima Cigale v slovarju to geslo takole
rešeno: "Pradestination, die, predodredba (V.),
predodločba, predodmerjenje, poprednji usod,
preizvolitev; s.'Vorherbestimmung'; pod 'Vorher-
bestimmung' pa: "Vorherbesfimmung, die,
predodločitev, predodmemba, predodredba
(V.), preodločba; s.a. Pradestination"); v novejših
Dudnih izraza 'Gnadenvvahl' ni, tudi pri Tomšiču
ne; iz Cigaleta sem nalašč navedel obe gesli
zato, da pokažem njegovo iskanje in postrežbo
uporabniku pred poldrugim stoletjem; z drugimi
besedami: rad bi avtorje DSN napeljal na to,
da bi bili lahko na splošno veliko manj skopuški,
kakor so bili pri sopomenkah, zvezah, frazah
in podobno; ali konkretno tu: zakaj bi ne bila
ob prevzeti 'predestinaciji' navedena tudi
domača možnost 'Božja volja', pa čeprav je ta
v DSN prevedena kot 'die Schickung Gottes';

16  rešitev se mi ne zdi zadovoljiva; če je
'Gnadenerweis'prevedeno z 'akt milosti', bi šlo
tudi tu 'pomilostitvena pot', 'možnost pomi¬
lostitve' ali kratko in malo 'pomilostitev', kakor
je rečeno v DSN, saj je treba upoštevati pasivno
in aktivno 'pot': 'vloga, prošnja za pomilostitev',
'rešitev s pomilostitvijo, po pomilostitvi';

17 ni samo prislov, je tudi pridevnik 'die
gnadenweise Verschiebung';

1  8  geslo se mi zdi izrazito preskopo obdelano;
zlasti pogrešam izraz 'milostljiv', pa tudi
'usmiljen, dobroten, dobrotljiv, naklonjen,
prizanesljiv, blag...'; tudi namesto starinskega
' ~e Frau milostiva' bi bilo treba navesti
nevtralnejši izraz 'milostljiva'; seveda pa je
pogosta tudi prislovna raba ('milostno',
'zviška'...).

92

MOSTOVI 1995/96/XXX

Veliki slovensko-nemški slovar (DSN)

milodar M  (-a...) milde Gabe; der  Opferpfennig, die
Opfergabe; das  Almosen

1 milost 1  Ž (-i ...) 1. die  Gnade; akt ~i der  Gnadener-
weis, Gnadenakt (tudi  A); rel.  Gospodova - die
Gnade des Herm; posvečujoča - heiligende Gna¬
de; dejavna ~ die  Tatgnade, tatige Gnade; brez ~i
gnadenlos; iz -i gnadenweise; na - in nemilost auf
Gnade und/oder Ungnade, na - in nemilost pre¬
puščen komu/čemu  ein Spielball des ... sein; pro¬
siti za - um Gnade bitten, um sein Leben bitten; ne

• • •

najti -i v očeh koga  vor jemandes Augen keine
Gnade finden | 2. Vaša - Euer Gnaden

2 milost 2  Ž (-i...) (milobnost) die  Lindheit, Mildheit, (po¬

pustljivost) die  Milde

3 milost 3  ž (-i ...) * božja - das  Gnadenkraut; moška -

(ametistasta možina) die  Amethyst-Mannstreu

4 milost|en (-na, -no) gnadig; rel.  gnadenreich; biti -en

Milde/Gnade walten lassen; -na smrt ( evtanazija )
der  Gnadentod; -ni strel der  GnadenschuB, V der
FangschuB; -ni udarec der  GnadenstoB; -no (iz mi¬
losti)  gnadenweise; -no kaj  narediti sich herablas-
sen zu

5 milostiva ž die  Gnadige; nagovor:  gnadige Frau

mjloščin|a Ž (-e...) milde Gabe; das  Almosen
miloščinar M (-ja ...) rel. hist. der  Almosenier
miloščinski (-a,-o) Almosen-; almosenhaft
mMošk i (-a, -o) ® von Milo; Miloška Venera die  Venus
von Milo

