P« M«! prejemu: ta
telo leto naprej 26 K — h pol leta , 13, — , «etri , , 6 ,50 , mesec , 2,20,
V ■pravnlitvu' prejemaš:
za
celo leto naprej 20 K — h
pol leta , 19, — , » » ?
1 , 70,
etrt nesec
Za poliljanje na dom 20 h na mesec.
SLOVENE
Političen list za slovenski narod.
Narefinin« in nuertta sprejema uprasaiine ▼
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice it. 2.
Rokopisi se no vraCaio, nefraokovana pisma M
vsprejemajo.
Uredništvo je * Semenskih ulicah št. 2,1., 17
Izhaja vsak dan, isviemJi
nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 230.

V Ljubljani, v ponedeljek 7. oktobra 1901.
Letnik XXIX.
Zborovanje nemških zaupnikov v Mariboru.
Maribor, 6. okt.
Še v zadnjem trenotku so se pobotali vsenemci in nemški nacionalci ter se dne 5. oktobra vseli prijateljsko k posvetovalni mizi v mariborski kazini. Le Celjani še so ee malce kujali ter prišli le v majbnem številu v Maribor ; tem obilneje pa se hočejo danes udeležiti ljudskega shoda v Radgoni. Toda maloštevilna prisotnost Celjanov ne vzame shodu važnosti niti pri Nemcih niti na naši strani, kajti Celjani nimajo več med spodnještajerskimi Nemci vodilne uloge niti odločilne besede. Ptuj in posebno Maribor pa sta bila na shodu dobro zastopana.
Krivo bi bilo, ako bi hoteli spodnje-štajerski slovenski politiki, kakor je to navada, ta političen pojav med Nemci preiti zopet z ironiziranjem ali celo preziranjem. Nemško časopisje bo skrbelo, da se nasveti in sklepi tega shoda ne pozabijo, v Ptuju in v Mariboru pa je v nemških vrstah ravno v sedanjem času mnogo močij, ki imajo voljo in vstrajnost, delovati v smislu včerajšnjega shoda.
V soboto zvečer so se torej sešli zaupniki spodnještajerskega nemštva v mariborski kazini, da se pogovore, kako vspešneje nastopati proti Slovencem. Pozdravil je shod mariborski župan N a g y, nakar sta bila izvoljena v predsedstvo znana »Urgermana«; predsednikom ptujski O r n i g , zapisnikar pa mož z lepim nemškim imenom S e d -liček. Ornig je v svojem nagovoru po-vdarjal, da je proti Slovencem v prvi vrsti treba sloge v nemških vrstah.
Prva točka, ki je bila v razpravi, je bilo dr. Edvvina Ambrositscha modrovanje o položaju Nemcev na Sp. Štajerskem s posebnim ozirom na Slovence. Stališče Maribora se zdi Ambrositschu ugodno, ne tako ono Celja, kjer se okolica vzgo-juje odločno slovensko narodno in izvršuje sosebno boj proti nemškemu trgovstvu jako odločno. TutM v Ptuju se razvija močna
slovenska propaganda. Le z velikim trudom in žrtvami se more ondi ohraniti nemštvo. Roko v roki za okrajna zastopstva, gre boj za okrajne šolske svete. Slovenci so narodno boljše (??) organizirani, nego Nemci. Njihova bojna organizacija se zdi govorniku nevarna, posebno — konsumna društva, ki so naperjena proti nemškim trgovcem. Pri malem narodnem delu Slovenci store več, nego Nemci (?). Slovence podpirajo v njihovem boju sosebno klerikalci. Vzgoja Slovencev v šoli je boljša nego ona Nemcev. V učnih knjigah se proslavlja slovenska narodnost. To vse se godi, da se Slovence proti Nemcem nahujska. S posojilnicami so dobili Slovenci velik vpliv na ljudstvo. Nemci m oraj o us t v ari t i nasprotno po-sojilniško organizacijo. Za volitve se morajo Nemci skrbnejše pripravljati. Prosta službena mesta naj se dopolnijo samo z Nemci. V to je treba porabiti poseben vpliv. Dobrega nemškega duha je slovenski pisan »Š t a -jarec«. Volitve v Storah so ,Stajarčeval zasluga. Vsa sredstva, ki so na razpolago, morajo Nemci porabiti v boju proti Slovencem. V vseh mestih, trgih in drugih krajih se morajo nastaviti nemški zaupniki, ne da bi se ločili od sedanjega strankarskega vodstva, ampak, da bodo temu vodstvu dajali svete. Treba bode zbrati tudi denarja — pravi končno Ambrositsch — ker denarja in zopet denarja bomo potrebovali v boju proti Slovencem in klerikalcem.
Dež. uradnik (!) dr. S c h m i d t je dejal, da ob pomanjkanju strogo nemških učnih močij prihajajo v nemške šole klerikalno vzgojeni učitelji. Posebno paziti je na to, da se na nemških šolah ne nastavi Sloven cem prijaznih ali klerikalnih učiteljev.
Dr. W o 111 h a r d t je priporočal, naj se v Gradcu in na Dunaju ustanovi nemški narodni pisarni, ki bodete poslovali v zadevah šolstva, sodišča itd. Šesta viti se mora tudi narodno zemljiško knjigo. Nemška šola v Slov. Gradcu je na trdnih nogah, sedaj se utrdi nemško šolstvo v Šoštanju, Slov. Bistrici, Št. Le-
nartu in drugih krajih. Podpirajo se naj nemški »Studentenheimi« v Ptuju in Celji hi pospeši naj se ustanovitev takega zavoda vMariboru. Govornik opozarja na vspehe posojilnice v Marenbergu. Slovenski uradniki so po mnenju Wolfthardtovem aposteljni hujskanja. Pri sodišču, notarstvu, zdravništvu se mora nemški element okrepiti. Radi tega so morajo Nemci učiti slovenščine! Podpirati je nemško obrtništvo, da nemški obrtnik ne dobi svojih zaščitnikov v slovenskih vrstah.
Ko je govornik opsoval slovensko časo pisje, obsojal je utrakvistično šolstvo, češ, da je to le polovičarstvo, zato proč z utra-kvističnimi šolami. V »Schulvereinu« delujejo sedaj vsi Nemci složno, tudi Schonerer janci. Določi naj se zaupnike, katere naj skličejo potem župani iz Maribora, Ptuja in oelja k zborovanju, na katerem se bo potem govorilo o vseh podrobnostih.
Bivši poslanec Girstmayer je opozarjal, da bodo Nemci politično močni, kadar bodo narodno gospodarsko razviti.
Dr. Po m mer je grajal, da slovensko posojilništvo dobi premalo odpora od nemške strani. V nemških dijaških domovih je premalo prostih brezplačnih mest za uboge nemške dijake. Napram slovenskim uslužbencem naj Be Nemci vedno poslužujejo nemščine. Napravi naj se narodno zemljiško knjigo, iz katere bode razvidno, katera posestva so si pridobili Slovenci in katera nemška posestva je treba braniti oziroma, katera slovenska posestva je mogoče kupiti.
Nadinženir V a 1 e n t a je izjavil, da bode v bodočem nemškem dijaškem domu precej brezplačnih mest in da se bode v domu poučevalo tudi slovenščino.
Urednik „Štajerca* je povdarjal, da bode ta list pri volitvah vspešno podpiral Nemce.
Shod je pooblastil vseh šestero sklicateljev sobotnega shoda, da se obrnejo na razne spodnještajarske kraje v zadevi imenovanja nemških zaupnikov. Tudi ustanovitev strankarske blagajne se iz-
roči bodočim zaupnikom. G. Gassreck je predlagal ustanovitev nemške dekliške šole v Mariboru, dr. Glantschnigg pa je predlagal, naj se v Mariboru ustanovi nemškouči-t e 1 j i s č e. Ti predlogi so Be soglasno sprejeli.
Ornig je nato s »Heil« klici zaključil ob ViH. uri zvečer zborovanje. Pri zborovanju je bil navzočen tudi drž. poslanec M a 1 i k in deželna odbornika dr. K o k o -Bchinegg in dr. Schmiderer.
Dolžnost naša je opozarjati sosebno na te-le nemške sklepe :
1.	Nemci ne bodo vnemar pustili boja za okrajne zastope, b katerimi so okrajni šolski sveti v najtesnejši zvezi.
2.	Proti posojilnicam se mora na nemški strani odgovarjati tudi s posojilnicami. — Mi opozarjamo na ta nasvet posebno naše večje slovenske posojilnice, ki ne vidijo rade, ako se v njihovem »okrožju« ustanovi kaka manjša posojilnica. Ako nočejo Blovenskih sester, dobile bodo nemške !
