r
H X
i
Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah
Velja za vse leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
n
GLAS
v
Ust_ slovenskih .delavcev v Ameriki*
The largest Slovenian Daily in the United States«
Issued every day except Sundays and legal Holidays; 75,000 Readers.
TELEFON: CHelsea 3—3S7S
Entered as Second Clsss Matter, September 21, 1903, st the Post Office st New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3, 1879
TELEFON: CHelsea S—58*71
NO. 82. — ŠTEV. 82.
NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 8, 1931. — SREDA, 8. APRILA 1931
VOLUME	— LETNIK XXXIX,
ARMADA BO SKUŠALA ZAVOJEYATI MADEIRO
NEMIR RADI RASKOBOVE POSLANICE
Jug: hoče potlačiti prohi-bicijski problem. — Republikanec Ayres iz Kansasa je mnenja, da bo narodni komitej demokratov odobril stališče Raskoba.
WASHINGTON, D. C., 7. Ciprlla. Spor v demokratskem taborišču je L znova, vzplamtel, ko je Raskob, predsednik narodnega komiteja, naprosil v okrožnici člane koenisiije, naj zavzamejo svoje^otvišče glede modificiran j a 18. amendmenta.
Cela vrsta članoy je takoj zavzela steiHače, mj se ne podredi gx>-apocLuirskih vprašanj prohibiciji. Izjavili so, da bodo nadaljevali s 3vc<jo kampanjo iter preprečili sprejem Raakobzve platforme.
Senator Hull, iz Tennesseega je rekel:
— Gospodarski problemi morajo Sati na prvem mestu v programu. Pismo Raskoba je dvomljiv poskus, da se napravi prohSbicljsko vprašanje za eniD prvih vprašanj.
Kar pravi Raskob v svojem pismu glede problemov, se zdi človeku neresnično.
Nezaposlenost, depresija, carinska vprašanja in deficit v zakladnici morajo najti isto vpoštevanje v programu kot prcthib':icija.
PREDN0 SE BO VOJAŠTVO IZKRCALO, BODO KROŽILI LETALCI NAD FUNCHAL0M
Nadalje čete so na poti proti otoku, na katerem je izbruhnila vstaja. — Angleška križarka je od-plula proti Madeiri. — Ameriška, parobrodna služba se neovirano vrši. — Vojaška junta je izdala manifest, v katerem pravi, da so bile z dovoljenjem prebivalstva mobilizirane rezerve,
' LIZBONA, Portugalska, 7. aprila. — Dasi je vlada sklenila mirnim potom zatreti vstajo na otoku Madeiri, bo najbrž prišlo do velikega prelivanja krvi. Ce ne bo šlo zlepa, bo šlo pač zgrda, in vlada je pripravljena na vse slučaje.
Predno je od odplula transportna ladja "Pedro Gomez" so nastale razne tehnične težkoče in od-plutje se je za več ur zakasnilo. Ladja je šele proti večeru odrinila od brega. Na nji se nahaja šeststo vojakov.
Spremlja jo kanonski čoln "Zaire* . Jutri bo odplul transportni parnik "Jubango".— Na njem bodo štirje aeroplani in 2. artilerijski polk.
V četrtek bo odplul transportni parnik "Lima" z nadaljnimi ojačenji proti Funchalu.
Pred odplutjem "Pedro Gomez-a" se je podal na krov predsednik Carmona ter pozival vojake, naj zastavijo vse za čast domovine.
Predno se bo vojaštvo izkrcalo, bodo krožili nad Funchalom portugalski aeroplani, iz katerih bodo metali piloti letake s pozivom, naj se vstaši prostovoljno udajo, češ, da se v tem slučaju ne bo nikomur nič žalega zgodilo.
Zaenkrat je zelo dvomljivo, da bi imel poziv kaj uspeha.
Vlada je danes odločno dementirala vesti, da se je vstaja razširila tudi na Azorsko otočje.
Vse brzojavke, ki odhajajo s Portugalske na Ma-deiro, oziroma nasprotno, so podvržene najstrožji cenzuri.
GIBRALTAR, 7. aprila. — Danes je odplula proti Funchalu angleška bojna ladja "London .
Angleška admiraliteta izjavlja, da je bila križarka "London" zato poslana proti Madeiri, da bo ščitila interese tamošnjih državljanov. Kot poročan no, je na Madeiri velika angleška kolonija.
NEW YORK, N. Y., 7. aprila. — Sovražnosti, ki bodo izbruhnile med vstaši v Funchalu in portugalskimi ekspedicijskimi četami, ne bodo ovirale voznega reda parnikov, ki so odpluli iz New Yorka proti raznim evropskim pristaniščem. Uradniki Fabre črte, edine družbe, koje parniki plujejo redno med New Yorkom in Funchalom, so izjavili, da bo odplul iz New Yorka dne 23. aprila parnik "Sinaia" ter bo dospel dne 3. maja v Funchal.
Ako bi na Madeiri izbruhnili resni nemiri, par^ nik ne bo skušal pristati v Funchalu. Končno ocflo- **	v Ameriko, da obišče
„.. i	-vi	i	j ' */i -n	deželo, ki je bila prva, ki se je o-
citev bo pa prišla iz glavnega urada v Marseilles.
Tukajšnje turistovske agenture pravijo, da se bo vršil prihodnji izlet ameriških turistov na Madeiro šele jeseni.
FUNCHAL, Madeira, 7. aprila. — Vojaška junta, ki je strmoglavila portugalsko vojaško administracijo, je izdala javen poziv za takojšnje ustanov-1 i jen je ustavne vlade.
Manifest pravi, da so bile rezerve mobilizirane z dovoljenem prebivalstva in da bodo branile revolucionarno gibanje proti vsem vmešavanjem liz-bonske vlade.
Da si zagotove vstaši hrano in druge potrebščine, so zaplenili tri portugalske ladje.
Vstaši zahtevajo, da se ne sme nikogar poslati v pregnanstvo, ne da bi se proti njemu vršila sodnij-ska obravnava; odpravo denzure ter skorajšnji razpis splošnih volitev.
General Sousa Diaz je prevzel governerski urad. Med vstaskimi voditelji je cela vrsta armadnih častnikov, ki so se borili tekom svetovne vojne na strani Zaveznikov.....
A. J. ČERMAK IZVOLJEN ZA ŽUPANA
Pri županskih volitvah v Chicagu je bil dosedanji župan Thompson poražen z dvestotisoč glasovi.
STAROSTNE
PENZIJE
———~~~--~—-—-———————— «
V petnajstih ameriških državah je že uveljavljeno starostno zavarovanje. —1 Narodna konferenca v New Yorku.
WASHINGTON, D. C., 7. aprila. Gibam je za starostno zavarovanje je dobilo mogočen napreddk v tekočem letu. Ameriška zveza za starostno zavarovanje je priobčila poročilo, iz kateregi je razvidino, da 15 drž?.-v uvedlo starostne .pen-Marsa meseca je uvedla dr-
CHICAGO, 111., 7. aprila. — Pri žtfpainskih. volitvah v Chicago je zmagal demokrat Anton J. Čermak.
Njpgov nasprotnik je bil republikanec William Hale Thomscm, pod kajega ur.:d)jvanjem se je mesto 'z]ie
zaloteno proslavila z umori, napa- žava West Virgin! j a postavo za sta-di in drugimi zločini.	| roJ .no zaivarov.anje in Oregon je
Dosedaj ni še noben kandidat imenoval k:cnisijo, ki se bo ipečaln zmagal s ta&o večino kot Čermak. (s te,m vprašanjem.
Ddbil ije najmanj dvtttbtisoč j Za &otovo ^ pričakuje od države glasov več kot pa njegov nasprot-jNew Jersey, da bo že v tem zase-
POLET IZ
ANGLIJE V __ CAPETOWN
Nov rekordni čas je bil ustanovljen za polet na velike razdalje. — Nobenega sledu o izgino-lem avstralskem letalcu. Truplo italijanskega letalca. .
WAFD STRANKA PROTI VLADI
nik.
Volitve so bile mirne. Počil ni niti en s'.rel, 'dasi so pričakoivali velikih demonstracij.
Thomson je bil dwmajst let župan.
Cermak je rodom Čeh ter je bil v svojih mladih letih majner. Rojen je bil leta 1873 v Pralgi.
Republikanec Ayres iz Kansasa, is to tako suhač, pa je mnenja, <ia bo večina članov narodnega komiteja odobrila nazore Rraskoba glede prohibicijskega vprašanja. Ni še treba pozabiti, da so bili člani izvoljeni leta 192«, ko je bil kandidat stranke Alfred E. Smith.
Senattor Walsh iz Montane se ni hotel izraziti glede načrtov Raskoba.
TEMELJITIAVTOMOBILISTI
FREBPQRT, L. I., 7. aprila. — George P. Henry je s svojim avtomobilom do smrti povozil 73-letno zamorko Marthfc? Plains, Takoj je odihitel v neko garažo »ter 'telefoni-'ral policiji, kaj se je Zgodilo. Medtem je privoeil po cesti Robert Pleugner ter povozil zamonkinlu tru-
danij'u zakonodaje sprejela* tozadevno postavo.
Vpi-J^šamje starostnega zavarovanja bo predmet narodne konference, ki se bo sestala v Grind Central palači v mestu New Yorku.
ČUDOVITA SO POTA USODE
Vdova se je poročila z nemškim častnikom, ki je tekom vojne usmrtil njenega moža.
LONDON, Angli/a, 7. aprila. — Čudna so pata usode — pravi pre-plo. Misleč, tla jo je on usmrtil, je gc*vor — pa je res taiko. (tudi on telefoniral policiji.	j Vdovia angleškega avijatika se je
Ko sta se avtomobibsta vrnila na poročila z bivšim nemškim ičaistni-
GANDHI JE
NAMENJEN _V AMERIKO
Ne ve se, če bo odpotoval pred konferenco ali pa po konferenci. — Angleška vlada zre postrani na njegov namen.
NEW DELHI, Indija, 7.'aprila. — Miihatma Gandhi se peča z mislijo,
paaorišlie nesreče, ni bilo (trupla nikjer. Medtem je namreč prišel tretji arvtl^mabilist in povozil truplo. Misleč, da je v za/morki še kaj življenja, jo je odvede! v bolnišnico.
GLAVO JI JE RAZBILA
V Jersey City, N. J., so aretirali 36-letno Josephine Sullivan, ki je svoji sostanovalki, 41-lert.ni Mary Mahan, razftila s steklenico črepi-njo. Mrs. Mahan se nahaja v bolnišnici v j ako opasnem stanju. Ženski sta baje nekoliko preveč tpili in se naito začeli prepirati.
HA1TSKA ZAKONODAJA
PORT-AU-PRINCE, Haiti, 7. apr. Ptva haitska zalkonodaja, ki je bila izvoljena po štirinajstih letih potom jiaivnih in splošnih volitev, se je danes sestala. — Predsednikom zbornice jet bil iavofijen dr. Joseph i Loubeau.
tresla angleškega gospodsbva.
Ne ve pa se še, iče bD to Storil pred konferenco v Londonu ali pa po konferenci.
Ameriko hoče obiskati kot privaten človek.
Anjglelika. vlada zre na nameravano potovanje Gandbija z nevo- Francoski državnik Raymond Podn-lji Njflodo ne veruje, da bi prišel! care, ki je bal vež tednov težko bo-
kom, kateri je začetkom leta 1918 iasfcrelil iz zraka zrakoplov njenega moži.
Par mesecev pa premirju se je vdova Mrs. G. Duff seznanila v nekem kopališču z nemškim letalcem von Kohenloche.
Povedala mu je, da je izgubila v vojni svojega moža, nakar se je razvilo med njima intimno prijateljstvo.
Pri neto priliki mu je pripovedovala, kaikšne smrti je umrl njen mož. Nemški lefcJec jo je vednD bolj začuden poslušal, slednjič je pa vzkliknil — Moj Bog, jaz sem bil tisti, ki ga je usmrtil.
