- 1 • cin/ki Domžale, 24.1. 1990, letnik XXVIV, št. 1 oročevalec Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Domžale FORMIRANA JE Združena opozicija DOMŽALSKE OBČINE Wk. ZDRUŽENO OPOZICIJO SESTAVLJAJO: DEMOS & SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA — OBČINSKA PODRUŽNICA DOMŽALE #'» SLOVENSKA DEMOKRATIČNA ZVEZA — ODBOR ZA DOMŽALE KRŠČANSKI DEMOKRATI SLOVENIJE — ODBOR ZA DOMŽALE ZSMS OBČINSKA KONFERENCA DOMŽALE Na skupni seji v Domžalah, dne 5. januarja 1990, smo predstavniki vseh štirih zgoraj ocenjenih organizacij sprejeli odločitev, da v občini Domžale formiramo ZDRUŽENO OPOZICIJO, ki bo na spomladanskih volitvah za poslance v zbore skupščine občin« Domžale nastopala enotno. Pri volitvah za poslance v družbenopolitični zbor skupščine občine Domžale pa bomo nastopali s skupno listo kandidatov ZDRUŽENE OPOZICIJE. I N0J takoj pojasnimo, da organizacije, ki sestavljamo ZDRUŽENO OPOZICIJO, kot take obdržimo svojo lastno identiteto ter samostojnost. Prav tako bo vsaka organizacij«, ustavila svoj lastni predvolilni program ter na skupno kandidatno listo ZDRUŽENE OPOZICIJE predlagala svoje kandidate. Razlogov za povezavo naših organizacij v ZDRUŽENO OPOZICIJO je več; naj naštejemo le dva najpomembnejša: k JI. Združiti organizacijske, tehnične, intelektualne in politične potenciale naših organizacij za formiranje w predštdvitev skupne liste, ter kandidatov na njej, za ruedstavitev programov in za skupno organizacijo ostalih predvolilnih dejavnosti. 2- Na volitvah nastopiti z močno listo ZDRUŽENE OPOZICIJE, listo zaupanja vrednih kandidatov, neobremenjenih s preteklostjo, proti listi trenutno vladajoče Zveze komunistov ter listi nekdanje partijske transmisije Socialistične zveze delovnega 'judstva. Začasni sedež ZDRUŽENE opozicije je v prostorih Občinske konference ZSMS Domžale, Ljubljanska 70/11. nadstropje, 61230 Domžale. SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA, Občinska podružnica Domžale SLOVENSKA DEMOKRATIČNA ZVEZA, občinski odbor za Domžale KRŠČANSKI DEMOKRATI SLOVENIJE, iniciativni odbor Domžale ZSMS, Občinska konferenca Domžale Domžale, 5. januarja 1990 ZDRUŽENA OPOZICIJA DOMŽALSKE OBČINE vas vabi na JAVNO TRIBUNO s Predstavitvijo svojih organizacij in programov V PONEDELJEK, 29. JANUARJA 1990 OB 18.00 URI V NOVI KINODVORANI V DOMŽALAH VZEMITE USODO V SVOJE ROKE — ZAUPAJTE DEMOSU IN ZSMS! V današnji številki berite: V skladu z Zakonom o volitvah v skupščine Občinska volilna komisija poziva posameznike, organizacije delovnih ljudi in občanov, samoupravne organe v krajevnih skupnostih in podjetjih, da posedujejo Občinski volilni komisiji, katere sedež je v prostorih Skupščine občine Domžale, Ljubljanska 69, predloge kandidatur (skupaj z izjavo o soglasju kandidata, da je pripravljen sprejeti kandidaturo) za volitve delegatov In sicer: ZA ZBORE SKUPŠČINE SR SLOVENIJE DO 7. FEBRUARJA 1990 ZA ZBORE SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE DO 13. FEBRUARJA 1990 Obenem vas obveščamo, da se predlogi kandidatur posredujejo izključno na predpisanem obrazcu, ki ga lahko dobite na sedežu Občinske volilne komisije, v krajevnih skupnostih in podjetfh. Kandidate ali liste kandidatov pa lahko določijo volilci s podpisovanjem. Volilec lahko odda svojo podporo s podpisom na predpisanem obrazcu, ki ga dobi in podpiše v Sekretariatu za notranje zadeve občine Domžale. občinska volilna komisija • Bremena preteklosti, toda uspehi sedanjosti (razgovor s predsednikom OKZKS Domžale Sta-netom Oraž-mom) • Socialistična zveza - samo-stojnapolitična organizacija in njen program • Imamo program - in to dober (Anton Toma-žič,predsednik IO SDZ Domžale) Domžalčani so tudi tokrat že četrtič postali zmagovalci tekmovanja ekip ZRVS in ZSMS po pot jh heroja Janka Kebeta v Dražgošah. Čestitamo! Velik uspeh: Ekipa Domžal - četrtič prvi v Dražgošah 16. tekmovanje Po poteh heroja Janka Kebeta, ki je sredi januarja 1990 potekalo v okviru prireditev Po poteh partizanske Jelovice, je pomenilo ponovno zmagoslavje naših fantov, saj so med ekipami, ki so jih sestavljali ZRVS in ZSMS osvojili prvo mesto. To obenem pomeni četrto osvojitev najvišjih stopničk, ki je bila spremljana s pridobitvijo spominskega pokala v trajno last, s prejemom prehodnega pokala in zlatih spominskih medalj in praktičnih daril. Dobri že na začetku Začelo se je z reševanjem taktične naloge, katere rešitev so Janez Gregorič, vodja ekipe in Marko Povirk ier Frank Kavka (ZRVS) in Iztok Vrhovnik, Tomaž Drolc in Tomaž Dane (ZSMS) poiskali še pred tekmovanjem in )o je ocenila Republiška konferenca ZRVS. Od možnih 60 točk je ekipa prejela 50 točk in z njimi najavila boj za eno izmed prvih mest. Do končne zmage pa je bilo še daleč. Zelo, zelo dobri Svojo vsestransko pripravljenost so fantje najprej dokazali v Kropi, kjer so tudi letos reševali praktične naloge iz topografije in tako mladinci kot starešine osvojili maksimalno število točk, sledilo je še streljanje, kjer so bili s 161 krogi najboljši, drugi najboljši čas pa so dosegli tudi pri pohodu. Z doseženimi točkami je naša ekipa zasedla prvo mesto in svoje nasprotnike iz Kamnika, ki so zasedli drugo mesto, premagala za 11 točk, medtem koso Mariborčani dosegli 476 točk (21 manj). Obogatitev zbirke Podobno uspešno kot letos so tekmovalci iz naše občine sodelovali tudi prejšnja leta, saj njihove vitrine že krasijo priznanja in pokali za štirikrat osvojeno prvo mesto na tem tekmovanju, enkrat so bili drugi, trikrat pa so posegli po bronastih me-daljah. Dosežen uspeh izpričuje dobro delo obeh organizacij na tem področju in bo zanesljivo pomenil vzpodbudo za še boljše delo. Tekmovalcem, ki so zadovoljni zapuščali sončne Dražgo-še, kamor jih je spremljal tudi predsednik OK ZRVS Dominik Grmek, tudi v našem imenu iskrene čestitke. \j y 6. januarja 1990 je minilo 45 let od tragedije na Rudniku, ki jo vsako leto obeležujejo s spominsko slovesnostjo. Tudi letos se je na Rudniku zbralo veliko ljudi, med njimi največ borcev NOV, ki so obudili spomine na narodnoosvobodilno vojno. Letošnjo slovesnost je pripravil Občinski odbor ZZB NOV Kamnik, Davorin Gregorič, predsednik Občinske konference SZDL Kamnik, pa je v krajšem nagovoru orisal dogodke pred 45 leti, dotaknil pa se je tudi najaktualnejših dogodkov, med katerimi je posebno skrb namenil delu in vlogi Socialistične zveze v sedanjem trenutku. Lepo urejeno spominsko obeležje pa priča o 6. januarju 1945, ko je po najhujšem sunku zimske ofenzive tedanji sekretar okrožnega komiteja KPS Kamnik Edvard Peternel-Tinko sklical "se okrožne politične delavce, da bi se dogovorili o nadaljnjem