275- št. — 5- teto. Poštninr pavšallrana. Posamezne številke 1 D. H no Naročnina /a kraljevino SMS Mesečno 15 D l.iruio 180 D' inozemstvo: Mesečno 30 D. Letno 360 D Oglasi: enostolpna mm vrsta «nkrai 50 pa««, večkrat popus do: JUGOSLRVi. h Wih »en p., Uredništvo: Woltova ulica 1 A. Teleton 'aKOŠTENEGA POLITIKA. - NJE-BLOKOM IZKLJUČENO. štenemu politiku ne pride na misel, da bi delal zajedno z elementi, ki zahtevajo, da se na telesu naše edinstvene domovine tvorijo posebne plemenske republike. (Zdi se nam, da g. Pribičevič ne pozna basni o kislem grozdju. Op. ur.) Ora Žerjav pr@te @1 MINISTER ZA SOCIJALNO POLH DELA Beogiad, 28. novembra. (Izv.) Minister za socijalno politiko dr. Žerjav je odredil, da se delavni čas pri delavcih v bodoče deli na tri kategorije. Pri onih delavcih, ki opravljajo težko fizično delo ne sme delavni čas presegati irnemu TK0 JE ODPRAVIL OSEMURNI VNIK. osem ur na dan. Pri de’avcih, ki opravljajo srednje težko telesno delo, je določena delavna doba z največ 9 ur na dan, a za rokodelce je predvideval kot maksimum lOurni delavnik. Sele ffssMstr, POLOŽAJ NAŠE DRŽAVE V LAUS TOM. ~ BODOČE Z&KONOE Beograd, 28. novembra. (Izv.) Včeraj popoldne se je vršila seja minstr-skega sveta, na kateri je prisostvoval IPooblaščeni minister Nešič, kateri je re-feriral o položaju naše države na konferenci v Lausanni in o rezultatih svojega razgovora z Malijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem z ozirom na vprašanje izpopolnitve rapail-skega dogovora in konvencije v St. skesa sveta. 5ANNE PRED MINISTRSKIM SVE-IAJNO DELO PARLAMENTA. MargheritL Nato se je ministrski svet bavil z vprašanjem invalidskega zakona in stanovanjskim zakonom. Skbnjcno je bilo, da se invalidski zakon kot prvi predloži v rešitev parlamentu v tekočem mesecu. Ravnotako ima tudi stanovanjski 2akon skoro stopiti v veljavo. Končno je bil predložen rok referentom za opremo armade. Odposlano prof. < SPOMENICA PROFESORSKEGA PROFESORJI ZAHTEVAJO Beograd, 28. novembra. (Izv.) Danes ob 10. predpoldne je predsednik vlade PaSič sprejel v avdijenci celokupno upravo profesorskega društva, ki mu je podala svoj memorandum. V tej spomenici se zahteva, da se projekt zako- društva pri Pašiču. DRUŠTVA. — SREDNJEŠOLSKI PRIMERNO KVALIFIKACIJO. na o srednjih šolah čimpreje formulira in da se v zakonu o državnih uradnikih dovoljno upošteva tudi kvalifikacija srednje-šolskih nastavljencev v primeri z kvalifikacijo ostalih državnih uradnikov. Rusi zahtevalo u pogalanlih 1 KOTA RAKOVSKEGA PREDSE KONFE Caasanne, 28. novembra, (izv.) Pred-Hbvitelj sovjetske Rusije na lausann-konferenci Rakovskij je poslal v pjenu pravkar Iz Rusije dospele dele-ks ima neomejeno pooblastilo za ^sstopstvo Sovjetske Rusije In njenih deleibo pri vseh v Lausanne. DNIKU ORUENTSKE MIROVNE RENČE. zaveznikov Ukrajine in Georgije, predsedniku orijentske konference noto, v kateri ga prosi, da se imenovane odposlance nemudoma pripusti k vsem pogajanjem na konferenci. V! V & x h, < KREDIT ZA ZUNANJE MINI-vi STRSTVO. Beograd, 28. novembra. (Ozv.) Kaše deznava, Je pomočnik ministra zunanja dela Nešič zahteval od vlada se ministru za zunanja dela do-$*>li kredit za pokritje tekočega pro-traCuna. Minister za zunanja dela Nin-le predvideval za leto 1922-23 neke postavke, katere se pa niso pokazale dovoijno visoke za pokritje stroškov. Kadi tega je ministrstvu za zunanja dala potreben kredit, s katerim bi se imenovani nedostatki izpopolnili od 1. Januarja do konca avgusta t L, to je do roka, do katerega traja sedanji bud-set Vlada je ta kredit v načelu odobrila. Likvidacija dolgov bivše av- STRO-OGRSKE. Pariz. 28. novembra. (Izv.) V hote-W Astoria se je tačas sestala konferen-c& izvcdencev, ki naj proučuje vprašuje razdelitve dolgov bivše avstro-°fcrskc monarhije med nasledstvene dr-^ve. Kakor sc predpolaga, bo konča-delo imenovane konferenca koncem ^oooieaa tedna, SPORAZUM MED JUGOSLAVIJO IN MADŽARSKO GLEDE PROMETA. Osjek, 28. novembra. (Izv.) Na prometni konferenci med odposlanci naše kraljevine in Madžarske je prišlo danes do sporazuma. Sklenjeno Je bilo, da se od 1. februarja 1923 vzpostavi promet brzovlakov med Osjekom in Budimpešto preko Pečuja in belega Monastira. Nadalje je bilo sklenjeno, da se od 15. decembra dalje upelje zopet v promet spalne vagone na progi preko Zagreba, Osjeka in Vlrovitice. Seja se danes še nadaljuje in bo po vsej verjetnosti zvečer zaključena. Po dokončanem delu v Os jeku bo prometna komisija nadaljevala dogovore v Vlrovitid, kjer bo reševalo vprašanje prometne zveze z Madžarsko iz Viro-vitice preko Barča. Beograd, 28. novembra. O7-v.) Finančni minister namerava izdati odredbo, da se z januarjem 1923 zvišajo takse na alkoholne pijače. To zvišanje takse bi prineslo državni blagajni veS kot sto milijonov dinarjev novih dohodkov M IstO, ŠIŠKA ZA JUGOSLOV. ZAJEDNICO. Tudi sinočnji shod, ki se je vršil v gostilni Kolenc v Šiški, je lepo uspel. Shod je otvoril v imenu volilnega odbora »Jugoslov. zajednice« g. Kovač. Kot prvi je govoril g. inžener Costape-raria, ki Je povdarjai veliki pomen Ljubljane kot prestolice Slovenije. Rekel je, da kot Hrvat ne more razumeti onih slovenskih politikov, ki hočejo Slovenijo razkosati, rte da bi se pri tem ozirali na naše nacijonalne interese ob severni naši meji in na naše neos-vobojeno ozemlje. Pozival je, da 3. decembra gredo vsi na volišče in glasujejo za »Jugoslov. zajednico«. G. Ambrožič se Je bavil predvsem s prehrano ni stanovanjskim vprašanjem in pokazal, na kak način misli »Jug. zajedni-ca« ta vprašanja rešiti. Odločno je nastopil proti izvajanjem šahista Vidmarja rra sobotnem demokratskem shodu v Kazini, po katerega programu mora Ljubljana gospodarsko nazadovati, ker bo degradirana na nivo provinci-jalnega mesta, ker ne bo več tretja prestolica, ampak 33 mesto v državi. Nato je govoril posl. Brandner, ki je dokazal, kako velikega pomena so ljubljanske občinske volitve z ozirom na dogodke v Beogradu. Pribičevič si v teh dneh, ko njegovemu režimu slaba prede, ničesar bolj ne želi, kakor poraz Jugoslov. zajednice, ker bi bilo s tem utrjeno njegovo stališče v demokratskem klubu proti Lj. Davlcloviču, ld želi sporazum s Hrvati. Zato bodo imele ljubljanske volitve na padec režima velik vpliv. Delo, ki se je 10, septembra v Zagrebu započelo, se bo 3. decembra v Ljubljani nadaljevalo in nato v Beogradu končalo s padcem Pašič-Pribi-čevičevega absolutističnega režima in izvedbo zagrebške rezolucije. Vsem govornikom so zborovalci burno pritrjevali. Ko je nato še odgovarjal poslanec Brandner na neka vprašanja glede dra-gitijskih doklad drž. uslužbencem, je predsednik zbor zaključil. V Šiški je bilo mnogo zabave radi predvčerajšnjega dem. shoda »pri Raci«, o katerem je »Pondeljek« poročal, da se ga je udeleži’o 72 demokratov, dočim je bilo na shodu v resnici samo S demokratov, vsi drugi so bili zajed-ničarji in socijalni demokrati. Šiška je topot jasno videla laž demokratov. AGRARNA REFORMA. Beograd, 28. novembra. (Izv.) Agrarni odbor za Dalmacijo je imel danes sejo, na kateri je nadaljeval diskusijo o razmerah v Dalmaciji. Beograd, 28. novembra. (Izv.) Pododbor za proučavanje predloge o eks-propriaciji in razdelitvi veleposestev se je razdelil na dve sekciji. Prvi sekciji načeljuje Ljuba Jovanovič, drugi Križman, S tem se bo pospešilo čim prejšnje proučenje agrarnega zakona in njegovo prednešenje pred parlament. Bojzna poročila. Curih, 28. novembra: Berlin 0.06375, 'New-York 536, London 24,30, Pariz 37.10, Milan 25.70, Praga 16.90, Budimpešta 0.23, Bukarešta 3.40, Zagreb 1.80, Varšava 0.035, Dunaj 0.0076, avstrijske krone 0.0076. Zagreb, 28. novembra. Devize: Amsterdam 2744—2755, Dunaj 0.1125— 0.1175. Berlin 0.9-1—1.14, Bruselj 430— 0, Budimpešta 2.95—3.25, Bukarešta 470—0, Italija 325—329, Kodanj 1375— 0, Kristiania 1295—1305, London 302.50 —307.50. New York 65.50—67.50, Pariz 473.50—478.50, Praga 218.55—221.59, Sofija 45—47, Švica 1295—1305, Var’ šava 0.50. Valute: Ameriški dolarji 65.50—66.50, bolgarski levi 44—15, češkoslovaške krone 215.50—218.50, angleški , funti 285—0, francoski franki 468.50—4:73.50, nemške marke 1.045—0, švicarski franki 1285—1925, italijanske lire 321—325, belgijski franki 422.5-427.50. Beograd,, 28. novembra. Devize: Bukarešta 45, Berlin 1.04, Dunaj 0.12, Sofija 50, Varšava 0.50, Solun 1.20, Budimpešta 2.95, Ne\v York 68, London 305, Amsterdam 206, Pariz 465, Praga 220, Ženeva 1300, Bruselj 450, efektivne marke 2.50. Praga, 28. novembra: Dunaj 0.041225, Berlin 0.325, Rim 150.75, avstrijske krone 0.0415, italijanske lire 149.35, Budimpešta 1.305, Pariz 320.25. London 142, Nev/ York 31.475, Curiii 589.25, Beograd 42.75. Berlin, 28. novembra: Dunaj 12.66, Budimpešta 3.49, Milan 41.645, Praga 26.932, Pariz 60.34S, London 39.348, London 39.401.25, New York 8753.06, Curiii 164.088, Beograd 21.172 Posmea zadnjih sklepov hrv. bloka. Hrvatski blok ie končno izpregovorfil dolgo pričakovano odkrito besedo, kakor-sno si Jo more želeti pravi Jugoslovanski patrljot. Z belostjo v srcu smo prisostvovali razvoju naše notranje krize, ki ni bila gospodarskega ali finančnega značaja, marveč nacijonalna, ker Je podaljševala polstoletno nasprotstvo med Srbi in Hrvati. Nesrečna državnopravna in strankarska politika, ki se je v svoji kratkovidnosti oprijemala skrajnih, radikalnih gesel, je ustvarila razdor v najem narodu, ki Je pretil omajati državne temelie same. Toda gospodarski, finančni in zunanje« politični motivi, predvsem pa duševna sorodnost, bratski čut ni mogel dopustiti, da se naš spor razvije do take skrajnosti. — Stranca, ki Je z največjo energijo branila težnjo po posebni hrvatski državnosti je odnehala. Že mesec dni poda"a izjave, eno določnejšo od drnge, v katerih oznanja, da se odreka Svojim pretiranim zahtevam ter da želi odkritosrčen sporazum s srbskim narodom. Te izjave le bilo mogoče tolmačiti na različne načine in razlagati jih kot neodkritosrčna gesla, kojih namen je begati jugoslovansko javnost in onemogočiti vladi gladko nadaljevanje njenega dosedanjega koruptnega gospodarstva. Vse to mora Izginiti od 25. novembra naprej, ko Je osrednji odbor hrvatskega bloka sklenil v Zagrebu hi nato objavil zgodovinske pogoje za reševanje hrvatskega vprašanja. Koj v začetku te objave se nahaja beseda, ki Je največjega pomeaa. Hrvatski blok oznanja, da stavlja samo Širi pogoje za končno reševanje hrvatskega vprašanja, torej za narodni sporazum in da prlstaje na parlamentarno pot tega reševanja. Z besedo »potom parlamenta, je hrva'ski tlok označi bistvo svojega scdan'ega koraka. On se postavlja na stali£2e pdltičncga realizma, priznava sedanjo državo, priznava scdaail parlament, priznava, kar je glavno, vidovdansko ustavo v toliko, v kol.kor se bo podredil pogojem Izpretnemhe ustave, k! so določeni v tej ustavi. Večjega popusta človek cd strani hrvatskega bloka ni mogel pričakovati. To je jasna Izpoved proti do-sedanjemu bojkotu, proti dosedanjemu zanikanju jugoslovanske države. Država se priznava, zahteva se samo državnopravno predpisano In dovolisno revizijo njene ustave. NI dvorna, da spričo tega koraka odpadejo vsi ostali pomisleki glede dalcko- sežnostl materijam £h in državaupraviill zahtev, ki jih bo stavil hrvatski blok po novih volitvah v parlamentu. S tem, da priznava sedanji parlament, oziroma s tem, da prista'a na parlamentarno rešitev srb-sk*.hrvatskega spora In našega narodnega sporazuma, smemo sklepati, da se hrvatski blok zaveda, da bo natančna oblika sporazuma v parlamentu pač odvisela od volje naroda in od strankarskogeometrlčn« sestave tega bodočega parlamenta. Beseda »potom parlamenta« Jo, kakor Je videti, zgodovinskega pomena. Izključeno Je namreč, da bi hrvatski blok klical na sestavo vollne vlade narodne koncentracije In pri tem vabil radikalce s Stojanom Protlčem, kakor tudi demokrate Davidovi* čevega Jugoslovanstva v skupno vlado, ako pri tem ne bi pomislil na možnost, da predloži kolikor toliko zadovoljive in sprejem* ljive zahteve državnopravnega značaja, ki naj se še pred volitvami odobre potom narodnega pakta. Tak pakt Je vsekakor potreben