Ona se je vsa ogorčena poslovila od nJega, on je bil pa žalosten, ker je po tvlkto čudnem naključju izgubil svojo drago prijateljico.
Minili so leta. Lani za božične prajznike sta se pa zopet slučajno sestala v Parizu kat gosta nekega ameriškega konzularnega uradnika.
KohenJbshe se je začel ponovno opravičevati, čeden možak je bil, po dvanjasbih letiih Ipa tudi ivdova na marsikaj pozabi.
CAPETOWN, Južna Afrika, 7. apr. PoveJjnik Glen Kingston je dospel danes s svojim ameriškim letalom iz Anglije ter završil ipolet v šestih dnevih in desetih ur^h.
V torek se je dvignil v zraik s svojima dvema tovarišema, da dokaže, da je mogciče premeriti razdaljo med Anglijo in Capetcwnom iv krajšem času kot pa se je dosedaj domin ewilo.
Vožnja je bila tekom zadnje etape precej zakasnjena radi detfekta v motorju.
MELBOURNE, Avstralija, 7. apr. Do sedaj nisi 3 še razkrili nobenega sledu o usodi potniškega, letala "Southern Cloud", ki se je ponesrečil pred več kot dvemi tedni na poletu iz Sydneya v Melbourne.
Letalo ije bila lastnina zra/koplovne družbe, ki stoji pod poveljstvom zračnega poveljnika, Kinigston-Smitha.
Ta je izgutoil vsako upanje, da bi se posrečilo najti aeraplam.
Domnev.a se, da je izgubilo sedem potnikov življenje. Celo, če bi se posrečilo kakemu potniku ostati pri živi j oni ju, je skrajno nevrjetno, da bi mogel živeti v onih pustih in nevarnih (krajih.
LIVORNO, ItcJijia, 7. aprila. — Truplo ikajpitaaia Fausta. Cecorrmija, M se je ponesrečil s svojima dvema tovarišema, so potegnili iz morja. Truplo ije našel neki ribniški čoln.
Trdovratno skušajo i z -vojevati vstop v Beni Suef. — Čepe na kolodvoru ter se branijo vrniti v Kajiro.
BENI SUEF, Eigipt, 7. aprila. — Voditelji Wafd-stranke, ki so odločni nasprotniki vlade ministrskega predsednika Sidi paše, so se danes vrt-aborili navtračnicah kolodvora v Beni Suef.
Včeraj popoldne so dospeli semkaj, da vprizore kampanj proti vladi, a kolodnror /je (bil zastražen in vstop v mesto jim je bil prepovedan.
Wafdisti so takoj zasedli tračnice.
Odločno zavračajo stole, katere jim ije policija ponudila, a vzeli so koščke 'kruha ter jih plačali.
Proti večeru bo dospel posebni vlak, s katerim bodo morali potovati nazaj.
KAJIRO, Egipt, 7. -aiprila. — Ministrski predsednik Sidki paša <ter člani mjegovega kabineta, so sedeli danes zvečer za stavil z Wafdisti.
Člani kabineta pa n; sede n*a železniških tračnicah kat njih nasprotniki, temveč na stolih.
Kabinet se je sestal v ministrstvu za notranje zadeve in ministrski predsednik je izjavil, da ne bo pre-je zapustil sobe, dokler se ne bodo umaknili Wafdisti.
ANGLEŠKI KRALJ ZBOLEL
LONDON, Anglija, 7. aprila. — Po nasvetu zdravnikov je ostal angleški kralj v ipadtelji. Zdravniki pravijo, da gre v tem slučaju le za prehlajenje, ne pa za kako nevarnejšo bolezen.
DRŽAVA MICHIGAN
IN SMRTNA KAZEN
DETROIT, Mich., 7. -aprila. — V državi Michigan se bo potom glasovanja odločilo, če bo država Michigan zopet uvedla smrtno kazen za umore. Že osemdeset let je v državi uveljavljen zakon, da zapade smrtni kazni edinole izdajalec domovine. Že sto let ni bil noben zločinec s smrtjo teuanonra'« z?, svoj zločin.
Zdaj bodo glasovali glede zakonske predloge, naj se človeka, ki je obsojen zaradi umora po prvem redu, kaznuje s smrtjo.
DENARNA NAKAZILA
In tako se je zgodilo, da sta se
POINCAREZE ZOPET DELA^^1 teden v ^^
__i Mrs. G. Duff in Otto von Kbhen-
PARIZ, Francija, 7. aprila. —J lODhe.
Gandhi semkaj brez namena.
THAW SE NE SME
IZKRCATI V ANGLIJI
SOUTHAMPTON, Anglija, 6. apr. Ko je dospel semkaj parnik "Bu-ropa", so uradniki angleških priseljeniških obla&Li prepovedali izkrcanje znanemu ekscentrionemu ameriškemu milijonarju Harryu Thawu. Thaw Je rekel, da mu je vseeno. V Angliji se sploh ni maral muditi, ampak je namenjen na Čehoslova-ško, kjer bo obiskal predsednika Masaryfca.
lan, je po mnenju adraivnikov, .po-polnlama oodriavel. Zdaj že nadaljuje s pisamjem svoje knijige "V službi Francije".
INŠPEKCIJA ZRAČNIH PRBTAJALISC
PARIZ, Francija, 7. aiprila. — Francoski znani minister Dumesnil se je podal v severno Af riko, da preišče tamošrnje ozemlje, kje bi bili natjboiljSI prastari za prl^tiajališča ae-rcfplanov.
ADVERTISE in "GLAS NARODA*
DVOBOJ NA VELIKONOČNO ; NEDELJO
MEXICO CITY, Meshaka, 7. aprila. Dva Mehikanca, kaj oh imena do-zdaij še niso zncina, sta si izbrala velikotnočnlD nedeljo za dvoboj. Odpenjala sta se na dirkališče izven mesta, šla v majhen gozdiček ter pričela Streljati drug na drugega. Dvoboj se je vršil brez zdraivntka in brez sekunidantov. Ko je prvi padel ranjen na zemljo, se je njegov nasprotnik inaiglama odpeljal.
Ranjenca je našel neki udbižbe> nes dirkališča iter ga je dal odvesti v bolnišnico.
Imena * so zaenkrat še ne-'mana.
IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKA2E NASTOPNI SEZNAM
V JUGOSLAVIJO
Din	500
Din	1000
Din	2500
Din	3000
Din	5000
$	9.35
$	18.50
$	45.75
$	54.60 $ 90.50
Din 10,000 ...................... $180.00
V ITALUO		
		$ 5.75
Lir 200 .............		$11.30
Lir 300 ____________	m.UMM.ul	316.80
	miirnirniii	$27.40
		$54.25
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno naka. žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $5.25.
Za lsplačilo večjih zneskov kot agora] navedeno, bodisi t dinar]!*, lirah ali dolarjih, dovoljujemo Se boljše pogoje. Pri Telikih nakazilih priporočamo, da se poprej i nam pismenim potom sporasumt-te slede načina nakazila.
Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTER xa pristojbino 75e,
Sakser State Bank
82 Cortlandt Street	New York, N. T.
Telephone BArclay 7—0380
nT
It« B & B O D f
i
[
NEW YOU, WEDNESDAY, ApRIL 8, 1931
Glas Naroda"


lie LARGEST SLOVAN® DAQ.7 ta U. 8. X.
Owned and Published by •LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
L. Beoedlk, Tress.
of butne— of tbe corporation and addressee of above officers: Hi W. Utt til eel Bomgb ef Manhattan. New York City. N. T.
"GLAS NARODA (Voice of the People)
Iasued Every Day Except Sunday« and Holidays
la celo leto velja list sa Ameriko Za New York sa celo leto
tn Kanado --------------------46-00
»a pol leta ------------------------.$3.00
Sa Aetrt leta --------------------------Al J*
$7.00
Za pol leta .—........................$3.50
Za inozemstvo sa celo leto .—.$7.00 Za pol leta ...............................$3-50
Iz Slovenije.
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Olas Naroda" fahaja vsaki dan lzvzemži nedelj In praznikov.
Dnpdri bres podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poMIJatt po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
-qui naroda", sis w. IS t h Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3378
PO OVINKIH
Pred kratkim se je izvedelo, da namerava zvezna vlada prisiliti but lesarje, raketirie, voditelje banditskili tolji, izkoriščevalce in druge podobne temne eksistence, da plačajo dohodninski davek.
V	slučaju, da bi ga ne plačali, bi 1 j i 1 i občutno kaznovani. ^
Vlada prav <lobro je, da je bil denar teli ljudi pridobljen na nepostaven, včasi celo na zločinski način.
Ne bilo bi lepo in pošteno, če bi hotela imeti vlada samo iz pohlepa pri tem denarju svoj delež.
Rimski cesar Vespazijan je dobival državni denar iz raznih temnih virov. Ko so mu nekoč očitali to početje, je rekel enostavno, da denar nima duha. Poglavitna stvar je da ga imaš, odkod ga dobiš, je stransko vprašanje.
Vlada ve, da je v Ameriki na tisoče in tisoče ljudi, ki služijo denar nepoštenim potom. Malo čudno bi bilo, če bi vlada holtela kovati dobiček iz obrti, katero smatra za uepostavne.
Ko so se pojavili ti očitki, je bilo rečeno, da državnim oblastim ne gre zato, da bi obogatile državno blagajno z denarjem butlegarjev, raketirjev in voditeljev zločinskih tolp pač pa da smatrajo to za edin, oziroma za najuspešnejši način, kako bi se jih dalo izslediti, spraviti na varno in napraviti konec njihovemu zločinskemu početju.
Tako so izjavili zvezni okrajni pravilnik, obenem pa tudi izdali na javnost zelo nečeden poziv.
Žele namreč, da bi jim ljudje javili vse one osebe, ki razkošnejše žive kot jim dovoljujejo razmere, ki izdajajo več denarja kot bi ga mogli na pošten način zaslužiti in ki dobivajo svoje dohodke iz tajnih, nepoznanih virov.
Na podlagi takih ovadb bi zamogle oblasti zahtevati od bank pojasnila, koliko denarja imajo ovadenci, dočim bi marali ovadenci pojasniti, kako so prišli do denarja.
V	tem slučaju bi šlo ovaduštvo y tako klasje kot je šlo med vojno ko se je marsikatero dejanje opravičilo, češ, da je bilo storjeno v znamenju patriotizma.
Prebivalstvo Združenih držav plača vsako leto rake-lirjem, gangsterjem, butlcgarjem, izkoriščevalcem in drugi taki svojati na milijarde dolarjev.
Val zločina je postal prava nesreča, ne samo za posameznika, pač pa za ves narod.
Posameznim državam baje ni mogoče zaustaviti tega delovanja, ker se ne razteza na posamezne države, pač pa na vtio deželo.
Skrajni čas je, da poseže vmes zvezna vlada.
Sredstvo, ki si ga je izbrala, je navidez precej nenavadno, toda morda bo uspešno.
Izredne razmere zahtevajo izrednih sredstev.
Oe ni mogoče cilja naravnost doseči, ga je pač treba doseči po ovinkih.
Novi grobovi.
V starosti 83 let je na Jožefovo umrl v Brežicah ugledni meščan, posestnik in "bivši trg-cxvec Andrej Levak Pokojnik je bil od mladih nog »vzoren narodnjak hi napreden mož. Posebne zasluge si je prido-| bil ka ustanovitelj in dolgoletni načelnik brežiške Posojilnice.
—	V Ljubljani je po daljšem bo-lehanju umrl poštni zvaničnik Fr. Rosnranith.
—	Nadalje je v ljubljanski splošni bolnici umrla v starosti 51 let Marija Flakusova, soproga zidarja, i
—	V Studencih pri Mariboru je j umrla v starosti 84 let Katarina'
9	I
Kremerjeva, vdova po skladiščnem i mojstru.