delu in nalogah do konca vojne. V bunkerjih nekdanje okrožne tiskarne se je tako zbralo okoli 30 tovarišev in tovarišic, ki so 6. ja- nuarja 1945 začeli biti neenak boj z močnejšim sovražnikom, ki jih je obkolil. Le malo se jih je rešilo, 10 jih je ostalo v bunkerjih, 10 pa jih je sovražnik ustrelil naslednji dan v Vrhovljah. Z njihovo smrtjo je partijsko okrožje izgubilo številne predane in požrtvovalne tovariše in tovarišice, ki so na pragu svobode, ko bi bile njihove bogate izkušnje še posebno dragocene za izgradnjo nove domovine, omahnili v smrt. V kulturnem programu so poleg godbe in pevskega zbora sodelovali tudi učenci Srednje družboslovne šole Generala Maistra iz Kamnika, v. V. ! Temeljne usmeritve in cilje Socialistične zveze smo zapisali v program republiške konference »Z demokracijo in ustvarjalnostjo v bogatejše življenje«, ki jih lahko strnemo v nekaj programskih točk: 1. Storimo vse za materialno in duhovno bogatejše življenje: — dosledno izvajati protiinflacijske ukrepe, — ustvariti nov trden dinar, — doseči višji realni standard, — zagotoviti socialno varnost vsem, ki so jo potrebni, — več odgovornosti in skrbi za naše okolje, — za boljši položaj kmetijstva, — za urejen sistem vzgoje in izobraževanje, — za učinkovito in racionalno zdravstveno varstvo in zdrav način življenja, — za to, da bi postali kulturno in športno osveščen narod. 2. Naš cilj je visoka raven človekovih in temeljnih svoboščin — pravna norma naj varuje človeka, svobodo misli, govora, veroizpovedi in prepričanja, — smo za svobodo javnega obveščanja, — odpravimo krivice, ki so bile z nehumanimi in birokratskimi ravnanji storjene v preteklosti. 3. Postanimo pravna država — uveljaviti skupščine kot najvišje organe oblasti, — razviti demokratični volilni sistem in svobodo političnega organiziranja. 4. Jugoslavija mora postati država miru in napredka — Hočemo takšno Jugoslavijo, ki do zagotavljala suverenosti in trajnost ter neodtujljivo pravico do samoodločbe, s pravico do odcepitve in združitve, za državo enakopravnih narodov in narodnosti, ki bo spoštovala različnost in kjer bomo skupne zadeve urejali po načelu soglasja, — Izboljšajmo mednacional-i odnose z zagotavljanjem i i,lne svobode državljanom ter nt.rodom in narodnostim. 5. vstopimo v združeno Evropo — Smo za polnopravno članstvo v Svetu Evrope in Evropski skupnosti. — Alpe-Jadran — slovensko okno v svet Program občinske organizacije Socialistične zveze Cilj programa Socialistične zveze v občini je urejanje pogojev življenja vseh prebivalcev naše občine. Torej bomo naše sile usmerili k reševanju vsakodnevnih praktičnih problemov ljudi v krajevnih skupnostih, mestih in vaseh in občini kot celoti. Seveda pa bo ob tem naša pozornost namenjena dolgoročnim razvojnim usmeritvam in planskim odločitvam, ki še kako vplivajo na delovne in življenjske razmere v občini. 1. Celovit, vsestranski in usklajen razvoj občine Domžale V razvitosti posameznih delov naše občine obstajajo precejšnje razlike. Za razvitejši zahodni del je značilna širitev industrije in obrti, hitra gradnja stanovanj in komunalnih in dru-nih družbenih objektov ter mo- io priseljevanje, ki povzroča H mnoge probleme. Vhodni 'eželski del (zlasti Črni gra- ben in Moravska dolina) pa zaostaja tako v gospodarskem razvoju kot izgradnji infrastrukture. Socialistična zveza se že dalj časa zavzema za odpravljanje tega razkoraka: za preudar-nejši umirjenejši razvoj centra in s tem omejitev priseljevanja v občino ter hitrejše izboljševanje življenjskih pogojev na podeželju. K temu lahko veliko prispeva dosledno uresničevanje programov krajevnih samoprispevkov za izgradnjo objektov družbenega standarda. V razvoju občine naj ima prednost kvaliteta pred kvantiteto, da bomo živeli v prijetnem in prijaznem okolju, v urejenih naseljih z več zelenih površin, otroškimi igrišči, športnimi in kulturnimi objekti, varnih prometnih razmerah, s potrebnimi parkirišči in drugimi javnimi objekti. 2. Moderna industrija, drobno gospodarstvo in terciarne dejavnosti Znani smo širom SFRJ po razvitosti obrti in zasebni iniciativi. Ob modernizaciji in prestrukturiranju industrije moramo v občini glede na omejene ekološke in prostorske možnosti razvijati drobno gospodarstvo (podjetništvo in obrt) ter terciarne dejavnosti (trgovino, gostinstvo, turizem, intelektualne, marketinške dejavnosti itd. . .). Takšne programe organizacij in posameznikov mora podpreti tudi občina z razvojnimi sredstvi, strokovno pomočjo, zagotavljanjem urbanističnih in prostorskih pogojev, hitrim in učinkovitim vodenjem upravnih postopkov itd. Skratka, občinska politika mora biti aktivno usmerjena v ustvarjanje pogojev za rast družbenega produkta na prebivalca (sedaj smo na 07. mećavi v one). 3. Tudi kmet naj bo za svoje delo pošteno plačan V SZDL bomo podpirali upravičene zahteve kmetov in njihovih organizacij po ustvarjanju enakopravnega družbeno-eko-nomskega položaja kmeta in še zlasti kmečke žene v družbi in že uveljavljene ukrepe za pospeševanje kmetijske proizvodnje in predelave, ki mora ljudem zagotoviti cenejšo hrano. Upirali se bomo posegom na najboljša kmetijska zemljišča, kadar je razvoj mogoč v urbanih področjih. Melioracijski in komasacijski posegi pa morajo biti ekonomsko in ekološko utemeljeni in kvalitetno izvedeni. Zavzemali se bomo za sprejem ukrepov (zmanjšanje družbenih obveznosti, pomoč pri vlaganjih v postranske dejavnosti, kmečki turizem, domače obrti ipd.), ki bodo olajšali položaj hribovske kmetije in vzpodbujali hitrejši razvoj teh območij v občini. 4. Omogočiti večji vpliv ljudi na urbanistične rešitve Odnos do prostora in gospodarjenja z zemljišči se povsem spreminja, ljudje so kritični do strokovnih, urbanističnih rešitev, ki ponavadi nastanejo v pisarnah, napake pa se pokažejo, ko je že prepozno. Zato bo Socialistična zveza vztrajala, da se ustvari stalna demokratična komunikacija urbanistov z javnostjo in večji nadzor javnosti nad gospodarjenjem z javnimi zemljišči. Tako. da bodo prišli do veljave avtentični interesi prebivalcev občine, ne pa trenutne potrebe in interesi posameznih dejavnosti. 5. Domžale naj ne bodo spalno naselje Zadnja leta delež kupcev stanovanj, zgrajenih v blokovni gradnji z bivališčem izven obči- ne, zopet narašča. SZDL je doslej večkrat opozarjala na posledice takšne politike hitre stanovanjske gradnje, ki povzroča probleme pri zagotavljanju storitev družbenih dejavnosti, ustvarja potrebe po novih infrastrukturnih objektih in slabša socialne razmere v občini. Nismo za »zapiranje« občine, ampak za načrtno gradnjo stanovanj v obsegu in standardu, ki ustreza predvsem potrebam in možnostim pričakoval-cev stanovanj v občini. Uveljavljati pa moramo načelo, da v prvi vrsti vsak sam skrbi za reševanje stanovanjskega problema ter zagotavljati čim boljše družbene pogoje za to (zmanjšanje različnih prispevkov in dajatev). Zavzemali se bomo za ohranitev in obnovo starih mestnih jeder in drugih domžalskih in krajevnih značilnosti, ki ob spominih na našo zgodovino in preteklost bogate naš vsakdan in ustvarjajo našo identiteto. 