3.	»Štajerca« morajo Nemci radi podpirati, ker dela med Slovenci za nemško stvar in ker bo posebno velikega pomena pri vsakih volitvah. — Slovenci bi temu nasproti naj podpirali »Naš Do m«. — S tem listom bi se lahko veliko storilo proti »Štajercu«, da bi ga hoteli le vsi štajerski Slovenci podpirati. Toda ravno isti, kateri bi bili prvi poklicani, ga podpirati, ga prezirajo.
4.	Nemci hočejo, da se v šolah vzgo-juje mladina bolj v narodnem duhu kot dosedaj. Slovenski učitelji in profesorji naj izginejo b spodnjedtajerskih šol. Da bo to mogoče, se mora v srednjih šolah upeljati slovenščina za Nemce, potem bodo imeli kmalu dovolj nemškomislečih učiteljev, profesorjev, advokatov, zdravnikov itd. — A kaj se godi na slovenski strani ? Nekateri učitelji sami odsvetujejo mladini, naj ne gre na učiteljišča zaradi majnih učiteljskih plač. In res je na učiteljšču v Mariboru vedno manj Slovencev. Nemški učitelji pa agitirajo, da gredo nem-
LISTEK.
Ervna osveta.
(Prosto prevel G. M.)
(Dalje.)
Na njih pikro zbadanje je vračal robato in prepir se je začel. Ivan je pač skušal zadnje trenutke še previdno izmuzati se nasproti podčastniku iz kočljive zadeve, toda Nikolaj je podkurjal spor. Krmilar je trkal na svojo višjo službeno čast ter zahteval nepogojno spoštovanje svojega vojaškega dostojanstva ter mu zapretil, da ga ukaže pri jeti. Tu pograbi Ivana divja kljubovalnost, uide mu nepremišljena beseda, hipoma ga popade krmilar za vrat — pest udari in pomorščak leži na tleh, da se ne gane.
Skoraj nezaveden zapusti omahujoči Ivan pivnico. Naj se li vrne v vojašnico? Kaj je zakrivil? Kaj mu morejo?
Polagoma se jame strezovati, ob jednem pa tudi jasneje in jasneje izpoznava svojo krivdo in raste mu strah pred nasledki. Tu začuti mehko roko na svoji rami, ozre so in pogleda Marjeti v oči. Ne vede je bil šel po stranski ulici ter zopet stal pred isto pivnico. Povabi ga nazaj in on gre zanjo.
Ta hip odide poslednji gost iz pivnice,
Nikolaj Grgič; hotel ga je poklicati, toda ta se ne zmeni in gre. Marjeta ga potisne na klop. Pomorščak, je pripovedovala, se je nezavesten zgrudil, pa se kmalu zavedel in vstal, potem so ga pa odpeljali tovariši. Naj se le nič ne boji, ampak prežene mračne misli in Be zopet zvedri in bo vesel. Če pomorščaku ona zine le jedno besedo, pa bo molčal. On se uda njenemu prigovarjanju in zopet pije.
Naenkrat ju preplašijo trdi, jednako-merni koraki patrulje, ki so bili čuti zunaj po kamenitih ploščah-ozke ulice. Ona je hotela Ivana skriti, toda že so se odprle duri in hitro je bil vjet radi nedovoljenega izostanka. Kazen za ta prestopek bi bila le mala, ko bi Nikolaj ne bil govoril, namenoma ali ne, o prepiru s krmilarjem, kar je tako prišlo predstojnikom na ušesa.
Dan Ivanovega odpusta, katerega je koprneče pričakoval, je napočil. Zjutraj na vse zgodaj se je razlegalo prepevanje in vriskanje moštva po dvorišču vojašnice. On je pa sedel ob kruhu in vodi za zaklenjenimi durmi in zapaženim oknom. Dobre volje so odrinili tisti spodaj na dom, on jo moral pa ostati. Vedno besnoje se je vspenjal proti trpki osodi, ki ga je zadela; razjarjen in jeze peneč mikasti železne križe — še jedenkrat krepko strese in odjenjala je križasta mreža.
Da pobegne, to je sklenil za trdno; že naslednjo noč je bil na prostem. Tedne in tedne se je potikal okoli, brez božjaka v žepu, glad ga je trla, mučil ga je breznadni pobeg, dokler ga naposled ne zasledijo orožniki. Pretila mu je sedaj še hujša kazen in vrhu tega še jedno leto vojaške službe.
In potem---—
Ječaje se skloni Ivan kviško in pogled mu obstane na ščepu srebrnoleskečega me-Beca, dvigajočega se ravnokar veličanstveno izza daljnjega, grebenastega gorovja. Kakor bi trenil, so se razpršile mrkle nočne sence, robovi čarobno zableste in gorski skladi, stebri, grebeni in vrhovi se ožive. Tam na levo štrli kakor duhovi ogromno Crnogorje k temnosinjemu nebu, skozi krhe in drče pa lije srebrna svitloba kakor vodeni slapovi.
Ivan strmi ves prevzet v polnomesečno noč. Zave se, da je v svojih ljubih domačih gorah. Tu zaskovika vzplašena roparska ptica v strahovni nočni tišini ; Ivan se zgane ter plaho kviško pogleda.
Nevoljno vstane in zlecne mišičaste ude. Ozira se, kod naj jo mahne, zbegano ogleduje okolico, kar se hipoma odloči, ter jo ubere od skale do skale proti svitlobi neke brlečo lučice.
Ne dolgo, pa vidi, da je na ozki stezi, vijoči se v mnogih ovinkih skozi skalnato pustinjo. Za hip obstane premišljujoč, naj se li obrne na desno ali levo, potem jo pa udari po isti smeri, kakor je hodil doslej.
Naenkrat obstoji. Ni li tu pes zalajal ?
Stopi naprej v stran ter zagleda pod gorskim povesjem globoko doli v meBečini črte, kakor ogromnih stopnic z vsakovrtnimi nasadi in srebrno blesteče strehe prebivališč in koč.
Krepki možak zadrhta, omahujoč hlasta z roko po opori. Da, tu pred njim leži kraj, kjer mu je tekla zibelka, kamor mu je koprnelo srce, siromašna gorska vas, ki je krila njegovo najboljšo in najljubše. Brleča lučica, morebiti je njemu nastavljena ter naj mu kaže pot do njegovo stare matere, ki je v strahu zanj in v skrbeh.
Divja bolečina ga zaskeli v prsih, zrno-tane misli se mu vrtijo po glavi.
Naj stopa li doli k svojim in so vda trpki usodi ? Bo li imol toliko poguma, da mirno sreča goljufnega prijatolja, pogleda v oči ženi, ki mu jo prelomila zvestobo?
No, tisočkrat ne ! Nikdar bi ne mogel obstati s tem trpkim želom v srcu zroč njuno srečo, ne dihati istega zraka z onima, ki sta ga oropala sreče za vse življenje.
(Dalje prih.
fiki fantje na mariborsko učiteljišče in da obiskujejo tamkaj tudi slovenščino. To je neodpusten narodni greh, ki ga do-prinašajo nekateri učitelji.
5.	Na Dunaju in v Gradcu se naj ustanovijo narodne pisarne, kamor bi se pošiljale informacije za nastavljanje uradnikov po Spodnjem Štajerskem. Da bi se kaj takega ustanovilo med Slovenci, bi gotovo nihče bolj ne želel nego naši državni poslanci.
6.	Ptujski in celjski »Studentenheim« se morata podpirati, v Mariboru pa se naj ustanovi kmalu enak »Studentenheim«. — Slovenci bi naj sedaj vsaj dijaške kuhinjekrepkopodpirali, sčasoma pa bo tudi treba misliti na enake zavode, kakor so nemški »otudentenheimi«.
7.	Da se dobijo tudi nemškomisleče učiteljice za slovenske šole, naj dežela ustanovi deželno učiteljišče z» ženske v Mariboru.
8.	Proti utrakvističnim šolam se je treba boriti, značajne Nemce vzgajajo le popolnoma nemške ljudske Sole.
9.	Za Spodnještajersko se izpelja organizacija zaupnih mož ter se ustanovi strankarska blagajna.
Predsednik Ornik je nazadnje vse te nasvete in sklepe toplo priporočil državnim in deželnim poslancem ter — štajerskemu deželnemu odboru. Da vsaj naš deželni odbor, ki bi moral biti nasproti vsem strankam in narodnostim pravičen, tega priporočila ne bode prezrl, o tem smemo biti prepričani.
Nemci so torej na zaupnem shodu v Mariboru proglasili, da hočejo še nadalje delovati na uničenje slovenske narodnosti na Spodnjem Štajerskem. Njihovi sklepi in nasveti so strup za spodnještajerske Slovence. Naših voditeljev sveta dolžnost je sedaj, da nam podajo protistrup, kajti sicer — umremo.
Delavstvo tobačne tovarne v Dravljah.