Po usodni poledici povoden j na Notranjskem.
avtje
Special Interest Accounts
.Vsak, kdor še nima vloge pri nas je vabljen, da se pridruži mnogoštevilnim našim vlagateljem, ker pri nas je denar VARNO naložen in ga zamo-re vsak vlagatelj dvigniti vsaki čas, bre? vsake odpovedi, kar je v gotovih slučajih velike važnosti.
Vloge obrestujemo po 4°?o
in obresti teko od vsakega prvega v mesecu naprej in se pripišejo h glavnici vsakega 1. januarja f in julija.
Sakser State Bank
DCPOOITOMY OP THE STATE OF NEW YORK
- NEW TORI, N. Y.
Sreii marca je naštela po vsej Na.ranjski huda poledica. Podnevi je nepresluno pršilo, .a hkratu, po--! sebno pcmaii, je vladal hud mraz. I Dežervne kaplje, ki so padale na' drevje po gozdovih in sadovnjakih,' so na vejah obvisele in takoj zmrz- : nile. Po sadnem in bukovem drev- j ju, po lipah in smrekah so ledene skorje, debele do 5 cm, oklenile vejevje v -trden oklep. Veje so začele pok-zti. Mnogo mladih in tudi starih smrek se je kar prelomilo na dvoje. To je zlasti opažati ob železniški progi od Borovince tja do Ra- ' keka in še dalje čez mejo. Poškodovano je bilo mnogo sadnega drevja in tudi bukovine. Poledica je napravila največjo škodo od Rakeka ; prodi Postojni in dalje na Kras, kjer cenijo škedo do 1 milijona lir. Sreča je še bila, da poledica ni tra-j*ala več dni, marveč je kmalu za-j pihal topel jug, ki je preprečil še hujšo katastrofo.
Dež in ocfcjuga sta povzročila, da se je začel sneg po goiičavah in goe-deviih naglo tajati. Po kotlinah se | je hrano nabirala voda. Cerkniško
I
jezero je močno naraslo.	j
Nepričakodvano visoko se je d vi- j gnil potok Unec pri Planini, ki se f je v 24 urah razlil čez bregove po gornji planinski dalini. Odtok vode j je pri grčarevskih požira krilcih otež- | koč m. Pa voden j pa za enkrat ni ria-, pravila posebne škode. Vreme se je zopet uravnalo. V javorniških in snežniških gozdovih pa je še nad pol metra do 1 m snega.
Vcdna zadruga v Cerknici sku-, ša nadaljevati z osuševanjem Cerk-, niškega jezsra. Njena akcija pa je , močno ovirana, ker nima od ban- 1 ske uprjve odnosno drave večjih kreditov na razpolago. Letos bedo najbrže osuše vana odnosno regu-1 lac jska dela v jezeru počivala, ali ( pa se bodo izvedle le malenkostne; regulacije požiralnikov in potekov, j
Rijavcc se odpravlja v Južno Ameriko.
Slavni tenorist Josip Rijavec se odpravlja v Južno Ameriko. V teku treh let svojega bivanja v Berlinu kjer stalen član mestne opere, je gostoval tuii v najrazličnejših držarvalh Evrope ter je dosegel sijajne uspehe in je njegovo ime vsepovsod zaslovelo. Ko je zadnj4č pel v Barceloni, je njegove petje tako ugajalo irt.endantu gledališča Colon v Buenos Airesu, da ga je .takoj angažiral za prvega tenorista v letošnji sezoni.
Jotsip Rijavec bo odpotoval v Buenos Aires s prekomwrakim parni« kem "Cap Ancone", — poprej pa bo še našel priliko, da ae poslovi od svoje ožje domovine in to z odra ljulbljaUske opere.
Za Rdjarca je angažman v Buenos Airesu tem pomembnejši, ker prirediteljem letošnje staggione v Buenos Airesu ni ugajal niti eden izmed Steviiniii nemških tenoristov. Poiselbno velika naloga bo pripadala Rijavcu, ko bo letos ob priliki svečane otvoritve sezone v Buenos Airesu (pel glavno vlogo v Wagner-jevfch "Mojstrih pevcih ".
Josip Rijavec 'je na višku svoje pevafce umetnosti in domovina je lahko ponosna nanj, tembolj, ker so ee mu Široko odprla vrat k novim veiJQtih uspehom.
Obupen konec starčka.
Razburljiv dogodek se je pripetil v Ikariiri pri Konjicah.
Hud 70-tetni prevftfttfcar N. Ste*, naher je živel pri svodom «kxu v VTiHfcnftcI ep* Qplfifeick V družini je vladate lepa skflnotft ki Je
dcoM^n InvocjcQ tudi
lep prevžitek v raznih dajatvah, tako tudi dobršen del vsakoletnega vinskega pridelka od vinograda v Bežni.
Na praznik se je oče odpravil dopoldan n Konjice, 'kjer se je oglasil tudi pri svoji hčerki, ki je nameščena 'V trgovini S. v Konjicah. Ob tej priliki ji je tudi izročal hra-nlin);, knjiž ico, v katero je nalagal denar za hčerko. Nato si je tamkaj se kupil za dinar žice in se nato r/apetil domov.
Popoldne se je odpravil k vinogradu, kalkor je ta česfco storil ob prostih popoldnevih.
Ko pa se starček predolgo hi vrnil, je domače začelo skrbeti, kje se mudi. Napotili so se k vinogradu, da pogledajo za očeta. EUopivši v klet, pa se jim je nudil strašen, pogled.
Ob steni je viselo na žfca. očetovo truplo. Bi je seveda že mrtev. Med tramovje si je zaibil starček lesene kline, na katere je potem .pritrdil žico, ki si jo 'je bil 'kupil dopoldne v trgovini, na apodnjem konou pa je zvil zanko, ki mu je ugasnila življenje.
Ob vstopu v klet je domačine u-duril v nos močan duh po -vinu. Ko eo s? malo ogledali po 'kleti, so zapazili na tleh večjo množino komposta (gneja), ki ga je bil nesrečnik poprej nanosil v klet. Nalo je zavalil tri sode tako, da so bili 'čepi obrnjeni navzdol, nakar jih je odbil in vino je izteglo. Komjpost, ki ga je poprej razgrnil po tleh, je popil večino žlahtne »;ekočine.
'Kakor kažejo znaki, je storil nesrečnik to dejanje v hipu duševne zmedene sti, ker je bil sicer miren in razsoden mož.
Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico v Čadramu. Vsi, ki so starčka poznali, se ne morejo na-čudrti, češ, kaj ga je pripravilo, da si je sam končal življenje.
Samomor novomeškega stražnika.
22. marca v zgodnjih jutranjih lirah se je s službenim revolverjem ustrelil v glavo na bližnjem Kapitalskem marofu 28-letni mestni ativžnik Jožel Franc, rodom iz Brazilije, pristojen v Stari trg, srez Lo-gartec. JUtranji pasanti so '3» našli nezavestnega poleg klopi na tleh in mestni delavci so ga ob 6. uri zjutraj urno prepeljali k usmiljenim braiom v teanetitjeko 'bolnico, kjer se pa mož ni več zawedel in kmalu po 2. uri popoldne je izdihnil.
Vzrok njegovega dejanja je tajna, ki bo šia z njim v grob. Zapustil rid nikake vesti, čemu in zakaj. Bil je sveljevrsten človek, melanholičen in zradnje čase kaj čudnega obnaišanja. Svojim tovarišem je večkrat pravil, da Novega mer.ta ne bo zapustil živ. Torej se je mor-al s samomorilno mislijo bavit že dalje časa. Kot policijski stražnik je bil v Ncvem .mestu nekako pel leta in v službi zelo vesten io natančen tako, da tu in tekati vzroka smrbi. Bil je dan poprej v kapiteljski cerkvi še pri dbhajilu in tudi tam se je prav zaf^oenetno obnašal- Zvečer je bil v služlbi. Vs2 je opravil pl> predtp'sih, proti jrutru je bil še v kolodvorskem predmestiju. Tam je oknarid. potem je zavil na Kapitekski marof, kJjer se je tragedija izvršila.

POZOR
Nekateri nam še ved-no pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kakp pismo izgubi. Naš sedanji naslov je:
"GLAS NARODA 216 West 18th St.,' New Yorky N. Y.
kar nai blagovolijo vsi vpostevati. Kdor ima še stare zalepke, naj na nji popravi naslov, pre-dno pismo odpošlje.
Uprava.
Sava je še vedno nevarna.'
Iz Sremske Mrtrovice poročajo, da Sava sloer počasi upada, da je pa še rvedno nevarna, ker v gornjem teku nerašča zaradi kopnenja snega.
V	4 dneh je Sava pri Sremski Mi-trovici upadla samo za 3 cm. Stoja zdaj 666 cm visoko. Položaj je nespremenjen, voda pa udira vedno bolj v podzemeljskih žilah in u-h? j*a v kleti hiš cb obali. Skladišča drv so še vedno pod vodo. Tudsi pri Raiči je položaj neizpremenjen. Druži ne, ki so morale za.pustiti svoje 'domove, se še vedno ne morejo. vrniti In prebivajo v vagonih, ker je vtsa B?ača pod vodo. Pri Rači je Sava upadila samo 2 cm in je visoka, 682 cm. Visoka je Sava tudi pri Jasenovcu, Slavonskem Bredu in Sla<vonskettn Šanou. Ker so polja še vedno preplavljena, bo voda uničila vse posevke in škoda bo o-gromna. Nais';pe še vedno utrjujejo in tudi varnostna telefonska in telegrafska služba je še vedno v pripravi.
Kap ga je zadela na sodišču.
Pred nevi so poklicali v Karloveu nekega Turkcviča. za pričo. Med zasliševanjem ga je pa zadela kap. Nekaj :dni naio je v bolnici umrl. Tuikovič je bik boga!t posestnik. Njegovo premoženje bo prevzel sin, ki je že 25 let v Ameriki in ima 18 otrok.
Samomor 16-letnega dekleta.
V	Podsusedu proi Zagrebu se je odigrala tragedija 16-letnega dekleta. Daihko 'bi rekli, ida življenja se ni poznala, pa se ji je že zdelo, da mora 'V smrt, ker je življenje pretežko. Ne&rečnica je v nekaj letih, kaitere je preživela v velikem mestu, paii -videla najgrše življenje, ki ji je zagrenilo srce in dušo, da je iskala rešitve samo še v smr-*.i. Dekle se piše Ljubica Banjšak. Po opravIijenem delu se je odpeljala s isamcborskim vlakom'do Stenjsv-ca, odtod pa je odšla peš po progi do zatv:mic pri postaji Podsused. To je ugoden kivij, kjer si je vzeto življenje že mnogbi mladih ljudi s tem, da so se vrgli pod vlak. Ljubica je pri toj za«twornici ;počakala •varaždinski vlak in skočila pod lokomotivo. Lokomotiva jo je vlekla nekaj metrov in jo vrgla n-ato pod kolesa, 'ki so dekletu odtrgala levo roko in desno nogo. Strojevodja je zapazil, da je prišlo nekaj pod lokomotivo in na postaji je res našel pod kelesi stiušno razmesarjeno samomorilko.
Pri samomorilki, ki ni imela staršev, so našli ročno torbico, v ka'teri je bila njena fotografija. Ta kaže, da je bilo dekle zelo prikupno. Našli so tudi poslovilno .pismo, v katerem Ljttbicu pravi, da je imela mnogo lepSh nad in, vero v življenje, katere se ji pa niso izipolnile. Življenlje da je težko. V pismu je tudi prosila, naj ne cbidolžijo nikogar za njeno dejanje ki naglasa 1 a je, da m bila zaljubljena, ampak jo ije gnalo v smrtt življensko razočaranje. Enako je pisala svojim bratom In sestram.
v Samomor tega dekleta je pretresel vse okoliško prebivalstvo, ki je Ljubico poznalo kot dobro in pošteno dekle.