milov|ec M (-ca...) * (sapmd) der  Seifenbaum; čil¬
ski -ec ( kvilaja ) Chilenischer Seifenbaum
mittonij|a [6] Ž (-e...) ♦ die  Miltonia
milu M  (-ja ...) inf (Davidov jelen) der  Davidshirsch
mimetičen (-na, -no) mimetisch
mimetičnost [e] ž (-i...) die  Mimetik
mimetjzlem M (-ma...) tuf  dieMimese
mimetsk|i [e] (-a, -o) mimetisch
mimič|en (-na, -no) mimisch
mjmik M (-a ...) der  Mimiker

mimika ž  (-e...) die  Mimik, die  Mienenspraehe; das
Mienenspiel

mimikrij a ž(-e...)ffl r  die  Mimikry
mimikrijskli (-a,-o) Mimikry-

mimo 1  prislov:  vorbei, um; voriiber; biti - umsein,
vorbeisein; ura, teden, mesec, leto:  herumsein;
vorbei-, voriiber- ( hiteti  vorbeieilen, hoditi  vorbeigehen,
leteli  vorbeifliegen, mahniti  vorbeihauen, moči  vorbcikonnen,
morati  vorbcimussen, peljali se  vorbeifahren, smeti  vorbeidiir-
fen, spustiti  voriiberlassen, teči  vorbeiflieBen)
mimo 2  predlog:  vorbei an, voriiber an, entlang an; z
glagolom:  - Xa an X vorbei-/voriiber-; hiteti - Xa
an X vorbeieilen, voriibereilen; hoditi/iti - ... vor¬
beigehen an .... fig.  voriibergehen an ... (~ teh spo¬
znanj  an diesen Erkenntnissen); govoriti drug -
drugega aneinander vorbeireden; korakati - Xa an
X vorbeimarschieren; leteti - Xa an X vorbeiflie¬
gen; mahniti - vorbeihauen, fig.  danebenliegen,
danebengreifen, sich irren; moči - vorbeikonnen
(ne morem  - ich kann nicht vorbei); morati - Xa
an X vorbeimiissen (moram - Xa  ich muB an X
vorbei); peljati - Xa vorbeiftihren an X; peljati se
- Xa vorbeifahren an X; pogledati - Xa an X

1 Razdelitev besede 'milost' na tri gesla se mi
zdi pravilna, ker sta prvi dve gesli pri tonemskem
naglaševanju popolnoma razvidni, tako da ne
moreta biti v isti skupini (SSKJ 'milosti'v drugert
pomenu sploh nima registrirane, ker v rabi
prevladuje izgovor z akutom, pa čeprav je lahko
mišljen tudi cirkumflektirani pomen, na primer
'carica ga je obsipala z milostmi'), tretje geslo,
iz botanike, gre po naglasu sicer v prvo skupino,
vendar me ne moti, če je obdelano posebej;
nerodno je le, ker bi v tem primeru tudi tip 'Vaša
milost' sodil pravzaprav v posebno skupino;
skratka, notranja razdelitev na tri gesla bi bila
lahko tudi malo drugačna; še posebej, ker je
pojem 'Vaša — Euer Gnaden' premalo obdelan,
saj ni razvidno, da gre za vse tri spole ('milost'
je v tej zvezi lahko kralj, lahko kraljica, lahko
veličanstvo); ravno zato me moti, da je ta pomen
prilepljen k prvemu geslu; podobno nejasna ali
premalo notranje razčiščena se mi zdi tudi
razdelitev na gesla pri pridevniku 'mil'; tu je
tudi objektivno težava veliko večja, ker ni tako
jasne tonemske in pomenske razvidnosti; zato
se tu namenoma odpovedujem podrobnejši
oceni notranje porazdelitve besed na več gesel,
kolikor je posneta po delu Langenscheidts
GroBv/orterbuch Deutsch als Fremdsprache, saj
je toliko pionirska, da je še premalo premišljena,
in jo je ponekod težko izpeljati tako, da ima od
tega korist tudi uporabnik, ne samo avtor, ker
mu mogoče ni vse tako jasno, kakor je bilo
avtorjem; da se pa pomeni pogosto prepletajo,
mi dokazuje tudi pridevnik 'milosten'('biti
milosten' = 'Milde/Gnade walten lassen') in še
bolj seveda 'mil', pa moram žal iz pomanjkanja
časa tu le opozoriti na to vprašanje, vredno vsaj
magistrske, če ne kar doktorske obravnave; po
teh splošnih mislih še nekaj drobnih vprašanj:
a) ne vem, ali je naključni uporabnik slovarja
lahko zadosti trden v spoznanju, da opustitev
člena ('der Gnadenervveis, Gnadenakt')
pomeni, da je tudi v drugem primeru člen 'der';
mislim, da bi bilo v takem primeru, ko ne gre
za isto določilnico ('-erweis':'-a kt') varneje
ponoviti člen; b) zanimivo se mi zdi, da je v
DNS 'der Gnadenakt' samo 'pomilostitev', v
DSN pa tudi 'akt milosti'; c) ob zvezi 'Gospo-