V nedeljo je priredilo podporno društvo ljubljanskega delavstva v tobačni tovarni izlet v zvezi s shodom v Dravlje. Društvo, ki šteje sedaj 1409 članov, sme biti z vspe-hom prireditve popolnoma zadovoljno. Zlasti nas je veselilo, da se je moško delavstvo v velikanskem številu udeležilo prireditve. Cerkveno opravilo služil je gospod dr. Krek; mej mašo so prav dobro pele delavke same. Cerkveni govor gospoda dr. Kreka obsezal je sledeče misli: Praznujemo danes rožni-venško Mater Božjo, čas, v katerem živimo mi dandanes, podoben je onemu času, v katerem je sv. Dominik ustanovil molitev sv. rožnega venca. Ideja krščanska je prodrla takrat med ljudstvo in hotela pridobiti zopet kristijanom one kraje, v katerih je živel, učil in trpel naš Učenik. Imele so križarske vojske dobre, a tudi slabe posledice. Križarji so ob afrikanskem obrežju, v Carigradu, v Palestini in tudi v Siriji imeli priložnost, navzeti se tujih, turških razvad in brezverskih misli turških modroslovcev. Ta naziranja so prinesli tudi v Evropo. Saj takrat so se začele pisati — tiskanih knjig še ni bilo — slabe, brezverske knjige in se je začelo zlasti mej takozvanimi boljšimi sloji širiti materijalistiško, brezversko načelo.
Vitezi so se navzeli orijentalskega, des-potiškega duha in kmetje postali so še le takrat pravi tlačani. Preje je vladalo med podložnim in gospodo bolj patrijarhalno razmerje.
Dvor nemško - rimskega cesarja Fride rika je bil pravi orientalski dvor razkošnosti, nikakor dvor krščanskega cesarja. Zasramo-vanje in obrekovanje duhovščine je bilo na dnevnem redu, kakor danes.
Dva moža sta bila poklicana, kristijane pripeljati zopet na pravo pot, bila sta to sv. Dominik na Španskem in sv. Frančišek Asiški na Laškem. Prvi je ustanovil za ljudstvo sveti rožni venec, drugi tretji red.
Rožni venec s svojimi nauki veselega dela je imel namen, odvrniti ljudstvo od po-žrešnosti in razkošnosti, kažoč mu mirno in delavno življenje. Žalostni del je imel namen, učiti ljudstvo veliko skrivnost, da brez telesnega in dušnega trpljenja ni mogoče živeti. Naj se odpravijo vsi neredi, v katerih ječi človeška družba, trpljenje se ne bode
odpravilo. Častitljivi del nam kaže dejstvs, ki so se godila po smrti Odrešenikovi.
Rožni venec je dandanes ravno tako na mestu, kakor je bil pred 600 leti. Zlasti je molitev delavskega stanu. Saj i njim se časti sveta družina, ki je bila delavska, zaničevana družina.
Neposredno po službi božji je sledil društven shod, kateremu predseduje gospod Findeisen, ki podeli besedo poročevalcu gospodu dr. Kreku.
Pred vsem povdarja govornik svoje ve selje, da se uresničuje nekaj misli, katere je on vedno povdarjal, namreč, da se združuje delavstvo c. k r. tobačne tovarne ljubljanske, brez razlike na politiško mnenje posameznikov v namen, zboljšati si svoj gospodarski položaj. Le isti je prijatelj delavstva, ki dela na to, da so delavstvo v dosego svojih stanovskih koristi združuje v nepolitiških, strokovnih društvih, sovražnik pa vsakdo, ki želi v delavska strokovna društva zanesti politiški prepir. Kot delavci bodite edini vsi v stvareh, ki se tičejo vaših koristi, in zato združujte se v vašem društvu brez razlike na politiško prepričanje posameznikov.
Navadni ugovor proti združevanju delavcev se glasi: 1. Kaj bodo rekli naši višji? 2. A kaj, to vse nič ni, to nič ne pomaga.
Združevanje je sveta pravica, natorno pravo, katerega se smete posluževati.
V	naši in drugih evropskih državah je liberalizem zabranjeval vsako združevanje in žugal in tudi po paragrafih kaznoval one, ki so se združevali. Seveda, delodajavci so se temu smejali in so lepo na tihem in brez šuma ustanavljali svoje zveze, da so lažje tlačili delavstvo! Delavstvo se brez šuma ne more združevati. Do leta 1870 je bilo tudi pri nas prav po liberalno združevanje prepovedano. Od blaženih uvedb liberalizma je ostalo še to, da se ne more siliti nobenega, izvršiti to, kar kak shod ali kako društvo komu izvršiti zapove, in kaznovan je do-tični, ki hoče posameznika prisiliti, izvršiti kak sklep
Liberalizem je padel, mi živimo v času organizacije. Združevanje je glavno, vse drugo je postranska stvar, le z združevanjem morejo doseči delavski stanovi svoja naravna prava.
Leta 1830 so se pričela na Angleškem delavska združevanja, brez razlike na vero-izpovedanje, politična in druga osebna naziranja. Bila so začetkom tajna, s posredovanjem in s stavkami so postala prevažen činitelj v delavskem razvoju na Angleškem. Iz delavskih zvez so nastale bolniške blagajne, podporna društva in konsumna društva.
Dolžnost stanovskih društev jo krepko, trezno združevanje proti delodajavcem. Posamezen delavec nima nobene moči, treba je zveze med delavci. V vojski med kupcem in prodajavcem morata biti oba enaka. In ni li najvažnejša prodaja svoje moči, svojega telesa delodajavcu ?
Potrebno je, da se združuje delavstvo, če hoče kaj pomeniti. Sedaj ni na delavskem trgu nobene proste konkurence; saj eden del (delodajavec) vse lahko obljubi, in drugi del (delavci) mora to sprejeti.
Kadar bode stalo proti delodaiavcu stanovsko organizirano delavstvo, takrat še le bode prosta konkurenca, ker takrat bodeta si oba dela enakopravna.
Sedaj je tiha vojska med delodajavcem in delavcem, in tiha vojska je veliko slabša, nego šumna vojska, če tudi ima slednja značaj stavke.
V	tihem boju ni mogoč mir; tiha vojska je le pogin delavstva. Zatorej se oklenite vašega društva; z zabavljanjem misliti na zmago, je neumno; moško in zavedno pridete s pomočjo društva do cilja.
Govornik preide potem na program, na delavske zahteve, katere je očrtal v glavnih točkah nekako tako le:
Vaše zahteve so:
a)	reguliranje plač,
b)	preosnova pokojnin in mirovnin,
c)	delavska stanovanja.
Govoriti hočem le o II. točki, o delavskih stanovanjih. V Ljubljani se je po potresu veliko izpremenilo, imamo nove, široke ceste, nov most z zmaji, elek-triški cigu migu in hiše s turnčki in z velikimi dolgovi. Vse je elegantno, moderno
in lepo, samo delavska stanovanja so slej ko prej slaba. S statističnimi dati sem že po-jašnjeval, da z ozirom na drugo delavstvo je umrljivost delavstva v tobačni tovarni štirikrat večji, ko drugod. Jetika, ki pobere toliko delavstva tobačne tovarne, ima svoj izvor v slabih stanovanjih.
»Slovensko delavsko stavbeno društvo v Ljubljani« si je stavilo namen, da zida delavcem stanovanja, a ravno temu društvu meče vsakdo, bo disi dežela, država, zlasti pa mestna občina ljubljanska, polena pod noge.
Svoj govor, ki je bil z navdušenjem sprejet, konča g. dr. Krek sledeče:
Naša stvar je, da vstvarimo iz razbitega delavstva tobačne tovarne enotno, v društvu organizirano telo. Varujte se, da se ne za-seje seme needinosti med vas! Ne zaupajte nikomur, kakor samo sebi!
Iz Vašega združevanja naj se zaseje seme združevanja tudi pri drugih tobačnih tovarnah.
Nadaljni govorniki ostro kritikujejo tovarniški red, kakor tudi premale plače in surovo postopanje od strani birokracije, Povdarja se, da naj se tovarniški red prenovi, da ne bode za najmanjšo stvar delavstvo kaznovano denarno in moralo iti na dopust.
Izrazila se je želja, da naj tovarnično vodstvo preskrbi, da bode dobivalo delavstvo tobačne tovarne premog po slični ceni, kakor ga dobi ono na državni železnici. Ostro obsojajo neomikano meščanstvo, ki psuje pošteno delavstvo z različnimi psovkami; kakor tudi žele, naj bi smelo na klopeh ob tovarničnih šetališčih počivati tudi delavstvo, ne samo zadolženi »š k r i c i.«
Soglasno sprejete bile so na shodu sledeče resolucije:
1.	Ker je starostna preskrb-n i n a v sedanji odmeri prenizka, da bi mogel človek živeti od nje, ter je nadalje tako urejena, da je le malemu številu mogoče jo doseči, in ker je z druge strani država dolžna drugim podjetnikom z lepim zgledom kazati dolžnosti, ki jih imajo do delavcev, izreka današnji shod, naj se starostna preskrbnina temeljito preosnuje.