6. Ohranimo okolje zase in za bodoče rodove Čeprav v občini vlagamo velika sredstva v zaščito okolja (čistilna naprava, kanalizacija, sanacija farme v Ihanu, plinifikacija .. .), so posledice hitrega razvoja industrije in obrti (tudi za okolje zelo problematične), naselij in še zlasti prometa, izjemno resne. Zato Socialistična zveza ne bo pristajala na kompromise, ki so dolgoročno vselej kompromisi na račun okolja, prostora in njegovih prebivalcev. Zahtevala bo sanacijo okolju škodljivih proizvodenj, spremembe programov ali njihovo zaustavitev. Zavzemali se bomo za reševanje problema oapaoKov na tehnološko višjem nivoju in v sodelovanju s sosednjimi občinami. Med ljudmi bomo vzpodbujali ekološko zavest in podpirali ekološka gibanja. 7. Pri komunalnem urejanju — absolutno prednost zdravi pitni vodi Vprašanje je seveda kakšno vodo pijemo? Strokovnjaki sicer pravijo, da so naši viri še čisti, toda človek nikoli ne ve! Dejstvo pa je, da nekaj manjših krajev s pitno vodo ni ustrezno oskrbljeno. Te nujne potrebne investicije v vodovodno omrežje morajo dobiti prednost pred vsemi drugimi in biti realizirane brez visokih samoprispevkov krajanov. 8. Prava rešitev vse večjih prometnih zagat je izgradnja avtoceste Ljubljana—Celje Življenje ob glavni cesti postaja nevzdržno, v prometu se duše tudi Domžale; zato se bO SZDL skupaj z organizacijami sosednjih občin vztrajno borila za čimprejšnjo izgradnjo avtoceste na tej najbolj prometni povezavi v SRS. 9. Skrb za družino in otroka — pomemben vidik demografske politike Prebivalstvo občine je vse bolj »staro«, nataliteta pa zelo nizka, kar je sicer tudi vse resnejši nacionalni problem. Zato bo SZDL podpirala takšno razvojno, socialno in davčno politiko in ustvarjanje ustreznih stimulativnih materialnih pogojev, ki bodo vzpodbujali samoreprodukcijo doslej naseljenega prebivalstva občine. Predlagali bomo zmanjšanje davkov za otroško opremo in hrano, sokove in drugo. Družino naj bi razbremenili vseh tistih obveznosti, ki jih lahko prevzamejo različne ustanove in zasebniki. Zato bomo organizirano vzpodbujali alternativne pomoči družini ter fleksibilnejše, tudi prehodu na evropski delovni čas prilagojeno poslovanje javnih služb. 10. Tudi ženske naj enakopravno soodločajo o naši prihodnosti Za občino Domžale je značilen visok delež žensk v ustvarjanju (preko 50 odstotkov zaposlenih), bistveno manjši pa v organih oblasti in odločanja. Socialistična zveza si bo prizadevala to nesorazmerje odpraviti in ženskam omogočiti da sooblikujejo človeku in okolju prijaznejše razvojne programe in za hitrejši napredek na tistih področjih (zdravstvo, so-ciala, otroško varstvo, šolstvo, kultura, itd), ki lajšajo breme skrbi za družino in otroke in za odpravo vseh očitnih in prikritih oblik diskriminacije. SZDL di: svoboda zaupanje demokracija ljudje lahko pomeni tu- li. V »bogati« občini naj ne bo socialnih problemov Pripisujejo nam blagostanje, kar za mnoge v občini res velja, zanesljivo pa ne za vse, pa tudi ne za vse tiste, ki bi si to s svojim delom zaslužili. Zato se bomo zavzemali za aktivno in celovito socialno politiko, ki bo ustrezno poskrbela za tiste, ki sami zaso racinična no morejo. ostale pa spodbujala k večji ustvarjalnosti. 12. Obremenitve porazdeliti enakomerneje Obremenitve gospodarstva s prispevki in davki kljub ukinjanju SIS in enotnem financiranju splošnih in skupnih družbenih potreb preko proračunov, republike in občin še naprej naraščajo, kar ogroža razvoj. SZDL se bo zavzela za takšen sistem financiranja in takšno davčno politiko, da bo za družbene potrebe več prispeval tisti z višjimi dohodki s ciljem zmanjšati socialne razlike in zaščititi delavce in njihove.družine z nižjimi dohodki. Zato pa morajo organi oblasti na osnovi kvalitetnejših davčnih predpisov in z ustreznejšo organiziranostjo inšpekcij zagotoviti učinkovitejši davčni nadzor. 13. Z delom in rezultati smo si zagotovili visoko raven zdravstva, šolstva, kulture, telesne kulture in drugih človeku potrebnih dejavnosti Vrsta uspelih samoprispevkov (pomemben nosilec je bila tudi SZDL) kaže na odnos ljudi do teh za obstoj in razvoj nujnih dejavnosti. Tudi v teh težkih kriznih časih bo SZDL vztrajala, da se za te namene in vsaj ohranitev doseženega družbenega standarda, zagotavljajo pomembna sredstva, hkrati pa racionalno porabljajo. Družbeni objekti zgrajeni s samoprispevki naj bodo intenzivno izkoriščeni in dostopni najširšemu krogu občanov. Za vzdrževanje s sredstvi občanov zgrajenih objektov in gradnjo novih, da razvoj ne bi zastal, naj bi v občini oblikovali poseben sklad. 14. Razvijati bogato kulturno življenje Dosežen nivo in obseg kulturne dejavnosti v občini Dom- žale nas zavezuje, da kulturi namenjamo ustrezno pozornost in zagotavljamo potrebna sredstva za vzpodbudo kulturnih organizacij in ustvarjalcev. Za približanje kvalitetnih dramskih predstav domžalskemu občinstvu se bomo zavzeli za obnovo Glasbene šole z gledališko dvorano, ki naj postane naš kulturni center. 15. Telesna kultura za vse V občini ustvarjamo vse boljše pogoje za vsestransko te-lesnokulturno aktivnost z izgradnjo ustreznih objektov in organiziranjem množičnega tekmovalnega in rekreacijskega športnega življenja. Zavzemali se bomo za izenačevanje teh pogojev v vseh KS in podpirali zlasti amatersko dejavnost z ustrezno materialno stimulacijo občine. Pri tem pa je zlasti pomembno telesno kulturno dejavnost organizirano razvijati med šolsko mladino v občini in ji na ta način omogočiti kvalitetnejše preživljanje prostega časa, s čimer se ožijo možnosti za nastajanje mladoletnega prestopništva. 16. Za hitrejše in objektivne informacije Občani so o dogajanjih v naši občini slabo obveščeni, čeprav je Občinski poročevalec dokaj brano glasilo, in sicer največkrat z zamudo prinaša najpomembnejše informacije. SZDL se zato zavzema za ustanovitev novih neodvisnih lokalnih javnih medijev (radio, kabelska TV), ki bi lahko popestrili informativno, kulturno, marketinško in razvedrilno ponudbo domžalske občine in postali učinkovito sredstvo za oblikovanje moderne, objektivne in demokratične javnosti. 