Zločin zavrnjenega zaljubljenca.
Neki Komološ Stevan, star 30 let, es (je zaljubil v vdovo Marijo Istvan v Somboru, ki je bila stara 'tudi 30 let in imela 3-letno hčerko. Vdova je bila precej bogata. Stevan jo je snulbil 5n jo hc-tel vzeitt ženio in ker se vdctva zanj ni mnogo zmenila, ji- je zagrozil, da jo bo umoril, če ne pdstane njegova žena. Toda tudi tem pretnjjam vdova ni pripisovala velike važnosti. Pred: kiv.t-kim je šla vdoba na sprehod s svoji hlerko. Srečala je £!:e-va.na, ki se je neka časa z njo sprehajal in se jti ponujal za spremljevalca. Ona ga je pa odbila. Vendar jo <je spremil dio hiše, kjer ji je zopet razkril svojo ljubezen, toda vdova ga je zopet zavrnila. Tedaj je Komolcš segel po isamcfcresu, ki ga je imel v žepu in ustrelil vdovo v prlsa. Zrušila se je pri priči mrtva na tla. Nato je naperil samokres še nase in se težko ranil. Prepeljali so gi v bolnico, kjer so ga operirali, teda ni upanja, da bo okreval.
Velik^ vlom v Našicah.
Iz Našle poročajo, da bo neznani vlomilci pred kratkim ponoči vdrli v sodišče in na treh mestih navr-tali veliko železno blagajno, iz katere so. pobrali okoli 7000 dinarjev. Vložne knjižice in denar, ki je bil ehranijen v drugem trezorju, vlomilci niso opazili. Pač pa so od-
I Peter Zgaga J
Rojak je prišel iz Clevelanda ob-iskait svoje i prijatelje v New Youk.
New Yoik je veliko mesto, in se človek kaj prvi du,n ne more znajti, kje je pc3»vzaiprav.: Niti, če je /popolnoma trezen. Kaj pa šele, če prijatelji povabijo in mu dajo poku-Silli tistega najboljšega iz kota, katerega ima'jo namenjeno2.x 2fcrrt oziroma za >kake druge svečane prilike.
In vino v New Yorku je mcOno, jako m!:čno.
' Rojak se je že zgedaj odpravil proti svojemu stanovanju, prijatelji so pa. še malo posedeli. To se pravi: sedeli so do poilpetih zjutraj, ko se je že delal dan.
Težka so nosili srvojo vinsko kramo proti domu, toda nosili so jo vendarle.
Na vogalu pa opazijo nekaj ornega, ležečega v cestnem jarku.
Kdo je bil? Kdo drugi kot cleve-l3niski rqjvk.
Sa^a.Tnensko je debela pogledal, ko so ga prebudili in postavili na noge.
—	Hej, kdaj sem se poslovil? — je vprašal.
—	Menda opolnoči, — so m»u rekli.
—	Koliko je pa zdaj ura?
—	P04p2.l1*h bo.
—	Kaj? Že pClpetih? J-a, saj pravim, dosvi sem že čital o zanikrno-sti newyorske po-lici'je, zdaj ssm se
prM. predal neke pisalne mize in iz pa prepričal, da res ni nič vredna, njega ukradli okoli 100 Din. Ker so'za bežjo »ve".jo, take zanikrnostd še
vlomilci pustili za seboj precej sledov, oblasti upajo," da jih bodo kmalu izsledil'.	<
Dveletni otrok se je zastrupil.
V otroški kliniki v Zagrebu je u-mrl dveletni Otrok nekega brivcu iz Zagreba, ki se je zastrupil po ne-sreai z lugom. Dete se je igralo doma, ko ni bilo nikogar v hiši, s posodo, v kateri je bila Južna raztopina. Otrok je strup izpil, nakar so ga ©dpsljuli v bolnico, kjer mu pa niso mogli več pomagati.
Tragedija služkinje.
Pri Velikem Beekereku je služila več let pri zdravniku Kožuliču služkinlja KOsenda. Te dni se je služkinja v svoji sobi usllrelila in nihče ni vedel, da je bila nesrečno zaljubljena v nekega mladeniča. Zdravnik jo je našel v mlaki krvi. Vkljub pomoči je kmalu nato umrla. Poleg nije 'je ležal nezakonski otrok, katerego je ravno rodila.
jT

KNJIGE VODNIKOVE - DRUŽBE
SO RAZPRODANE
Sprejemamo pa članari-nino za bodoče leto. Članarina znaša
Člani dobe potem knjige po pošti naravnost iz Ljubljane.
Uprava "G. N
MIM ........................................
nisem videl. V Clevelandu bi ne bilo kaj takega mogoče. Clevelund-ska policija je vse drugačna. V Clevelandu bi me nikdar ne pustili štiri ure ležati v jarku, ampak bi me že ido preteku par minut odvedli na policsteijšen.
*
vsepovsod se puntajo ljudije. Ko Oe ena vstaja zatr'.a ali posrečena, že poročajo o drUji.
Zdaj je otok Madeira na vrsti. Na Madeiri raste trta, ki d^je izborno vino. Baje je na svetu le malo takega vina ko: je na Madeiri. Zakaj
se potemtakem puntajo ljudje? *
Še par veselic se bo vršilo v dvoranah, pd.em .bo pa zopet prišla prosta narava na vrsto.
Piknik za piknikom, tja v pozno
jesen. .
Pa je res lepa taka zabava v prosti naravi.
Odborniki pečejo janca, točaj toči vsakovrstno kapljo, godec se poti, čeravno je v senci, dekleta ponujajo tikete in srečke, blagajnik pemp-tatm pdjleda v svoje provi-2l;rično (blagajno — v bakso za cigare — in na hi:ro prešteje in pre-udari, za koliko bo društvena blagajna na boljšem.
Mladina se zanima toliko za jed in za pijačo, kot za ples in za krasno naravo.
Kako nelbeško lepo je v senčnatem gozdu. Dekleta v svetlih oblekah, fantje v židanih srajcah. Vse je polno veselja in življenja. In kako skrbna so naša dekleta. Že vnaprej razodevajo, da bodo dobre gospodinje. Vesele so rade in drže na čtetodt iaa na. snago. Ne samo, da je sama, ttudi fant mora biti čist in brezmadežen.
Za Revnim Lazarjem, kjer običajno prirejajo - piknike naši new-yorški Slovenci, je temen in košat gozd. Letos pa pravijo, da bodlo prostor prebrali. Posebno dekleta agi-tirajo, da bi šli kam dalje vein na Lomg Island.
V gozdu za Revnim Lazarjem so namreč začele poganjati borovnice,
pa tudi robidja je preveč.
*
Srčna hvala JOžetu iz Wauke-gana za lelpb darilo. Ko bo prišel v
New York, se bom revanžiral. *
Učitel je naročil učencem, naj o-pišejo mačko.
Na(jporednejši med njimi jo je takale opisal
—	Naša malčka je črna. Ime ji je Pussy. Včeraj je dobila štiri mlade inačice.
^ Učitelj ga je Gzmerj-ad:
—	Take naloge pa še nisem videl. To 'je vendar premalo.
—	Če bi mi <toll &&& štirimi meseci 'tako nalogo, bi več n£*pisal.
—	Zakaj pa pred itirtmi pneseci?
—	Takrat 'jih je imela osem. *
•G
NEW IOBX, 9EDNE8MV, APRIL S, 1421
8LOVKNI D AIL* la L. i.
BORIS RIMTERSIC:
SVILA
Brez misli je stala pri stroju in i potrebovala. Če b* jo tudi ona Ni vedela, kaj naj reče, kaj -naj mu stresla. Vciki kosi blaga so se, vzela? Nikogar ni blizu, prav ni_ j stori. Mož je bolan, morda umira,
in ona ne sme iti. da bi pogledala, da bi poklicala zdravnika. Da, po. klicala bi ga in mu rekla, da bo plača a, k? dobi denar. Dober je
vAlili iz njega, veliki ko-i svile, ki, kogar, ki bi jo mogel videti. Pač, sc je lesketa a v soju luči. Ruta nadzornik gre. j. je zlezla na čelo. Časih jo je z' Postrani jo gieda. Dobro ve, za_ naglo kretno potisnila nazaj in 'kaj. Ker ni taka, kakor 50 ostale, rpet so tek e mimo nje minute, in Ker ne pusti, da bi delal z njp, ka_ j zdravnik in rad bi šel z nje. Mci svila, sama rdeča svila.	kor z drugim:. Všeč mu je, ker je še'bi bil potolažen, čeprav ve, da ne
Mjniea jo je gledala. Gledala jo'mlada. Komaj štiri in dvajset let
jc in mis a na moža, na bdtnega moža in otroka, ki sta jo doma čakala. In mislila je na nadzorni, ka, ki je stal v kotu in izpod čela gledal1, delavke. In misl.la je na ravnatelja. Preden sc je vrnila na delo, je b'.la pri njem. Povedala mu je, da je mož boan, da je zdravnik v/ei vs?. kar ji je ostatot povedala mu je, da nimajo kaj je. stL in ga pro-ila, naj ji že danes iz. plača tedensko plačo, toda ravna, te j je bil gluh za njene prošnje.
— Danes pridete vi, jutri drugi. Kakšen nered je to! V soboto do_ bite vsi mezde, pa kcnec.
Kaj je hotela? Šla je na delo in molčala. In mis ila je na meža. ki
ima, pa že dvoje otrok, petetno dekletce in triletnega fantka. Mar. tico in Tončka. In bolnega moža i. ma doma. Pred trem: tedni se je vrnil s hribov, kjer jc delal v go_ zdovih. Potem je legel in ni več vstal. Nag a jetlka. Zdravnik, zdra_ v la. kosilo, 7ajutrek, večerja, za vse je morala zdaj skrbeti sama. Kar je bi mož prinesel s seboj, je že vse šlo. Do zadnjega vinarja, in zdaj ji je še za hrano manjkalo.
Ko je opoldne šla s doma, je re_ k* a mežu, da se že prej vrne in pripelje zdravnika s seboj....
Pri oknu se je nenadoma prika.
bo več dolgo. Morda samo še nekaj dni. Morda še toliko ne.
Težke m:sT.: se ji pode po glavi. Iz nje bruhajo, kakor svila iz stro_ ja, kakor ta krvavordeča svila, ki ji ovija noge.
Zadnjič je bila z ravnateljem ne. ka gospa v tovarni. Gledala je sviio. In neprestano je ponavljala: — Svila, sama svila.... In kako le_ pa.... Manici je šlo takrat na smeh. Ravnatelj pa, ki je bil z njo. se je zadovojno hahljal in prikimaval: — Lepo se vam poda, res lepo. Sama ni vedela, kaj jo je prijelo, j ko sta odila. Vzela je tisto svilo In i si jo oviia. Tesne jo je zategnila, j da se ji je prilegla kakor vlita. Po. ! tem se jc pogledala od neg do gla_
j2 ležal doma bolan in na tba o. troka. ki ta gotovo lačna. Čakajoit:ca- Zvedavo je pogledala po to_ jo v, t trije, čakajo, da jim prinese | varni, po strojih. Med njim je" opa. denarja, da pojde v trgovino in ' mamico in jo pritajeno poki:.
zala drobna kodrasta glavica, Mar., in še v zrcalo. Da, lepo se ji je
rvakup za večerjo in za kosilo ju_ tri. Ona pa se vrne prazna. Pove jim. kaj je bil rekel ravnatelj in.... Kaj?
Stroj bruha blago iz sebe. Samo
rdečo svi o, ki se b'išči v soju luči.
cala. Trikrat jo je morala pokli. cati, da se je ozrla in jo opazila.
— Kaj *je, Martica? Ali te je očka pos al?