2.	Vprašanje o delavskih stanovanjih je v Ljubljani pereče. To spričuje zlasti jetika, ki tako gospodari med delavskimi rodbinami. Shod izraža prepričanje, da je uprava tobačne tovarne dolžna tu vmes poseči, in zato izjavlja, naj s pomočjo »Slovenskega delavskega stavbnega društva« delavstvu tobačne tovarne omogoči zdrava in cena stanovanja.
3.	Shod izjavlja, da je glavni smoter podpornega društva gojiti vzajemnost med delavci in delavkami tobačne tvornice in braniti njih čast proti vsem sramotivcem. Z ogorčenostjo ob sojajo se napadi, ki se čujejo nanje od strani surove buržoazije.
(Pripomba poročevavčeva). To društvo, ki je včeraj prvič stopilo v javnosti, osnovalo se je po velikih težkočah največ po zaslugi in trudu našega g. dr. Jan. Ev. Kreka in želimo, naj bi še oni delavci in delavke, ki še niso člani, k društvu pristopili. Pogumno v strokovno organizacijo !
Politični pregled.
V Ljubljani, 7. oktobra.
Pet proračunov.
Listi opozarjajo, da bo prihodnje zasedanje državnega zbora moralo reSiti kar pet proračunov. Zadnji proračun, katerega je drž. zbor parlamentarno rešil, je bil leta 1897. Nadalje se je gospodarilo s proračunskimi provizoriji na podlagi § 14.
Budgetna razprava v poslanski Zbornici.
Misel, naj bi se kolikor mogoče okrajšala v poslanski zbornici razprava o letošnjem in prejšnjih proračunih, je našla po-voljen odmev skoro pri vseh strankah. Le nemški radikalni elementi se nikakor ne strinjajo s to mislijo, ker si nikakor ne dajo izviti iz rok zadnjega orožja. Vsi ostali krogi so se pa strinjali s to mislijo, če se namreč pametno izvede, samo v proračunskem odseku in ne tudi v zbornici. V tem oziru piše
dunaiska „Informacija": Da bi se BkrajSala budgetna razprava v plenumu zbornice, je moralno in politiški napačno. Sicer pa tudi ni reB, da je ponavadi predolga razprava v plenumu naše zbornice. Traja namreč po navadi le mesec dnij. V angleškem parlamentu potrebujejo za to razpravo po 40 de-seturnih sej. Pravice v plenumu si torej nihče ne bo dal kratiti. Pač pa se lahko okrajša razprava v odseku, kjer vendar ni mesta po-litiškim debatam. Kaj takega no poznajo drugi parlamenti. Budgetni odsek je torej tisti, ki po nepotrebnem zavlačuje razpravo. Odsek naj opusti vsako politiko in naj se bavi samo s številkami. — Tudi ta misel bo našla povoljnega odmeva pri nekaterih strankah, a ne pri vseh. Pomniti namreč treba, da govorniki, ki morajo nastopiti v plenumu, ne morejo povedati vsega, kar je neobhodno potrebno, da izve vlada.
Ogerske volitve so se minulo soboto završile v 406 okrajih. Konečni vspeh je bil znan včeraj iz 400 okrajev. V 257 okrajih so »zmagali« vladni liberalni kandidatje, v 74 Košutovci, v 20 ljudska stranka, ostalo razmerje od prejšnjega dne je ostalo nespremenjeno. Ožja volitev je potrebna v 21 okrajih. Liberalci so izgubili doslej 53, pridobili 16 mandatov, ljudska stranka 10 (5), Košutovci 29 (9), Ugronovci 6 (3), vsi ostali so pridobili. Izguba v liberalni stranki je zelo občutna. O propadlem Kolomanu Tiszi poroča neki list, da je tako užaljen, da ne sprejme nobenega mandata, sam pa izjavlja, da ni o tem nikomur ničesar izjavil. Konečni uspeh se bo z še izostalirni volitvami še bržkone premenil v kvar liberalcem.
Mažarskl liberalci in volitve.
Čeravno ogerske državnozborske volitve se niso završene na celi črti, je vendar že na podlagi sedanjega izida več kot gotovo, da bo mažarska liberalna stranka zopet neomejeno gospodarila v ogerskem parlamentu. Ta vest menda ne preseneti nobenega politika v naši državni polovici, toda iz mažarskega židovsko liberalnega časopisja pa je razvidno, da sedanji vodivni krogi niso bili najmanj v skrbeh. Veselje, katero izražajo nad zopetno večino, čeravno je izgubila stranka nad 30 mandatov, je dokaz, da so bili v velikih skrbeh za svojo oblast, če bi se bil Szellov zakon o čistih volitvah izvrševal tako, kakor se sedaj še ni, posebno v onih okrajih, koder je mažarsko-liberalnemu kandidatu resno nasprotoval ka toliški ljudski kandidat. To je pa tudi dokaz, da bi bilo že davno odklenkalo nadvladi židovskega liberalizma tudi na Ogerskem, če bi se ne delale znane »čiste« volitve. Toda tudi pri vsej »čistoti« volitev bo tudi mažarski liberalizem poražen na tleh, ko bo ljudstvo na vsi črti prepričano o njega pogubnosti in pokazalo v boju proti njemu tako priznanja vredno vztrajnost, kot se je to dogajalo ob sedanjih volitvah, v nekaterih krajih. Nad 30 ur vztrajati na na volišču in pri tem prenašati vse mogoče neprilike, tega ne zmore vsak lib. volivec, marveč le tak, ki je iz pravega prepričanja in navdušenja prišel na volišče.
Krečansko vprašanje rešeno?
Krečansko vprašanje se slednjič menda vendarle reši v tem smislu, da se otok priklopi k grškemu kraljestvu. V sviho tega je potoval grški prestolonaslednik princ Jurij na evropske dvore, da doseže soglasje vseh inter. držav. To se je tudi zgodilo, pri čemur pa ima glavno zaslugo car Nikolaj, kar svedoči, koliko velja beseda ruskega carja v najpreporniših političnih vprašanjih. Krečansko vprašanje se je z vso resnobo razpravljalo v bližini carjevi na njega potovanju. In sicer, tako vsaj trdijo nekateri listi, se je pri sestanku ruskega carja z angleškim in grškim kraljem v Kodanju in v Gdanskem resno razpravljalo o tem. Car Nikolaj je dal baje dovoljenje za rešitev v grškem smislu, čemur se tudi drugi vladarji ne protivijo. Le s Turčijo treba še govoriti resno besedo. V ta namen namerava odpo-slati Rusija v grško-turško vodovje sedem vojnih ladij, da se uprizori pritisk na Turčijo. Razun dovoljenja Turčije, da se priklopi otok Kreta k Grški, pa ima onih sedem ruskih vojnih ladij tudi namen, prisiliti Turčijo v to, da napravi red v Arme-
niji in v ostalih evropsko - turških provin-cijah. Ruski car je s svojo inicijativo hotel »saj začasno preprečiti nevarne spore v Ori-jentu, radi tega je brez pomisleka dal pri vol|enje za priklopljenje prvotno grškega otoka Kreta zopet k Grški, seveda ona zlo-dejska pangermanska politika, ki je drživa v državi, ne bode mirovala na Balkanu ter bo skušala vprizoriti kakoršenkoli spor naperjen proti Rusiji; saj imata na balkansko države obrnjeno svoje poglede tako Nemčija kakor i Anglija. Po tretji strani se zopet nenavadno giblje panislamizem, kateri, naščuvan od prefcigane pangermanske zarote, zbira marljivo vse Mohamedane, katerih je okoli 300 milijonov v Evropi in Aziji, da se pod skupno inohamedovo zastavo vržejo proti Rusiji. Pripomniti pa moramo, da je vest o priklopljenju Krete k Grški vkljub temu še skrajno neverjetna, ker je skoro naravnost izključeno, da bi bile v to privolile vso zadevne velesile, pred vsem pa Nemčija in Anglija. Da ima ruski car v tem vprašanju najboljše namene in da jih je tudi skušal izvesti, je sicer dokaj umljivo, vse drugo pa visi bržkone še v zraku.