MOSTOVI 1995/96/XXX

93

dova milost' sem šel gledat pod geslo 'Gospo¬
dov' in je tam nisem našel, našel sem pa 'leto
Gospodovega usmiljenja' in se pri tem domislil
drugega zanimivega vprašanja, kako so avtorji
obravnavali uvrščanje posameznih večbesednih
zvez pod samostojna gesla: ne vem, koliko so
jih ponavljali pod posameznimi členi: najbrž
so se ponavljanju načrtno izogibali, saj 'akta
milosti' pod 'akt' na primer sploh ni; tako tudi
ne 'posvečujoče' in 'dejavne milosti', 'prositi za
milost' je pa pod 'prositi' drugače obdelan; tudi
to je eno od vprašanj za podrobnejšo analizo;
ponekod se ne morem ubraniti vtisa, kakor da
je ravno zaradi take odločitve (če gre res za
odločitev, če ni posledica česa drugega) slovar
manj uporaben, čeprav navaja pravzaprav več
informacij, namesto da bi se mehanično po¬
navljal;

2 sprašujem se, zakaj 'milobnost', tu upo¬
rabljena kot sopomenka ali vsaj kot pomenska
usmeritev, nima tudi svojega gesla; ob nji seveda
tudi pridevnik 'miloben'; zanimivo je tudi, da
sopomenka 'popustljivost' pod samostojnim
geslom nima tega pomenskega odtenka ('die
Milde'); ravno tako je zanimivo in zgovorno,
da v DNS gesla 'die Mildheit' sploh ni; in še
naprej se sprašujem in mi vrta radovednost,
zakaj 'milost' iz DNS pod 'die Huld' ni pre-

• •

nesena tudi sem; mogoče bi šla sem celo 'die
Gunst';

3  ob samostojnih geslih dvobesednih in več¬
besednih zvez tipa 'božja milost' se sprašujem,
do kod gredo take zveze v samostojna gesla,
od kod naprej pa v geselski članek, na primer
'milostna smrt' in podobno;

4  'gnadenreich' v DNS po mojem upravičeno
nima kvalifikatorja "rek"; tudi tu je odveč, ker
preveč oži in zapira baročni pomen; ker je
'milostno' = 'gnadenvveise' predstavljen samo
prislovno, bi pričakoval zanj samostojno geslo;
tudi zato, ker v prevodu uporabljeni izraz ('sich
herablassen') sploh ne sodi v to skupino, če
uvrščamo v skupine tudi po prevodu;

5  pogrešam sklanjatveno rubriko, ker 'milostiva'
ni nesklonljiva; tudi tu se mi čudno zdi, da je
navedena povsem zastarela oblika, izpuščena
pa malo sodobnejša 'milostljiva', ki ima tudi še
pridevnik 'milostljiv (tudi izpuščen); nalašč sem
šel gledat v SSKJ, ali je tam razlog za ta izpust,
in pri tem se mi je odkrilo, da bi bilo treba to
besedno družino še v marsičem obogatiti in
prerazporediti, če bi hoteli razvidneje utemeljiti
razdelitev 'milosti' na tri gesla (in s tem seveda
tudi pridevnika 'milosten' na dve gesli in
podobno).

•

Splošno

a) Ker me je lovil čas, določen za oddajo rokopisa, sem se pri tej besedni družini zavestno odločil
za opustitev pridevnikov (mil...), prislovov (milo...), izpeljank (miloščina...), zloženk (milodar...) in
se ob pregledu dotaknil le treh besed (milost, milosten in milostiva).