Stopila je k oknu in ga napol odprla. Martica se je sklonila k
S trudno roko jo navija. In svila »i«i in J* šepnila na uho: ji pra>vi tiho rapeljivo: — Vzemi — Mamica, pridite domov. Sose. me. vzemi, — in teče mimo lije, o. I dova teta so rekli. Hitro.
kros nog se ji ovija, kakor bi stala
v krvi, so njene noge. Kakor v krvi.
Ce bi jo res vzela. Samo tri, šti_ ri mrtre. Tudi Francka je storila
Nema slutnja ji je stisnila srce.
—	Kaj je? Kaj je? Ali je očku slabo?
—	Da ...
Tedaj je Martica utihnila. Ma.
an: tako in nihče ni opazil. Prav' nica Je začula zadaj na dvorišču nihče V cbleko si jo je skrila in jo nadzornikov glav. Vpil je nad o_ Je potem podroko prodala, da je trokom:
dobila zanjo denarja, ko ikor ga jej — Kai i§češ tu, seme tatinsko?
, Ali bi rada blago kradla? Čakaj, ti 1 že pokažem.
Planila je k oknu.
SAKSER STATE BANK
»2 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y.
posluje vsak delavnik od 6.30 dop. do 6. popoldne.
Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer.
Posluiujmo se vsi brez izjeme te stare in stanovitne domače banke.
prilegla, še lepše, kakor tisti gospe, ki je bila z ravnateljem. Kar za. ljubljena je bila sama vase. Tedaj pa je nenadoma začutila, da jo je prijela neka roka okrog pasu. Nad_ zornik. Pomežiknil jd je in rekel:
—	Ali bi jo hcte a?
Vedela je, kam meri. Potegnil jo je k sebi in jo hotel poljubiti. Ona pa se mu je iztrgala in ga pahnila stran, da se je opotekel. Vjel se je za mizo in jo premeril od glave do neg:
—	To mi poplačaš.
Zdaj mi pačuje....
Doma je mož bolan. Kri bruha. Rdeča je kakor ta svila, še bolj....
Počasi teče ura. Kakor lena kača se pomika kazalec naprej. Zdi se ji, da stoji.
Nadzornik stoji v kotu in jo gle_ da.
—	Hitreje, hitreje! Zakaj vas plačujemo? Glejte, svila teče po
Pustite otreka. Povedati mi! tleh. Umazala sc bo. Poberite jo!
je prišel, da je očetu slabo. Pustite ga. saj vam nič noče.
Nadzornik ce zasmeje na ves glas.
—	L?p izgovor, res lep. Toda mo_ ! tite se, če mislite, da vam verja.
mem. Poznam vas. Blago ste si pri. pravili in otrok naj bi ga bil od. nesel. Ni neumna misel. To zve ravnatelj še danes.
Potem je umolknil. Malo nato je bil v tovarni pri njej.
—	Pustite me domov, samo toli. ko, da pogledam, kaj je možu, — ga je poprosila. Morda ...
—	Nikamor ne pojdete, — je re_ kel suho. Do šestih je delo. Morda bomo delali še dalj, ker nam manjka ljudi. Zdaj pa še štiri ni.
Potem je šel.
Manica je obstala pred strojem.
Brez misli ga ubogfa. Zdrhtečo roko jo pobira in navija. Ne upa se mu pogledati v oči, da ne bi pla. nila jeza iz nje. Sama sebe se boji. Dobro ve. Ce bi zdaj prišel k njej in ji rekel še besedo, bi skočila vanj. In kaj bi bilo potem? Odpu.. stili bi jo in brez kruha bi ostala na cesti. In mož je bolan.... Otroka lačna....
Pol še »tih je komaj. Se pol ure, ali pa še dalj. Pol ure. Še nikdar ni tako iz srca želela, da bi pol ure minulo. Še nikdar Pač, takrat, ko je čakala moža Pisal ji je, da se vrne iz go?dcv. Čakala ga je na po. staji, in oba otroka je imela s se. boj. Prišel je vlak in se ustavil. Težka lokomotiva je sopihala in utripala kakor njeno srce.
Prerinila se je bliže, da bi ga prej videla. Tri mesece je bil z doma in komaj da ji je dvakrat trikrat pi_ sal. Potem je prišel. Počasi je eto_ pai po stopnicah in se opiral na držaje. Težak je bil njegov korak, ko je šel njej, in njegov pogled ka. len. Takrat je kriknila. Slutila je, kaj je z njim. In drugi dan se je zgodilo tisto z nadzornikom....
Šest! Sirena je zatulila. Rezko je »presekal njen glas enakomerni ro_ pot strojev. Naglo je navila še o. stalo svi o in odhitela v obačilnico. Strgala je pašč z obešalnika in si ga vrgla čez ramo. Potem j« sto. pila k vratom.
Pregled!
Še tega je bilo treba! Pregled! Ali fes mislijo, da imajo opravka s taticami! Bogve kako so ji prišle te besede na misel? Ko je vendar malo prej hotela odnesti kos svile.
Pregledali so jo. Nadzornik je stal tam blizu in jo meril izpod če. la.
Planila je na cesto. Pred njo so šle delavke. Truden, izmučen je b5l njihov kerak, ko so odhajale vsaka na svoj dom. Ona pa jih je prehi. tevala, druga za drugo. In če se ji kateri ni dovolj naglo umaknila, jo je odrinila in se ni menila za ne. jevoljne besede.
Še malo in doma bo. Prav malo. Saj že vidi ckna. Vrata so odprta in nikogar ni pred hišo. Prav nikogar, tudi Tončka ne. Kam je le šel? Saj čepi zmeraj pred hišo.
Kolena so ji klecala in težko je dihala.
Bila je v veži. Oprla se je na podboj, da se malo odpočije in pri. de do sape. Kar m eg lilo se ji je pred očmi. Šele čez dolgo je po. gledala proti kuhinji. Tam je stala soseda in držala otroka za roke. In šla je počasi k njej.
—	Nikar se preveč ne ustraši, — ji je rekla tiho.
Manica je stresla glavo. Kakor da 30 je zajela globoka megla, ki je n: mogla odgnati. Potem jo je sun. koma pahnila od sebe in skočila proti izbi. Na stežaj je odprla vrata in jih sunila stran, da so se zalete, la ob peč. Kakor blazna se je za_ gnala k možev: postelji in videla.—
Ležal je mirno, nepremično. Ro_ ke je imel sklenjene kakor k molit, vi in med njimi je držal 'križ. Doli pod hribom je zvonilo. In postelja je bila vsa krvava.
Takrat se ji je zazdelo, da je nekje daleč, daleč. Zazdelo se ji je, da je kakor tista gospa takrat v tovarni, ki se je občudovala, ko se je zavijala v svilo. Njene roke so je*e grabiti po blazini, po odeji, pevsod, povsod kjer, je bila kri in z ustnic se ji je utrgal tih glas:
—	Svila sama svila.... In kako le. pa....
MARCEL RAY:
ŠPANIJA IN EVROPA
Sevila, v marcu, j kakor ni sodelovalo. Po sedmih le.
tih, tekom katerih je bilo u kin je.
Veliki španski narod je premalo znan ostali Evropi. To je narod, ki je bil nekdaj, ki postaja zopet in ki na vsak način hoče postati velik političen narod. Evropa cesto kri. vično presoja. Španijo po videzu in po mom en tan i h nemirih in politi, čnih potresih, ki izbruhnejo od ča_ sa do časa, ki pa klijub temu ne morejo omajati temeljev njenega mogočnega ustro«ja. Ali nismo vide. li še nedavno, kako sta se Evropa in ves svet vznemirila zaradi eno. stavne ministrske krize, to je za. radi političnega dogodka druge al: tretje vrste? Ta kriza je izbruhnila v prvih dnevih iberske pomladi, ravno v dobi ko inozemski izletniki v trumah posečajo oranžne vrtove Valence in oljčne gaje Andaluzije. Senzacijonalna poročila mednarod. nega tiska, ki ne kontrolira vedno svoje moči, so vznemirila in osla. bila to reko turistov. Bogati Angle, ži in Američani so ostali v mestih Južne Francije in niso posetili pri., ljubljenh krajev pirenejskega pol. otoka. Španci so bjli močno začude. ni, ko so iz tujih časopisov izve. deli, da njihovi državi grozi kata. strofa. Vendar pa velike množice posebnih dopisnikov in specialistov svetovne reportaže niso mogli srna. trati za dovoljen nadomestek za izestale denarne goste.
no normalno politično živjenje je prebivalstvo, že itak od davna na. vajeno indiferentizma v politiki, o. hranilo svoj popolni molk. Niti ni gotovo, da li nam bodo bližnje "vo_ litve pokazale, kaj čuti in misli narod, kajti nikakega znaka ni, da bi bile te volitve bolj odkrite in iskrene, kakor so bile pred uvedbo diktature. Neki na Španskem zelo ugledni državnik, ki sem ga vpea. šal, kaj misli španski kmet o polo., žaju, mi je odgovoril prostodušno in nekoliko cinično: — Kmet ne misli nič. Morda je res tako, ven. dar pa ta sodba ni popolnoma za. nesyiva. Španski kmet je siroma, šnejši in brezpravnejši, nego so ce. lo kmetje na Balkanu, zato nesreč, nik nima časa in volje, da bi -Be ba_ vil s politiko. Toda kdo ve, kaj se je godilo v njegovi glavi v teku zadnjih let? Ne morem se ubraniti misli na stotine milijonov kitaj, skih kmetov, ki tudi niso mislili nič, ki pa so se naenkrat vrgli na neke zelo enostavne ideje in se jih drže z neukrotljivo silo.
Eno je gotovo :To kar misli špan. ski nared, ni v soglasju z idejami, ki jih imajo njegovi politiki. Sled. nji hočejo ohraniti ali unčiti neki politični režim. Ljudstvo pa si pri. 1 zadeva najti izhod iz svojega glo.
Jaz sam sem bil priča te krize.] bokega siromaštva, da bo lahko Pokazala nam ni drugega, kakor j ^lo, delalo in jedlo. Preprostemu
m
SEDEM KNJIG
DEDEK JE PRAVIL...
.Knjiga sa mladino, ki vsebuje dve ljubki pravljici. *
MESIJA
MLADO! SEČEM: SUNEŠKI INVALID^
'Knjiga je bogato okrašena a slikami
.Razprava verske vsebine, katera je spisal bivši Ijub-: 1 janski knezoikof. To je eno njegovib najboljših del.
Morda se noben slovenski pisatelj ne sna tako poglp. E biti t otrokovo dušo, kot se sna Ksaver Meško. Knjigo je bogato ilustriral Šaša Šantel.	•
PARIŠKI ZLATAR;
^ ::: 1 - -Povest sa slovensko ljudstvo, ▼ kateri ao burljivi doživljaji mladega mornarja.
Skrajno zanimiva zgodovinska povest is dobe franco. = = = lisakaam kralja Ladovika KIV. Izšla je v treh natisih, kar značl, da jc bilo po nji veliko povpraševanje.
181 strani debela knjiga s slikami. V nji je natančna BALKANSKO TURŠKA VOJNA«,*«— vojna, ki je Mla predhodnica našega, osvobojena.
SLOVENSKO - AMERIKANSKI vsebuje zanimive članke, povesil, zanimivosti, pesmi, KOLgD AR j ——
K
Knjigarna "Glas Naroda"
2*6 Wast 18th Street
.New York, N. T.

S KLOBUKOM NA GLAVI PRED KRALJEM
Angleškemu gardnemu poročniku Michalu v Courcy se je rodil ne. davno sin, ki bo imel pred drugimi podložniki angleškega kralja to ve. liko prednost, da bo lahko stopil predenj s klobukom na glavi, ko doraste. Rodbina omenjenega po. ročnika je zelo ponosna na ta pri. vilegaj. Rod Courcy sega daleč na. zaj v 12. stoletje. Takrat je nastal konflikt med Francijo, Anglijo in Normandijo. Angleški vitez John of Courcy je predlagal angleškemu kralju, naj se poravna spor zaradi ozemlja z dvobojem dveh vitezov, enega Angleža in enega Francoza.