O južnoafriškem položaju se poroča iz burskih krogov, da bode Angleška po intervenciji neke velevlasti skoro pričela mirovna pogajanja s predsednikom Kriigerjem. Angleški je že ves denar za vojno pošel in bode morala sklicati parlament, da ji dovoli nadaljnih denarnih sred stev. Parlamentu bode vlada izkazala 60 milijonov funtov deficita. Londonski listi poročajo, da se Bothove čete nahajajo v sitni zagati, ker stoje menda mej četami lorda Kitchenerja, ki stoji na severu, in mej onimi generala Hamiltona, ki je na jugu. Ki uit/.in-ger je hotel baje že trikrat prekoračiti Oranje reko, a je bil vsakokrat odbit. Iz Haaga se javlja, da predsednik Kittger ni nikdar mislil poslati k novemu predsedniku ameriških zjedinjenih držav Rooseveltu odposlanstva, pač pa mu je poslal protest proti angleškemu izvozu živine iz Amerike.
l>«l>i«i.
Iz Vipave 4. okt. V »Slov. Narodu« se zaletuje še vedno znani dopisnik iz Vipave v kandidata katol. narodne stranke g. Franca Ilabeta. To pa menda le radi tega, ker vipavske liberalce čez vse jezi, da jim jo doma zmanjkalo tal in da celo prihod liberalnega generala dr. Tavčarja ni preprečil poraza liberalcev na Vipavskem.
Čudimo pa se le vipavskemu dopisniku »SI. Nar.«, zakaj si vedno pomaga z lažmi in izmišljotinami, ko ima vendar toliko lepega, dobrega in zanimivega gradiva na razpolago. Dopisnik ve pripovedovati o neki nameravani pojedini pri kandidatu katol. narodne stranke, o tej pa menda razen njega nihče drugi ničesar ne ve. Pač pa je znano tukaj slavlje posl. Božiča, katerega konec pa obo-ževateljem in slaviteljem g. Božiča ne bi bil
v največjo čast, če bi mi hoteli biti zlobni in bi poročali, o »putertohu«, ki so ga pri tej slavnosti producirali udeleženci.
Satansko zlobno pa je napadanje tukajšnjih nekaterih gg. uradnikov v „SI. Nar." Ako dopisnika »SI. Nar.« toliko veseli pisati in črniti uradnike, ni mu treba dajati — če je resen mož — temu ali onemu izmišljenih imen. Še bolj interesanten bo njegov članek, če raje kaj pove o znani aferi Baltavzar-Nosan. Kajti obče se govori, da je v tej zadevi vložen od strani prvega rekurz, ki je baje tako zanimiv, da se bodo morebiti poklicani faktorji veliko bolj brigali zanj, kot bo temu ali onemu ljubo.
Iz trnovske župnije na Notranjskem 4.
oktobra. Čudno bi bilo, da bi vmazani »SI. Narod« in njegov blatni sinček »Rodoljub« trnovske duhovnike pustila pri miru, ko ni skoraj na Kranjskem duhovnika, da bi ga ne bila ta lepa lista že skušala omadeževati. In res sta se spravila, kakor smo slišali, na naša spoštovana duhovnika Frančiška Ora-niča in na g. dekana g. Kržišnika. Duhovnika, kakor smo dognali, se nista prav nič zmenila za te grde napade objestnih liberalcev, kateri si hladijo jezo in kratijo čas z dopisovanjem v omenjena lista.
Pač žalostno bi bilo za duhovnika, da ga taki ljudje in taki listi hvalijo. Tak duhovnik bi izgubil vso veljavo, ves ugled pri vernem ljudstvu. Naddjamo se, da bodo taki
napadi tudi naši inteligenci odprli oči, da izprevidi, kake ljudi ima v svoji sredi, ljudi, ki se drznejo poštene in dobre duhoviiike tako ostudno in krivično javno grditi. Ne zdi se nam vredno pečati se in zavračati neslana in smešna očitanja ; saj bo vsak pameten človek lahko izpoznal, kako je neumno, ako človek, ki se baha s svojo liberalno nevero, in nikdar očenaša ne izmoli, očita duhovniku, da ne zna moliti očenaša! Le to naj še omenim, da to pisarjenje zoper spoštovane duhovnike je ljudi, kateri so o tem doznali, jako razžalilo, in tudi manj strastnim liberalcem ni ugajalo. Tako se je neki mož, ki sicer ne pripada katoliško-na-rodni stranki, obregnil ob njega, ki mu je ponujal »Rodoljuba« : Sam beri, sram Vas bodi, dane pustiteduhovnov pri miru.«
Uzrok temu grdenju duhovnikov je sovraštvo, s katerim »Narod« in .Rodoljub« neprestano navdajata svoje bravce. To sovraštvo se je pomnožilo po zadnjih volitvah, pri katerih so naši naprtdnjao, dasiravno so se nepopisno in grdo trudili, vendar propadli. Zatoraj izlivajo zdaj svoj žolč na duhovne.
Bistriška volitev jim je le slaba tolažba, ker sami dobro vedo, s kakimi sredstvi so si vdobili 60 glasov. Čudili bi se, častiti bravci, da vam tj natanko opišemo. Pa ker je stvar nekoliko zastarela in ker je splošen izid volitve bil nam ugoden, raj molčimo o bistriški volitvi in naj le to ome nimo, da se tudi v B;ttr:ci liberalcem tla majejo, njih poslopje se žuga podreti; tudi v Bistrici jim ljudje več ne verujejo. Doka/, temu jo bil volivni shod, katerega je bil pred volitvami priredil v Bistrici Arko Neke njegove besede so bile provzročile med navzočimi delavci-liberalci tak hrup, da je moral nehati govoriti. Kaj takega se mu menda ni nikjer pripetilo, kot v »liberalni« Bistrici. Tudi je znano našim mogotcem, s kako silo in težavo so morali priga njati ljudi na volišče, in kako bridke so morali slišati pri tej priliki.
Mnogo njih se ni dalo strahovati, ter so trdovratno ostali doma. Gotova je resnica, da bo prej ali pozneje tudi Bistrica liberalcem izgubljena, kakor se je sosednji Knežak, o katerem so mislili, da je nepremagljiv, izvil iz krempljev naprednjaških mogotcev.
Tudi pri nas se izpolnjuje, da se farani v zvestobi in ljubezni oklepljejo cerkve in duhov nikov tem bolj, kadar jih nasprotniki blatijo in obrekujejo po grdih časnikih. Taki napadi pa škodujejo bol| liberalnim pisačem, nego duhovnikom; mi jih sedaj poznamo in bomo liberalcem še mani verjeli.
Eden v imenu mnogih.
Dnevne iiwviee.
V Ljubljani, 7. oktobra.
Deželnim glavarjem kranjskim
je po poročilih dunajskih listov že imenovan dosedanji deželni glavar gospi d Oton pl. D e t e 1 a.
Častnim občanom je imenovalo sta-rašinstvo v Čepovanu svojega rojaka rnsgr korarja Štefana Katol.
Kdo bo škof v Trstu ? S tem vprašanjem se dan na dan bavijo liberalni listi. Posebno marljiv je v tem premišljevanju židovski »Piccolo«. Prvotno se je govorilo, da utegne biti naslednik pokojnega škofa Sterka prošt Jordan v Gorici Sedaj kombinirajo nekateri tako, da bi utegnil biti imenovan za škofa tržaško-koperekega kanonik in stolni dekan Sede j v Gorici, ču-jejo se pa tudi glasovi, da bi prišel v Trst krški škof M a h n i č. »Piccolo« pa je zvedel še za nekega drugega kandidata, to bi bil neki nemški menih benediktinec. Piše se pa tudi o Petroniju, ki vodi sedaj škofovske posle kot kapiteljski vikar v Trstu.
Veselica šentpeterske moške in ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda se je včeraj v Hafnerjevi pi-varni prav dobro obnesla. Škoda, da je bilo vreme povse neprijazno, tako da vrta ni moglo občinstvo zasesti, nego se je moralo zadovoljiti z notranjimi prostori; vsled tega so morali mnogi oditi. Upamo vendar, da ste vrli blagajničarki dobili precej vstopnine. Pevci zapeli eo samo dve pesmi, potem pa odšli. Škoda. Nasproti je meščanska godba
izvrstno igrala in neumorno, za kar jej bodi posebna pohvala. Mej navzočimi smo opazili inons. prof. in voditelja Tomo Zupana in druge konservativne odličnjake.
Učiteljske zadeve, Na bpodnjem Štajerskem jo za provizorično učiteljico v Zrečah imenovana gdč. Amalija T r i b n i k, za Sv. Duh v Ločah pa g. Franc C mere š e k. Učiteljska služba na šoli v Čadramu se še jedenkrat razpiše. Službo menjata g. Lorenc S e r a j n i k v Rečici z gdč. Heleno Dolenc v Prihovi. — Učitelji, ki so pred 20 leti dovršili maturo na mariborskem učiteljišču, so imeli dne 3. t. m. sestanek v Mariboru.