17. Racionalizirati sistem odločanja in upravljanja Z sprejemom amandmajev k Ustavi SRS prihaja do velikih sprememb v političnem sistemu. SZDL bo podpirala takšne organizacijske rešitve, da bo odločanje v občini potekalo demokratično in racionalno, za uresničevanje sprejetih odločitev pa naj skrbi javnosti odgovorna, učinkovita javna uprava. Nasprotovali bomo kakršne-mukoli birokratskemu predpisovanju organiziranosti krajevnih skupnosti. Tudi v lastni organizaciji bomo zmanjšali število zaposlenih in stroške delovanja. 18. Za obrambo manj denarja Zavzemali se bomo za zmanjšanje stroškov za obrambo, za prenehanje zbiranja prispevka za zaklonišča v občini, za demilitarizacijo vzgoje in izobraževanja, pravico do civilnega služenja in skrajšanje vojaškega roka. 19. Spoštujmo lastno zgodovino Ob kritičnem presojanju dejstev iz naše vojne in povojne zgodovine in zavzemanju za popravljanje krivic si bomo prizadevali ločevati zrno od plevela, pravilno vrednotiti vlogo NOB ter zagotavljati tudi v prihodnje ustrezen družbenoekonomski položaj udeležencev NOB. 20. Človek naj bo človeku človek Medčloveški odnosi in mednacionalni odnosi, solidarnost in humanitarnost so kriteriji kvalitete našega življenja, ki jih kriza potiska na stran. Socialistična zveza si bo zlasti v krajevni skupnosti prizadevala povezati vse ljudi dobre volje, iskati skupne interese, krepila dobre sosedske in medčloveške odnose ter skrbela predvsem za nemočne in revne ter tiste, ki se v družbi zaradi objektivnih okoliščin težje uveljavijo. To velja tudi za ljudi drugih narodnosti, ki se težje prilagajajo novemu okolju. Tako kot doslej bo SZ^ vzpodbujala humanitarne < javnosti in prostovoljno delo le pri izgradnji komunalnih c jektov, ampak tudi pri skrbi ostarele ter ljudi z motnjam telesnem in duševnem razvo 21. Krepiti pripadnost občini V občini Domžale smo dos gli sedanji nivo razvitosti zahv ljujoč delavnosti in iznajdljivo: najširšega kroga ljudi in mn gim izvirnim rešitvam pri urej nju skupnih zadev. Pripravljenost ljudi, da programe razvoja prispevf--- tudi lastna sredstva in se ose _ no angažirajo je krepila občif kot skupnost, ki lahko učink vito skrbi za kvaliteto življenj? njej. 19 ki sv S prenosom mnogih priste nosti iz občine na republiko, h— bomo morali v večji meri usm> riti v soooblikovanje politike Do; republiki in ustvarjanje pogojceob (izvirni viri prihodkov), za zag' ia£ tavljanje višje kvalitete življenv S v občini. To pa bo mogoče le^ P1 pridobivanjem mnogih uspos?n ^ bljenih ljudi, ki so doslej sti9an ob strani in s krepitvijo pripaiocte nosti občini. ^rajć os; 22. v SZDL nam ne gre sanf n°f za politiko =ei° idvo Postajamo sicer samostojrbr v politična organizacija, toda hcjZer čemo biti več kot to. Naše jK|jai kušnje in tradicija nas zavezbd0\ je, da tudi v prihodnje skušamobo povezovati različne neposrec zfj ne interese ljudi, ki se kažejogrs spontano ali skozi oblike dri orc zovi alisti Program, ki je bil oblika o van v OK SZDL ni nekaj do-^ končnega in neapremenljf- ) nai m v; vega. Zato pričakujemo vaše pripombe in predloge,„7D da bi ga skupaj dogradili inb" skupaj uresničevali. :ne i jlitiči -yani jtaciji štvene in interesne organizir|Mo nosti. Zato bomo pomag3gz0 vsem organizacijam, ki združi,^ \ jejo ljudi, zato da bi se med stenj|j boj bolje spoznali, zbliževali i U[r( ustvarjali. arca S tem ciljem bomo tudi sar?1™ nosilci družabnih prireditev, fm^r' med ljudmi ustvarjajo pripac1 ka nost svojemu kraju in občini. eza Torej se bomo zavzemali zeza tvorno sožitje vseh sil v nala ? občini za naše skupno lepše r' vljenje. (JL/ 23. Kako bo Socialistična zveza uresničevala svoj program Doslej se nismo borili i oblast kot tako, želeli smo I nadzirati njeno uporabo in vpl vati na njene organe, da deluj* jo po meri ljudi in v njihovem \( teresu. Naš program nameravam uveljaviti v demokratičnem, p' štenem in dostojnem tekmovi nju s programi drugih organizi cij in z zavezništvom podobrj mislečih zlasti preko krajevr organizacije in v skupščina preko naših delegatov. qq| Zato bomo skušali biti pris« tni in soodločati povsod, kj' se sprejemajo družbene odK-_ čitve na občinski in tudi rep' bliski ravni. Razvijali bomo n so posredne oblike ugotavljanj interesov in odnosa ljudi q konkretnih, aktualnih probl'Pnd mov v ožji in širši skupnosti t1 di s pogostejšimi zbori obč nov, političnimi in drugimi ref' roje rendumi, anketami ter drugif plebiscitarnimi oblikami oprt deljevanja. sta| Najneposrednejše stike ljudmi pa lahko krepimo pre 'zja vsem v krajevnih organizacija včla kjer probleme ljudi najprej zSoc znamo in nanje lahko takoj re giramo. Zato bomo na podla' Dat delovnih dogovorov in prel1 svojih oblik in metod delovan pomagali uresničevati progr°P01 me KK SZDL v skupščinah i/jav drugih organih, ki sprejema""*" odločitve. OK SZDL DOMŽALE SZ, i c im vo os ihv i/o: nn rej Socialistična zveza Slovenije - samostojna politična organizacija ise_______ >čif n* SZDL se je na seji republiške konference 9. januarja nj< 1990 razglasila za samostojno politično organizacijo, ste ki bo na volitvah nastopila svojimi kandidati. z lastnim programom in sni ke Dozorel je čas za vsebinsko )0jfeobrazbo organizacije, torej ag) jasnejšo politično opredeli-jenv Socialistične zveze. Njen , |e)v politični profil je povsem ja-os?n. To je samostojna politična stjganizacija, ki se zavzema za paioderno socialistično družbo. xajanje novih političnih zvez osamosvajanje drugih druž-_l_jnopolitičnih organizacij, ki Sejo svojo novo identiteto je idvomno v naš politični pro-tojfbr vneslo novo kvaliteto. Plu-> ht|Zem ustvarja pogoje za uve-e valjanje različnih političnih po-'ezi=dov, mnenj in stališč, za iamobodo, ustvarjalno delovanje, >[e<- zdravo konkurenco idej in 'žejogramov. Frontovske vezi na-dri organizacije, ki je doslej po-zovala vse »organizirane solistične sile«, so se že nekaj ko, .a vse bolj rahljale. Tako je £j0_jMS iz občinske organizacije iljf-va^ IOL ze izstopila. Tudi statutar-) načelo »članstva«, po kate-m vsi delovni ljudje in občani II jpSZDL uresničujejo svoje poli-:ne interese v vse bolj pestri blitični ponudbi ni mogoče -iraniti. Zato bomo našo orga- jacijo preoblikovali v samo-i^pjno politično in družbeno ^^zo posameznikov in organi-ružjcjj v tem smislu bomo spremi s%nili svoje akte, oblike dela in ali S utrdili s članstvom. Koncem arca 'e9a le,a bomo predvi-Jima sprejeli nov statut, no-fmbra pa sklicali prvi kongres, 'j katerem bo Socialistična 'P? eza Slovenije ■ ■ SZDL -ili zeza socialis,ov Slovenije do-n_]a svojo dokončno podobo. ie r'"» Članska izkaznica /oj o I vpl lujf n ir arf , P< ovi nizi )br 3vr ml