Viteškega boja se je udeležil sam predlagatelj, ki je zmagal. Iz hva. ležnosti mu je angleški kralj ob. ljubi izpolniti vsako želijo. Vitez je pa izrazil le čudno željo, da bi imeli on in njegovi potomci pra_ vico stopiti pred -kralja s klobukom na glavi. Kralj je njegovi želji rad ustregel in tako ima rodbina Cour. cy še sedaj to čudno pravico, ki je pač najboljši dokaz, da njen praded ni bil praktičen.
ANGLEŠKI PARLAMENT BREZ UŽIGAUC
Angleški finančni minister Snow-den se je odločil za največjo varčnost v državni upravi Ta varčnost po{>de (tako daleč, da rbodo ostali celo artglelski parlamentarci brez vžigalic na državne stroške, ampak si tfih bodo morali 'kupovati sami.
Doslej ao imeli namreč gospodje potalantt v svojih klubih in drugih prastarih vžigalice na razpolago na driavne stroške. Kater hitro pa bo dseidwja flataga pošla, ne bodo vOč kupili drugih, ampak si Jih bodo mpcmfl gospodje ppfhmcl somi ku-
■ III !■■ ■ li'l
pOVwu.
živo agitacijo političnih krogov, ki predstavljajo največ nekoliko ti. sočev oseb. Ti tisoči so zapričeli si_ lovito opozicijo proti režimu, ki ga je uvedla ustava z leta 1876. Ali ta opozicija je razdeljena med usta. vc verne monarhiste, to je pristaše nove ustave, zmerne republikance, soeijaliste in sindikaliste. Vsaka iz. med teh skupin goji globoko nezau. panje do .svojih sosednih skupin. Nad vsemi pa je sam kralj, ki ga močno, nadadajo zaradi sodelovanja s propadlo diktaturo, ki pa je kljjub temu v poteku krize pokazal strogo ustavno zadržanje v svojem postopanju. Kako se je kriza raz. vijala? V kratkih besedah: opozici. j a ni imela poguma, prevzeti ob_ lasti, ki jo ji je nudil Alfonz XIII. Zato je vladar za u j al odgovornosti polno nalogo vlade politikom iz pretekle dobe. Naslonil se je na monarhistično desnico vseh odten.
ljudstvu gre za to, da doseže sred. nji nivo materijalnega blagostanja in kulture •zapadnih narodov, pa naj si se težnje že zaveda ali ne. Španiji gre za to, da se oprosti svo. je polotoške zaprtosti, da prekora. či pirenejsko barijero in združi svo. jo usodo z usodo evropskih naro. doiv. Ta članek pišem v Sevili, kjer se ravno vrši anketa o ograrnem vprašanju o Andaluziji. Videi sem po mestih in vaseh juga na tisoče kmetov brez zemlje, brez dela in brez kruha. Videl pa sem tudi o. gromno zemlje od katere niti dve tretjini nista še obdelani. Javna oblast je močno vznemirjena žara. di tega položaja, ki ga je letos po. ostrila še izredno huda suša, zelo slaba letina oliv in vipliv brezposel. nosti v drugih deželah. Prizadeva si najti sredstev za velika javna dela, ki naj dado kmetu priliko za zaslužek. Ta problem pa je na
kov, od liberalcev, kakršen je grof španskem skereda nerešljiv, ker je
Romanones, do skrajnih konserva. tivcev, kakršna sta grof Bug&lial in La Cierva. Na tihem ga je kaj. pada podpirala fašistična skupina monarhistačne zveze. Edino novo dejstvo, ki pa mu ne gre odrekati važnosti, je ustanovitev sredinske stranke s težnjo, da nova stranka postane os in gibalo nove vlade. Tu
diktatura močno oslabila vire jav. nih dohodkov in Španija zato iz lastnih sredstev ne more pod vzeti nič velikopoteznega. To je medna, rodni problem, eden izmed proble. mov nove Evrope.
Zaradi tega sem prepričan, da politični problem, ki se z njim tako
politično skupino je ustanovil Cam. zeio bavijo v Madridu, problem re. bo, ki ga zastopa v kabinetu njegov žima, ustave in preuredbe politič. prijatelj in dolgoletni sodelavec nih tradicij, skuša samo skriti in Ventosa, Cambo sam pa ostaja za ( zatajiti pravi španski problem. Zato kulisami in oditod vlada ter vleče naglašam, da bi na Španskem naj. vse niti javnega dela. Nastop tega brž ne bil republikanec, dasi sem finančnika in poslovnega, človeka' v Franciji zvest pristaš tega politi, največjega stila pomeni, da se je | čnega nauka. Ako pa bi bil repub. ve* c industrij a Španije odločila za.Ilikanec v Španiji, si nisem gotov, vzeti svoje mesto v vladi, kjer je' da li b: z veliko nepotrpežljivostjo bil dosedaj zastopan edino agrarni pričakoval zmage tega, kar imenu.
kapitalizem: pomeni pa obenem po. skus orijentacije v pravcu poz iti v_ ne politike in praktične stabiliza. cije španskega javnega življenja.
Vsi ti dogodki so se odigrali med politiki. Španski narod, prebival
jejo tu nekako visokoietečo revo. lucijo. Jaz mislim, da se bo prava revolucija kakršno Španija naj nuj. nejše potrebuje, izvršila prej ali slej, naj bo že politični režim tak ali drugačen. Zdaj pa" nastane
stvo mest in vasi pa pri tem ni.1 vprašanje, dali je v interesu Špani.
DRUŠTVA
O NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE,
ZABAVE
*i *
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" ne čila samo vaše članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici.
l , .
CINfi ZA OGLASE SO ZMERNE
;
je in Evrope, da izbruhne s to re, volucijo tudi nevarnost novih re. akcijonarnih in anarhičnih pare. tresljajev. Vzgled revolucije iz le. ta 1873., vagled nekaterih držav Južne Amerike in vzgled portugal. ske revolucije, vsi ti zgledi niso ta. ki, da bi dajali količkaj poguma za sličen podvig na Španskem.
Temu nasproti mora nepristratl. ski opazovalec uvideti velike napo.* re. ki jih Španija doprinaša že celo desetletje, da bi se rešila tvoje o. samljenosti ter se pribll^Ia Evro_ pi in ostalemu svetu. U stvaritelj i Društva narodov so dali Španski velik znak zaupanja s tem, da so jo, edino izmed nevtralnih držav, vpi_ sali v spisek ustanoviteljev novega bratstva narodov. Vpcštevali so s polno pravico, da je Španija med vso vojno imela važno vlogo posred. nika in razsodnika pri vzdrževa. nju vsaj najmanjše mere stikov in odnošajev, potrebnih med bujujoči. mi se narodi. Po končani vojni je Španska brez vsakega dvoma za. služila to zaupanje. Kakršnekoli so že napake njenega tradicijonalne^ ga političnega sistema, kakršnekoli so že zablode in zmote temu slede, če diktature, je vendar nemogoče v nemar pustiti zadržanje španske zunanje politike, ki je neprestano težila v pravcu ženeške koncepci. je. Morda bo kdo rekel, da se je Španija odpovedala temu, kar ime. nujemo "visoka politika" in da je opustila riskantna podjetja in cfip. lomatske intrige ter zamenjala po. litiko bojnih zvez s politiko razso. dišča samo zato, ker se ne čuti do_ volj močne za izvajanje visoke po_ litike. To je pač mogoče, ali tako dela večina drugih narodov. Ustroj sodobne humanitete je tak, da se morajo vlade in posamezniki izogi.. bati nevarnih in obsodbe vrednih akciji bodisi iz bojazni pred sodi. ščem, zaradi spoštovanja mnenja svojega soseda ali zaradi potrebe po miru.
Naj bo že kakor hoče, zaporedne vlade Alfonza XIII. so vsa pretekla leta dale cesto, dokaze modre da_ lekovidnosti in mednarodne uvi. devnosti. Znale so se približati Južni Ameriki vljub neprijetnemu spominu na razne vojne za neod. visnost, zbližale pa so se tudi s Se. verno Ameriko, ne glede na izgubo Kube in Porto Rica, Tudi so na naj_ bolji način s sporazumu s Fran. cijo uredile svoje položaj v Maroku ter pokazale zmernost v pogajanjih za Tanger. Pred vsem pa so si pri. dobile in ohranile velik ugled v Društvu narodov, ne glede na bež. no epizodo v borbi za "stalni se_ dež" in na svoj izstop iz Društva
narodov od leta 1926. do 1928. Ni bi.
10	takorekoč niti enega easedanja Sveta društva, narodov, v teku k a.
terega se ne bi druge velesile tekale po pomoč k predstavitelju Španske Don Joseju Quinones de Leonu, kadar je bilo rešiti kako močno zapleteno vprašanje. Njego.. va sposobnost in prislovično dobra volja, kakor tudi njegovo globoko pravno znanje ter sposobnost za pomirjenje sprtih strank je vedno znala najti izhod iz še tako težke, ga položaja.
Tik pred pogajanji za pomorsko pariteto v Rimu mi je rekel neki španski diplomat: — Ta francosko, italijanski sporazum nas silno za. nima. Ako bo razmerje mornari. ških sil Francije in Italije usta. ljeno, bomo mi postali razsodniki v sredozemski politiki." To so bile sicer besede, kakršne smo često ču.
11	pred vojno, toda mislim, da vkljub temu lahko sprejmemo to formu. lo, ker se Španija nikoli ne bo spuščala v boje, pri katerih bi sa. ma lahko kaj izgubila. Njena raz. sodniška naloga bi bila lahko sa. mo miroljubna, ker mu to nareku, jeta njena politika in nje interes. Iz tega vzroka teži Španija po au. nanjem miru, kakor tudi zato, da lahko v sedanji politični in gospo.
danski krizi doseže notranji mir in razvije svoje gospodarske mož. nosti.

POZIV i
Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem posla naročnina za list, so nap roženi, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N."
LAB NARODA*
NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 8, 1931
The LARGEST SLOVENS DAILY in U. S.
iiinmiim—■
SKRIVNOST NEZNANKE
ROMAN IZ ŽIVLJENJA.
Za Glas Naroda priredil G. P.
44
(Nadaljevanje.)
Zakaj je odšel tako od nje, potem ko je pogledal na Kak način? Zakaj Jo je pustil z vsemi njenimi dvoftii? Ah je bila le prevara ah pa Je vodela v resnici v njegovih očeh pristen, iskren izraz?
Skočla je zopet pokonci ter si pritisnila roki na srce.
Ne, ne, tako upanje je bilo preveliko in je moralo prinesti najtežje prevare. Ne. to je bila neresnica, on je ni mogel ljubi'.! talco. Ali ni bila 4e pred kratkim priča, kako je prebledel ter postal tako strašno bled, ko je zagledal Litoo Rot berg?
Ne, to ni bala ljubezen na. prvi pogled! To nd bila ljubezen, ki je sijala iz njegovih oči, temveč mogoče ddbrota, skrb ali pa sočutje.
Njena domišljija «ji ije zaigrala velik trik.
Ona se je udajala zmotam, ki so se razblinile v nič.
Prisilila se je k miru ter skušala prigovarjati sami sebi, da se je zmotila.
Skušala je tudi mdsMCi na druge stvari.
Medtem je prišel čas, da se je morala preobleči za kosilo. Prišla je njena hišna ter vprašala, kakšno Obleko naj pripravi.
Nato je odkorakala dol v dvorano.
Werner Hollman in G um ter sta vstopila kmalu nato noter.
Ounter je izgledal zelo bled, a drugače je bil miren kot ponavadi.
Plaho se je ozrla na vse strani.