b) Kako skopo, kar pomanjkljivo je obdelana celotna družina 'die Gnade' v DNS, lahko razberemo
že iz DSN pod gesli 'milost'. Čeprav gre za dva jezika, za slovenščino in za nemščino, s tem pa
tudi za odnos vsakega izraza posebej v njegovem okolju, je vendar skoraj neverjetna razlika med
obdelavo besed 'Gnade' in 'milost' v obeh slovarjih, ki ju pregledujemo, tako rekoč kakor noč pa
dan; napredek slovarniške družine je očiten v vseh pogledih; najbrž je taka šola nujno potrebna,
z drugimi besedami: pravzaprav bi slovarniki šele zdaj - ko imajo za seboj obe polovici - znali in
zmogli pripraviti in sestaviti zares idealen slovarski korpus; če je to sploh mogoče; kljub veliki
pomoči računalniške tehnike je namreč tudi sodelovanje treh človeških življenj preslabotno, da bi
se dalo pripraviti slovar tako, da bi obe polovici najprej za svojo vajo sestavili do te faze, v kakršni
sta zdaj izdani, potem pa se znova lotili zaresnega sestavljanja in pripravljanja, obogateni z
vsemi izkušnjami, spoznanji in dognanji, da o znanju niti ne govorim. Pregledovalca pa so že s
svojim dosedanjim napredkom očarali in povsem premagali. Znova se klanjam njihovemu umske¬
mu in strokovnemu naporu, neznanskemu dosežku in kulturnemu prispevku.

94

MOSTOVI 1995/96/XXX

Kurt Gingold

Praktični vodnik do drugorazrednih
prevodov

Uporabniki prevajalskih storitev občasno
primerjajo zapiske o slabih izkušnjah, ki
so jih imeli s prevajalci. Če ste kdaj kot tak
uporabnik začutili kanček ljubosumja, ker
dobite le delno nesprejemljive prevode,
medtem ko se zdi, da dobijo vaši prijatelji
povsem neuporabne, vam utegnejo nasled¬
nji nasveti pomagati, da boste pri naslednji
izmenjavi izkušenj prekosili vse svoje pri¬
jatelje.

1) Vedno si priskrbite prevod po najnižji
ceni. Navsezadnje niso prevodi nič dru¬
gega kot samo še eno prodajno blago, ki
se ne razlikuje veliko od svinčnikov ali
sponk za papir. Zakaj bi plačali več, kot je
treba, ko se prevod od prevoda skoraj ne
razlikuje? Sefi bodo znali to nedvomno
ceniti.

2) Določite čim krajši rok za oddajo pre¬
voda. Ker je prevajanje v veliki meri samo
tehnična operacija, ki od prevajalca ne
zahteva nič drugega, kakor da tekst pre¬
bere v enem jeziku in ga natipka v drugem,
naj bi izdelava prevoda ne zahtevala kaj
dosti več časa od tipkanja. Teden dni bi
moral več kot zadoščati za vse razen zelo
dolgih prevodov.

3) Prevajalcu nikar ne priskrbite najboljše
možne kopije besedila. Če imate original

in več izvodov kopij, mu pošljite najslabšo
kopijo. Če imate samo eno kopijo, mu
naredite še eno na najcenejši možni način.
Kakovostna reprodukcija je nepotreben
okrasek. Prevajalec bo lahko vse spackane
besede ali vrstice razvozljal s pomočjo
sobesedila. To še posebej velja za kitajska
in japonska besedila. Navsezadnje, kako
pomembne pa sploh lahko so te male,
nenavadne krivuljice? Če ste svoji tajnici
naročili, naj pretipka tekst v tujem jeziku, ji
povejte naj se nikar ne ubada z naglasi ali
drugimi razločevalnimi znamenji - še en
okrasek!

4. Prevajalcu pošljite samo tiste dele
izvirnika, ki jih je potrebno prevesti. Številne
listine (še posebej patentna dokumentacija)
vsebujejo risbe ali druge številke, ki jih ni
potrebno prevajati. Povsem nesmiselno je
torej obremenjevati prevajalca s tako
nepotrebnim materialom. S tem, ko vam
teh materialov ne bo treba pošiljati po pošti,
boste prihranili denar za poštnino. To velja
tudi za izvlečke ali povzetke v angleščini
in za bibliografije. Le kaj bi lahko bilo v
njih zanimivega za prevajalca?

5) Ce imate še kaj angleškega materiala
na to temo, ga zadržite zase. Velikokrat se
zna zgoditi, da boste imeli v svojem arhivu
angleški članek na isto temo ali celo

MOSTOVI 1995/96/XXX

95

enakovredno patentno dokumentacijo v
angleščini. Le zakaj bi prevajalcu olajšali
delo, ko pa so njegove storitve že tako in
tako preplačane?