Odbor „ljubljanskega učiteljskega društva" je sklenil v svoji zadnji seji, da hoče petdesetletnico učiteljeva n ja gosp. nadučitelja in voditelja Frančiška Raktelja praznovati na slovesen način. V sredo, dne 16. t. m., priredi se mu v to svrho s e r e n a d a ; po sorenatli pa slavnosten večer v mali dvorani „Narodnega doma« s skupno večerjo. K temu se no bode p< šiljalo posebnih vabil. Odbor vabi tem potom vae učiteljstvo ter znance in prijatelje, o sob i t o panekdanjeučence slavij enčeve k mnogobrojni udeležbi. Večerja stane 2 K za osebo brez pijače. Ker je pričakovati veliko udeležencev, naj se blagovoli denar za večerjo vnaprej poslati društveni blagajničarici Mariji M a -r o u t, mestni učiteljici v Ljubljani. Podrobnosti se objavijo tekom prihodnjih dni.
Umrl je v Kranju c. kr. davčni prak-tikant gospod Rudolf Jäger, sin ondotnega kavarnarja g. K. Jägra.
Iz Kranja smo dobili naslednjo brzojavko: Ker je dekan Razboršek nekaj zbolel, zato se na četrtek napovedana konferenca Sodalitatis SS. Cordis Jesu za nedoločen čas odloži/
Za železničarje. Kakor vsako leto razdelili se bodo tudi letos dohodki iz različnih ustanov za invalidne železniške uslužbence in njih družine. Prošnje v to svrho naj se oddajo do 31. oktobra t. 1. pri postajnem načelništvu, kjer se tudi nadaljna poročila zvedo.
Shod „Slov. katol delavskega društva" »pri zvezdi n. Tukajšnje »Slov. katoliško delavsko društvo« je sklicalo včeraj popoiudne javen društveni shod na vrt restavracije <>pri zvezdi«. Shod je bil prav dobro obiskan. Pozornost jo vzbujala točka razmere na elektriški železnici v Ljubljani. Ta točka se jo razpravljala sosebno z ozirom na u s 1 u ž b e n c e , in »Slov. katol. delavskemu društvu« gro zasluga, da se je prvo zavzelo za te trpine. Poročevalec o tej točki je bil tovariš N u -čič, bivši kondukter elektriške železnice, ki je povdarjal mej drugim, da je uslužbencem prepovedano govoriti slovenski, da je uradni jezik pri tej železnici nemščina, dasi je v pogodbi, da naj slovenščina zi-zema prvo mesto. »Hier wird deutsch gesprochen !« to je parola obratnega vodje, bivšega pruskega čaBtnika, in poročevalcu samemu se je dogodilo, da ga je opsoval obratni vodja s »Krainische Pakasch«. Uslužbence se odpušča brez 14 dnevne odpovedi, do katere ima pravico vsaka dekla, usluž benec mora službo zapustiti takoj po odpovedi brez vsake 14 dnevno odškodnino. Službe imajo uslužbenci po 16 ur na dan, ker posamezni odmori niso za počitek, kajti take „odmore« uslužbenec porabi, da pride na pr. iz južnega kolodvora v službo v centralo. Ako bi uslužbenec na pr. moral biti prost ob 6. uri zvečer, mora par ur čakati na višjega kontrolorja, da se le temu poljubi pobrati od njega denar. V času, ko bi moral uslužbenec biti prost, se ga določi v „Reserve in' der Wagenremise". Poleg slabe plače, nalagajo so uslužbencem vedno še kazni, celo za napake, katere so v vo-žnjem redu, za katere pa vender uslužbenec no more biti odgovoren. V odpustnih izpri-čevalih se odpuščeni uslužbenci kar najslabše popisujejo, in ko se obratnega vodjo za to prime, pravi, da ni on pisal izpričevala. Kor je nedavno voz elektriške železnice skočil s tira na Starem trgu brez krivdo sprevodnika in je bila pomanjkljivost lo v tiru, odpuščen je bil sprevodnik takoj. Stari domači nastavljenci se odpuščajo, da so dobe v službo tujci. Pravijo, da je na razpolago dovolj odpuščenih vojakov nemškega 27.
pešpolka! Vsi sprevodniki in vozniki b morali biti izkušeni vozniki, a sedaj so voz z občinstvom zaupa novim uslužbencem že po tretjem dnevu po vstopu v službo in tudi zapriseženi niso vsi novinci. Vozovi imajo nemške barve, češ, da rudeča barva mora biti na vozeh. Naj ostane rudeča barva, črna in žolta barva pa naj se nadomesti z belo in modro! Sprejela se je resolucija na železniško ministerBtvo, katero se prosi, naj odstrani nedostatke. Sodrug Linhart so je imenom «oc.-dem. tudi pridružil resoluciji. Tovariš Š t e f e je opozarjal, da ima pri tem besedo tudi m o s t n a o b č i n a, ki je pogodbo z elek-triško železnico sklenila. Pozove naj se župana, da objavi to pogodbo, ker občinstvo ima pravico zvedeti, kako je občina pri tej pogodbi varovala pravice davkoplačevalcev in domačinov. Pozove naj so župana, da pridobi zadoščenja za izraze, s katerimi se, kakor trdi tovariš Nučič, pitajo domaČi uslužbenci, in upliva naj, da se namestu domačinov k železnici ne bodo usiljevali tujci, ob enem naj pa tudi upliva, da se previsoke cene na elektriški železnici znižajo. Resolucija, katero je v tem oziru priporočal tovariš Stefe, se je tudi soglasno sprejela. Predsednik G o s t i n-č a r je opozarjal, da imajo čistilci proge 5 kr. plače na uro in da delajo po 18 ur na dan ! K drugi točki dnevnega roda je naznanil društveni predsednik G o b t i n -čar navzočim društvenikom, da se je uložil protest proti zadnjim volitvam v okr. bol. blagajno iz krogov delojemalcev, ker so nekateri nasprotniki oddajali glasovnice za ljudi, katerih niti v Ljubljani ni bilo. Društveniki so sprejeli to izjavo predsednikovo z zadoščenjem na znanje. To je bilo vse, kar s« je razgovarjalo o drugi točki dnevnega reda, ker bo se društveniki strinjali z izjavo predsednikovo in bili mnenja, da je vsaka debata za sedaj nepotrebna. Nekaj navzočih soc.-dem. je prišlo na shod v nadeji, da bodo zopet ponavljali svoja neresnična podtikanja, a ker so društveniki že v naprej odklonili poslušati soc.-dem. modrost ljudi ala Praček in Mihler, so se soc.-dem. morali jezno obrisati pod nosom.
Preuredba deželne brambe Kakor smo že sporočili, je dobila deželna bramba v Avstriji nekaj novih polkov. Deželni bram-bovci s lvraniskega, ki so dosedaj pripadali k polku št. 4, tvorijo s 1. oktobrom nov domobranski polk št. 27 s sedežem v Ljubljani. K temu novemu polku pripadajo vsa okrajna glavarstva kranjska, razun kranjskega in radoljiškega, ki ostaneta pri dosedanjem 4. polku v Celovcu. Poleg toga pri pada četrtemu polku tudi tolminski okraj. 11 kranjskemu polku pripada tudi okraj Vdovsko. Maribor in Celjo tvorita en polk.
Orožne vaje domobrancev, h katerim bodo 1. 1002 pozvani letniki 1891, 1893, 1895, 1897, 1899 in 1900 ter nadomestni rezervniki, ki bo letošnjo pomlad dovršili vežbeno dobo, se vrše v treh oddelkih in Bicer v mesecih maju, juniju in avgustu. Vsak, kogar zadene orožna vaja bodoče loto, si pa lahko izbere enega teh treh mesecev. Oglasi naj se pri pristojnem okrajnem glavarstvu ali v Ljubljani pri magistratu in izroči svojo ustno ali pismeno, nekolekovano prošnjo.
Vodovod v Škofji Loki. V občinskem odboru v Škofji Loki se je po daljši debati na predlog občinskega odbornika gospoda notarja Niko Lenčeka sklenilo, da bo, predno so pred lože okrajnemu glavarstvu že izdelani načrti za mestni vodovod, pokliče izvedenca, kateri naj bi konstatiral, jeli smejo opravičeno braniti Staroločani napeljavo vode izpod Križne goro v Loko, in da preišče izvir vode pod sv. Lovrencem, za slučaj, ako bi so vodovod zgradil od omenjenega kraja do Loke.
Slovensko gledališče Včeraj ste bili v slovanskem gledališču dve predstavi. Popoludanska predstava »Zaloški godec« se je igrala pred precej praznim parterjem. Ta pravljica je prav primerna za nedeljsko občinstvo. ki se navadno shaja pri popolu-dnevnih predstavah. Da jo bilo občinstvo zadovoljno, pripomogla sta v prvi vrsti novi igralec Ceh g. Lier in g. Verovšek. G» Lier se kažo mislečega igralca. Občinstvo ga je odlikovalo s posebnim aplavzem. Večerna predstava francoske veseloigro »Co-
ralie & Comp.« je občinstvo dobro zabavala, dasi je vsa spletka silno pretirana in preoej prisiljena. Naravnega humorja pač ni dosti v igri, a naše igralno osobje si je preko tega pomagalo s spretnim igranjem. — Jutri se igra »Vzgojitelj Lanovec«. Naslovno ulogo igra g. Lier.