Ko je zapazila, da se ni v njegovem obrazu premaknila niti ena vo-tcza, je pod.ala tudi mirna.
Sedli so za bogato obloženo okroglo mizo. Grof Ounter je takoj pričel z zabavo.
Kazal je neko prisiljeno veselost in tudi Dgamar se je udeležila zabave.
Oba pa nista bila prav pri stvari. Hollman se je izognil pogledati tako grofa kctt grofico. V njegovih očeh pa je ležalo ono skrivnostno svet-likanje, kadar je naslovil nanjo kako 'besedo.
Jedila so odnesli zopet nedc'.aknjena, čeprav so bila izvrstno pripravljena.
Nikdo pa ni pazil nato.
Najmanj pa Dagmar.	«
Njene misli so bile pri povsem drugih Stvareh.
Ko je bi>a po obedu servirana mcka, je rekel Hollman proseče:
—	Gospa, ali hočete danes popoldne sedeti že nekako pol ure? Domnevam, da vas bcm zadnjikrat nadlegoval, kajjti upam, da bom danes dovršil sliko!
Djugmar pa ni bila nikakega poželjenja. da bi izpolnila prošnjo Holl-mana. Vsled tega je rekla, da jo veseli, da bo slika gotova in da bo nato lahko odpotoval.
Nato je odšla ž njim v viteljej.
Čutila je zcpdl tako kot na dvorni veselici, ko jo . je pritiskal diadem. Čutila se je sploh potrto, a skušala premagati to slabost.
Hollman ji je prišel nasproti ter poljubil njeno roko.
—	Moja kraljica prihaja k svojemu vazalu! — je rekel priliznjeno.
Ona pa ni ničesar odgovorila ter zavzela le mesto, 'ki je bilo predpisano za sliko.
Hollman ije zopdt vzel svoje mesto pred štafeto.	»
Čutil 'je, kako vibrira v Da*gma<r razburjenje ter domneval, da velja to njemu. Njegove oči so žarele na njenem bledem, sladkem obrazu.
On je zvipazil, da je popolnoma zamišljena. Sempatam je stopil k ntetf. popravil semipatam kako gubo na njeni obleki ter korigiral njeno stališče.
Medtem, kx> si je navidez prizadeval, da popravi nekaj na njeni sliki, so se njegove oči uprle s sugestivno silo na njen obraz.
Čakal je na učinek ttega pogleda, dra nato prične svoj napad. Zaenkrat pa naj bi prišlo drugače. .
V -svoje veliko presenečenje je vstopil grof Gunter, potem fco se je Dagmar nahuijala komaj deset minut v ateljeju.
—	Jaz vesidac ne motim? — je vprašal Hollmana.
Hollman bi ga naj raj še videl v krtovi deželi, in lice Dagmar se je pordečilo. Njeni ustnici dta se stresli in tudi čelo je postalo nagubano.
—	Mala, lepa grofca je zelo malo razveseljena od pojava svojega moža kot sem jaz. Upam, da ne bo ostal dolgo, — si je mislil Hollman. V tem slučaju pa nag bi bil zopet zmoten.
Ounter je sedel ter rekel mirno:
—	VI ste rekli, da bo portret moge žene zaključen danes. Tega trenutka nisem hotel zamuditi. Vsled tega sem prišel.
Gkmvil pa ni resnice. SkUb za E-agmar ga je prignala semkaij. Danes si je rekel, da se ne bo spustil v boj s Hollmanom za posest njenega srca. Dokler se ne domeni ž njo natančno, je ne sme skušati zavedi v greh in skušnjvvvo.
Sklenil pa je. da bo do konca prisostvoval tej predstavi.
Hollman se je ugriznil v ustnico ter se umaknil za štafeto. Dagmar pa Je sačiAila, kako vStaija zopet prejšnje razburjenje.
Vedela je, da mora upreti svoje oči na mesto, katero ji je pokazal Hollman ter ni mogla videti svojega moža.
On pa jo je lahko opazoval podrobno.
Tako je bila Dagmar izpostavljena pogledom obeh moških.
Hollman je videl, da se ne bo grof sedaj premaknil s svotfega mesta predno ne bo gotovo slika. Vsled tega je zelo prikrajšal sejo. Komaj je jninulo pol ure, je že cdložil čopič ter rekel z globokim vzdihom:
—	Najprisrčnejšra hvala, grofica, — jaz sem gotov!
D^mar je bila vesela, da je oproščena ter (je (takoj opustila svojo poanetjo. Ob istem času ee je dvignil tudi Gunter.
Hollman Je zasukal štafeto ter rekel:
—	Sedaj isoditu sama!
Oba zakonca sta stopila pred sliko* Dagmar je bila naravnost presenečen«.
Hollman je prekosil samega sebe.
Silica se mu je izvrstno posrečila.
Grof Ounter pa Je dtal kot okamervel. Z velikimi očmi je zrl na sliko.'
Tukaj Je stala Dagmar pred njtai, kot jo je videl v svojih nemirnih santfah. Hladni, formaluni izraz je popolnoma, izginil z obraza.
Lahek sijaj smeha je ležal kreg njenih ust in oči. Bile so iste oči, ki so orle Izpod čela.
Pretresen v notranjost je gledal Ounter na ta krasni Obraz in Ob-cudovafvje nad umetnostjo slikarja se Je mešalo z njegovo ljubosumnostjo. «
Kako Je prišel Hollman do tega, da tako naslika. Dagmar?
Brez <*voma se mu Je morala pokazati v taki poeicaji!
Njemu nI nikdar privoščila tega smeha.
BUa Je ljubeča ženska, ki mu je zrla nasproti s te slike. Ženijalni čopič umetnika Je postal njegorv izdajalec!
Z uničujočim pogledom Je preSunila njegovo dušo misel, da ljubi Hollmjun Dagmar in da je ljubljen tudi od nje.
Noben dvom ni bil več mogoč.
Oumterju J« bik> pri duši kot da je okraden za nekaj krasnega in Postalo J« tiho v ateljeju. Ver«l«l osebe so stale tiho pred grofice Dagmar.
Krasno se Je dvigala iz okvirja, kot da hoče vsak trenutek stdpffia ven. Krasni roki sta bili nepokriti in ena roka Je ležala na naslonjači stola. Druga pa je gracijozno oprijemala obleko, katero je nosila na dvoru.
Bila je naslikana s tako živahno resničnostjo, da se je svetil tudi diadem v njenih kostanjevih laseh.
Ounter j a je obšlo tresenje, k» je gledal na to sliko. Vse to je lahko zapazil slikar. Cele ure bi se lahko posel na tem pogledu.
Zagrebel je svoje nohte v dlani ter stisnil usta. In če bi ga ona pogledala, 'bi se morala smejati.
—	Naše molčanje vam kaže, mojster Hollman, kako vpliva vaše delo na nais. A vi ste mi v resnici laskali! Tako lepa v resnici ne izgledam!
Z blesteoim pogledom se je ozrl Hollman vanjo.
—	Naslikal sem vas tako, milostljiva grofica, kot so vas videle moje oči. '
(Dalje prihodnjič.)
SMRT MILIJONARJEV — SREČA DRŽAVE
Veliki primanjkljag, ki ga predvideva proračun angleške države, se bo moino zmanjšal s smrtjo devetnajstih milijonarjev, ki so umrli šele proti koncu proračunskega leta. Davek na zapuščine je na Angleškem silno visok. Pri 1 milijonu funtov šterlingov znaša 30% in se stopnjuje celo do 50%. 19 umrlih milijonarjev je zapustilo okroglo 45 in pol milijona, od katerih dobi država čedno vsoto 23 in pol milijona funtov šterlingov.
*
Na prvem mestu je ogromna zapuščina lorda Ashljcna, tvorničarja za Hnole j, ki je os ta vil 9 in pol mi« lijenov funtov šterlingov. Tudi brata lord Dewar in lord Forteviot, tvorničarja whiskija, sta zapustila 9 milijonov. Tobačno proizvodnja je prispevala dve milijonski vsoti. Sir G. Vernon Wills je ostal 2 milijona, Sir Joseph Hood pa U milijona. Mlekarska industrija je vrgla dedičem 2 milijona, zapuščina nekega tvorničarja biskvita 1 milijon. Laet hik kemične tvornice lord Brotherton, čigar tvomice so prešle v last Imperial Chemical Industries, je zapustil 1 milijon in pol. Major Andrew Coats, lastnik industrije za sukanec, je ostavil 3 milijone, Sir Oton Beit, to je -svoijoas podedoval premoženje po svojem bratu Alfredu Bedllu, najdišče diamantov Ln zlata, je zapustil 3 in tri četrt milijona. Sir Friderik Eckstein je oatavil i milijon, plemenitaši pk Ncrthumberlandški vojvoda 2 milijona in pol, E-arl ci Seiton 1.8 milijona.
Angleška država je torej srečna dediščina milijonskih premoženj in se ji godi tako kakor nekoč rimskemu cecsarstvu, kjer so milijonarji osl;avIijali ogromna volila cesarjem, da niso ti pobrali vsega njihovim dedičem.
ZA $7,500.00
zamorete kupiti 230 AKROV VELIKO FARMO; 30 glav goveje živine, orodje, pridelek itd. Lahki pogoji. Brezplačen seznam farm, ki so naprodaj.
Mr. Douglas,
Herkimer, N. Y.
MOZ. KI JE 70-KRAT UTONIL
Angleški policiji ni prizadejal menda nihče takšnih sitnosti kakor sedaj že 82-letni Valjem Price iz GlartioeSterrja. Vedno pa se mu je posrečilo, da se ije odtegnil kazni, ker niso m'ogh nikdar naJjti zanj primernega paragrafa.
Mož je živel namreč ob neki vodi in je posojal športnikom in ne-športnikom čolne. Včasih pa si je dovolil tsko-le šalo:
Na nasproten breg je odpeljal svojo obleko in jo dobro skril. Nato se ije peljal nazaj in čakal, da se je nabralo na bregu kaj ljudi; ko pa se mu je zdel trenutek ugoden, je skočil v Vodo in — utonil. Utonil pa je le navidezno; bil je namreč izvrsten plavač, ki je plaval pod •vodo na drugi breg, kjer se je preoblekel v skrito suho obleko, potem pa se je šel udleževat rešilne akcije za neznanega utopljenca. Ljudje so mu pa plačevali prav lepe zneske za izposojene čolne, za iskanje u tcipljenca.
Price je imel ljudi leta in leta za bedake, dokler mu ni prišla policija na sled. Moža so postavili pred sodišče, sodišče pa ga je oprostilo.
ŠKODLJIVOST STARIH ZDRAVIL
V vsakem gospodinjstvu se naibe_ re sčasoma cela domača lekarna najrazličnejših zdravil. Iz štedlji_ vostd jih hranijo, da jih uporabijo ob primerni priliki.
To je prav, treba je pa paziti, da se ne pokvarijo. Razne maže ter zeli se dado lahko tako shraniti, da jim tudi daljši čas ne škoduje. Nevar_ nejša so pa prava zdravila v obliki tekočin in tablet, ki se pjrej ali slej razkrojijo in lahko postanejo ze_ lo škodljiva, tudi če so bila prej povsem nedolžne vrste. Lajik pa jim na zunaj običajno ne bo videl, ali so že pokvarjjena ali ne.
Vsekakor je priporočljivo zdravi, la, ki so ležala že dalj časa, pred zopetno uporabo pokazati zdravni_ ku ali lekarnarju, ki bosta bolje vedela, ali je zdravilo še uporabno ali ne.
j*
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Telephone: CHELSEA 3878
(
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN

u
KNJIGARNA GLAS NARODA"
216 Wert 18th Street New York, N. Y.
(Nadaljevanje.)
PESMI IN POEZIJE:
Akropoli* la FlmmMs ........ JI
broširano ................... .81
luni, trdo vez. ................1._
Balade ia romance, trda ves......1.35
Bob xa mladi zob, trda ves.....40
Kngnljfld (Utva) ........................M
trdo Tesano ................