6) Zahtevajte dvojnik vsakega prevoda.
Nedvomno boste potrebovali še en izvod
za svoj arhiv. Seveda imate kopirni stroj
pri roki in bi si dvojnike zlahka naredili
sami. Vendar pa boste prevajalca s tem,
ko bo moral poleg originala popraviti še
enega ali več dvojnikov, spodbudili, da bo
naredil kar se da malo napak in bi vam
moral biti pravzaprav hvaležen, da mu
pomagate postati boljši strojepisec in
prevajalec.

7) Prevajalcu prenesite samo negativne
povratne informacije. Kadarkoli se v
prevodu pojavijo kakšne napake ali je kaj
izpuščeno, ne pozabite tega takoj ter na
dolgo in široko razložiti prevajalcu. Ce pa
bo, po drugi strani, končni uporabnik
prevoda le-tega pohvalil, imejte to za
kompliment vam in vaši sposobnosti, da ste
za delo izbrali pravega človeka. Nikakor
pa prevajalcu ne posredujte ugodnih kritik.
Samo v glavo mu bodo stopile in ga morda
celo privedle v skušnjavo, da bi v prihodnje
zahteval več denarja.

8) Če je le mogoče, razdelite daljša
besedila na več manjših delov in jih dajte
različnim prevajalcem. To vam bo zago¬
tovilo osvežujočo raznolikost slogov in
preprečilo monotonost, ki jo povzročijo
vedno isti prevodi istih izrazov; ta nevarnost
obstaja še posebej pri patentni doku¬
mentaciji ali drugih znanstvenih ali teh¬
ničnih besedilih.

9) Menjavajte prevajalce. Samo dejstvo,
da vam je določen prevajalec leta in leta
zagotavljal hitre in dobre prevode, še ne

pomeni, da ga boste vi vzdrževali in da
vas bo jemal za nekaj samo po sebi
umevnega. Na vsak način primerjajte
cene, kolikor le morete. Preizkusite vse
prevajalce, katerih ponudbe boste dobili,
še posebej, če obstaja možnost, da vam
bodo lahko prihranili nekaj denarja. To še
posebej velja za v tujini živeče prevajalce.
Čeprav angleščina ni njihov materni jezik,
so se je zagotovo pridno učili in bodo
sposobni narediti prav tako berljiv, na¬
tančen in idiomatičen prevod kot katerikoli
prevajalec v tej državi.

10) Vzemite si čas pri plačevanju preva¬
jalskih storitev. Čeprav se vam bo redno,
če ne vedno, mudilo s prevodom in boste
od prevajalca pričakovali, da ga bo
sposoben dokončati do vsakega roka, ki
ga določite, pa takšna naglica ne velja za
plačevanje njegovih storitev. Sploh pa je
to, da s plačilom zavlačujete, kolikor le
morete, v današnjem času, ko so obrestne
mere tako visoke, kvečjemu dobra taktika.
Niti trimesečno odlašanje s plačilom ni nič
predolgo.

(Seznam naštetih navodil nikakor ni zaklju¬
čen, vendar vam vseeno zagotavljam, da
bo kakovost prejetih prevodov naglo padla
na prav tisto nizko raven, kot jo uživajo
vaši prijatelji. V primeru, da si želite zago¬
toviti še slabšo kakovost, utegnejo biti
potrebni še strožji ukrepi. Vse bralce vabim,
da mi pošljejo svoje predloge (c/o Ameri¬
can Cyanamid Company, 1937WestMain
Street, Stamford, Connecticut 06904)).

Iz angleščine prevedla

Simona Pečnik-Kržič

96

MOSTOVI 1995/96/XXX

Zabavna angleščina

Examples of how English is being used in different parts of the world:

In a Tokyo Hotel: Is forbitten to steal hotel tovvels please If you are not person to do such
thing is please not to read notis.

In another Japanese hotel room: Please to bathe inside the tub.

In a Bucharest hotel lobby: The lift is being fixed for the next day. During that time we
regret thatyou will be unbearable.

In a Leipzig elevator: Do not enter the lift backv/ards, and only vvhen lit up.

In a Belgrade hotel elevator: To move the cabin, push button for vvishing floor. If the
cabin should enter more persons, each one should press a number of vvishing floor.
Driving is then going alphabetically by national order.

In a Pariš hotel elevator: Please leave your values at the front desk.