To bo organizacija, ki se opredeljuje za socializem, kot družbeni projekt, po vzoru sodobne evropske socialistične misli, ki je skozi parlamentarno demokracijo pripeljala do uveljavitve pravne države in države blaginje. Torej za socializem, ki omogoča svobodo ekonomske iniciative, politično svobodo, spoštovanje človekovih pravic, sodelovanje in nadzor javnosti pri odločanju in izvajanju družbenih odločitev ter dostojno življenje človeka. Tak socializem, ki nima nič skupnega z realnim socializmom kot lažnim socializmom, ki je obljubljal demokracijo, dejansko pa jo kratil in ga je vroč ljudski piš na vzhodu odpihnil v zgodovino. SZDL - ODPRTA ZA VSE, RAZEN ZA SAMOSTOJNE POLITIČNE ORGANIZACIJE Prenovljena Socialistična zveza bo gradila predvsem na prostovoljnem individualnem članstvu, vključujejo pa se lahko vsi, ki se v načelu strinjajo s ponujenim programom in hočejo po lastni presoji sodelovati z nami posamezniki, politične organizacije, društva, zveze in gibanja. Treba pa bo potegniti črto ločnico med pravicami in odgovornostmi individualnih in kolektivnih članov. szdl risi kj >dli— ep ocialistična zveza slovenije Že danes lahko potrdite svojo pripadnost Socialistični zvezi Čeprav SZDL še ni sprejela vseh pravil svojega organiziranja in delovanja, pa je jasno, da bo odslej samostojna politična organizacija, predvsem prostovoljno vključenih individualnih članov. Če nam je všeč njen program in njena politična usmeritev, lahko izpolnete spodnjo pristopno izjavo in jo oddate Krajevni konferenci SZDL ali pošljete na Občinsko konferenco SZDL Domžale, Ljubljanska 70. n SOCIALISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE* PRISTOPNA IZJAVA an d >bl Podpisani It bčl . ef rojen gi pn (ime in priimek) (dan, mesec, leto) stalno prebivališče: re izjavljam, da se z dnem ija yčlanjujem v organizacijo Z Socialistične zveze Slovenije, re 113 Datum: Podpis: er ar gr Opomba: h Izjava je pripravljena skladno z določilom 8. člena zakona o političnem /dru-13sevanju. J S sprejemom posebnega statutarnega sklepa RK SZDL sta ZKS in ZSMS izgubili pravico soodločanja v organih socialistične zveze. Že nekai časa pa seveda ne velja več načelo o vodilni vlogi Zveze komunistov v SZDL. Izmed »klasičnih« DPO v »fronti« ostaja organizacija Zveze združenj borcev NOV, ki s svojim še vedno zelo aktivnim članstvom v marsikateri krajevni skupnosti predstavlja pomemben deiavnik v organizaciji SZDL. Ta organizacija tudi v naši občini za nekatere presenetljivo hitro in brez pretiranih ideoloških predsodkov sledi prenovitvenim procesom v družbi. Na sindikat, kot stanovsko, nadstrankarsko organizacijo, pa v socialistični zvezi računamo predvsem, kot partnerja in sodelavca pri uresničevanju skupnih političnih ciljev in konkretnih akcij. SODELUJTE PRI PREDLAGANJU KANDIDATOV SZDL ZA DELEGATE IN FUNKCIONARJE V SKUPŠČINAH! Doslej je SZDL kot »deklica za vse« vodila postopke evidentiranja in kandidiranja za delegate, skrbela za predvolilno vzdušje, volilno udeležbo in postorila še marsikaj, da smo izbrali organe oblasti. Poslej, torej že na volitvah aprila letos, bo kot ena izmed »strank« predlagala svoje kandidate in določila svojo listo za družbenopolitični zbor, vsa predvolilna in volilna opravila pa vodi|o državni organi (volilne komisije). Tako krajevne konference Socialistične zveze prav v teh dneh pripravljajo predloge za kandidate SZDL za delegata (odbornika) KS v zboru KS občinske skupščine, za delegate občine v republiški in zvezni skupščini in predstavnika ter člane predsedstva SRS. Občinska konferenca pa zbira predloge za oblikovanje liste kandidatov SZDL za družbenopolitični zbor. Družbenopolitični zbor občine bo štel 27 delegatov, volili pa ga bomo v dveh volilnih enotah (krajevne skupnosti zahodno od Kamniške Bistrice 15, KS vzhodno od Kamniške Bistrice pa 12). Ker želimo listo sestaviti na podlagi širše razprave v organizacijah SZDL vas vabimo, da svoje predloge posredujete OK SZDL ali krajevni konferenci vsaj do konca \a-nuar\a. 7. februar je zadnji rok za vlaganje predlogov za delegate in poslance. Predlog pa lahko volilni komisiji občine poda katerakoli organizacija ali posameznik, pridobiti pa mora soglasje kandidata. Kandidati SZDL naj bodo tisti, ki so pripravljeni uresničevati njen program in ki so si s svojim dosedanjim delom pridobili zaupanje in ugled. Družbene organizacije in društva se bodo sama odločala ali bodo ostala kolektivni člani SZDL, glede na njen program in posluh za njihovo dejavnost. Ker interesne organizacije nimajo možnosti neposredno vplivati na sprejem tudi za njih pomembnih odločitev v skupščinah, bodo gotovo skušale svoje interese uveljavljati preko SZDL ali drugih političnih organizacij. V SZDL bodo vrata odprta za vse, saj naša organizacija ni ideološko ekskluzivna, pač pa bo omogočala tudi notranjo pluralnost in zagotavljala dosledno demokratičnost. EVROPA ZDAJ! Zveza komunistov v pripravah na volitve Bremena preteklosti, toda uspehi sedanjosti Z ustavnimi amandmaji in konkretizacijo v Zakonu o volitvah je Slovenija postala večstrankarska. Dobili smo pravila in »igre je konec — na vrsti je odločilna partija«, kot pravijo ZSMS-jevski plakati. Kaj o tem odločilnem trenutku meni in kako ga vidi predsednik občinske »stranke na oblasti« STANE ORAŽEM si preberite v odgovorih na zastavljena vprašanja. ZKS je v položaju, ko se bo morala boriti za oblast. Kako na to gleda članstvo? V politični organizaciji, ki je bila 45 let praktično brez konkurence, je ta prehod izzval različne reakcije. Največje pretrese so po moji sodbi doživeli starejši člani na eni in karieristi na drugi strani. Prvim se je podrl svet in ideali, za katere so celo tvegali življenje. Drugim pa se ruši sistem, za katerega so prodali svoje človeško dostojanstvo. Mislim pa, da je večina članstva vendarle prepričana, da so spremembe nujne, če ZKS hoče preživeti. To dokazujejo tudi dogajanja v Vzhodni Evropi. Ali se je ZKS spreminjala dovolj hitro? To bo seveda ocenjevala zgodovina, mislim pa da je najbolj pomembno, da so se vse te velike spremembe, zaradi katerih je marsikje v vzhodni Evropi tekla kri, relativno hitro zgodile v okviru sistema, ustavnih amandmajev, nove zakonodaje. Pri tem bi bila lahko kakšna drugačna ZKS lahko tudi velika in nepremostljiva ovira. A to ni bila in to je zelo pomembno. Morda bi v primeru, da bi jo vodili drugačni ljudje, vse skupaj potekalo precej drugače. In to znajo državljani Slovenije ceniti, zato je Milan Kučan izbran za osebnost preteklega leta. Kako se je na vse te spremembe odzivala domžalska ZKS? Tudi pri nas so se dogajale velike