že **• radi tega razloga, da ne. bi bodoče volitve rodile take strankarske konstelacije, ki bi ostavlla hrvatske stranke še dalje v manjšini h bi na ta način zahteva po ustavni reviziji, po odstranitvi centralizma, po zakoniti upravi In gospodarskokultumemu napredovanju ostala neostvarjena sanja hrvatskega naroda- V tej naši bojazni oziroma nabiranju o neobhodnostl nacijonalnepa pakta, ki naj ga sprejme predlagana volilna vlada nacijonalne koncentracije, nas podkrepila prepričanje, da Je treba patrljotlčen korak hrvatskega bloka ln pa razpoloženje, ki vlada v sodarjem trcnotku med Hrvati Izrabiti tako da bomo mogli reči da so se povrniti veliki dnevi decetrbra 1918 In da Jugoslavija dejarsko obstoja kot velesila Balkana in Srednje Evrope. Potem se bodo uresničile besede kralja Aleksandra, ki Je pri po-setu Zagreba 1. IC20 Izustil proroške besede »o treh bratih, ki bodo delali čudeže v svcjl racionalni bodočnosti.. Kdor prečita besedlo ln sklepe hrvatskega bloka z dne 25. novembra, se mora priključiti mnenju, da le usoda sedanje vlade zapečatena, da so prot’ Iržavnl režim Pašlč-Prlbičevlča mora odstraniti In da se morajo položiti temelji za dobo, ko se bodo uresničile besa« de kralja Aleksandra. Mussolini’ m Jugoslavija. ITALIJA IZPOLNI RAPALLSKO POGODBO. MUSSOLINI NAMERAVA SKLENITI Z NAŠO DRŽAVO TRGOVINSKO POGODBO. — NJEGOVO MNENJE O ORIJENTSKEM VPRAŠANJU. Beograd, 28. novembra. (Izv.) Današnji trgovinski glasnik prinaša pogovor svojega dopisnika v Lausanni s Italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem. Alussolini je tekom tega pogovora izjavil, da bo Italija na vsak način izpolnila svoje obveznosti iz ra-pallskega dogovora, čeprav iste njega osebno ne zadovoljujejo. Z našimi izseljenci takozvano »črnogorsko vlado« noče podrževati nobenih vezi, kakor sploh ne namerava nikake akcije, ki bi bila naperjena proti Jugoslaviji. Dalje namerava uvesti trgovske zveze z našo državo. Kar se tiče orientske konference v Lausanni same, je Mussolini izjavil, da presoja vprašanje Dardanel optimistično in da je treba najti bazo, ki bi zadovol:cvala tako nacijonalne težnje Turkov kakor tudi Interese tujih držav. Glede albanskega vprašanja je končno pripomnil Mussolini, da more Albanija kot samostojna država obstojati le tedaj, ako se albanski narod po. kaže zato sposobnega. Program ital, pre<3 senatom. NOVE MUSSOLINIJEVE »IZJAVE«. — CILJI ITALIJANSKE NOTRANJE IN ZUNANJE POLITIKE. Rim, 28. novembra. (Izv.) Danes je senat sklepal o programu nove vlade. Najprej je govorilo nekaj govornikov, ki. so vsi odobravali program nove vlade. Nato je govoril minist. predsednik Mussolini, ki je v začetku svojega gj-vora naglašal, da prehodna vlada v Italiji sploh ni bila več mogoča. Moralo se je torej vse tvegati, da se reši narod. Njegovo postopanje je bilo sicer proti-postavno, vendar se je držal gotovih mej in ni zlorabljal svoje zmage, ker je vse podvrgel interesom naroda. On da zahteva nacionalno disciplino in izpolnjevanje zakona. Nikakor ne namerava voditi protiparlamentarne politike, ker je prepričan, da zamore le dobrobit proletarijata prinesti narodu edinstvo in mir. Kar se tiče zunanje politike Izjavlja ponovno, da bo spoštoval vse pogodbe. Italijanska vlada pa ne bo delala nikakih političnih pustolovščin, a tudi nebo vodila politike popustljivosti. Posrečilo se mu je že prepričati tako zaveznike, kakor tudi ostale države, da je Italija mogočen, življenja sposoben organizem, ki je prežet želje, iz lastne moči in volje si ustvariti svojo bodočnost in si pridobiti vse svoje pravice in doseči izpolnitev vseh svojih zahtev. Mussolini Je končal z besedami: Kot'ministrski predsednik opozarjam italijanski narod naj bo discipliniran, delaven in ponosen na svojo čudežno prerodi-tev. Potem bom tudi jaz imel zadoščenje, da nisem zagrešil svojega cilja. RAZMEJITEV Z ALBANIJO. Beograd, 28. novembra. (Izv.) Kombija za razmejitev za Albanijo, ki je zadnje čase delovala ra gršivo-alban-ski meji, je morala vsled nastopajoče zime prestati s svojim delom, ki ga pričetkom drugega polletja zopet nada-liuje. Razmejitev Je definitivno konča-; la od ustja reke Bojane do Ohridskega i jezera, vršili pa se more od Ohrid-: skega jezera dc iugoslovansko-grške-] albanske mete. OBSODBA GRŠKIH MINISTROV IN GENERALOV. Atene, 28. novembra. (Izv.) Z ozirom na veblzcajniški proces poročajo vesti, da so bili sledeči ministri odnosno generali obsojeni na smrt: Gunarls, Kratos, Propopapadakis, Theodokis. Baltazzi ln Hadjonestis. Admiral Cudas in general Stratigos pa so bili obsojeni v dosmrtno Ječo in izgubili svoj vojaški čin. Za driavne namaKtiua. »Jutro« koncem novembra 1922 Itted občinskimi volitvami v Ljubljani. »Kdor Je danes proti sedanji vladi ta sl ždi njenega padca, je zločinec nad državo, nad narodom in nad Ljubljano. Kajti tudi najbolj brezvesten separatistični hujskač je prepričan v svoji notranjosti, da je spas države in njenega prebivalstva samo v mogočni demokratski stranki, ki sega od Triglava do Bitolja in v ko je granicah je združeno vse, kar misli danes demokratično in jugoslovenski. Državo čakajo v najbližji bodočnosti velike naloge, ki jih lahko reši samo močna demokratska stranka, kajti te naloge se ne dajo rešiti, niti na Bizoviku niti v Kurji vasi. Treba je rešiti vprašanje pobijanja draginje, in kar je tu dosegel demokratski klub in minister dr. Žerjav, vidi že danes vsak. Druga nič manj pereča zadeva je uradniško vprašanje: mhfster dr. Žerjav, m. n. r. dr. Kukovcc in narodni poslanec proiesor Relsner so doseg'1, da j|e sprejeta službena pragmatika, da se bo izplačeval nabavni prispevek In plača za trinajsti mesec. Ljubljana bo rabila posojila, ki ga bo dobila samo takrat, če bo imela zaslombo v Beogradu. Zaupamo v preudarnost ljubljanskih vollleev in ne dvomimo, v katero skrinjico bodo vrgli svojo krog>JIco.« »Jutro«. dne 4. decembra istega leta po občinskih volitvah v Ljubljani. Zadnjič smo rekli, da je po našem mnenju Balkanski blok, ki bi imel kakšno ost proti Rusiji, nezmožen vsake samostojne politike in od začetka prisiljen, da gre v vsakem slučaju z zapad-no zvezo, kar pomeni za dogleden čas za nas, da ne moremo delati nobene osvobodilne politike. Hitro pa se bliža čas, ko se bo odločilo, ali se Blok sploh ustvari In kako bo stal proti Rusiji. Turška delegacija v Lausanni je stavila več teritorijalnih pogojev glede Tracije, med katerimi sta najvažnejša da se vrne Turčiji nekaj ozemlja iz leta 1913 in da ji Bolgarija odstopi terito-rijalni kompleks ob Marici, ki ga je dobila Bolgarija 1. 1915. od Turčije kot odškodnino za to, da je vstopila v svetovno vojno ob strani centralnih velesil. Komisija, ki je dobila nalog, da pro-uR turške zahteve, je enoglasno sklenila, da se turške zahteve odklonijo. Razumljivo, da je to turško delegacijo razburilo in da se je pripravljala, da zapusti Lausanno. V zadnjem trenotku pa se je turška delegacija naenkrat premislila — in sklenila, da ostane še nadalje v Lausanni. Hitro je bilo jasno, kaj je bil vzrok prcokreta v mišljenju turške delegacije. Delegacija je namreč zvedela, da prideta v kratkem na konferenco zastopnika Rusije Cičerin in Rakovskl. Iz tega bi se dalo sklepati, da je Turčija že vnaprej gotova ruske pomoči in da upa z njo doseči izpolnitev svojih zahtev. Zato čakajo turški delegati nestrpno ruskih zastopnikov, ravnotako nestrpno pa jih čakajo tudi zastopniki drugih držav. Kajti nikakor ni gotovo, da so turške nade upravičene. Ako hočemo označiti današnje sta. nje komunizma v Evropi, si moramo najprej predočiti, kaj pomeni komunizem in kaj to gibanje hoče. Komunizem lasi memoarjev. Ne mine skoro teden, da se ne bi pojavil na svetovnem književnem trgu večji ali manjši zastopnik dobrih starih časov in bolj ali manj patetično povedal, kar se mu zdi, da je in mora biti važno. Ko gleda človek, kako defilira ta vrsta mrtvecev pred današnjim svetom, s« vpraša: Kaj hočejo pravzaprav? Kaj naj pove mrtvec živemu? , Razumljivo bi bilo samo eno: vsak, ki je doprinesel svoj delež na krivdi svetovne katastrofe, hoče oprati svojo vest pred seboj in svetom. To je človeško. Ampak Že tukaj človek občuti, da ni vse tako, kot je mislil prvi trenutek. Kajti v legiji spominopiscev opaziš mnogo takih, ki so vdeleženi na katastrofi samo s tem, da so čisto ponižno kot dobri patrijoti izvrševali svoje državljanske dolžnosti in stali na mestu, ki jim je bilo odkazano in ki bi ga bil brez težav zavzel vsak drugi, čc ne bi bilo njih. Kaj hočejo torej ti nekdanji verni sluge brez idej in ciljev? AH ni Sla mogoče tukaj njih misel po tej poti: Ker veliki in res odgovorni pišejo spomine, ali ne bi tudi jaz, če bi pisal spomine, postal velik in odgovoren? Ta sklep namreč nikakor ni zaječi kar v začetku. »Prebivalstvo Ljubljano Jo vnov'C dokazalo, da na razume nalog, ki Jih stavlja nanj moderna demokracija. Kajti tudi najbolj brezvesten separatistični hujskač je prepričan v svoji notranjosti, da je spas države in njenega prebivalstva samo v mogočni demokratski stranki, ki sega od Triglava do Bitolja in v koje granicah je združeno vse, kar misli danes demokratično in jugoslovenski. Državo čakajo v najbližji bodočnosti velike naloge, ki jih lahko reši samo močna demokratska stranka, kajti te naloge ss ne dajo rešiti niti na Bizoviku niti v Kurji vasi. Ta položaj razmotrlva minister na razpoloženju dr. Kukovec v zadnji šte-velki celjske »Nove dobe« in prihaja do sledečih važnih konstatacij. »Prihodnji zbor zaupnikov Jugoslo-venske demokratske stranke bo moral jasno izreči, da nosi demokratska stranka odgovornost za politiko v Slovenil samo v razmerju š!cv’la mandatov in zato odklanja vsnko odgovornost za upropaščeno uradniško prag-iatiko, za nabavni prispevek in trinajstmesečno plačo.« Usvaiamo popolnoma ta izvajanja našega odličnega političarja, ki stoji na stališču »zvestobo za zvestobo« in pravimo: Kdor je danes proti sedanji vladi in si želi njenega padca, je zločinec nad državo, nad narodom in nad demokracijo. Rusi so namreč do zdaj dokazali, da so dobri diplomati in zato je vprašanje če jim je danes Turčija toliko vredna, da bi se izpostavljali zanjo. To tem bolj, ker niso ostale skrite diference, ki so se pokazale v zadnjem času med Angoro in Moskvo. To Turki tudi vedo, ker dobro vedo, da je cel Balkan, ki bo skušal dobi‘i Ruse na svojo stran, več vreden kot Turčija. Mogoča pa bi bila naslednja turška kalkulacija: večkrat se je že pisalo, kako ozki so stiki med Sofijo in Moskvo. In ker gre tukaj predvsem za bolgar ko-turški mejni spor, upajo mogoče Turki, da bodo Rusi pritisnili na Bolgare, da odstopijo Turkom zahtevano ozemlje, Ta teza pa ni ravno verjetna vsled tega, ker držijo Bolgari do sedaj dosledno z ostalimi balkanskimi delegacijami. Ko Je namreč zahteval zastopnik Bolgarije, da se da Bolgariji prost Izhod na morje, mu je odgovoril Venlze-los, c’a je to pravzoprav notranja zadeva med grško in bolgarsko vlado in da je Grška pripravljena, da vsak čas stopi v razgovor z Bolgarijo glede te zadeve. Bolgarski zastopnik je bil s tem zadovoljen, kar bi se dalo težko razlagati, čc bi mislila Bolgarija z Rusijo nastopati proti ostalim balkanskim državam. Prihod ruske delegacije bo odločil glede turških zahtev, pokazal jasno, ali je Balkanski blok za sedaj že mogoč in tudi, kar ni manj oziroma kar je najvažnejše: kakšno stališče bo zavzela proti temu eventualnemu Bloku Rusija. Zelja nas vseh je ne samo, da ne pride ta Blok v nasprotje z Rusijo, a-rpak da se ustanovi pod njeno patronanco, kot se je prvi. ni. kot se običajno misli, nova socljall-stična teorija, torej nov nauk o človeški družbi in njenih gospodarskih temeljih. Pač pa se imenuje komunizem tista taktika in politika *ocijallstI£nega po. kreta, ki hoče nasilnim potom strmo* glavitl današnji državni, družabni in gospodarski red ter ga nadomestiti s sovjetsko državno obliko, z novo, proletarsko inteligenco in končno z gospodarskim delom, ki naj pripravlja soci-jalistično družbo bodočnosti. Komunistično gibanje v tem smislu se je uresničilo samo v Rusiji. Tam še danes vlada komunizem v vseh naznačenih pravcih: državno obliko določa sovjetski sistem uprave, v družbi odločuje še vedno intelegenčni proletarijat, ki pripada komunistični stranki in gospodarsko delo se tudi giblje v pravcu socialističnih Idealov. Sfcvcda to poslednje samo, kolikor se tiče namenov sedanjih ruskih gospodarskih strokovnjakov, nikakor pa ne glede dejansko doseženih uspehov. Ruski komunisti pa so izhajali pri prevzetju ruske države v svojo oblast iz predpostavke, da je treba kapitalistično gospodarstvo celega sveta uničiti, da se mora razdejati najprej vse temelje današnje družbe širom celega sveta, predno se more Ru. sija sama dvigniti riapram višavam socialistične družbe bodočnosti. V tem pravcu so ruski komunisti pridno propagirali komun, prevratne ideje po Evropi ter v nekaterih državah tudi uspeli zanesti upore, revolucionarne poizkuse in krize. Danes po petih letih ruske revolucije mora vsak nepristran človek priznati, da je komrnistično gibanje doživelo v Evropi klaveme uspehe. Države, ki neposredno meje na rusko sovjetsko republiko, se danes drže prav krepko ter pri njih ne moremo govoriti o kaki delavski komunistični nevarnosti. Delavstvo samo je proti komunističnim eksperimentom. Tako na Finskem, v Baltskih državah, na Poljskem in v Romuniji. Enako slabo se giblje komunizem v Nemčiji in Avstriji, kjer je po krepkih poizkusih doživel nečastne polome. Nemško delavstvo je danes še vedno socialistično, toda v nobenem oziru komunistično. Preveč močne so državne obrambne institucije, preočitne so gospodarske nulnostl, ki onemogočajo drrgačno produkcijsko politiko, kakor današnjo, ki temelji na pridnosti in na svobodni konkurenci. Tudi v Jugoslaviji, na katero so moskovski bol ševiki polagali izredno važnost, je komunizem na tleh. — Razdiral je vse zdrave socialistične elemente tako dolgo, dokler ga ni papirnat zakon centralistične buržoazije strl z enim mahom v prah. Danes se nanovo zbira pod geslom ujedinievanja jugoslovanskega proletariata, ki je pa pošteno geslo samo za tistega, ki pojmuj socijnlizem kot problem demokratične moči in kot vprašanje postopnega približevanja socijalističnim idealom. Reformizem je ed:na pot. ki jo more zagovarjati trezen in vesten socialistični voditelj. S tem nikakor ne mislimo koruptnega reformizma Kristanovega načina, marveč socijal!stčno taktiko, ki z upoštevanjem danršniih razmer stopa korak za korakom naprej po poti izboljševanja gmotnega in duševnega stanja jugoslovanskega delavstva. Z enim mahom se današni družabni red ne da izpremeniti. Tudi ga ni mogoče z enim mahom ustvariti, kakor je pribila ruska revolucija. Še več! Primer Rusije je dokazal, da je zapadni kapi‘a’>zem velika dobrota, kojo sedaj sovjeti kličejo na prijateljsko pomoč zavoženemu ruskemu gospodarstvu. Komunizem se pa v nobeni državi ni tako naduto vedel, kakor v Italiji. Italijanska socialistična stranka je imela po svetovni vojni tako ugodna tla, da je lahko mislila na popolno prevzetje rimske vlade v svoje roke. Kaj bi bila reformistična, kompromisna socijali- stiSna vlada storila v Italiji za ubofno italijansko ljudstvo, si lahko prcdočl-mo, ako pomislimo, kako bi se mogel socijalno in gospodarsko gibati itrlijan. ski proletarijat, ako ne bi bilo fašizma, in kako se počuti danes, ko ne sme niti več stavkati brez predhodnega dovoljenja fašistovskega tajništva. Ravno italijanski komunistiso se odlikovali s posebno ostrimi skrajnostmi, vedno so rovarili proti socijalističnim organizacijam, dokler jih niso popolnoma uničili in pripravili italijansko delavstvo do tega, da je obupalo nad svojimi ideali in tudi voditelji. Italija ni potrebovala zakona o zaščiti države, pač pa je pa južnem zraku italijanskega podnebja švigal bič fašizma, ki je v treh letih polstoletno delo italijanskega socializma popolnoma razdejal Uspeh komunističnega pokreta v Evropi je ta, da se delavstvo desetletja ne bo opomoglo in da bo moralo zopet stopiti na trudapolno pot postopnega, manjšinskega strokovn.. kulturnega in gospodarskega dela, kakor ga Dva sodobnika različne narodnosti sta si danes veliko bližja po svojem dušnem ustroju nego dva pripadnika istega plemena iz različnih dob. Koliko slovstvenih umotvorov ponazoruje jarek, ki nas loči od prejšnjih rodov! Med današnjo mladino in starino pa že celo zeva prepad nasprotij. Duhovi, ki se oklepajo ljudskega poročila, se strahoma vprašujejo, kaj bo z bodočnostjo. Že pred vojno so se javni in zasebni običaji naglo izpreminjali, svetovni požar pa je mogočno pospešil razvoj ali preokret. Vsa načela se pretresajo, vse podedovane resnice se prerešetavajo. Kar je bilo že ondan razvidno moralno pravilo, sodi že med predsodke. Zapadne države se sicer branijo boljševištva, toda njegovi sledovi se opažajo v sočasnem idejnem slovstvu in gledišču s tezami; poglejte si katerikoli najnovejši francoski literarni proizvod. Maurice Mure dokazuje to polzenje proti nihilizmu z dvema romanoma, Fren"senovim in Puccinijevim. Frens-sena štejejo med najslavnejše romanopisce v sodobni Nemčiji. Kakor v večini doslejšnjih svojih del tako predstavlja tudi v najnovejšem umotvoru holsteinskega predikanta (Der Pas or von Poggsee, Berlin, Orote). V prejšnjem romanu Peter Moors Fahrt nach Siidvvest) je Frenssen proslavljal po svojem zgovornem pridigarju naklepe in nakane Viljema II. ter dokazoval nedolžnost nemškega naroda pri svetovnem pokolju. Sedanji junak. Adam Barfood, ki je nekaj časa omahoval v svojem šovinizmu kakor tudi v svoji vezi, je prebil preizkušnjo nad vse sijajno. Knjiga se konča z izrečnim na-migavanjem na prihodnjo vojno, kjer se bo spopadel Zapad z Rusoazijatl. Pri tem bo Nemčija, jeziček na tehtnici, zadobila zopet svoje pravo, t. j. prvo mesto. Zato pa je treba Gcrmanijo regenerirati. treba je zaroda. Pastorju, ki Je izgubil vse tri sinove v bitkah, odvede zakonec dr. Schack hčerko Abel na svoj dom. Ko oče to izve, blagoslavlja v duhu ugrabitelja in svojo edinko: »Bog te spremi, dete moje! Iz poštenega in pobožnega srca mi gre ta beseda.« Svoi ženi pa pravi Barfood: »Popolna sreča to ne bo, ona to ve, toda postala bo mati, uklonila se bo pravilu vseh človeških bitij, ti pa boš imela vnučke, ki se ti bodo igrali na kolenih.« Svojemu dekanu pa Barfood zapre usta takole: »Državi in nravstvu sem jug. železničarjev« nam pod vodstvom g. Mirka Premelča zapoje dva priljubljena Devova zbora »Tihi vfcter od morja« in »Hrepenenje«. Glasbeno društvo »Ljubljana« se nam pod vodstvom rrof. Marka Bajuka predstavi z ljubko Kimočcvo otroško pesmico »Tovnino, tovnana«, s težkim Premrlovim zborom »Medved z medom« in originalno De-vovo harmonizacio ponarodele Gregorčičeve »Njega ni«. — Po odmoru nastopi pevski zbor »Slavca« v katerega je po zaslugi pevovodje g. Antona Ravnika zavelo novo življenje in nam prednaša dve Hatzejevi srbski narodni pesmi. Pevski zbor »Ljubljanskega Zvona« si je izbral za nastop, dve pesmi, ki povdarjata nacionalni moment. Prva je Adamičeva »Tožba«, skladba, ki zasluži, da jo zna vsak mešani 2bor. Podajamo v razumevanje nje besedilo, Moški zbor začne: »Kaj ti je Mojca? \ Lica dva nagcljčka veneča, oči dva splašena golobčka. Kaj ti je Mojca?« Mešani zbor odgovarja: »Tam je gora Peca, tam je reka Drava, v naši zemlji so hudobci, pa ni, pa ni kralja Matjaža j To besedilo Toneta Gasparija Je skladatelj komponiral v Ionu koroške narodne pesmi. Izražena je v nji globoka žalost koroškega dekleta, ki tuguje je tmScva’o pred svetovno vojno. R1*« sija sama se vrača nazaj h kapitalizmu. Na vse pretege kliče In vabi dne kapitaliste, da pridejo nazaj v Rusijo to da pomagajo urediti ruske gospodarske ruševine. Z zapadnim kapitalizmom pa ne prihaja v Rusijo samo kapital, mrtvo zlato. Ta kapital Rusije ne more re* šiti, kkor tudi ne vzdržuje gospodarskega napredka zapadnih, kapitalističnih držav. S kapitalizmom se razširi* pridno dedovanje, konkurenca dela, tek* movanje trgovskega poslovanja, * erio besedo, ž njim nastopajo taki duševni, delavski in produkcijski pogoji, ki jih sovjetsko gospodarstvo nima In ki so do danes edino sredstvo zadovoljivega in uspešnega gospodarskega dela. Komunizem je doživel v Rusiji* kakor tudi v Evropi polom svoje teorije in svojega praktičnega delovanja in dokazal, da vodi k zboljšanju današnjega gospodarskega in socialnega stanja človeštva le trezno, postopno delo v smislu Idealov socija* listične človeške družbe. žrtvoval vse tri svoje sinove. Nisem pa hotel žrtvovati tudi hčere.« Komaj minulo je mesecev devet, je tekla v hiši zibka. In stari protestant se sklanja nad »prepovedani sad«: »Ti nisi grešili O da bi mogel postati dober nemški Evropec!« Te misli luteranskega duhovna, da se mora Nemčija po vsaki ceni vnovič obljuditi, pa tudi če bi pri tem morala trpeti »fillstrsVa« morala, niso nikakor osamljene: že po premirju 1918 smo čl* tali v nekem nemškem romanu, ki po* pmtje bitje in žitje hesenskega deželnega grofa, ki je brž po tridesetletni vojni dal neizpodbiten dokaz mnogoženstva in s;lne plodovitosti. Drugi dokument sodobnega mišlje-nja najdete v novem delu Mžrija Puccinija: »Kjer je greh, tam je Bog« (Dove 6 il peecato 6 Dio, Foligno, Campitelli). Italijanska kritika opozarja na skupnosti tega romana s Papinijevo »Zgodovino Jezusa Krista«. Ali se v današnjem razsulu po dolgem času vrača Italija od pozitivizma, od materijalizma in drugih posvetnih gesel proti krščanstvu? Kakor je njega dni Fogazzaro slabo prodrl s svojimi verskimi nazori, tako pa je nasprotno Papini pred kratkim osvojil občinstvo. Tudi romani Salvatorja Gotte pričajo, da se na apeninskem polotoku spet zanimajo za regilijozne probleme. Dejanje Puccinijevega romana je Jako razburkano. Mladega Arolda Cor-leonija je poslala v semenišče njegova babica Dolinda, zakrnjena grešnica, ki opravlja najgršo obrt in meni, da bo posehdob smela brez kazni počenjati grdobije, kar je posvetila vnuka Bogu. »Tvoja dožnost je, delati, česar jaz ne morem. Ako bi bila jaz molila, ne pa delala, ne bi imela midva kaj jestL Zdaj pa naju ti brani, si razumel?« Aroldo je ves iz sebe spričo te preve-jane sprijenosti, peklenski nasveti Stare matere ga popolnoma zmedjo. Razžaljen je. ker ne najde sočustva pri učiteljih, katerim je razodel svoje pomisleke. Prefekt je hud na Arolda, češ, da preveč razlaga in išče dlake v jajcu. Tak naj bo kakor njegovi tovariši, ki »jedo, se šetajo, se igrajo, molijo in $0 srečni«. Aroldu pa da nedostaja zdravega razuma in ravnovesja. Njegova, vera je tankočutna. Samo greh mu roji po glavi. To pa dokazuje, kako bolj je oddaljen od slednjega pregreška nego vsi tovariši Ta skoro bolestni pohlep po grehu priča, da mu takorekoč ni treba premagati nobenih izkušnjav, ■ ■*■?; ■ nad gospodstvom Nemcev na Koroškem, in obupno čaka rešitelja izpod tujega jarma — Kralja Matjaža. — Moški zbojr »Ljubljanskega Zvona« zapoje le mogočno in precej težko St. Premriovo »Na dan« na znani Gregorčičev tekst Slavnostni koncert konča z veličastnim Adamičevim koralom »Ti, ki sl nas ustvaril«, katerega pojo pevci vseb ljubljanskih zborov s spremljevanjen* fanfar muzike dravske divizije pod vodii stvom »Zvezinega pevovodje g. Zorka Prelovca. Z veseljem opažamo, da • naši pevski zbori Žele složnega, prija* teljskega medsebojnega in delovanja t«* da se je »Zveza slov. pevskih zborov« oživela in uspešno deluje. Narodni praznik bo hkratu na koncertu v Unionu praznik dela, pa tudi praznik naš* P*v' ske umetnosti! Vsem sodelujočim *•* limo po trudu obilo zasluženega Drama. (Mladinska predstava.) Kro]aček-)unaček. (Pravljična ig** v štirih slikah z godbo, petjem in bale-tom.) Spisal 1 GrSner. Režiser A. D*' nilo. —• Dobra pravljica je kot vodni v neke brezčasne pokrajine, kjer v*» počiva v tajinsivenem in temačnem m*' ni in kjer sredi brezglasnega svet gori magična luč neznanega in cua tega. To je svet pisanih mamil v vidnem prostoru cmabujoč* ■ V vseh teh spominih namreč prevladuje preveč povdarjanje lastne osebnosti in veličine kot pa kake sa-mo(;b'ožbc; in ne moreš se ubraniti vtisa, da je tudi samoobtožba tukaj samo zato, da podčrta — avtorjevo osebnost. Ker se to godi pri velikih, torej na zelenem lesu. kaj