In a hotel in Athens: Visitors ara expected to complain at the office betv/een the hours of
9 and 1 1 A.M daily.

In a Yogoslavian hotel: The flattening of undervvear vvith pleasure is the job of the
chambermaid.

In a Japanese hotel: You are invited to take advantage of the chambermaid.

In the lobby of a Moscow hotel across from a Russian Orthodox monastery: You are
vvelcome to visit the cementery vvhere famous Russian and Soviet composers, artists,
and v/riters are buried daily except Thursday.

In an Austrian hotel catering to skiers: Not to perambulate the corridors in the hours of
repose in the boots of ascension.

On the menu of a Svviss restaurant: Our vvines leave you nothing to hope for.

On the menu of a Polish hotel: Salad a firm's own make; limipid red beet soup vvith
cheesy dumplings in the form af a finger; roasfed duck let loose; beef rashers beaten up
in the country people's fashion.

In a Hong Kong supermarket: For your convenience, we recommend courteous, efficient
self-service.

Outside a Hong Kong tailor shop: Ladies may have a fit upstairs.

In a Rhodes tailor shop: Order your summer suit. Because is big rush vve execute customers
in strict rotation.

Similarly, from the Soviet Weekly. There vvill be a Moscovv Exhibition of Arts by 15,000
Soviet Republic painters and sculptors. These vvere executed over the past fvvo years.

In an East Afričan nevvspaper: A nevv swimming pool is rapidly taking shape since the
contractors have throvvn in the bulk of their vvorkers.

In a Vienna hotel: In čase of fire, do your utmost to alarm the hotel porter.

A sign posted in Germany's Black Forest: It is sfrictly forbidden in our black forest
camping site that people of different sex, for instance, men and vvomen, live together in

MOSTOVI 1995/96/XXX

97

one tent unless fhey are married with each other for thaf purpose.

In a Zurich hotel: Because of the impropriety of entertaining guests of the opposife sex in
the bedroom, it is suggested that the lobby be used for this purpose.

A tranlated sentence from a Rusian chess book: A lot of vvater has been passed under
the bridge since this variation has been played.

In a Rome laundry: Ladies, leave your ciothes here and spend the afternoon having a
good time.

In a Czechoslovakian tourist agency: Take one of our horse-driven city tours - we guarantee
no miscarriages.

Advertisement for donkey rides in Thailand: VVouId you like to ride on your own ass?
On the faucet in a Finnish vvashroom: To stop the drip., turn cock to right.

In the vvindovv of a Swedish furrier: Fur coats made for ladies from their ov/n skin.

On the box of a clockv/ork toy made in Hong Kong: Guaranteed to work throughout its
useful life.

Detour sign in Kyushi, Japan: Stop: Drive Sideways.

In a Swiss mountain inn: Special today - no ice cream.

In a Bangkok temple: It is forbidden to enter a woman even a foreigner if dressed as a man.
In a Tokyo bar: Special cocktails for the ladies with nuts.

In a Copenhagen airline ticket office. We take your bags and send them ih ali directions.
On the door of a Moscov/ hotel room: If this is your first visit to the USSR, you are
welcome to it.

In a Norv/egian cocktail lounge: Ladies are requesfed not to have children in the bar.
At a Budapest zoo: Please do not feed the animals. If you have any suitable food, give
it to the guard on duty.

In the office of a Roman doctor: Specialist in women and other diseases.

In an Acapulco hotel: The manager has personally passed ali the wafer served here.

In a Tokyo shop: Our nylons cost more than common, but you'll find they are best in the
long run.

From a Japanese information booklet about using a hotel air conditioner: Cooles and
Heates: If you vvant j ust condifion of warm in your room, please control yourself.

From a brochure of a car rental firm in Tokyo: When passenger of foot heave in sight,
tootle the horn. Trumpet him melodiously at first, but if he stili obstacles your passage
then tootle him vvith vigor.

Two signs from a Majorčan shop entrance:

- English well talking.

- Here speeching American.