spremembe. Po svinčenih letih gromovništva in oblastništva je v začetku osemdesetih let bila domžalska ZK potisnjena (morda se je tja »potisnila« tudi sama) na obrobje. V zadnjih letih pa se mi zdi, da se je izolirala od skoraj vsega občinskega življenja in sodelovanja z drugimi dejavniki v političnem življenju. Zdaj se vse skupaj normalizira. Lahko bi rekel, da smo v Domžalah preživeli nekaj podobnega kot se je dogajalo na republiškem nivoju ob primeru Popit. Tudi mi smo se ob izbruhu neprijetne afere odločili, da se z vsem skupaj ne bomo preobremenili, saj nas čaka cela vrsta bolj pomembnih nalog. Časopisni spopadi zagotovo ne prinašajo nič dobrega. Vsakomur, ki pa je podrobneje prebral članke, ki so nas napadali in so bili ob- javljeni v srbskem časopisju, je bilo jasno, kaj se želi z njimi doseči in čemu služijo. To je spoznal tudi nasprotnik in se sam skupaj z nekaterimi somišljeniki umaknil. Naj ob tem povem, da je Simon Duretić iz ZK Slovenije zaradi nestrinjanja s njenim programom prostovoljno izstopil, želel pa je ostati član ZK Jugoslavije. Zdaj pa k volitvam. Kako vi ocenjujete sprejeti volilni zakon? Najbrž nobena stranka ni povsem zadovoljna z njim. Nekatere določbe bolj ustrezajo enim, druge spet drugim. Mi mislimo, da ni produktivno iskati pomanjkljivosti v volilni zakonodaji in morda že sedaj v njih iskati opravičila za morebiten volilni neuspeh. Vse sile bomo usmerili v bistvo vsakih volitev — v volilni program. In ker bodo volilci imeli možnost izbire med različnimi programi, bomo v ZKS skušali oblikovati konkreten program, s katerim bo mogoče uresničiti osebne in skupne interese v občini. Kako bo torej ZKS Domžale nastopila na spomladanskih volitvah? Nastopila bo s svojo samostojno listo za družbeno politični zbor. Nimamo namena svojih kandidatov skriti na kakšne druge liste. Z uspehom ali porazom na volitvah se moramo soočiti sami, brez vnaprejšnjega opravičila. Menimo celo, da na volitvah nimamo kaj veliko izgubiti, lahko pa zelo veliko pridobimo. Poleg tega bi se morali v kakršnikoli koaliciji odpovedati delom svojega pro-. grama. In konec koncev: zadnji čas je, da volitve pokažejo, koliko prenovljeni in drugačni resnično tehtamo na današnji politični tehtnici. Ali niste kar nekoliko preveč pogumni in samozavestni glede na ugled, ki ga danes pripisujejo ZK v Sloveniji? To je zares tvegan korak. Toda volilci naj odločajo po lastnem preudarku in ne po čustveno obarvani propagandi. Seveda je preteklost za ZK obremenitev, toda v zadnjih letih smo se močno spremenili. Dokazi so drugačni kadri, izpolnjevanju obljub (spremembe v političnem sistemu, državljanske pravice, suverenost Slovenije). ZK Slovenije se je odpo- Stane Oražem, predsednik OK ZKS Domžale. vedala monopolni oblasti in vzdržala ognjeni krst hudih napadov na slovensko suverenost. Druge stranke bodo morale svojo uspešnost v obrambi interesov volilcev in naroda šele dokazati. Vse skupaj se je spremenilo do te mere, da so tudi razmišljanja o novem imenu zelo utemeljena in jih tudi sam podpiram. ZK Slovenije prav gotovo ni klasična, stalinistična, skrajno leva stranka, ampak s svojim sredinsko levim programom veliko bližje tipu social-demokratskih strank Zahodne Evrope. Najbrž bo tisti del članstva, ki še goji simpatije do klasične komunistične stranke, slej kot prej osnoval svojo stranko. Sodi to že v volilno propagando? Poskušam predvsem pokazati na dejstva in to, da ob volitvah ne more biti vnaprejšnjih zmagovalcev ali poražencev. Pluralna demokracija je nekaj, kar se bomo še vsi od začetka učili. Volilci imajo odličen spomin in mi smo se odločili, da ne bomo obljubljali neuresničljive-ga. Prav tako ne bomo pisali programa tako, da bi ob tem mislili na druge stranke in njihove programe. Cilj je oblikovati program za napredek občine in blaginjo posameznika ter pridobiti ljudi, ki se bodo zanj sposobni boriti v okviru skupščine. Ali mislite, da boste uspeli dobiti ljudi, ki bodo kandidirali na vaših listah in imeli politični ugled? Sprejeli smo sklep, da ne bomo nobenega člana silili, da kandidira na listi ZK, če tega noče. Lahko kandidira tudi na drugih listah ali samostojno. Od tistih pa, ki bodo delovali v ožjem delu volilnih štabov, ki bodo nosilci volilnih postopkov ZK na nivoju občine ali krajevne skupnosti, pa bomo zahtevali, da ne delajo česa podobnega v okviru drugih organizaciji. Takšne dvojnosti jasno nobena stranka ne more dopustiti, saj smo tudi mi zasnovali določeno volilno taktiko in strategijo. Na našo listo pa bomo skušali uvrstiti ljudi, ki bodo lahko v polni meri izrazili svojo kreativnost, ki niso obremenjeni s preteklostjo in v svoji sredini veljajo za ugledne, sposobne in moralno čiste. Kako pa bo z načelom demokratičnega centralizma? Na 11. kongresu se je ZK Slovenije nepreklicno opredelila za lastno in samostojno politično vlogo v Sloveniji. To pomeni, da ne bomo priznavali nobenih odločitev, ki bi slovensko ZK in tudi domžalske komuniste prisiljevali, da delajo proti lastnemu programu. L Izvleček programa ZSMS r Politični okvir programskih dokumentov 13. kongresa ZSMS je parlamentarna demokracija s pluralizmom političnih subjektov, ki vključujejo tudi stranke. Ta politični okvir sam po sebi ni socialističen, v njem imajo polno legitimnost tudi tiste politične usmeritve, ki se ne opredeljujejo za socialistične. V skladu s tem izhajajo naši programski dokumenti iz treh osnovnih izhodišč: Demokracija — parlamentarna demokracija, ki temelji na pravicah človeka in državljana Gospodarstvo — tržno gospodarstvo, katerega sestavni del je urejevalna vloga države, ki uveljavlja pogoje za razmah podjetništva, ki skrbi za socialno varnost ogroženih in ekološko primernost proizvodnje Ekologija — ekološke krize ne bo mogoče premagati le z državnim uravnavanjem, ampak bo treba spremeniti celotni sistem proizvajanja, odnosa do porabe . . . Pravo, pravosodje in kaznovalna politika Pogoj za pravno državo je ločenost prava, pravosodnih organov in policije od politike. Pravo mora ščititi človeka pred državo in ne kot je to pri nas, da s svojimi mehanizmi v prvi vrsti ščiti državo pred državljani. Da bi zagotovili vsaj minimum civilizacijskih standardov je med drugim nujno: — ratificirati vrsto mednarodnih konvencij s področja varovanja človekovih pravic, — uskladiti zvezno in republiške ustave, ter druge akte z mednarodnimi pravnimi standardi na področju človekovih pravic, — uresničevanje človekovih pravic in svoboščin podvreči mednarodnim mehanizmom nadzora, — zagotoviti samostojnost in neodvisnost sodišč, — odpraviti tajne uradne liste in druge tajne pravne