naj potem rečemo o suhem lesu? Vendar so vse to majhni in odpustljivi grehi, ki jih je bilo po nekaj raztresenih po vseh memoarjih vseh časov. Pride pa nekaj, kar ni tako nedolžno kot to. Več način pisanja teh spominov, kupljena in dobro In^cenirana reklama, vsiljuje človeku to-Ie misel: Glavni motiv vsega tega spominopisja je: denar! Tako pridemo do tega, da pisci teh spominov niso kakšni mrliči ampak zdravi ljudje sedanjosti, ki dobro čutijo utrip časa in njegove potrebe. In tukaj pridemo do nekoliko nenavadnega sklepa: ker pišejo ti ljudje dalje in dalje in sc knjige razprodajajo in založniki trgajo zanje, je javno, da se morajo knjige tudi brati. Berejo pa jih ljudje, ki tive v sedanjosti. Znano pa je, da beži vsak rad tja, kjer je doma in ker sc opojajo ti ljudje s preteklostjo, se uvidi, da so doživeli v preteklost in da tavajo danes samo še kot senca okoli. Ali govorijo mrtvccl živim ali živi mrtvecem? Slavnostni koncert v proslavo narodnega praznika dne 1. dec. t. I. v Unionu. Udružnjo Jugoslovanskih novinarjev, sekcija Ljubljana je lansko leto najlepše proslavilo praznik ujedinjenja s tem, da je priredilo koncert, na katerem so nastopali ljubljanski pevski zbori. Naše občinstvo je imelo takrat priliko prepričati se o resnem in smotre-nem delovanju našli pevskih enot. In ni bila napačna misel, ta poizkus ponoviti tudi letos. Slavnostni koncert prire-de zopet novinarji s sodelovanjem v Zvezi slov. pevskih zborov včlanjenih zborov. Uddeže se ga skoro vsa društva, z izjemo dveh, ki se žal borita s težkočami, ker nimata pevovodje. Koncert otvori marljiva muzika dravske divizije pod vodstom gospoda kapelnika dr.Cerina in izvaja prekrasne Dvorakove legende, ki so na zadnjem sinfoničnem koncertu žele nedeljeno, splošno pohvalo. Nato nastopi naš elitni zbor, pevski zbor Gla'bene Matice pod vodstvom kons. ravnatelja g. Mateja Hubada in nam iz svojega bogatega repertoirja zapoje - Mokranjčev Vil. rukovet srbskih narodnih pesmi, dalje mogočep Foersterjev zbor »Z glasnim šumom s kora«, j ki je na vzporedu v proslavo skladateljeve ter Biničkcga prelepo pesem I »Divna noči«. — Pevski zbor -^veze Prihod Rusov v Lausanno. Komunizem v Evropi. A. D. Nravstveni razkroj našega {asa. ^ »e hoče dvigniti k Boku. Nekaj nc-torjetnega ie v njegovem srčnem jjzkliku od vzglavju babice, ki se je » Pred smrtjo pokorila: »Vi ste gre-In Bog vam je odpustil, vi pojdete * raj, ampak jaz, babica, babica, nabite me grešiti* Ta žaloigra milosti, pri kateri Asol-*> koprni po svetosti, ko je Se tik ob j»| (»Iskal me ne bi, Ja me nisi že na-W«), njegov nravni in verstveni nemir je logičen izraz naše motne !n mrčave dobe. — Pod isto poglavje, se mi zdi, spada tudi francoski romanopisec Ernest Daudet, sin slavnega Alfonza; nedavno tega je namreč sežgal svoj dr-zoviti roman »Zvodnica« (L/ Hntre-metteusc). ker se je slabo skiadal s katoliškimi nauki Pod isti naslov bi morda vtaknili tudi čin uglednega slovenskega leposlovca, ki je takisto letos upepelil svoj najnovejši rokopis. Politiine vesti. Advokatska zavijanja,. Na Izjavo vodstva NSS, da so ko-Jmistl in soc. demokrati dr. Peričeve **Upine odklonili napreden socijall-**Kni blok za obč. volitve v Ljubljani, "taaša včerajšnji »Slovenec« advokat-2avito protlizjavo. Ugotavljamo, da J Se vsi sestanki strank, ki so bile v ^iini bivšega občinskega sveta, vršili ^flcijelno in so bili izključno infor’ ^livnega značaja. Na teh sestankih j5 Zastopniki NSS spoznali, da hočejo rtounisti in dr. Perič skupno nastopiti ^klerikalci O tem so zastopniki NSS Jfočali svojemu ljubljanskemu zaupni’ «mu zboru, ki je soglasno odklonil hako zvezo s klerikalci. O mnenju so bili obveščeni tako dr. Perič Jf dr. Jelenc, kot Fabjančič. Jasno se 1111 je tudi povedalo, da bi bila NSS {jjpravljena vstopiti v napreden soci’ •“stičen blok. Fabjančič je izjavil, da {^topijo komunisti na kakšni skupni Ffti le pod pogojem, če so poleg tudi jferikalcl ln dr. Perič je izjavil, da je pal klerikalcem že obvezno izjavo, J nastopi skupno z njimi. Oba gospo-?* sta utemeljevala skupen nastop s Jkrikalci tudi s tem, da napreden sofistični blok nima izglcdov do zma-«• lzjavkarji so pa naravnost smeš-J Če trdijo, da nastopajo samo s skušami delovnega ljudstva in ne s SLS, J fe meščanska stranka. Smešni zato, je njihovo izjavo, predno je bila Jtolsana, desavnirala SLS sama s svojci volilnimi shodi. Za vsakega še ta-naivnega ljubljanskega volilca je ?*®o, da se na kandidatni Usti »Zveze Javnega ljudstva« udeležuje volitev ^cijelna SLS. Vse otepavanje komu-rjstov in soc. demokratov, tla niso v Jy*2i s klerikalno SLS, dokazuje, da J^ajo lagati svojim volilcem še na-če nočejo, da jih zapuste še oni ®*loŠtevilni zaslepljenci, ki še niso spo-izdajalskega početja svojih tako-voditeljev, ^krlnkaaa »Zveza delovnega ljudstva«. ..Zaveznik! od »Zveze delovnega f™dstva« tako krščanski socijalcl, ka-tudi komunisti in Peričeve! agitlra-"^med nezavednim delavstvom s tem, 5* da njihova lista nima s klerikalno ®LS nič skupnega. Sedaj pa se je ta Kitadjska ia2 sama razkrinkala, ka-W priča njihov letak, ki se glasi: Cenjen! somišljeniki! Podpisano 'Nstvo SLS za Ljubljano Vas vabi na j^od somišljenikov SLS, ki bo v nedelj® dne 26. novembra 1922 ob pol 10. dopoldne v veliki dvorani »Uniona«. J* dnevnem redu se bodo obravnavale !®žne zadeve, ki so z ozirom na obeske volitve v Ljubljani pereče. Na ^°du bo obrazloženo tudi naše raz-2*rJe do »Zveze delovnega ljudstva«, J* inora pri volitvah gotovo zmagati ;Jto z gotovostjo pričakujemo Vašega T®*iva. Pripeljite s seboj tudi druge n - - - . — — V somišljenike, ki morda niso dobili vabila. Vabila se dobe v tajništvu SLS, Jugoslovanska tiskarna, II. nadstropje. Shod 26. L m, moia biti sijajna manifestacija krščanskega ljudstva zoper Ii-beralno-demokratski režim, ki hoče zopet dobiti Ljubljano v svojo pest. V nedeljo 26. t. m. vsi do zadnjega v »Union«! Na svidenje: Volivni odbor vodstva SLS za Ljubljano. Ta letak, kakor tudi ostala dva vabila v »Slovencu«, s .katerimi sklicuje SLS volilne shode za »Zvezo delavnega ljudstva«, posebno pa nedeljski shod v »Unionu« dokazujejo, da je »Zveza delovnega ljudstva« ie nezakonsko dete klerikalne SLS. »Na delu za belo Ljubljano...« »Na delu sem za našo belo Ljubljano, ki bi ji rad pomagal do večjega blagostanja, na delu za njene gospodarske in kulturne interene. »Tako piše g. dr. Gregor Žerjav v svoji ginljivi poslanici naprednim Ljubljančanom, katero je notabene podpisal s polnim imenom. To Je redka drzkost! Ali smatra g. doktor Ljubljančane tako za pozabljive, da so že pozabili, kaj da je svojčas dejal dr. Periču, da namreč ne stori za Ljubljano toliko časa ničesar, dokler se ne ukloni mladinski kliki. In ali mar obstoja njegovo delo za blagostanje, gospodarske in kulturne interese Ljubljane v tem, da ji hoče vzeti njeno dosedanje stališče slovenske prestolice in da zagovarja njeno degradacija na provincijalno mesto. Naj naprednim Ljubljančanom minister vendar enkrat točno odgovori na ta vprašanja, vsaj »Jutro« mu menda vsled tega ne bo zaprlo svojih predalov tik pred ljubljanskimi občinskimi volitvami. Kar odkritosrčno, saj sl s tem ne boste škodovali, ker Ljubljano ste itak že za vedno izgubili, gospod mlnisterl Akademike vabijo! JDS prireja sedaj sestanke za akademike volilce, na katerih jim bodo različni gospodje razlagali, kaj da je JDS že vse storila za slovensko dija-štvo. Povedali jim bodo, kako je ta stranka, ki se nahaja že cela tri leta na vladi in ki ob vsaki priliki povdarja velikansko moč, skrbela za posamezne naše fakultete, povedali jim bodo, zakaj da za našo univerzo ni in ni denarja. medtem ko ga je za nepotrebne stvari vodno dovolj na razpolago, povedali jim bodo, zakaj se je ukinila vladna podpora podpornemu društvu, tako, da so dijaki, ki nočejo brezpogojno ukloniti svoje tilnike pod jede-esarski jarem in ki ne razpolagajo 2 zadostnimi sredstvi, naravnost prisiljeni, da opuste študij itd., itd. — Dijaki pa se bodo po našem mnenju spomnili na svoje protestne shode proti ukinitvi naše univerze in na ma-češko postopanje z njo od strani sedanje vlade, katere predstavitcljica je JDS, mislili svoje ln volili — po svoje. Gospodarstvo. KURZ DINARJA V ŠVICI. Našemu dinarju je zelo škodovalo "kanje listov, da študira jugoslovanska "ftda skupno s češkoslovaškimi ban- kami vprašanje reguliranja curlškega tečaja dinarja in da je odposlala v ta namen svoje ljudi v Curih. Mnogim je sicer znano, da je bilo to le študijsko potovanje. Ves svet pa je mnenja, da se bo sedaj v Curihu aktivno »interveniralo* in da se bo moglo operirati z vsako količino dinarjev. V resnici pa je ravno obratno, švicarski trg je za manjše postavke vzhodnjih valut, ki tmajo pred seboj lepo prihodnjost, zelo vsprejemljiv, vsaka banka jih rada sprejema, ker publika povprašuje po malih količinah. Po večjih postavkah sploh ni povpraševanja, razven v svrho arbitraže. Ako ponujajo sedaj na podlagi te vesti tržaške, frankfurtske in amsterdamske banke švicarskim dinarje, tedaj mora tečaj dinarja pasti. V prvi vrsti v Curihu 3ploh nimamo ofi-cije’ne valutne borze z uradnim notira-njem. Tako borzo imamo le v Ženevi, pa tudi tu se Izvrši štiri petink vseh transakcij izven borze. Na borzo pridejo v Ženevi samo postavke, ki so last klientov pod eksekucijo, ali pa postavke klientov in za kliente, ki so bili tako neprevidni, da niso svojih naročil omejili. Vse finese arbitraže pa se izvrše Izven borze. Kjer pa ni oficljelne valutne borze, ki bi tečaje regulirala — kakor v Curihu — tedaj pri tem poluradni tečaji niso ničesar drugega, kakor dogovori deviznih šefov nekaterih bank, ki sestavljajo arbitražne kurze za tako vrednoto, kot je dinar (Jugoslavija eksportira v Švico žalibog le za švicarske franke in ne za dinarje). Ako je sedaj inozemstvo mnenja, da se bo v Švici interveniralo z dinarji, nadvlada Inozemska ponudba že itak malo domače povpraševanje ln tečaj mora trpeti. Ako že intervenira, tedaj se mora za vsako ceno na vseh važnih mestih tstočasno in šele nazadnje v Švici, pač pa preko Švice v drugih držnvah. (»P. P.«) -f Izvoz moke Iz Češkoslovaške. Zastopniki čsl. mlinske industrije so zahtevali od vlade, da se dovoli izvoz moke, ker so zaloge prevelike. -f- Dohodki naših carinarnic. V poslednji dekadi oktobra so znašali carinski dohodki 34,943.083 dinarjev. Od teh odpade na zagrebško carinarnico 7, ,'103.067 Din., beograjsko 6,644.227, ljubljansko 4,397.094 Din. Skupni dohodki carinarnic mescca oktobra znašajo 118.545.127 dinarjev. + Novi bankovci v Poljski. Te dni so bili izročeni prometu novi bankovci po 50.000 poljskih mark. + Nemci na Ruskem. V Kijevu se pogajajo zastopniki Nemške banke z državnim sladkornim trustom za prevzem v najem 41 sladkornih tovarn v vzhodni Ukrajini, ki sedaj ne obratujejo. + Izenačenje poiniške ln prtljažne že'eznlške tarife. Prometno ministrstvo je dosedaj obstoječe železniške tarife za prevoz potnikov in prtljage izpre-menilo v toliko, da vsi predpisi odgovarjajo tarifi, ki je dosedaj veljala samo za Hrvatsko, Slavonijo in Vojvodino. 4- Kovanje drobiža odloženo. Ker bi stroški kovanja drobiža dvakrat presegali nominalno vsoto, je kovanje odloženo. + Ponarejeni bankovcL V Senti so prišli na sled ponarejenim 100- in 10-dinarskim bankovcem. + Budlmpcštanska banka pred kon-kurzom. Vsled padca budlmp:štanske banke Palify je prišla budimpeštanska gospodarska kreditna banka v velike težkoče. Pasiva znašajo 118 milijonov, aktiva pa samo 43 milijonov madžarskih kron. Vsled te velike diference bo prišla banka gotovo v konkurz. Litija. Podružnica J ugoslo venske Matice v Litiji priredi dne 2. decembra t. I. ob 8. url zvečer v prostorih Sokolskega doma v Litiji, družabni večer z obširnim sporedom. K obilni udeležbi vabi odbor. Dnevne vesti. — Pozor! — Danes smo priložili vsem cenj. naročnikom, ki niso poravnali naročnine za december, poštne položnice. Položnice prejmejo tudi vsi oni, ki so še zaostali z naročnino za nazaj ter te cenj. naročnike vljudno in nujno pozivljemo, da nam naročnino nemudoma nakažejo, da ne bo potem vsled vstavljanja lista nepotrebnih reklamacij. Primorani pa bomo, ustaviti list prav vsakomur, kdor bi vkljub opeto-vanim opozorilom zaostajal s poravnavo naročnine. Uprava »jucoslavijo«. — Zdravniški nadaljevalni tečaj. Dunajska medicinska fakulteta priredi od 4. do 16. decembra 1922, 8. mednarodni zdravniški nadaljevalni t.