*******

Roberto Hexsel: rh a uk.ac.ed.lfc

Have you ever experienced a period of grace when your brain just takes a seat behind your
face? Paul Simon

98

MOSTOVI 1995/96/XXX

Mnogojezična nagradna križanka

Tri izžrebane pravilne rešitve prejmejo naslednje nagrade:

1. nagrada: stojalo za tekst (prispevek DZTPS)

2. nagrada: štirijezični evropski slovar (prispevek založbe Mladinska knjiga)

3. nagrada: prevajalska pica za dve osebi v piceriji Čerin, Trubarjeva 52, Ljubljana

Rešitve kopirajte in jih skupaj z naslovom pošljite na društvo - z oznako MNOGOJEZIČNA NAGRADNA KRIŽANKA na
ovojnici  - najpozneje do 31. januarja 1997. Slovesna podelitev nagrad bo na naslednjem občnem zboru.

Uredništvo

MOSTOVI 1995/96/XXX

99

Navodilo za reševanje

Člani DZTPS prevajamo iz 36 jezikov, ki so vsi zastopani v naši križanki.V oklepaju je pri vsakem opisu
v krepkem tisku označen jezik, v katerem je rešitev. Krepko tiskane besede v opisih je treba prevesti v
jezik, ki je označen v oklepaju, in rešitev vpisati v križanko. Krepko tiskane pike v opisu pomenijo, da
v križanko zapišete ustrezno besedo v zahtevanem jeziku po pravilu "kolikor pik, toliko črk".

Križanka seveda ni lahka. Zahteva nekaj truda. Sestavljalec upam, da bo vloženi napor v premem sorazmerju
z razvedrilom, ki ga boste deležni zanj. Ker pa je naš namen, da bi križanko lahko pravilno rešil vsak, tudi
malo manj potrpežljiv prevajalec, v naslednjem navajamo trinajst črk, ki jih , če hočete in kolikor jih
hočete, zaradi lažjega reševanja vnesete v naslednja polja: Vodoravno: 15/Z - R (pomeni- 15 vodoravno
7. polje - črka R); 20/3 - M; 22/1 - E; 24/2 - O; 30/1 - Š; 34/3 - D; 35/3 • D; 39/5 - M; 41/5 - K; 47/
1 - T; 56/2 - U; 77/1 - U; 80/3 - T. Zdaj pa na delo in veliko užitka!

VODORAVNO

1 Pravkar nas imaš pred očmi! (slov.); 8 Logični cilj vsakega slovaškega prevajalca (slovaš.); 1 5 Upati?
Tudi Argentincem včasih preostane le to (Špan.); 16 Hiter in jedrnat odgovor oz. zavrnitev (po
esperantsko); 17 etc. (slov.); 1 8 Od tu naprej se ne da več v globino (slov.); 19 Nihče razen mene
(lat.); 20 Kakor, kot (Šved.); 21 Zaznati z očmi (Šved.); 22 Formalna zaobljuba (nem.); 23 Če ne
gre zlepa, preostane ... (lat.); 24 Pripadajoč meni, Romu (romsko); 25 Vsak zlikovec ponavadi pusti
kako .... (srb.); 28 Podstrešje (srb.); 30 Sala, potegavščina, poanta (slov. žargon); 32 Država, v
kateri žive pretežno Irci (ir.); 33 Sprehajališče med dvema vrstama dreves (slov.); 34 Venomer jo tlačiš,
saj se ti ne more umakniti (nem.); 35 Naprava, ki je slušno povezala ves svet (medn. izraz); 37 60

minut po madžarsko ali italijansko (ital., madž.); 38 Mi si ogrnemo pled, Skoti pa. (angl.); 39

Ogromen (polj.); 41 Kralj (hebr.); 43 Prosim i (ital,); 44 Kretnja, poteza (frapc.); 46 Kaj rečeš
v Toulouseu, kadar hočeš naročiti pivo (franc.); 47 Kitajska utežna mera (kit.); 50 ... .. njegove roke je
bil tako močan, da jo je zabolelo (slov.); 52 Arabski določni člen (če ga ne najdeš, ga poišči v verzu "al

me, al me boš kaj rada imela ?") (arab.); 53 Kurd ne gre na tržnico, ampak na. (kurd.) 55 Kdo?

(Če besedo šlišiš, se ti zdi, kot da govori Italijan,v resnici pa sprašuje Iranec.) (perz.); 56 Nasprotno od
"slab" (romun.j; 58 Oljkin sadež (franc.); 59 Ne! (tur.); 60 Skozenj prideš v nek prostor (srb.); 62
Vse kaj drugega kot majhen (bolg.); 63 Brez. (franc.); 64 Zensko ime (uporabi črke AAEDL) (ital.); 66
Ledvica (slov.); 68 Oster (ital.); 70 Ptica, ki vrešči (slov.); 71 Okrajšava za visoko napetost (angl.);
73 Zvišan c (hrv.); 74 Gorski reševalni čolniček (slov.); 75 Podredni veznik (kadar) (slov.); 77 Muza
zvezdoslovja (slov.); 80 Rastlina, katere slamo uporabljamo za pokrivanje streh (slov.); 83 Kajpada,
jasnoda (slov.); 84 Nobena država ni večja od nje (angl.)