predpise, — ukiniti mirnodobna vojaška sodišča. Za sodobno zasnovo obrambnega organiziranja Zavzemamo se za sodobni koncept varnosti, primeren času, ko se Evropa integrira in ko se uveljavljajo novi odnosi, tako na ravni civilne družbe, kot na ravni meddržavnih odnosov. Zavzemamo se za spremembo koncepta SLO in DS. Največji problem je gotovo izpostavljanje apriorne vloge komunistov v SLO in DS, tako da je nujno »razdržavljanje« te partije tudi in predvsem na področju varnosti in obrambe. Pravica do obrambe pa mora biti zasnovana tako da NE MILITARIZIRA DRUŽBE. Ekološka politika Za preživetje danes živečih in jutri rojenih. Vstrajanje pri sedanjih razvojnih konceptih našega gospodarstva je eden izmed možnih in realnih načinov kolektivnega samomora. ZSMS pri načrtovanju samomora noče sodelovati. V Evropi, ki se združuje, nastopa država kot zašči-tnica interesov varstva okolja in zdravega načina življenja. Skupščina SR Slovenije mora določiti in nadzorovati izvajanje NACIONALNE EKOLOŠKE POLITIKE. Razvijati moramo okolju neškodljive tehnologije, stroške sanacije onesnaženja pa kriti po načelu PLACA KDOR ONESNAŽUJE. Lastninska politika Da bi odpravili nesmiselno neskladje med pravnim in ekonomskim lastništvom se zavzemamo, da država s svojimi mehanizmi podpre pospešeno privatizacijo družbene lastnine in hkrati sama prevzame nekatere javne dobrine. Participacija in sindikalizem Ker vemo, da v tržnem gospodarstvu samoupravljanje v dosedanji obliki ni uporabno, se zavzemamo za njegovo dokončno ukinitev in za uvajanje elementov delavske participacije pri upravljanju, kot so znani v Zahodni Evropi. Sedanja sindikalna organizacija pri nas onemogoča avtonomno institucionaliziranje in sindikalno organiziranje delavskih interesov; zato tudi poskus organiziranja sindikatov po gospodarskih panogah ne daje pozitivnih rezultatov. ZSMS se zavzema za takšno državno ureditev, ki bo novim sindikatom omogočila vsestransko delovanje. Zahteva tudi ustrezno zastopanost mladih v organih upravljanja in vodenja v podjetjih. Razvojna politika Razvojno perspektivo Slovenije vidimo v mnogo večjem deležu storitev v družbenem proizvodu, v maloserijski, visokoka-kovostni in ekološko neproblematični industriji. Spodbujati je treba odpiranje in razvoj obrti in malih podjetij, tako da bi dosegli strukturo več kot 1/3 zaposlenih v podjetjih z do 100 delavci. Javne službe — privatnost dela, javnost rezultatov Država mora s sistemom organiziranja in funkcioniranja javnih služb zagotavljati uresničevanje osnovnih programov, ki jih nacionalni parlament sprejme za posamezna področja. Za uresničevanje programa in nalog parlament pooblasti pristojni resorni organ (ministrstvo) ali poseben sklad, kljub temu pa mora biti na področju javnih služb (ZDRAVSTVO, ŠOLSTVO, ZAPOSLOVANJE, ZNANOST, KULTURA, ŠPORT) zagotovljena enakopravnost zasebnega z državnim sektorjem. Imamo program Pogovor z Antonom Tomažičem, predsednikom IO SDZ Domžale VPRAŠANJE: Gospod Toma-žič, Odbor Slovenske demokratične zveze za Domžale deluje dobrega pol leta. Kako ocenjujete to obdobje? Ste zadovoljni s svojim delom? ODGOVOR: Z našim delom nisem povsem zadovoljen. Lahko bi naredili več. Toda upoštevati je treba, da smo bili kot politična organizacija še »v fazi dojenčka«. Kot taki pa mislim, da smo se dovolj »drli« in da ljudje že vedo za nas. To seveda ni dovolj, omogoča pa, da se nam pridružuje čedalje več resnih in zavzetih ljudi. Trenutno imamo okrog 90 članov. V.: To ni ravno veliko? O.: Seveda ni veliko. Zato smo veseli vsakega novega člana. Po drugi strani pa nas to niti ne preseneča in še manj demoralizira. Zavedamo se, da se večina ljudi ne misli ukvarjati s politiko. Tudi na Zahodu, v deželah razvite parlamentarne demokracije, stranke nimajo veliko članov. Važni so VOLILCI! Mi pa ravno volilcem zaupamo! V.: Imate program, ki jih i pritegnil? O.: Imamo — in to dobrega! Predstavlja sintezo splošnega programa SDZ, temelječega na Programski izjavi SDZ iz ustanovnega zbora v Cankarjevem domu 11. januarja 1989, Programa SDZ, ki smo ga sprejeli junija 1989 na kongresu v Mariboru in posebnosti naše domžalske občine. V.: Nam lahko v nekaj besedah predstavite bistvo programa SDZ? O.: V nekaj besedah težko, ker je program napisan na 24 straneh. No, pa poskusimo: Geslo programa je Slovenska demokratična zveza za Evropo. V.: Oprostite, da vas prekinem: ste malce kopirali od Zveze komunistov? O.: Oh, dajte no... Ravno obratno! Tako kot vse druge lepe fraze iz programa komunistov (Evropa zdaj!), je tudi ta prevzeta od alternative. Ko so se avtorji (ki so sedaj člani SDZ) v 57. številki Nove revije pred nekaj leti zavzeli za samostojno Slovenijo, vključeno v Evropo, bi jih uradna politika (tedanji in sedanji komunisti) skoro linčala . . . Torej — program SDZ v telegrafskem stilu: demokratizirati politiko in z novimi ljudmi zavarovati in ohraniti slovensko ozemlje kot naselitveni in bivanjski prostor slovenskega naroda, ohraniti in zavarovati zemljo in naravna bogastva slovenskega naroda kot notranje uravnovešen ekosistem, ki bo zagotavljal možnost življenja in ustvarjanja ljudem na tem prostoru tudi v prihodnosti... V.: Nekateri vam očitajo pretirano poudarjanje narodnosti, slovenstva ... ? O.: To so etikete brez vsakih argumentov! Res je, da smo narodno zavedni in da nam je Slovenija najgloblje v srcu, toda po drugi strani smo svetovljanski, odprti v svet in predvsem v Evropo. V.: Pa si oglejva še eno etiketo! Pravijo, da ste antiko-munisti. Res pa je, da je vaš predsednik dr. Hubert Po-žarnik izjavil, da je vaš glavni cilj, da »spravite komuniste z oblasti...« O.: To je res naš glavni cilj! Toda — na demokratičen način in na svobodnih volitvah! Etiketa je torej povsem neupraviče- Infrastrukturna politika Gospodarska infrastruktura je okostje in ožilje gospodarskega sistema. Razvoj infrastrukture vidimo v nacionalizaciji objektov in površin gospodarske infrastrukture in v večjih pristojnostih države pri določanju poslovanja teh monopolnih dejavnosti. Nekateri prednostni cilji: — izgradnja slovenskega cestnega križa, — posodobitev železniškega omrežja, — povečanje števila telefonskih priključkov (z 18 na 25 priključkov na 100 prebivalcev), — pospeševanje gradnje malih zasebnih elektrarn (vsaj 1000), — zaščito podtalnice pred onesnaženjem in presihanjem njenih virov, Stanovanjska politika Pomanjkanje stanovanj je danes predvsem problem mladih in je torej tipičen generacijski problem. ZSMS se zavzema za samostojno stanovanjsko politiko republike Slovenije, temelječo na: — ohranitvi in povečanju sredstev vzajemnosti kot instrumenta za