čaj o nadaljevanju kirurgije, ortopedije, urologije, pomoč pri porodu, ginekologiji in s posebnim upoštevanjem terapije. Obiskovalci tečaja imajo plačevati le vpisnino. Reflektanti naj priobčijo ime ter morebitne želje tajniku dr, A. Kornfeldu, Wien 9, Porzellangasse No. 22. — D i‘ikc'ja državn”i že’ezn!c v Zagrebu potrebuje večje število prometnih pripravnikov. Vsprelemni pogoji so razvidni iz razpisa natečaja v Narodnih Novinah, Dalmatinskem ghsniku in Uradnem listu ter pri direkciji dr. železnic v Zagrebu, Mihanovičeva ulica 12, soba 53, od 11. do 12. ure. — Banke In narodni prazn k. Po zakonu se proslavlja 1. december v spomin na proglas ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev kot narodni praznik. Ta dan bodo banke zaprte. — Tajništvo društva bančnih zavodov v Sloveniji. — Peti Izkaz prispevkov za Aškerčev Spomenk izkazuje 6000 kron. Doslej jc nabranega 38.475 kron. Blagajnik dr. Vekoslav Kisovec, Slavenska banka v Ljubljani. — Lokomotiva Je eksplodirali pri osebnem vlnku, ki je vozil s polno paro proti Splitu. Strojevodja in oba kurjača so bili težko poškodovani. — Nagla smrt. V Dragi pri Igu le umrl nagle smrti tovarnar opeke, gosp. Alojzij Comino. Zadela ga je kap. — Se}rrs\l žeparji. — Na sejmu v Mengšu so neznani žeparji ukradli Mariji Keršič iz Velikega Mengša 2080 K, Apoloniji Stempel iz Malega Mengša 840 K in Manci Vrhovnik iz Loke 3240 kron. — Vlom ?n tatvina v Križah. V noči od 17. na 18. t. n. so neznan lopovi vlomili skozi streho »Delavskega kon-sumnega društva« v Križah in pokradli 48 bal različnega mam fakturnega blaga v približni vrednosti 100.000 kron. — Talvlna smodnika. Pri gradbi hudournikov v Boh. Srednji vasi je bilo iz 'zaklenjenega zaboja ukradeno 40 do 50 kg črnega smodnika in kakih 80 komadov vžigalnih kapic. — NeroJfen tovariš. V Subotici Je železniški uradnik Karel Mesaroš pod pretvezo, da jim preskrbi drv ln premoga, izvabil od svojih tovarišev uradnikov in slug 200.000 kron ln pobegnil z denarjem preko meje na Madžarsko. — Izgon. — Ludvik Grum, rojen v Idriji in tja pristojen, je za dobo 5 let izgnan Iz naše države. — Ukradena slike. Slikarju Eleme-ru Cincaku v Subotici so neznani ta-totovi pokradli mnogo novih slik v skupni vrednosti 25.000 dinarjev. — Radi grdega obnašanja v škofjeloški cerkvi, so bili obsojeni Alojzij Arhar na 4 dni. Martin Arhar na dva tedna in Jakob Rupar na tri tedne strogega zapora. _ Nekaj »Jugoslovenskega«. Na beogradski univerzi je več profesorjev prekinilo svoja predavanja, ker že več dni predavalnice niso kurjene ter tudi ?*ivljenju in dogajanju. Žarečim, mla-očem se odpirajo skrivnostna vra-in mesto ozke resničnosti obvisč na ?aiih dušicah malčkov kot bele sne-'toke drobčkane misli, ki se gnetejo ^ zračnih mostovih k nedosegljivi le-j11!. A naravno, brez muke za drobno pvico pelje prava pravljica svoje j^bčke po udobnih stopnicah. Smehlja- * >n lahnih korakov gre pot navzgor, potoma se prikazuje nebo, za hip j?^eda mali popotnik na resnično ^'ienje, vidi živali, opazuje človeka in C*** odgovarja na pomenljive uganj-j? in zvezdice so zanj tako blizu, da £ tovi z malimi ročicami. Mi nimamo mladinskih iger s takimi predpo-Tako segamo po tujem. Kroja-l^-iunaček je prav iskreno razveselil v malo, hvaležno množico. Igra kaže ^®Ko poznavanja in razumevanja Jakega mišljenja, rahlo in nevsiljivo brez teže zabava — in s tem do-svoj namen. Igranje pa bi bilo Ka nucMl otroku vse več iluzije. Ni wV.n°» če se mali gledalec samo na-keie» važnejše je, če kdaj ostrmi ali izmisli. V bodoče bi sl želeli iger za mislečo mladino (kot »Mali I. dr.), Prav na te predstave bo }*gati s strani vodstva drame ln ^skega osobja največjo važnost in ^ O podrobnostih o priliki. leiki kvartet. (Ob 30-letnici.) Ves kulturni svet se te dni spominja četvorice umetnikov, ki izpolnjuje tiho in skromno že trideseto leto svoje apostolsko poslanstvo v službi resnične umetnosti. Ccški narod pa ima praznike: njegovi so sinovi, ki jih slavi svet in v njih je ožarjeno češko ime. L. 1891 so se sešll Štirje gojenci praškega konservatorija v razredu prof. W i h a n a, ki je takrat vodil komorne vaje na tem zavodu. Oba sedanja violinista, H o f f m a n n in S u k sta še iz tistih časov. Violo je igral Nedbal, poznejši dirigent dunajskega Tonk"n-t-lerorkestra, sedaj dvorni dirigent v Bukarešti, Berger violončelo. Zc istega leta so nastopili na koncertu »Jednote pro komorni hudbu«, zavestno kot kvartet pa so se organizirali šele naslednje leto na jesen. 22. X. datira prvi njihov samostojni koncert, 13. nov. pa nastopijo prvič pod skupnim imenom. Štirje sijajno uspeli koncerti na Dunaju (1893) jim odpro pot v svet. Po Berlinu jih navdušeno sprejme ostala Nemčija, po Nemčiji Evropa. Danes Je češki kvartet evropski kvartet svetovnega slovesa. .NI je kulturne dežele v Evropi, katere bi se na svojih turnejah po več-ne dotaknil. Tudi v Ljubljani smo jih opetovano imeli v svoji sredi. Tisti dnevi so bili za nas dnevi razodetja... Osebne spremembe v kvartetu so nastale l. 1893, ko je stopil na mesto obolelega Bergerja prof. Wihan, dalje leta 1906, ko je zamenjal J i f i H e r o 1 d Nedbala, ki se je popolnoma posvetil dirigentstvu in 1. 1918, ko Je prevzel L. Zelenka violončelski part od Wlha-na, ki ni več zmogel napornih popotovanj po svetu. Kvartet proslavi svoj Jubilej s ciklom I5-ih komornih koncertov, v katerih poda razvoj češke in tuje komorne glasbe. Češki programi obsegajo sledeče skladatelje: Smetana (troja opusov), Dvorak (6), Fibich, ChvSla, Bendi, J. B, Fčrster (2), Suk (2), V. Novak (2), VyCp;iiek, Kunc, JirSk (2), Karel in Stepen. 24 čeških umotvorov! Dokaz, kako intenzivno negujejo Cehi komorno glasbo, zavedajoč se, da je ravno ona merilo glasbene kulture vsakega naroda. Odkod ta plodovitost? Odkod ta razmah? Brez Češkega kvarteta si ga težko predstavljamo. Koncerti tujih glasbenih kultur so takole razdeljeni: I. Haydn, Cherubinl, Mozart. II. Beethoven (op. 59, štev. I, op. 95 in op. 132). III. Schubert, Schumann. Brahms, Dalje po 8-češklh koncertih: XII, (ruski): Borodin, Cajkov-skij, Tanjejev. XIII. (nemška moderna): Piitzner, Reger. SchOnberg (Ve*k2&rte Naclit). XIV. (mednarodni): Sgambacl, Elgar, Grieg in XV. (irancoski): Franck, d’lndy, Ravel. Iz programov je razvidna ogromna vsestranost kvartetovega delovanja. Noben stil jim ni tuj, tudi ga ne čehizi-rajo. intuitivno pojmovanje najrazličnejših časovnih in narodnih slogov tvori umetniško potezo kvarteta, ki je bila v nemajhni meri vzrok, da simpatizira danes ž njimi ves kulturni svet. Kljub temu pa so ostali povsodi Celd — pevci na sVojih instrmentih in temperamentni manifestantje živega ritma. Prvega njihovega jubilejnega koncerta se je udeležil tudi Masaryk. Sredi svoje slave češki kvartet nikdar ni pozabil, katere gore list je. Kakor že ime kaže. Vsikdar in povsod 9e je zavedal svojega poslanstva kot kulturni propagator in miner neznanega ali zapostavljenega in preziranega naroda. V veliki meri so ti štirje tihi delavci pripomogli k današnjemu svelovnemu sijaju češkega imena. Bog ve, kako bi govoril svet ob sklepanju mirovnih pogodb, da bi skrbeli Jugoslovani na trk način za naš kulturni ugled med svetom... Jubilantom kličemo tudi mi Slovenci: na mnoga ja leta! in na mnoga in skorajšna svidenja v Ljubljani! na univerzi ni niti drv niti premoga. Nema pare!! — v,;; — Samomor lekarnarja. V soboto zvečer je lekarnar Orcst Zivic, stanujoč v ulici Francesco Denza v Trstu, zavžil v lekarni Mizzan, kjer je bil zaposlen, veliko količino hudega strupa. Par trenutkov pozneje je umrl. Kaj g« je dovedlo do tega žalostnega koraka, ni znano. — Človeški plod v vagonu. V Pod« brdu so neki popotniki našli v železniškem vagonu drugega razreda človeški plod. Bil je zavit v razne časopise. Do« mneva se, da je kruta mati položjl*-svoj sad v vagon že v Trstu. Policij* marljivo zasleduje krivko, toda doslej brez uspeha. — Ogenj. V Središču ob Dravi Je dne 22. t. m. zvečer začelo goreti go* spodarsko poslopje I. Modrinjaka. — Sosednjim gasilnim društvom se je zahvaliti, da se je ogenj v toliko lokalbtL ral da so bila obvarovana bltžna poslopja. Modrinjakove hiše pa seve Ja n! bilo mogoče rešiti. Pogorela je do tal. — Šoferski kurhzum. Neki 17 letni praktikant v garaži prometnega mini* strstva v Beogradu se je brez dovoljenja peljal 22. t. m. z avtomobilom po mestu. Nesrečni avtomobilist pa je imel silno smolo. Zavozil je z avtomobilom skozi okno v neko kavarno v Balkanski ulici ter razdrobil veliko šipo. Po dolgem trudu se mu je posrečilo avto spraviti naprej, toda smola se ga je Še vedno držala. Nedaleč one kavarne Je zopet zavozil skozi vrata v manufak-turno trgovino Izaka Alkalaja, tu se Je ustavil šele pred prodajalno mizo, kjer je začudenega Izaka iz obljubljene dežele skoro zadela kap nad tem nepričakovanim obiskom. Škoda znaša nekaj stotisočakov. »Umnega« šoferja pa 90 zaprli. — Ko!ednr za Industrije©, obrtnik* ’n trgovce, z naslovom »Obrtniški koledar«, bo izšel začetkom decembra t 1. z jako bogato vsebino. Priobčimo Jo v prihodnjh dneh. Razposlal se bo po poštnem povzetju vsem naročnikom »Obrtnega vestnika« in »Trgovskega lista® ter vsem znanim industrijskim la obrtnim podjetjem. Kdor ga ne bo prejel, naj ga blagovoli naročiti pri uprav-ništvu v Ljubljani. Cena mu še ni določena, vendar ne bo prekoračila s poštnino vred, torej s povzetjem 11 dinarjev. Po Ljubljani ga bo dostavljal« upravništvo. — Ukradena perica. Perico s* ukradli neznani storilci v Charloten-burgu z nekega spomenika. Perica je seveda iz kamena, ter je kLčala ob vodnjaku. Okusi so različni! — Clemenceau pod policijskim nad« zorstvom. Ker je francoski državnik Clemenceau dobil iz Amerike mnog« | grozilnih pisem neke tajne ameriške vojne organizacije, ga je vzela polid,-| ja v svoja varstvo. — Usoda avstrijskih bankovcev. V nekaterih krajih na Češkem ovijajo prodajalci sladčic kartone za s’adčlce z avstrijskimi bankovci po 1000 kron, To delajo baje v reklamne svrhe. — Škrlatica v Vojvodini Radi iclo nevarnega širjenja Škrlatice so morali v Vojvodini zapreti vse ljudske šole do 2. decembra. Ljubljana. = Rout pri s. namestniku Ivanu Hribarju v proslavo ujedinjenja se vrfl 1. deccmbra ob sedmi url zvečer v veliki stekleni dvorani viadne pala&. Vhod pri velikih srednjih vratih oa Bleiweisovi cesti. = P.sarna centralnega volilnega odbora »Jugoslovanske zajednice se nahaja v ljubljanskem Narodnem domu, pritličje, desno. — Tam dobe zaupniki krajevnih volilnih odborov NSS in dr. Ravniharjeve skupine vsak delavnik od 4. do 7. ure popoldne vse potrebne informacije. Tam je vlagati vse vloge, zadevajoče volilne agitacije. Krajevnim odborom so v pisarni na razpolago volilne tiskovine, kakor vabila za shode itd. =s i. december se praznuje kot državni praznik ujedinjenja troimenega naroda Srbov, Hrvatov in SlovenccV v eno enotno državo pod žezlom Jlna-stije Karadjordjevičev. V ta namen se daruje ta dan ob 10. url v tukajšnji stolnici sv. Nikolaja slovesno cerkveno opravilo z zahvalno pesmijo in z državno himno. V pravoslavni kapeli se vrši služba božja ob 9ih. v evangeljski cerkvi pa ob 10. url. Na šolah se ne vrši pouk, v državnih in drugih javnih obratih in uradih kakor tudi v zasebnih obratih delo počiva. Vsi državni uradi In javna oblastva naj razobesijo na svojih poslopjih državne zastave. Tudi zasebniki se pozivajo, da okrade svoje hiše z državnimi in naroJn rri zastavami. — Pokrajinski namestnik: Ivan Hribar, I. r. s=s Ustanovitev društva za povzdtt-go mesta Ljubljano. V ponedeljek, dne 27. .t m. je sklicala Zveza za tujski promet v Sloveniji po svojem predscdnU ku ministru Ivanu Hribarju v zboro-valnico mestne hiše v Ljubljani posvetovanje za ustanovitev »Društva m povzdigo mesti Ljubljani«. Vabilu n je odzvalo mnogo udeležencev, tako