NAVPIČNO

1 Vodja obrtniške delavnice (nem.); 2 Italijani zahajajo vanjo na pijačo ali hrano (ital.); 3 Kratica za
nemško socialdemokratično stranko (nem.); 4 Ti (madž.); in, ter (srb.); 5 Red, naročilo (nizoz.); 6
Ničevost (ital.); 7 Umetnika Lado in Miro ti posodita svoje črke; iz njih sestavi besedo, ki označuje

področje njunega udejstvovanja (madž.); 8 Kot prevajalec.celo, kadar rešujem križanko (slov.);

9 Kraljeva žena (lat., ital.); 10 Beseda, pripoved (odtod izraz epika ) (grško); 1 1 Okrajšava za
"kiloliter" (1000 I ) (angl.); 12 Gozd, les (ukraj.); 13 Prilagoditi (esper.); 14 Človek, ki je samo
doma, zapečkar (rusko.); 26 Gorečnost, žar (ital.); 27 Goslač (nem,); nemški fizik, ki je konstruiral
števec za merjenje radioaktivnosti (Hans); 29 Črv, kot mu rečejo Francozi (franc.); 30 Šuštenje (listja,
obleke) (češko); 31 Razpravljati (esper.); 36 Zelo odporna žitarica, iz katere pečejo cenjen kruh
(franc.); 38 Družabna prireditev; dvoranska športna disciplina (slov.); 40 Enaka vokala, ki se v angleščini
navadno skupaj bereta kot "u"; 42 Okrajšava za "exempli gratia" ( = na primer) (lat., angl.); 43
Lekarniški nadomestek za zdravje (slov.); 45 Obresti, ki se odbijejo pri prodaji nezapadle menice (iz
franc.besede escompte) (slov,); 46 Oče (nepalsko) (uporabi črke iz besede BUBA); 47 Zgradba, v
kateri bivaš ali delaš (finsko); 48 Zatočišče (slov.); 49 Pluje po vodi in je večja od čolna (ital.); 51
Spodrsljaj (slov.); 53 Bogatija (mak.); 54 Ladja t  ki vleče druge ladje (iz fr. besede "remorqueur")
(slov.); 57 Popoln neobstoj količine česa (port.); 59 Čistina v gozdu (slov.); 61 Kadar naš zajec zaide
čez hrvaško mejo, postane ... (hrv.); 63 Sikanje (slov.); 65 Bister, jasnoviden, (angl.); 67 Glej
pod 47 navpično (arabsko); 69 Čebeli podobna žuželka (slov.); 70 Pripona za imenom, ki jo Japonci
uporabljajo pri ogovarjanju namesto zaimka v drugi osebi (jap.; okrajšava za sanctus", ki se uporablja
pred krajevnimi in drugimi imeni (ital.); 71 Glej pod 47 navpično (dansko, Šved.); 72 243 deljeno z
81 (norv.); 75 Grška črka, ki jo mi imenujemo "iks" (grško); 76 Stara turška utežna mera (tur.); 78
Vzklik bolečine (slov.); 79 Rečeš, kadar nočeš (slov.); 81 Kratica za Republiko Slovenijo (slov.); 82
Znižana nota e (srb.) Križanko sestavil Tomaž Longyka

Prevajalke in prevajalci, članice in člani DZTPS,

od srca želimo vsem cenjenim

naročnikom naših prevodov,

kakor tudi nam samim,

prijeten Božič in

zelo uspešen skok v

DRUŠTVO ZNANSTVENIH IN TEHNIŠKIH PREVAJALCEV SLOVENIJE

Petkovškovo nabrežje 57, Ljubljana, Slovenija, tel: 061/ 317 862, 133 92 43, fax: 061/ 320 131

UREDNIŠKI ODBOR - (Glavni urednik: Savin lean Vilhar, Kunaverjeva 4, Ljubljana, Slovenija, tel./fax: 061/ 571 828)


.






■