V šolskem poslopju pri D. M. v Polju so uganjali v noči od četrtka na petek, t. j. 3. in 4. t. m., znani pristaši „Slov. Nar." iz vevške papirnice s svojimi ognjevitimi sodrugi svoje liberalno - napredne orgije. Popivalo, pelo, krohotalo in plesalo se je od '/i ure zvečer do V, 4. ure zjutraj tako čvrsto, da tik bivajoča obitelj z bolno ieno ni mogla baje zatisniti očesa celo noč. Proti jutru, ko so že prihajati jeli verniki k rožnivenški pobožnosti, usula se je mešana liberalno-napredna tovaršija iz šolskega po slopja proti domu. Kako je šlo žuljavim delavcem ta dan kaj delo izpod rok in koUko so posamezne boleli lasje, seve, se ne ve. Značilno pa je, da uporabljajo uprav možje omike in luči temne noči v šolskem poslopju, kjer imajo svoje tedenske pevske shode. No, kajpada, šolska poslopja naj bodo po sodbi nekaterih kar nalašč zato? čuditi se pa prav nič ni, da napredni nauki, kateri tudi napredni šoli ne prinašajo ponosa in ugleda, tako dozorevajo, dasi se nahajajo gotove vrste ljudje, ki nosijo neizbrisna znamenja na sebi, pa jih nič več sram ni zaradi izgube svojega ugleda. Uboga mladina, ako bi takim izgledom slediti imela!
ljubljanske novice. Pogreb. Včeraj popoludne so umrlega stotnika domačega pešpolka viteza Gugenmossa, prepeljali na južni kolodvor, odkoder so truplo z vlakom peljali v Celje, kjer bode umrli stotnik pokopan. — Poročal se je danes v frančiškanski cerkvi g. I. Frelih, dež. rač. oficijal, z gdč. Elo P i 11 e r. —Tatvina pri S t e v. 6. Na Dunajski cesti štev. 6 je bilo v ondotni gostilni v soboto natakarici Mariji Tekavec in kuharici Frančiški Skobe ukradeno mnogo vrednostnih stvarij. Vsa škoda znaša nad 300 kron. Tat je neznan. — Težko ranil je včeraj v gostilni Frana Jeleniča v Vodmatu delavec Fran Benda delavca J. Jereba Udaril ga je po glavi s posodo za aol. — ¿elektriške železnice. Na Karlovski cesti se je v strahu pred elektriškim vozom splašil konj Ane Veroge. Oje voza se je zapletlo v elek-triški voz, ki je vlekel za seboj padlega konja in voz. Dve ženski, ki ste bili na vozu, ste padli z voza. — Vino in vojaki. Včeraj je nek domobranec zgubil v Kurji vasi kapo m bajonet, ker je bil preobložen vinca. Pri Orelu je pobil štiri okna in podrl ograjo. Na sv. Petra cesti so vojaki nabili nekega civilista. Dobro bi bilo, da bi zopet pričele hoditi okolu vojaške patrulje, vsaj tako si žele »krokarji« iz civilnih krogov.
Iz Celovca. K a p je zadela 63 letnega g. Edvarda G a 1 1 a, poštnega kontrolorja v pokoju in bivšega vodjo pošte v Celovcu. — Ustrelil se je dež. brambovec Rudolf Glavič. — Samomor učiteljice. V Vrbi je skočila iz stolpa na hotelu Vran učiteljica Karolina Haberlandt z Dunaja. Umrla je vsled dobljenih poškodb.
Promocija. Na univerzi v Gradcu je bil danes promoviran doktorjem filozofije suplent na tukajšnii realki g. H. Svoboda.
Most mej Brežicami in Krško vasjo čez Savo in Krko je sklenila graditi občina Brežice. Most bo dolg po sedanjem načrtu blizu 500 m in se proračunavajo stroški na okroglo 500.000 K. Most bi bil tako izpeljan,
da bi vezal tri kronovine. Cesta od Krške vasi do novega drž. mostu bi se morala pre ložiti na levi breg. Most bi bil železen s kamenitimi podstavki.
Požar. V Laninah, občina Št Peter v celovški okolici, ste v soboto pogoreli dve hiši in troje svisli. Na mestu nesreče so delovale štiri požarne brambe.
Šolo so zaprli v Orehku na Notranjskem za nedoločen čas, ker je oslovski kašelj med mladino zelo razširjen.
Občni zbor „Sohulvereina" se je včeraj vršil v Brnu. Mesto je bilo v frank-furtaricah. Danes so zborovalci obiskali »nemške" okoliške občine.
Še en nemški «Parteitag« na Štajerskem. Vsenemški poslanec M a 1 i k je odklonil vabilo na sestanek nemške ljudske stranke v Radgoni, ki se jo vršil včeraj. Malik ne vidi rad, da se je ta shod sklical v njegovem volivnem okraju, in sumi, da je shod precej naperjen tudi proti njemu. Malik je poslal listom izjavo, v kateri pravi, da je bil premalo uljudno povabljen. Vodstvo nemške ljudske stranke mu je samo pisalo, da ima k shodu »pristop«. Malik sedaj sklicuje »parteitag« svojih somišljenikov štajerskih Vsenemcev za dan 13. oktobra v L i p n i c i. Na dnevnem redu tega ahoda bode pogovor o shodu v Radgoni, delitev Štajerske in raznoterosti.
Skala ubila. Pri cementnem podjetju v Mojstrani se j« skala, teška 600 kg. zvalila na laškega delavca Vitorija in ga ubila.
Mati za hčerjo v smrt. V Trstu se je pred tremi meseci vrgla z okna na cesto v ulici Siusa neka deklica z imenom Tomšič in se ubila. Samomorilka je zapustila mater samo Uboga mati, doznavši, da se jej je ljubljena in edina hčerka usmrtila, pala je v nezavest in od tistega časa ni bila več ne zdrava, ne vesela. Od dne do dne je postajala bolj žalostna in tarnala je po svoji hčerki, bosedom, kateri so jo tolažili, je pravila že prej vedno, da udarca, ki jo je zadal, ne preboli nikdar. In res, včeraj je napravila konec svojemu trpljenju, vrgši se s tretjega nadstropja. Obležala je mrtva na mestu. Poklicani zdravnik ni mogel druzega, nego konstatirati nastopivšo smrt.
Dobava žita za vojaštvo. Intendanca 3. voja v Gradcu razpisuje nabavo 7500 q pšenice, 18 500 q rži in 31.000 q ovsa, od tega za Ljubljano 4000 q ovsa. Ponudbe naj se vpošljejo do 17. t. m. ob 10. uri dopoludne intendanci v Gradcu. Natančneji pogoji se izvedo pri vojaških oskrbovalnih
skladiščih ter pri političnih oblastvih. *
* *
Od raznih BtraniJ. Dr. Pa z man je,
kakor se poroča iz Rima, zopet imenovan rektorjem zavoda sv. Jeronima. Lahi so razburjeni. V laški zbornici so se predložile v tej zadevi štiri interpelacije. — Dr.Kramar oporeka, da bi bil prestopil v pravoslavje. — Volitve v češki deželni zbor se prično jutri z volitvami v kmečki skupini. Agrarci mnogo upajo od direktnih volitev. — Splošna stavka na Francoskem. Francoski premogarji bodo prihodnjo nedeljo 13. t. m. glasovali o predlogu, naj se prične dne 1. novembra stavka za osemurni delavnik, določitev minimalne plače, in da vsak premogar, ki služi 25 let, dobi na dan dva franka. — Državni proračun ima prebitka 700.000 K. — Kralj i ca Na ta 1 i j a je, kakor trdijo nekateri listi, prestopila h katoliški veri. — Velika povoden j. Iz Turina se poroča, da je mnogo rek vsled deževja izstopilo. Del mesta je pod vodo. Tovarna za plin in elektriko ne moreta delovati. Več mostov se je podrlo. — V Siciliji je zopet kmečki usta-nek. Uporni kmetje so davčna poslopja v Maršala in Patero požgali.
Telefonska in brzojavna poročila.
Ribnioa, 7. oktobra. V Gorenjivasi pri Ribnici je 21 gospodarjem vsled sobotnega požara poškodovanih ali uničenih 69 poslopij. Škode 101.000 K, zavarovani so bili za 82.000 K.
Kobarid, 7. okt. Shod „Slov. pol. in gospodarskega društva za kobariški okraj" na idrskem vspel. Živeli!