da je bila dvorana nabito polna. Po pozdravnih besedah ministra Ivana Hribarja je razložil glavni tajnik tujsko-prometne zveze vladni svetnik dr. An-drejka naloge in cilje novega društva. Govornik ,ie apeliral na ljubezen Ljubljančanov do svojega rodnega mesta in na ponosni meščanski čut, ki se kaže že dosedaj v stremljenju povzdigniti to lepo mesto do največje mednarodne veljave, ki mu po vsej pravici gre. Ustanovil se je posebni pripravljalni odbor, 20 gospodov, med katerimi 10 zastopniki hišnih posestnikov, umetniških organizacij, vrtnarske stroke, Zdravnikov, oddelka za socijalno politiko itd., kateri ima nalogo, v najkrajšem času izdelati pravila, ter jih predložiti pokrajinski upravi. Veliko zanimanje, ki ga je zbudila misel, ustanoviti to društvo, med vsemi sloji ljubljanskega prebivalstva je porok, da se bode društvo razvijalo in vdejstvovalo kot odločujoč faktor za pozdigo našega mesta. =» Napad in rop. Pretečeno soboto zvečer je neki, doslej še neznan lopov na cesti za Kolinsko tovarno napadel nekega zidarskega pomočnika. Najprej ga je z neko topo stvarjo udaril tako močno po glavi, da je napadeni padel In se onesvestil, nato pa mu je pobral ves denar v znesku več tisoč kron. Pomočnika so kmalu nato našli mimoidoči in ga spravili na stanovanje, kjer ze še vedno nahaja v nezavesti O napadalcu ni sledu. *= Umrla je na Gosposvetski cesti Stev. 13, gdč. Minka Strehovc v 20. letu starosti. Pogreb se vrši danes pop. ob 2. uri. Naj počiva v miru! «= Tedenski zdravstveni izkaz. Od 19. do 25. t. m. je bilo v Ljubljani rojenih 24, umrlih 15, med temi 2 tujca. Vzrok smrti: 1 jetika, 1 pljučnica, 1 da-vica, 1 zastrupljenje rane, 1 možganska kap, 2 srčna hiba, 8 naravni smrtni vzroki Naznanjene nalezljive bolezni: 1 davlca, 1 Škrlatica in 2 trebušni legar. Maribor. Ustanovni občni zbcc društva stanovanjskih najemnikov v Mariboru se vrši v nedeljo dne 3. decembra L 1. v mali dvorani Kazine. Društvo v podporo revnih učencev In učenk se je ustanovilo v nedeljo v Mariboru. Namen društva je, podpirati revne učence in učenke, ki si povečini niti šolskih knjig ne morejo nabaviti. Želeti je, da vstopi v društvo čim več Slanov, da bo pomoč tem izdatnejša. Proračun mesta Maribor za leto Izkazuje 3,978.905 Din primanjkljaja. Mariborska rafinerija in kemična tovarna »Mara«, d. d., je v Celju v Pre-lernovi ulici ustanovila svojo podružni-00. Nesreča z strelnim orožjem. Radi malomarnosti pri ravnanju s strelnim orožjem je bil obsojen posestnikov sin Jernej Kapun iz Sodraže pri Slov. Bistrici na 3 mesece strogega zapora, ker Je ustrelil s puško, s katero se je igral, svojega prijatelja Marvoča, ki je kmalu nato izdihnil. Ogenj je nastal v nedeljo ob petih zjutraj v plinomeru južne železnice. Pozvani gasilci so ogenj hitro udušili. Silno korajžen je bil v nedeljo neki Alojzij Školiber. Pogumni Lojze je dal v nedeljo z glasnim razgrajanjem na Kralja Petra trgu duška svoji nevolji. Ker mu to še ni bilo dosti, je še oklofutal brez vsakega vzroka nekega 151et-nega fantiča. Junaka si bo pobližje ogledalo mariborsko sodišče. En glažček bom zvrnil, še druzga nalil... je prepeval v nedeljo Korošec Franc iz Meljske ceste toliko časa, da se ga je tako navlekel, da je pozabil, kako se piše. Ko je na Aleksandrovi cesti študiral svoje ime, se Je začela uesrečna mati zemlja tako hitro sukati okoli veselega Francelna, da mu je zmanjkalo tal in da je telebnil na tla ter se pri tem precej močno pobil na glavi. Pravično oko postave je nesrečnega Francelna privedlo razveseljeni ženi v naročje in »nadaljnje postopanje«. Tatinska zalega se je v zadnjem času zelo razpasla v Mariboru. Tako je bilo dne 20. t. m. mesarju Ant. llohne-cu ukradeno 4(300 K vredno kolo, v soboto pa pekovskemu mojstru Cernecu 5000 K vredno kolo. V nedeljo so vlomili neznani dolgoprstneži v pisarno dr. Boštijančiča ria Aleksandrovi cesti. Polomili so ključavnice vseh predalov, vendar so morali biti pravočasno pre-podeni, ker niso odnesli ničesar. 80. f. m. tvefier ob 8. uri sostuji an- sambl narodnega gledališča v Ljubljani. Vprizori se »Svatba Krečlnskega«. — V četrtek 7. decembra igrajo domači igralci Nušičevega »Običeni človek«. Simfonični koncert vojaške godbe iz Maribora pod vodstvom kapelnika g. Majera se vrši v soboto dne 2. dec. v veliki dvorani hotela »Union« v Celju. Spored koncerta je prvovrsten. Vstopnice se dobivajo v predprodaji v trafiki Kovač v Aleksandrovi ulici. Društvo lesnih trgovcev v Celju se je ustanovilo v pondeljek 27. t. m. v hotelu »Balkan«. Društvo ima posebno namen, ščititi lesno trgovino pred raznimi škodljivimi elementi, ki so se razpasli v lesnem trgovstvu. Delokrog društva obsega pol. okraje Celje. Konjice, Brežice ter sodne okraje Slovenj-gradec, Šoštanj in Rogatec. Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo mnogo lesnih trgovcev iz raznih krajev. Iz ruskega ujetništva sc je vrni! Celjan Emil Matjaž. Novo trgovino s steklarskimi izdelki otvorita v Gosposki ulici gg. Goleš in drug. Mestna hranilnica celjska je v svoji zadnji seji sklenila odstopiti upravnemu sodišču svojo veliko dvorano za glavne razprave upravnega sodišča. V prvem nadstropju mestne hranilnice pa bodo nastanjene druge pisarne upravnega sodišča. Prošnja muzejskega društva za te prostore se je morala vsled tega odkloniti. Četrto porotno zasedanje v Celju tudi odpade, kakor smo že poročali. Par slučajev se odstopi mariborski oziroma ljubljanski poroti. Miklavžev večer priredi narodna Čitalnica v Celju v torek 5. decembra ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Nar. doma. — Po končanem nastopu Miklavža prosta zabava. Vsled ovadbe, da so pekli premajhne žemlje, so se pred okrajnim sodiščem v Celju zagovarjali te dni celjski peki, ki pa so bili, razun enega, vsi oproščeni. Obsojeni je dobil teden dni zapora ter mora plačati 1000 Din globe. O zadevi pekov smo svoječasno poročali. CelJe. Mestno gledališče v Ceiju. Danes v sredo 29. t. m gostuje ansambl mariborskega narodnega gledališča z Gogoljevim »Revizorjem«. Predstava se vrši ob pol 8. url zvečer. — V četrtek Gledališče in glasba. Drama. November, 29. sreda: Idijot. Izven. November, 30. četrtek: Zaprto. December, 1. petek: Hlapci. Izven. December, 2. sobota: Jack Straw. Delavska predstava. Izven. December, 3. nedelja: ob 3. popoludne Krojaček-junaček. Izven, ob 8. zvečer: Idijot. Izven. December, 4. ponedeljek: Ploha. Red B. Opera. November, 29. sreda: Zaprto. November, 30. četrtek. Gorenjski slavček. Izven. December, 1. petek: Gorenjski slavček. Red D. December, 2. sobota: Carmen. Red C. December, 3. nedelja: Gorenjski slavček. Izven. December, 4. ponedeljek: Zaprto. Koncert g. Julija Betetta. Na koncertu, ki se vrši v pondeljek 4. decembra t. 1. v Filharmonični dvorani ob 8. uri zvečer in katerega Izvaja operni pevec g. Julij Betetto s sodelovanjem ge. Dane Golia-Koblerjeve se izvajajo sledeče točke: 1. a) R. Strauss: Jutri; b) Noč; c) L. M. Škerjanc: Fragment de la »Chanson violette«. 2. V. Novak: Morje, iz cikla »Pan«. 3. E. W. Kern-gold: Pesem Pierota iz opere »Mrtvo mesto«. 4. a) L. M. Škerjanc: Slovo od prijatelja; b) Samotno pirovanje pomladnega dne. 5. Liszt: Balada v h-molu. 6. a) J. Brahms: V gozdni samoti; b) Na grobišču; c) Pelix Wein-garten: Ljubezni pir. — Vstopnice za ta koncert in za koncert »Zveze pevskih zborov« dne 1. decembra v korist »Udruženja Jugoslov. Novinarjev« so od danes naprej v predprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu (poslopje Filharmonične družbe). Sedeži po 18, 15, 12, 10 in 8 Din, stojišča po 3 in 2 Din. Dostojevskega »idijot« v dramskem gledališču. Prihodnja noviteta v dramskem gledališču bo inscenacija Dostojevskega romana »idijota«. Prireditev za oder je delo g. Putjate, poslovenil pa jo je g. Vladimir Levstik. Za vlogo Nastasje Filipovne je povabljena na gostovanje gospa Marija Nabiotskaja, Rusinja, ki je ljubeznivo prevzela nalogo, izvesti najboljšo vlogo svojega repertoarja v slovenščini, dasiravno je potekel komaj en mesec, odkar se je pripeljala iz Rusije v Ljubljano. Naslovno vlogo Idijota (kneza Miškina) igra g. Rogoz. Ostale vloge so zasedene med drugim takole: Aglaja Ivanovna — gospa Šaričeva, generalica Jepačinova — gospa Rogozova, Darja Aleksan- drova — gospa JtivanovaParfen Ro« gožin *— g. Putjata, general Ivolgin — g. Peček, general Jepančln — g. Ter-čič, Ganja — g. Železnik, Lebedev — g. Ločnik, Ferdiščenko — g. Cesar in Točki — g. Kumar. Režijo vodi g. Putjata. Opreme je na odru le toliko, kolikor je potrebno za razumevanje kraja in časa dejanja. Premiera je v sredo dne 29. t. m. Svečana predstava v proslavo uje-dinjenja se vrši v četrtek, dne 30. t. m. v opernem gledališču. Vprizori se na novo inscenirana izvirna slovenska opera nestorja naših skladateljev Antona Foersterja »Gorenjski slavček«. Minko bo pela ga. Lovšetova kot gost, njeno' mati gčna. Sfiligojeva, plesalko Ninon ga. Lewandowska, študenta Franja g. Šimenc, učitelja petja Chanso-netta g. Levar, oskrbnika Štruklja g. Zupan, njegovega pisarja Rajdlja gosp. Bratuž, Lovra g. Debevec. V ostalih vlogah nastopijo ga. Ribičeva, gčna. Korenjakova in gg. Zorman, Drenovec ter Bekš. Režijo vodi g. Šest, dirigira g. Jeraj. Nove dekoracije je naslikal g. Skružny, nove kostume sta napravila ga. vValdsreinova in g. Dobry. Slavnostne predstave se udeleži gospod skladatelj osebno. Mnogobrojni njegovi častilci pridejo gotovo pozdravit seniorja slovenskih komponistov in uživat največje njegovo delo. K uprizoritvi »Gorenjskega slavčka«. Nestor slovenskih skladateljev praznuje letos svojo petinosemdesetletnico. Na tisoče iu tisoče je med Slovenci njegovih učencev. Bil je več kakor 40 let glasbeni vzgojitelj Slovencev v svojih posvetnih in cerkvenih skladb. Njegovi mešani zbori »Ljubica«, »Kitica«, »Z glasnim šumom s kora«, njegovi moški zbori »Samo«, »Pobratimi,ja«, njegovi samospevi in orkestralne skladbe tvorijo prve uspehe slovenske glasbe. Za glavno delo pa smatramo njegovo tri-dejansko komično opero »Gorenjski slavček«, ki se izvaja ob prazniku našega ujedinjenja in sicer v četrtek dne 30. novembra, v petek dne 1. decembra in v nedeljo dne 3. decembra 1922. Naj se v teh slavnostnih predstavah, katerim bo najbrž prisostoval tudi skladatelj sam, udeleži čim večje število njegovih učencev, prijateljev in častilcev. Opera bo popolnoma na novo inscenirana. Z veliko vnemo, uspehom in razumom vodi režijo tega dela naš priznani dramski režiser g. Osip Šest. Muzikalno naštudiral pa je opero ter jo bo dirigiral priznani dirigent orkestralnega društva Glasbene Matice in profesor konservatorija g. Karel Jeraj. is F. S. Finžgar, Iz modernega sveta. Ljubljana 1922, III. zvezek zbranih spisov. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena broš. 30, vez. 44 din. — Ozadje tega prekrasnega romana je socijalno vprašanje. Mladi in idealni zdravnik dr. Sluga se zavzema pri svojem delovanju v tovarni za delavstvo, pri čemur pride v konflikt z iz-sesevalci delavstva, uradniki in ravnateljem tovarne. Vse dejanje prepleta njegova čista ljubezen do ravnateljeve hčerke Alme, ki postane zdravnikova žena. Pripovedovanje je, kakor znano, pri vseh Pinžearjivih delih sflnst *anl« mivo in napeto tet knjigo prav toplo priporočamo. Želet! je, da tretjemu zvezku kmalu sledi nadaljni. Sbakeskeare — Othello. Prevel Oton Žepančič. 1923. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Str. 160. Cena Din 19, po pošti 125 Din več. Shakespearjeva drama Othello je pravkar izšla v vzornem prevodu Otona Zupančiča in v običajni opremi pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Prihodnji zvezek Shakespe-arjevih del prinese Komedijo zmešnjav. »Kresa« 11. številka je izšla in prinaša sledečo vsebino: Tone Seliškar: Glas 'izbičanih duš; Pravica. — Gil Blas: Tisoč in ena noč. — Ernest Tiran: Razbojnik. — Leonid Andrejev: Vrnitev. — Culkovski: Ples na Vulkanu. — Telovadba. — Vestnik »Svobode«. — Socijalni vestnik. — Književnost. — »Kres« izdaja delavska izobraževalna zveza »Svoboda« in se naroča v upravi, Ljubljana, Zidovska ulica št. 1, I. nadstr. Sokolstvo. Sokol I. Bratje - sestre! Kruta smrt nam je zopet iztrgala iz svoje srede obče priljubljenega in dragega brata Joško Turka, sod. avikult. Mlademu idealnemu članu izkažemo čast na njegovi posledn" poti v kroju. Bratje, prosim vas, udeležite se pogreba v kar največjem številu. Pogreb se vrši danes v sredo dne 29. t. m. ob 3 uri popoldne iz Vidovdanske ceste k sv. Križu. Zbirališče pol ure pred pogrebom na Taboru. Ohranite ga v bratskem spominu! Zdravo! Podstarosia. Sokolsko društvo Ljubljana II. priredi na praznik ujedinjenja dne 1. decembra 1922 ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma akademijo. Na sporedu so: telovadni nastop, predavanje, pevske in godbene točke. Vstopnina za osebo Din 10, za otroke Din 5, za člane Sokolskih društev v predprodaji pri br. Krapežu, urarju, Jurčičev trg po Din 5. Drastverae vesti. J. A. D. »Triglav« v Ljubljani. Na predvečer narodnega, praznika ujedinjenja priredi J. A. D. »Triglav« slavnostno predavanje ob pol 9. uri zvečer na verandi gostilne Tišler (nasproti Akad. kolegija); predava tov. fil. Fr. Baš: O postanku Jugoslavije. Po predavanju se vrši razgovor o vseslovanskem kongresu akademikov, ki se vrši meseca decembra t. 1. v Pragi. Udeležba na predavanju je obvezna za vse člane. — Kulturni odsek. Na občnem zboru »Kluba ljubiteljev športnih (nelovskih) psov«, ki se je vršil dne 9. t. m. se je sestavil klubov odbor s predsednikom g. Ivan Skuškom na čelu. Klub je stopil v stik z inozemskimi društvi iste smeri, da si na ta način zagotovi mednarodno priznanje vpisov v rodovnik. Interesenti se najvljudneje vabijo k pristopu. Članarina znaša letnih 25 Din, ustanovnlna pa 250 Din. Prijave sprejema imenovani klub na naslov: Klub ljubiteljev športnih (nelovskih) psov, Ljubljana, Poljanska cesta št. 59. Odbor K. L. SP. P. Pntanok Odprto pismo stanovanjski * v«J*» Razno časopisje p.inafa *adni* poročila, ki opisujejo stanovanjsko ana^ hiio, ki je zavladala zadnji čas v Celju, ilustracijo te anarhije naj služi naveo slučaj, ki jasno kaže, da se taka sta“®v^ ska anarhija v Celju vzgaja od * stanovanjska oblast v Ceiju podpira o taše. (ločim pusU prošnje raznih prosu«' iz srednjih in nižjih slojev počivati. je tudi umevno, da so bila razna stan0*?™J zadnji čas svojevoljno zasedena najvecK ravno iz vrst teh slojev. Podravnatelju n ke celjske banke n. pr. je bilo stanova#! nakazano tri mesece pred njegovo P°r0. dočlm morajo drug! prositi že tri leta P« in še po poroki ne dobe dostikrat P° leta stanovanja. Moj sin Josip je Iti * preje, predno se je poročil, prosil * novanje. Nakazano mu je bilo doslej »ti krat in tudi nakazilo štirikrat preklican® korist neke tujke in milijonarja Hla<“D Posrečilo se mu je sedaj najti stanova« • Ker je čez eno leto stanoval v hotelu ker vse prošnje niso nič pomagale se j* poslužil tudi on pravice in se je svoievoj>“" vselil v tisto stanovanje. Takih samovolj vselitev se jc v Celju doslej izvršilo že med njimi tudi ona mojega sina, za k®1* rega je vložil prošnjo, ker bi se bil v stanovanjc drugače vselil kdo drugi. Mojega sina sc hoče sedaj na V* način s silo izbrati iz stanovanja, katero I* nakazano sodnemu uradniku g. Zorkotu. *" Gosp. Zorkotu je bilo tudi že nakazano & novanje milijonarja Hladina. To nakazilo 1 bilo pa sistirauo v korist milijonarja, k*4*" lahko ostane brez nadaljnega v stanova«1'' katero mu ugaja, dočim ran stanovanj® lastni hiši ni ugajalo. Zopet slučaj, ki dok®* /uje, da stanovanjska oblast ščiti bogata** Takih slučajev bi lahko navedli še več. Moj sin je od teh skrbi postal že P®' polnoma živčno bolan In sedaj se ga ho še deložirati, ker ni bogataš, dočlm »e b0“ gataše, ki so tudi v par slučajih na ta čin bolj neupravičeno kot moj slu /ase«1 stanovanja, pusti mirno v istih. Pripominjam še končno, da sem m® sinove vzgojil v narodnem duhu in so Štiri* bili od svojih mladostnih let vedno v sok«* skih In narodnih vrstah. Tudi cela m®1* rodbina je bila vedno v narodnih vrst® Celjanov. . Sedaj pa se hoče napram mojemu — domačinu nasilno postopati, dočim ** ščiti bogataše, med njimi tudi tujce, ki ®a' nes udarjajo na narodno struno, prejš«* leta pa so bili zagrizeni naši narodni sprotnlki. Iz pisma pa tudi naj sledi, da S« stanovanjska anarhija v Cetju vžgala ® zgoraj. Celje, 26. novembra 1922. Josip Zabukovšek, krojaški mojster v Celi« *) Za ta sestavek odgovarja urednStVO v okviru zakona. _ Znižane cene pri I. SIJI M L LJUBLJANA, Mestni trg Stev. I* Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem nad vse tužno vest o nenadni izgubi našega najdražjega, predobrega nad vsa ljubgljenega sina, brata, svaka in strica, gospoda joie Turka sodnega avskultanta katerega nam je kruta usoda po nesrečnem padcu v Kamniških planinah v nedeljo iztrgala iz naše srede. Truplo pokojnega se prepelje v Ljubjano, Vidovdanska cesta 2, odkoder se vrši pogreb v sredo, dne 29. novembra ob 3. uri popoldne v grobnico na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani* dne 28. novembra 1922. žalujoči rodbini Turk - Relcher. i končat LI. v Ji gr'>-'--rwS / Razne vesi. * Gutcnbergova blbrja na prodaj. Sedanji težki časi dovedli so razne znan-•tvene in kulturne institucije v denarna teŽkoče. Govori se. da je svetovno-*nani književni muzej v Leipzigu, ki je *dini svoje vrste na celem svetu, prišel V težko krizo, vsled česar se je sklenilo, da se proda slavna Outenhergova biblija, da se tako omogoči muzeju na-daljnl obstanek. Amsterdamski Riiks-muzej je za biblijo ponudil 10 milijonov ttiark. Med tem pa je istodobno intervenirala saška vlada, ki hoče na vsak ®ačin. da ta unikum ostane v Nemčiji, kjer naj narod čuva to izredno redkost. * Ločitev zakona in ureditev stanovanja. Z ozirom na splošno pomanjkanje stanovanj v mnogih slučajih ni mo-toče izvesti ločitev zakona tako, da bi ločena zakonca živela vsak v svojem •tanovanju. To velja zlasti za večja me-*ta. Pn tak slučaj je bil v Berlinu. So-i!5če je izvedlo ločitev zakona vsled Bloževe krivde, toda nobenemu izmed Bjih ni moglo nakazati stanovanja, ker ta ni imelo. Zato je sodišče določilo tako: Ta in ta dan ima pravico do so- be, kopalnice Itd., mol. druge določene dneve pa žena. No, to Je pač neke vrste salamenska sodba, ki bo prejkone dovedla do novih tožb. * Novi budimpeštanski krvnik. Svoj čas srno že poročali, kako se je za mesto budimpeštanskega krvnika oglasilo zelo mnogo prosilcev, po večini mesarjev. Mestno državno odvetništvo je končno poverilo to »čast« Ivanu Raczu, bivšemu tramvajskemu uslužbencu. Novi krvnik je star 24 let ter je služil v vojni pri večih krvnikih, končno pa je ta posel že sam upravljal. Pozneje se je bavil s prevažaniem mrtvecev. Na temelju teh preizkušenj, misli državno odvetništvo, da je Racz izmed vseh prosilcev najbolj sposoben izvrševati žalostni posel krvnika. * Z vltrjolom na profesorja. Na rimskem tehničnem institutu »Leonardo da Vinci« se je te dni dogodil čuden napad .Ko je profesor Cardona stopil v tehnično poslopje, prišel mu je naproti neki študent, izvlekel iz žepa steklenico vitrijola, izlil tekočino profesorju v obraz in zbežal. Profesor je tako opečen oo obrazu, da bo preteklo mnogo Sasa, da se bo izleEll. Sumi se, da je bil to najbrže političen atentat. * Hvletdoslavov muzej. Cehoslova* Ška vlada je sklenila, da se rodna hiša slovešl' "K3 pesnika Hviezdoslava v Dolnjem Kubinu pretvori v muzej. S tozadevno preureditvijo se prične v najkrajšem času. * Princ Lippe okraden. Iz palače piinca Lippe je ukraden zlati ovratiii nakit, ki reprezentira veliko vrednost. Nakit ima podobo zmije. Glava je ru-deče emajlirana ter okrašena s smaragdi in briljanti. Poleg tega je ukradena tudi srebrna škatulja za cigarete z grbom. Policija išče uzmoviča, toda doslej je bil ves njej trud zaman. * Koliko ljudi se rodi na morju. V prošlem letu je bilo na angleških paro-brodih rojenih 273 otrok, leto preje 276, a leta 1919 samo 151. Otroci so pripadniki one države, pod katere zastavo plove parobrod. Rojstvo vpisuie kapitan, pozneje pa se protokolira v matici mesta, iz katerega je parodbrod odplul. * Možitev in dekliško Ime. V Združenih državah Severne Amerike se je osnovala liga, ki stremi za tem, da te omoZenim ženam ohrani njihovo dskll-iko ime. Američanke trdijo, da Je za« menjava dekliškega imena z moževim, ne le nedostojna, nego tudi materijal-no škodljiva. Deklici se posreči — tako utemeljuje svoje stremljenje — z vspe. šnim delom pridobiti ime in spoštovanje svojemu imenu. Pa pride mož in s svojim imenom izbriše njeno. To je po njihovem mnenju več kot krivično. Na čelu tega gibanja steji pesnica Blanke Colerich, poročena z gledal skim igralcem Johnom Baerimorem. Časopisi poročajo, da šteje liga tudi več moških članov. Na vsak način bi ta ideja, ako bi se uresničila in bi postala popularna, znatno vplivala na družinsko življenje. * Policja pretepla aretiranca do smrti. Policija v Tangermunden je aretirala pijanega brodarja Friedricha Gar-za in ga tako pretepla, da je drugi dan umrl. Vsled tega je bil policijski šef takoj odpuščen iz službe. * Najmiaišl In najs^arejši samomorilec. V Ameriki je bilo prošlega leta 20.000 samomorov. Pri tem je zanimi- vo. da so zastopan! v«! sloji In vsa do* be. NaJstarclSi samomorilec J« star ste, nalmlajSl pa pet let. * Tatovi v cesarskem dvorcu. V cesarski dvorec Friedrichsho! pri Kron-bergu so vdrli tatovi in odnesli razne srebrnine v vrednosti 100 milijonov mark. Enega izmed tatov so že ujeli. * Varšavski Landru. V Varšavi so aretirali nekega delavca Franjo Balasa, ki je v enem samem tednu umoril šest žensk, njihova trupla pa razmetal po polju izven Varšave. Aretacija tega novega Landruja je vzbudila po celi Varšavi silno razburjenje in ljudstvo Je hotelo zločinca linčati, kar pa je polip cija s silo preprečila. * Šakal v dunajskih ulicah. Več pa* san tov, ki so v poznih nočnih urah hodili po dunajskih ulicah, je ugriznila ne-ka besna žival, za katero precej časa niso vedeli, v katero vrsto živali pripada. Končno so jo pa le ujeli in tedaj se je ugotovilo, da je to divji šakal, id je pri neki ugodni priliki pobegnil is kakega cirkusa. Lastnik šakala se seveda ni prijavil. TaiinsSueni morilec deklič. (Nadaljevanje.) »Poslednja noč — skoro bi me bila ugonobila. Se vedno tfdlm zasledujoče me pse. še vedno slišim zmagoslavne krike Preganjalcev, ko so mislili, da me že imajo v svojih rokah. Hahaha, prekmalu so se veselili in Aliče Makenzie je padla kot trtev mojega maščevanja.« Viljem Je zastrmel skozi okno v jutranjo meglo. »Dobro je, da nisem nikdar v plašču nos'1 česa s seboj. Ničesar — prav ničesar nimajo v svojih rokah, kot oni borni kos obleke, ki me nikakor ne more izdati. Sedaj imajo vsaj nekaj od strašnega Jaka v svojih rokah — no pa vendar bol.ie plašč, kot pa gospodar. Naj jim bo v tolažbo. Bil pa je že zadnji 6as. dam se se lahko spustil po bregu v reko. Že sem mislil tam, da sem bgublien, toda tajinstvena sila, ki čuje nad menoj V mojih temnih urah, me je tudi to pot rešila iz rabeljskih rok.« Mladi mož se je naenkrat obrnil proti vratom. Zdelo se »m je, da sliši v predsobi lahne korake. Hotel je stopiti k vratom — nejevoljen nad motenjem — ko so se letž odprla in je tkozi nje vstopila — Eten. »Elen — ti?« je vskliknil ves vzradoščen in hotel pohiteti k nji. Toda presenečen je obstal. Iz bledeea, ljubezniivecra obrazka so gledale modre oči skoro sovražno nanj. Neskončno grenka poteza se je črtala Okoli nežnih ust in odbijajoče je stegnila devojka roke prati Ujemu. »Niti koraka naprej. Viljem!« Je strastno zaklicala. »Ne dotakni se me! Prihajam k tebi, da se pogovoriva o stvari, ki IDe je za vedno oropala mojega duševnega miru.« Viljem je nehote povesil oči. Sedaj se je spomnil, da je Elen videla slike bujnih krasotic in bil je pripravljen na majhen vi- harček s strani ljubljenega dekleta. Hitro ji je ponudil stol. toda Elen je s ponosno gesto odbila to pozornost. * Viljem — ti si me prevarali« je dejala potem resno in svečano »Toda Elen, kaj vendar misliš?« »Ne govori vendar tako! Jaz sem bila vendar le igračka v tvojih rokah — ena izmed mnogih, s katerimi si si preganj il svoj dolgčas. Ono malo časa, kar si se nahajal doma, si mi ljubezen le — predstiral.