MoJe obzorje. (Gangl>............1J55
Naries (Gruden). broA.....................Ji
Primorske peni. (Gruden), res.	JI
Slutne (Albreht) broS......................30
Pohorske poti (Glaser) brofl. ....	JM>
Oton Znmnfli: Sto
.M

Kretanje Parnikov
Shipping New« —
V	zarjo Vidovo, trd. ves....... J*
Vijolica. Pesmi za mladost .... .66 Zvončki. Zbirka peanlj sa slovensko mladino. Trdo vezano .... JO
Zlatorog, pravljice, trda ves.....60
Slovenska narodna lirika ...... .SO
PESMI Z NOTAMI:
NOTE ZA KLAVIR
(PavClC) Klavirski album......75
(Pavčič) Slovenska koračnica
10 zvezkov. Vsak zvezek po.....30
10 zvezkov 'skupaj ..................2.50
NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA
Album slov. narodnlb pesmi
(Prelovec) ______________________________ J6
Šest narodnih pesmi (Prelovec) JO Pesmarica moških zborov
(Bala tka) ________________________________l,—
MEŠANI In MOŠKI ZBOR
Priložnostne pesmi (Grom) ....1.10 Slovenokl akordi (Adami«):
..I. svezek .....................75
11. zvezek ...................75
Pomladanski odmevi, L ln 11. sv„
vsak ...1....................45
AmeriAka slovenska lira (Holmar) 1.— Orlovske himne (Vodoplv^c) ....1.20 10 moških Itr mešanih zborov —
(Adamič) .........................45
MOŠKI ZBOR Trije moški zbori (PavčIC)
Izdala Glasbena Matica .........40
Narodna nagrobniea (Pavčič) .. .35 Gorski odmevi (Labarnar) 2. sv. .45
SAMOSPEV I:
Stlrji samospevi. Izdala Glasbena
Matica .......................45
Naii bmini ..................... JO
MEŠANI ZBORI: Planinske. II. sv. (Labarnar) .. .45 Trije meftanl zbori. Izdala Glasb* na Matica ....................45
BAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM:
Domovini, ( Foes ter) .............40
Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Labarnar) Četvero In petero raznih (lasov .... .45 Jaz bi rad rodetlh rof, mofikl zbor s bariton solom in priredbo sa dvospev ...................... JO
V	pepelnMni noli (Sattner). kan« ranta za soli. zbor ln orkester. Izdala Glasbena Matica.......75
Dve pesmi (Prelovec). sa mofikl
zbor ln bariton solo............ JO
Knpletl (Grami. Učeni Mihec,— Kranjske fiece In navade.. No-zadovljstvo, 3 svezki skupaj ..1.— Knpleta Kina Muca (Parma) _ .40
PESMARICE GLASBENE MATICE:
L Pesmarica, nredfl Bnbad ...2J0 4. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikartlč) L, 2, In 3. sv. skopaj...................1.—
male pesmarice:
St. L Srbske narodne hišne .. U St. la. Sto čutiš, grbine total .. .18
St. 10. Na planine ..............15
Št 1L Zvečer ...................15
At. 12. Vasovalec .............. j|
Narodne pesmi sa	(2l-
ravnik > 8 btpcU sknpaj ........ J6
Slavfok. zbirka šolskih pesmi —
(Medved) ..........................JB
Vojaške narodne pesmi (Koal) .. JO Narodne vojaške (FerjanCIČ) .. JO
(Pregelj) .....................L-
Llra, srednješolska. 2. zvezka sku- •
...........................t^
Trorlasni
9. aprila:
Stuttgart, Cherbourg, Bremen
1«. aprila:
Paris. Havre Hotncic, Cherbourg Koma, Napoli, Genova
11. aprila:
Minnewaska, Cherbourg Lapland, Cherbourg, Antwerpen
14.	aprila:
Vulcania, Trat (IZLET) Aquitania, Cherbourg
15.	aprila:
Lev.athan Cherbourg America, Cherbourg. Hamburg Europa, Cherbourg. Bremen Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg
16.	aprila:
Berlin, Boulogne sur Mer, Bremen
17.	aprila: Majestic, Cherbourg
St. Louis, Cherbourg, Hamburg Reliance. Cherbourg, Hamburg Pennland, Cherbourg, Antwerpen
21.	aprila:
Berengaria, Cherbourg Lafayette, Havre
22.	aprila:
President Harding, Cherbourg, Ham burg
Hamburg, Cherbourg, Hamburg
23.	aprila:
I Dresden, Cherbourg, Bremen La Bourdonnais, Havre
24.	aprila:
Olympic, Cherbourg Bremen. Cherbourg, Bremen Stattrndam. Boulogne Sur Mer, Rot terdam
Augustus, Is'apoli. Genova
25.	april«:
He de France Havre (IZLET) Minnetonka. Cherbourg
29.	aprila:
Mauretania. Cherbourg President Roosevelt Cherbourg. Ham burg
Leutschland. Cherbourg, Hamburg
30.	aprila:
Paris. Havre
Republic, Cherhourg Hamburg General von Steuben, Boulogne sui Mer, Bremen
1.	maja:
Saturn la. Trst
Europa, Cherbourg. Bremen Homeric. Cherbourg Milwaukee, Cherbourg. Hamburg Nt-w Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam.
llelgenlatid, Cherbourg, Antwerpen
2.	maja:
Minnekahda, Boulogne Sur Mer Rochambeau, llawe 5. maja: Aquitania, Cherbourg
6.	maja:
Leviathan, Cherbourg
George Washington, Cherbourg, Hum -burg
New York, Cherbourg, Hamburg
7.	maja:
Stuttgart, Cherbourg, Bremen De Grasse, Havre
8.	maja:
France, Havre Majestic. Cherbourg
Rotterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam
Westernland, Cherbourg,, Antwerpen
9.	maja:
Columbus, Cherbourg, Bremen Minnewaska, Cherbourg
12.	maja:
Berengaria. Cherbourg Bremen, Cherbourg, Bremen Cleveland, Cherbourg .Hamburg j
13.	maja:
America, Cherbourg, Hamburft, Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen Albert Bajlin, Cherbourg, Hamburg
15* maja:
•	He de France, Havre Olympic, Cherbourg. Reliance, Cherbourg, Hamburg St. Louis, Cherbourg. Hamburg I^p^nd, Cherbourg. Antwerpen Roma, Napoli, Genova
18.	maja:
Europa, Cherbourg, Bremen
19.	maja:
Vulcania, Trst
20.	maja:
♦	Mauretania,Cherbourg
I'resident Harding, Cherbourg. Hamburg
Hajnburg, Cherbourg. Hamburg
21.	maja:
Dresden, Cherbourg. Bremen Lafayette, Havre
22.	maja:
Paris, Havre Homeric. Cherbourg
Statendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam
Pennland, Cherbou S. Antwerpen
23.	maja: Minnetonka, Cherbourg
Megani In mofikl zbori. (AlJaS) — 3. zvezek: Psalm 118; TI veselo poj; Na dan; Dlvna no«.........46
6. svezek: Job; V mraka; Dneva nam pripelji Sar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav ...... .4«
6.	zvezek: Opomin k veselju,; Sveta noC; Stražniki; Hvalite Go- . spoda; Občutki; Geslo ....... .46
7.	zvezek: Slavček; Zaostali ptlfi; Domorodna Iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .44
8.	zvezek^Ti osrečiti Jo hod (mešan zbor) ; Prijatelji in senca (meSan zbor) ; Stoji, solnčlce stoj; KmetsU bia............ .46
CERKVENE PESMI:
JCtasI, Cerkveno
zbor ......,,..
12. Tantom Krgo. (Premrl) .... JI Ma&ne pesmi za mešan zbor. —
(Sattner) ................... J6
12 Pange Lingua Tantum Ergo Geni tori. (Poerster l ............ M
12 Pange Lingua Tantum Ergo Goni tori (Gerhič) .............. M
Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi na čast svetnikom. (Premrl) .................41
10 ohhajilnih In 2 v čast presv. Sr-
en Jezusovemu. (Grum) ...... JB
Nitma in honorem St. Josephl — (Pogachnik) ..................44
Kyrie
J«
K svetemu ReSnJemu telesu —
(Foerster) ...................
Sv. Nikolaj..................... .11
NOTE ZA CITRE:
Koželjskl: Poduk v igranju na
citrah, 4 zvezki ....................3.50
Buri pridejo, koračnica.......... JI
NOTE ZA TAMBURICE:
Slovenske narodne pesmi za tamb«-raSkl zbor In petje. (Bajuk) ..lj*
Bom Sel na planince. Podpurt slov. nsr. pesmi. (Bajuk) ..........L—
N» Gorenjskem Je fletno..........L-
RAZ6LEDNIGE:
Newyorike. Različne, ducat ....
Velikonočne, boiične la novoletne ducat ......................... ,41
Iz rasnih slovenskih krajev, ducat .4*
Narodna noša, ducat.............4t
posamezne po ................ j|
ZEMLJEVIDI:
Stenski zemljevid Slovenije na močnim papirju s platnenelml pregibi ...............................
Pok raj nI ročni zemljevidi:
Dravska Banovina ........................ JO
Jugoslavija ...................................... JO
Gorenjska .................... j«
Slovenske Gorico, dravsko ptuj-
skopoije ......;............... J6
Ljubljanske in mariborske oblasti JI
Pohorje, Kosjak .............. M
Celjska kotlina. Spodnjo slovensko posavje .................. ,34
Prekmnrje ln Medumurje .... J4 Kamniške planine. Gorenjska ravnina in ljubljansko polje ... J«
Canada ........................ A»
6 DNI PREKO OCEANA
Najkrajša In najbolj ugodna pot za ootovanj« na ogromnih oarnikih:
PARIS 10. aprila; 30. aprila
(3.30. P. M.) (6 P. M.) Ue de France 25. apr.; 15. maja (1 P. M.) (4.30 P. M.) FRANCE 8. maja; 29. maja (3.30 P. M.) (6 P. M.) NajkrajSa pot po železnici. Vsakdo je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — PJJaCa in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene.
Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta
FRENCH LINE
19 STATE STREET NEW YORK, N. Y.
26.	maja:
Aquitania, Cherbourg Resolute, Cherbourg, Hamburg
27.	maja: L.ev'ath^in. Cherbourg
President Roosevelt, Cherbourp Hamburg
Deutsrhland, Cherbourg, Hamburg maja:
General von Steuben, Boulogne Hur Mer, Bremen
29.	maja: France,- Havre Majestic, Cherbourg Bremen, Cherliourg. Bremen
New Amsterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam
Belpenlilnd, Cherhourg, Antwerpen
Augustus, Napoii Genova
30.	maja:
Milwaukee, Cherbourg, Hamburg Rochambeau, Havre Minnekahda, Boulogne Sur Mer
PARNIKI Z ZNAKOM označi skupni izlet v Jugoslavijo.
Zml jevidl: Illinois. Pennsylvania, Mini ta, Miehiean. Wisconsin, Went Virginia, Ohio, New Yerk — vsaki po ;....................... .46
Velika stenqfca
Bvrsaa ....!.-«
Združenih driav, veliki ........
Mall .........................
Nova Evropa ..........'1..L...
Alabama. Arkansas, Arizona, Colorado, Kanaas, Kentucky In
.44
.11
Mississippi, Wyki
—too, Wyoming, ntU po ....
KDOR SE NIMA
SL0VENSK0-AMER1KANSKI
KOLEDAR
ZA LETO 1931
CENA 50c
Po zanimivem c 11 v u presega vse dosedanje.
BLAZNIKOVE
PRATIKE
za leto 1931
CENA 20 CENTOV
Naj naroči, dokler jih imamo še v zalogi.
GLAS NARODA"
219 W. 18th, Street Now Totk Citj
t