Radgona, 7. okt. Na včerajšnjem shodu nemške ljudske stranke je poslanec dr. Derschatta govoril o razmerju ljudske stranke do vsenemoev; obsodil je njihovo delovanje in apeliral na edinost vseh Nemcev. Poslaneo dr. Reicher je predlagal resolucijo: Strankarski shod nemške ljudske stranke obsoja najostrejše od slovenskih kolovodij inscenirano panslavistično agitacijo, ki hoče Spodnji Štajer administrativno ločiti od Štajerske, in opozarja vlado, naj nadzira delovanje klerikalnih kon-sumnih društev, katero je naperjeno proti Nemcem.
Geloveo, 7. okt. Soboto in včeraj sta bila na Koroškem dva velika požara. V Ž rele u je pogorelo šest poslopij, na Gorici pa gospodinjska šola in pet poslopij.
Dunaj, 7. okt. Vlada začasno ne namerava predložiti zakona o mirovnini za one vdove in sirote državnih uradnikov, ki so umrli pred vpeljavo novega penzijskega normala.
Dunaj, 7. okt. Proti dr. Ofenheimu je državno pravdništvo pričelo preiskavo, ker je župana in podžupana pozval na dvoboj.
Brno, 7. okt. Cehi hočejo, da sedanje predsedstvo drž. zbora odstopi in se na novo vredi. Odgovornost prvega predsedstva naj prevzame kak pristaš nemške ljudske stranke, ker se Korber-jeva vlada najbolj opira na to stranko. Čehom naj se da mesto prvega podpredsednika. Nemci skoro gotovo ne bodo za ta predlog.
Zagreb, 7. okt. Iz Sarajeva se poroča, da se je nadškof dr. Stadler z mostarskim škofom Vuconjičem posvetoval, kako bi se priredila velika bo-senska provincialna sinoda.
Reka, 7. okt. Tu je bil v težki voiivni borbi izvoljen grof Ludo-vik Batthyany. Prišlo je do velikih nemirov in neredov. Italijani so potrgali madj irske zastave in „ih teptali v blatu. Deputacijo, ki je šla pozdravit Batthyanyja, so napadli. Finančni ravnatelj Weinhard je dobil rano z nožem, sekcijski svetnik Trpkovski (?) je ranjen č kamen,em. Napadalci so udrihali tudi s palicami in zadeli še več ljudi.
Budimpešta, 7. okt. Tu se govori, da grof Apponyi postane predsednik državne zbornice.
Weimar, 7. okt. Vlada velike voj-vodine SachBen-Weimar je tudi dovolila, da nabira „Evangeliška zveza" denar za protirimsko agitacijo v Avstriji..
Carigrad, 7. okt. Francoski po-slaniški svetnik je izročil turški vladi noto, v kateri se odbijajo turške ponudbe in vlaga protest proti postopanju vladnih funkcijonariev.
Buffalo, 7. oktobra. Ozolgosz bode usmrčen 28. oktobra. Prošnja za po-miloščenje je odbita.
London, 7. oktobra. Reuterjev urad ve poročati iz Kapstadta, da je bil poveljnik Pretorius blizu Sterkstrooma ranjen v nekem boju. Polkovnik Monro se je 27. m. m. neki zelo vspešno bil z Myburgom v okraju Barklyeast. Sovražnik je imel 11 ubitih.
Umrli »o:
3.	oktobra. Marij» Kisovec, dekla, 83 let, Hrenove ulice 17, morbus Brightii. — Ana Zemlič, skladiščnega delavca hči, 21/« meseca, Jenkove ulice 14, črevesni katar.
4.	oktobra. Nikolaj Zun č, trgovca «in, 1 leto, Razpotne ulice 6, catarrh, gastro intestin. — Maksimilijana Knez. tovarniške delavke hči, 19 dni, Trnovski pristan 10, ecclampsia.
6. oktobra. Marija Pravgyik, pomočnega uradnika soproga, 47 let, Stari trg 20, organična srčna napaka. — Marija Mehle, čevljarja vdova, 69 let, Sv. Petra nasip 67, plučnica.
6. oktobra. Antonija Seko, tovarniška delavka, 26 let, Cerkvene ulice 21, jetika. - Jožefa Rebolj, delavca hči, 6 mesecev, Karolinška zemlja 7, črevesni katar.
V bolnišnici:
1.	oktobra. Marijana Babnik, dekla, 60 let, srčna napaka.
2.	oktobra. Ivan Sopotnik, 48 let, emphysema pulmonum, —■ Pavel Vavpetič, užitkar, 83 let, osta-relosl.
3.	oktobra. Jakob Poklukar, kovaški pomočnik,. 21 let, peritonitis-
V vojaški bolnišnici:
5.	oktobra. Ivan pl. Gugenmoss, upokojeni c. in kr. stotnik, 35 let, vnetje ledvic.
Meteorologlöno poročilo.
fiäina nad morjem 306-2m, srednji zračni tlak 736-0 mm.
J	Cai opft-»▼a&ja	Stanj 0 barometra v mm.	Temperatura po Celziju	VetttTi	Nebo	|1< 3«' Ou f
5	9 zve«.j| 734-4| 13 5 | sr jiah				jasno	00
6	7. zjutr. 2. popol.	731 9 729 2	11 5 17 4	sl. jjzah p. m.jzah.	pol oblač. sk. oblač.	
6	9. zveč. | V 23-4		16 0	in. jiah.	obiačno	
7|7. zjutr. ¡2. popol.		717-3 722-6	13-7 86	sl. jzah. p. m.jvzh.	dež oblač.	
kJA UUUJ1» JVUIJ^l»»»'»	— - — I ------------—
Srednja temperatura nedelje 14 6°, normale: 12-0°.
Lepo predivo,
kakor tudi vse druge
deželne pridelke,
kupuje najdražje ANTON KOLENC, trgovec v Celju. Kdor kaj tacega ima, naj naznani ceno in množino.	971 10—i
v špeceriji, priprosto in krščansko, sprejme* takoj trgovec na deželi.
Ponudbe sprejema, ali pove kje, uprav-
972 3-1
ništvo „Slovenca".
Zaloga šivalnih strojev
JAN. JAJC v Ljubljani,
Dunajska cesta št. 17.
S5Eff „Durkopp"- in „Waffenrad"-koles.
I > ii s ji a 1 s k a borza.
Dni 4. oktobra.
žkupsi uržavni dolg v notah . Skupni driavni dolg v srebru ....
Avstrijska zlata renta 4°/„.....
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron
Ogerska zlata renta 4°/0......
Ogerska kronska renta 4°/„, 200 .. . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld.....
London v.sta ..........239 02'/,
Henriki drž. bankovci m 100 m. nem. dri. veli 117-2o
98 50 98-10 118-60 95-60 118-40 92-70 1630 — 617 25
20 mark................23-40
20 frankov (napoleor.dor) ....	19-00
Italijanski bankovci........9195
C. kr. cekini........................U'81
Dne 4. oktobra.
3-2"/„ državne srečke 1. 1864. ¿50 gld.. . •	189 60
5°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	170 -
Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . - •	212 —
4°/„ zadolžnice Rudolfove žele?, po S00 kron .	94 90
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......143 -
Dunavske vravnavne srečke 5°/0	256-75
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4"/„ Prijoritetne obveznice državne železnice
>	• južne železnice &'/„ » > južne železnice 5°/u
>	» dolenjskih železnic 4°/0
Kreditne srečke, 100 gld......
4"/„ srečke dunav. parobr. d-užbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega kilža srečke, 10 gld. Ogerskega >	, » 6 »
Budimpešt. bazilika • srečke, 6 gld. . . . Rudolfov« srečke, 10 gld.
105 50 14 25 427- -338 50 120 10
396 50 600 -46--2375 157Ö 55 —
Sadove srečke. 40 gld. . . ...
St Gen6is srečke, 40 gld......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
tijubljausse srečke ... . . . . Akcije angio-avstrijske bansa, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. ieluz., 1000 gl. «t- v-Aitcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . • Akcije južne železnice, 200 gld sr. . Splošna avstniska atavbinska družba . Montanska družb» avstr. plan. • • • • Trboveljska preraogarika družba, 70 gld Papirnih rubljev 100
2H4 — 270 — 396 50 63 60 261 --5495 — 800 -77 50 125 -343 — 422 -253 37
Sdf Nakup ln prodaja "Itffi rsakovrstnih državnih papirjev, arečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pn irobanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
99
Menjarnicna delniška družba
ill. JE H C U
4*
l„ Wanzeile 10 in 13, Dunaj, I.,
tfWT PoJasL.Ua TEBI v vseh gospodarskih in innnčmh stvarok, potem o kursnih vrednostih vseh *pekulacl)Jkih vradneitiil) papirjev in vestni -»viti za dosego kolikor je mogoče vuocoga obrestovanja pri popolni varnosti «jr naloženih gi»vnic. "SJSt