« »Elen!« je bolestno vzkliknil Viljem. Stresla se je pri zvoku ljubljenega glasu, potem pa Je enkrat zbrala vso svojo voljo. »Skrinjica v tvoji pisalni mizi katero sem slučajno našlr., mi je dokazala, da me varaš. Bila je zame neskončno grenka ura, ko sem videla pred seboj dokaze tvoje nezvestobe. Sedaj sem nremagala svojo bolest!« Mladi mož je silno pobledel. »Elen. kaj hočeš storiti?* »To, kar moram. Viljem. Pozabiti hočem na — vjtrpllco!« Kot, da ga je kdo opilil z bičem po obrazu ie skočil se ? ■: Viljem pokonci. Toda tudi Elen je preveč zaunala svojim močem. Komaj je spregovorila zadnje besede, je bridko zaihtc’i. ViHemove rči so radostno zableščale. »Elen — ljubljenka!« je iskreno dejal. »Ti si edina moja resnična ljubezen, priseeam ti!« »Prisegaš?« je grenko odvrnilo dekle. »Viliem. kHikerim si že prisegel, kar si meni, neizkušeni in nič hudega sluteči, enkrat obljubil?« »To so bila dekleta In žene. mimo katerih sem šel, ne da bi se še enkrat ozrl za njimi in katere sem v?el pač. ker so <;e mi takorekoč vrele na vrat. Ljubil nisem nobene med njim;!* »Ti ne ljubiš niti mene!« je strastno In zardela od sramu dejalo dekle. »Tudi jaz sem ena onih, ki so se ti prevarane od tvojih sladkih besed vrgle v naročje in bile pozneje prevaran® kakor jaz.« »Elen, ljuba Elen — ne teh strašnih besed! Ti me mučiš na smrt!« »Vse je sama prevara!« Je zaničljivo dejala Elen, toda v nienem glasu je zvenela globoka bolečina, katero je dekle no« silo v srcu. »Ti imaš le v toliko prav, Elen, ker govori ves videz prat! meni,« je mirno dejal Viljem. »Ti veš. da sem strastne nara/e. Toda kljub temu ljubim samo Tebe, samo tebe Elen in nikdar So nisem občutil ljubezni do kake druee ženske!« »Jaz imam dokaze!« je rekla Elen mrzlo. »Ali sl marl poizvedoval za menoj, ko se včeraj zvpčer nisem vrnila domov«? »Bila si pri svojih prijateljicah, kajneda?* je vpraSidi Viljem. »Ne, tamkaj me ni bilo!« Viljem se je zdrznil. »Kaj naj pomeni to? Elen novej. kje si bila!« »Tega ti ne bom nikdar izdala. Ti nimaš več pravice, da bi ti zaupala svoje tajnosti!« In vendar ie bila samo Kubezen, ki ie zdrževala Elen, da ni novedala popolne resnice. Poznala Je Viljemovo naglo jezo In bala se je. da bi k^k spopad med njim in baronom ne Imel Ml Viljema zlih posledic. > Mladi mnž pa nikakor ni bil zadovotien z odgovorom. Hitro je stopil proti umikajoči se devoiki. Žila ra čelu se mu !o nanela. kot da ima vsak trenotek počiti, toda Elen ni pobesita oči pred njim. Takoj je zopet postal miren, ker kakor blisk ga Je razsvet« Ijila misel: »Tako lahko ploda samo nedolžnost. Elen me hoče samo mučiti, toda jaz ji kljub temu vidim v srce.« (Dalje prih.) f MALI OGLASI PRODAJA: Darilni aparat kompie- J®. Z vso pripravo In praz-*» Steklenica za kisik vse T dobrem stanu Alojz Kor- ffe. klepar Cerknica pri Rakeku. 881 ziček na vzme+iii. Os>ledn se vrl Anton PetkovSek Vov. mojster Logatec. 870 "eni. — KttbiS. Maribor, Vetrinjska ulica 7. 872 GOSPODIČNA notarska uradnica Zeli premenitl s'u-žbo. spreime tudi meS'o bli- <*ainlčarke ali kal slanega. Ponudbe prosi pod »Zan^s-Hiva« na upravo lista. 808 Presnova lil. 1. Istotam se snrejme tudi urarski vaie-nec. 866 v popravilo punčke in fgra-če. ‘ 880 HlSO 7. VRTOM Itd. ob slavni cesti. 20 minut od postale Litiia. relo pripravna za obrtnika Stanovanje tako! nq razpolago. Cena 23.000 dinariev. Ponudbe je poslati na Franc Lansrer, Radeče nri Zidanem mostu. 878 SLUŽBE: POTNIKA, dobro vpelia-tieea v cnlanterilski stroki snrejme veletrgovina. Ponudbe pod >Ouma«. na fnončno družbo Aloma Como 1 .luM'ana, Kongresni trg 3.. 1. nad. 876 SOBO iSčern za dva gospoda. mpblovano ali Se rale nemeblovano. Cen'ene oonudbe pod Šifro »Cena oos+ran Hugo-Auto d. z o. z* v Uubllenl. S L O V E N S K A B A N K A Delniška glavnica: K 30 000.000—. Rezerva: nad K 6,000.000’—. Obrestuje vloge po najvišji obrestni meri. Izvršuje vse banCne posle zelo ugodno. Centrala: V lastni palači Ljubljana, Stritarjeva ulica 9. Podružnice: Novi Sad, Ljutomer, Dolnja Lendava, Maribor. Ekspozitura: Vrhnika. Že dolgo obstoječa TRGOVINA s špecerijskim in kolonialnim blagom ter deželnimi pridelki z lepim lokalom v eni najprometnejših ulic v Mariboru je z vso zalogo in inventariem proti takojšnjemu prevzemu ========== na orodaf. .'"■* Vprašania na Realitetno pisarno ..Raoid", Maribor, Gosposka ulica. Beležni koledar. Umetniški atelije VIS je izdelal beležni koledar za 1.1923 z originalno sliko T. Kralj-a. V razprodaji je na drobno in debelo v knjigarni Nove Založbe v Ljubljani. Cena komadu Dta17*- po poiti Din 18'50- rESEEEr vsaki čas po najnižjih cenah pri Izvoz divjačine In perutnino ČRKOUEC, lHedjimurje flupslatija). Brzojavi: Vajda, Čakovec. — Teief. 59. Slavensko- amerikansko frgovacko dioničko društvo u Zagrebu Poziv na supskripciju! Odobodjenjem i ujedinjenjem našeg troimenog naroda zauzeli smo i u svjetskom trgovačkom prometu uvaženo mjesto, te stoji jedino do naših sposobnosti, da to mjesto dostojno ispunimo. Kako pako unatoc nesretno po nas riješenog jadranskog pitanja za-uzimamo veliki dio istočne obale Jadrana, upučuje nas več zemljopisna karta, gdje moramo u našoj državi stvoriti emporije našeg budučeg trgovačkog razvoja, da zaigramo doličnu ulogu i u svjetskom prometu izmjene dobara. Pnje velikog svjetskog rata bile su na J*adranu napose 2 (dvije) velike luke. Trst i Riieka, koje su koncentrirale u sebi svu pomorsku trgovinu naseg Slavenskog Juga, te su ugledne naše domače tvrdke na tim tržištima stekle sebi svojim čestitim i marljivim radom svjetski glas. Znademo, da je sva kolonijalna trgovina prolazila preko ov ih luka, te oživliavala i trgovački promet ostalih hrvatskih i dalmatinskih manjih luka. Na taj način zadobila su ta dva velika lučka grada zamašnu ulogu i na cijelu kontinentalnu trgovinu našeg Slavenskog Juga, pa je naš protivnik dobro znao, da odcjep-ljenjem onih luka od naše"- živog tijela, a u pomanjkanju novih podesnih centara na Jadranu, osigura sebi zamašni upliv na žilu kucavicu svakog pomorskog naroda, na njegovu pomorsku trgovinu i tako sebi ekonomski podjarmi mladu demokratsku državu, koja se diže na suprotnoj strani po-nosnog Jadrana. Sigurno je, da bi ova osnova i uspjela, da nije pobudom nekoliko odanih i 2a narodnu stvar zaslužnih sinova našeg naroda iz Južne Amerike i gordog branioca Slavenskog Jadrana Dubrovnika, te Splita i ostale Dalmacije došlo do projekta, da se osnuje jedno veliko trgovačko dioničko društvo, koje če pod vidom gore istaknutih načela stvoriti jcdnu protutežu ambicijama naših protivnika, te paralizirati upliv pod tudjinskim jarmom stoječih gradova na Jadranu. Ne bi bili vrijedni naše narodne slobode i ekonomske samostalnosti, kada ova ideja pokretača ne bi naišla na razumijevanje i moralnu i mate-rijainu podporu svih narodnih ljudi. Proizvodi naše domovine, kojima nas je Božanska providnost obilno obdarila, te koji traže puteve na svjetsko tržište, treba da dodju rta njihova odredišta pod nepatvorenom jugoslavenskom etiketom, te cijelom kulturnom inozemstvu dati dokaze naše trgovačke spreme ! vještine, kao i vrsnoče domačih produkata. Ne smije se više dogoditi, da proizvodi naše bogate Jugoslavije, kao drvo, cement, duhan, šljive i t. d. dolaze na svjetska tržišta posredstvom tudjinskih prekupaca, koji se obogačuju na račun naše neupučenosti, da nam se onda još i narugaju, te žuljevima našeg naroda slečeno bogatstvo upo-trijebe za podupiranje političkih aspiracija, koje idu za našim posvemašnjim podjarmljenjem. Niže potpisani osnivaju u tu svrhu trgovačko društvo pod tvrtkom: SLAVENSKO-AMERIK ANSKO TRGOVAČKO DIONIČKO DRUŠTVO sa osnovnim kapitalom od K 50.000.000'— (Din 12,500.000'—) razdijeljenim u 125.000 komada dionica od K 400'— (Din 100*—) nominalne vrijednosti, od ltojih izlažu za sada javnoj supskrlpciji K 20,000.000'— (Din 5,000.000'—) t. j. 50.000 komada dionica, dočim se rok, tečaj i način emisije ostatka od 75.000 komada dionica sa K 30,000.000*— (Din 7,500.000'—) prepusta ravnateljstvu. Novo osnovano trgovačko društvo baviti če se prema razloženom: 1. Sa kupnjom i prodajom, te uvozom i izvozom zemaljskih proizvoda, kolonijalne robe i ine robe iz Jugoslavije u inozemstvo, napose na prekomorska tržišta i obratno. 2. Sa pripremom i preradbom tih produkata po potrebi i industri-jalnim putem. 3. Sa podupiranjem stvaranja uvjeta za sto izdašniji razvoj naše prekomorske trgovine, otvorenjem podružnica, agencija i zastupstva, da= Vanjem obavjesti o cjenama, transportnim i carinskim pitanjima. 4. Osnivanjem parobrod. veza sa svim važnijim prekomor. tržištima, 5. Sa svim strukama pod 1 — 4 suvislim poslovima. Za provedbu zamašne ove zadače organizirati če SLAVENSKO-AMERIKANSKO TRGOVAČKO DIONIČKO DRUŠTVO odmah nakon svog osnutka podružnice u svim važnijim trgovačkim središtima naše države, kao Beogradu, Ljubljani, Dubrovniku, Splitu, Sušaku, Bakru, Sarajevu i gdjegod se za to ukaže potreba, te odmah preči na djelotvorni rad. ; Uvjeti supskripcije su slijedeči: 1. Javnoj supskripciji prepuštenih K 20,000.000*—(Din 5,000.000'—) dioničke glavnice, odnosno 50 000 komada dionica po K 400 — (Din 100"—■) mogu se upisati i uplatiti; U JUGOSLAVIJI: kod „Slavenske Banke d. d.“ u Zagrebu, Ljubljani, Beogradu, Bjelovaru, Brodu n/S., Celju, Dubrovniku. Gornjo] Radgoni, Kranju^ Mariboru,, Murskoj SubotL Osijeku, Somboru. Sušaku, Šabcu, Šibeniku, Velikovcu, Vršcu, te njezinih ispostava u Monoštoru, Škofjoj Loki, kod „Jugoslavenske Industrijske Banke*1 u Splitu; kod „Zadružne banke* v Splitu, kod „Hrvatske Stedionice“ u Kotoru. U JUZNOJ AMERICI: kod Agencije Slavenske Banke za Argentinu u Buenos Airesu, kod 1’odagencije Slavenske Banke 2a Agrentinu, Rosano de Sta Fe (Kuča Jakas, Kokič i Ivančič), kod Jugoslavenske Banke za Chile u Valparaisu, Antotagasta, Punta Arenas, Porvenir i Natales (Chile), te kod rovjcreništva Slavenske Banke u Limi za Republiku Peru (gosp. Antun Ciurlizza), u Oruro za Republiku Bolivija (gosp. Ivan Dubravčič), u Antofagasti za Republiku Chile (gosp. Ivah Soljančič), u Valparaiso » » w (gosp. Nikola Vodnizza), u Punta Arenas» „ „ (gosp. Miroslav Scholz), u Santiagu „ „ „ (gosp. Radovan Ježič), U SJEVERNOJ AMERICI £ kod Guararity Trust Company, New-York, kod Farmers Trust & Mortgage Company, Johnstown, Pa, kod Emil Kiss, Banker Xew-York, kod Union Trust Company, Cleveland, O. kod Depo^itors Savings & Trust Company, Akron, O., * kod Farmers & Merchants National Bank, Los Angeios, CaL 2. Rok supskripcije traje od 10. novembra do 15. decembra 1922., za Južnu i Sjevernu Ameriku od 10. novembra 1922. do 15. februara 1923. 3. Prigodom upisa dionica imade svaki potpisatelj uplatiti K 450'— (Din 112*50) po dionici (K 50'— [Din 12*50] za drž. pristojbe i troškove utemeljenja, 4: O učinienim uplatama izdavaju potpisna mjesta blagajničke potvrde, koje če se naknadno izmjeniti sa izvornim dionicama društva. 5. Pravo reparticije potpisanih i uplačenih dionica, kao i saziv konstituirajuče glavne skupštine sa dnevnim redom u smislu propisa trgovačkog zakona pridržaiu si potpisani utemeljitelji. Podnisatelji h obih Amerika mosu protivriiednost potpisanih dionica doznačiti i u stranim platežnim sredstvima (čekovima na London, Pnns, ^ ew-\ orkl u ko’em če slučaju SLA VENSKA BANKA D. D. u Zagrebu vršiti razmjenu, te suvišak odobriti potpisateljirua na posebnom ban« kovnom teku^em računu, a na niihovu slobodnu razpoložbu. U Zagrebu 10. novembra 1922. Utemeljitelji ttSlavensko-Amerikanskoa trsovaOiog dienflkon društva": Slavenske Banka d. d., Zagreb. — Jugoslavenska industrijska banka d. d., Split. — Vladimir Arko, tvornica i rafinerija žešte, likera i konjaka, Zagreb. Banaz i Rusko, Dubrovnik. — Miguel Mihanovich, brodovlasnik, Buenos Aires (Argentina). — 1. Miculicich 3 drogovi, Lima (Peru). Dr. Andro Svflokos, konzul Jugoslavije, Valparaiso (Chile). — Jakas, Kokič i Ivančič, Rosario de Sta Fe (Argentina). Jugoslavenska Samska industrija d. d., Zagreb. — Zagrebačka tvornica bačava d. d., Zagreb. — Sardina d.