premostitev generacijskega propada, — odpravi monopolov v stanovanjski gradnji, — vrnitvi družbenih stanovanj njihovim pravim lastnikom (podjetjem in državi), — porazdelitvi stroškov za komunalno urejanje na vse uporabnike. Kmetijska politika Kmetijstvo je gospodarska dejavnost nacionalnega pomena. Slovensko kmetijstvo je v primerjavi z uspešnimi sosedi v doslej največji strukturni krizi, zato je za premostitev tega problema ključnega pomena spremeniti posestno strukturo in strukturo proizvodnje. Cilji kmetijske politike so po naše: — razvoj agrikulturnega tipa kmetovanja, katerega nosilci so družinske kmetije, — zavzemanje za optimalno kmetijsko proizvodnjo z upoštevanjem bioloških ciklusov znotraj sistema, — oskrba prebivalstva s kakovostnimi in zdravimi živili po ugodnih cenah, — varovanje narave in ohranjanje kulturne krajine. Zavzemamo se za: — prenovo zadružništva in vrnitev zadružne lastnine, — ustanovitev kmetijsko-go-spodarske zbornice, — za temeljito prenovo kmetijskega šolstva, — za razvoj kmetovanja v hribovskih področjih, — za novo agrarno reformo (vrnitev zemlje). Spodbujanje podjetništva Zavzemamo se za: — ustanovitev rizičnega sklada, za investiranje v podjetniške projekte, — podporo »valilnico« novih podjetij z izobraževalnimi in svetovalnimi storitvami in subvencijami, — davčne olajšave pri neposrednih davkih za investiranje, ustanavljanja novih podjetij, dodatno zaposlovanje in posebej za izločanje in osamosvajanje posameznih delov velikih podjetij, — propagiranje dejavnosti, potrebnih podjetniškega oživljanja Svoboda izražanja, širjenja in sprejemanja informacij Pravica do svojega mišljenja, izražanja, širjenja in sprejemanja informacij je temeljna in neodtujljiva človekova pravica. V družbi, v kateri je posameznika mogoče zaradi njegovega mnenja nadlegovati; izražanje, širjenje in sprejemanje informacij pa nadzorovati in omejevati, ljudje ne morejo biti svobodni. PROIZVODNJA IN DISTRIBUCIJA INFORMACIJ STA SVOBODNI PODJETNIŠKI DEJAVNOSTI. Varstvo pravic otrok Zavzemamo se za celostno zakonsko zaščito otrok, saj ti pri nas niso dovolj zavarovani, zaradi domneve, da pristojni organi že po definiciji ravnajo v korist otroka; zato se (med drugim) zavzemamo za: — jugoslovanska delegacija v ZN podpre čimprejšnje sprejetje KONVENCIJE O PRAVICAH OTROKA ter takojšnjo ratifikacijo v Jugoslaviji, — da intimna družinska sfera ne bo nedotakljiva takrat, kadar je žrtev tega otrok, — odločanje o predčasni pridobitvi popolne delovne sposobnosti mora preiti v pristojnost sodišča. Ženska politika Vprašanje žensk je (bilo) dolga leta zabrisano kot vprašanje politike — ves čas je bilo reducirano na t. i. družbeno vprašanje. Položaj žensk v naši družbi je še vedno zapostavljen; zavedati pa se moramo, da je prav položaj žensk v različnih družbenih in političnih ureditvah eden izmed najbolj natančnih kazalcev dosežene demokratičnosti. Ženska politika ZSMS pomeni predvsem, da se bo ZSMS tako v notranji organiziranosti stranke, kakor tudi v zastopanosti v vseh institucijah (javna uprava, podjetja, politika . . .) zavzemala za popolno enakopravno zastopanost žensk. Manjšinska politika Temeljiti mora na spoznanju, da je manjšina prav kot manjšina — (ne pa kot etnično tuja populacija, ki se bo prej ali slej asimilirala) integralni del nacionalne družbe. Pripadnikom manjšine morajo biti odprte enake možnosti za družbeno uveljavitev kakor drugim državljanom, uživati morajo celo nekaj spodbujevalnih privilegijev (zlasti v šolstvu in kulturi). Ministrstvo za mladino Zahteva po celovitem in stalnem posvečanju pozornosti države do otrok in mladine narekuje ustanovitev take institucije, ki bi skrbela za trajno spremljanje in izvajanje normativnih in finančnih rešitev problematike mladih. Svet mladinskih organizacij S preobrazbo ZSMS v politično stranko je ukinjen tudi monopol nad enopartijskim »mladinskim mišljenjem«. Poleg sedanjih in prihodnjih političnih mladinskih organizacij je tu še cela vrsta drugih, ki presegajo namene političnega združevanja (stanovske prostočasne). Prav zaradi obstoja mladine kot posebne družbene skupine je smiselno razmišljati o povezovanju teh organizacij-prosto-voljnih in enakopravnih članic — MLADINSKEGA SVETA. Vsebina sodelovanja je prepuščena svobodnemu medsebojnemu oblikovanju akcij in projektov v skladu z interesi posameznih članic. ZSMS Programski dokumenti ZSMS so na voljo na Občinski konferenci ZSMS Domžale. na. Po tej logiki bi potem komunistom rekli, da so — anti-demokrati! ... da nadaljujem: v našem programu napovedujemo, da si bomo prizadevali zato, da Slovenija dobi novo, moderno ustavo, zasnovano na načelih, ki so vsebovana v Majniški deklaraciji 1989: — samostojnost slovenske nacionalne države; — svobodno odločanje te države o svojih povezavah z drugimi narodi; — spoštovanje človekovih pravic in državljanskih svoboščin; — politični pluralizem; — družbena ureditev, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo — to pa gotovo ne bo socializem! V.: Bi se temu lahko reklo separatizem? O.: To lahko imenujete kakor hočete. Vsekakor pa obstaja bistvena razlika med Majniško deklaracijo in Temeljno listino, kot obstaja med odnosom do Jugoslavije med SDZ in ZKS. Geslo Zveze komunistov Slovenije je: Z Jugoslavijo k Evropi I Naše geslo pa je: Slovenija v Evropo! V.: Zanima me, kakšna je razlika v vašem programu in v programu ZK glede gospodarstva, saj si težko predstavljam, da bi bili lahko še bolj liberalni, kot je to v njihovem programu Evropa zdaj? O.: Papir vse prenese! To dokazuje ravno program komunistov Evropa zdaj! Da se izogneva podrobnim analizam: Moje osebno mnenje je, da isti ljudje, ki so nam vse doslej vsiljevali dogovorno ekonomijo, ne bodo mogli izpeljati kvalitetnega premika v pravo tržno gospodarstvo. To bodo morali narediti novi ljudje, tisti, ki so se doslej že dokazali STROKOVNO, ne politično. V.: Kolikor vem je v vašem domžalskem programu SDZ velik poudarek na obrtništvu in sploh privatnem sektorju? O.: Predvidevamo, da se bodo mnogi obrtniki že kmalu spremenili v prave podjetnike. Na to temo smo pred kratkim organizirali poseben politični večer. Večji problem pa bo, kako privatno iniciativo vpeljati tudi v večja podjetja, ki v naši občini seveda predstavljajo glavni gospodarski potencial. Dolgo-rorčno pa bo seveda družbeno lastnino treba sploh odpraviti. V njej namreč ni tistega pravega naboja, ki bi tržni subjekt dovolj energično poganjal v neizprosni konkurenčni boj. V.: Kaj pa vaš program predvideva za kmetijstvo? O.: Moram reči, da smo s kmeti kar nekakšni »naravni zavezniki« in da tem vprašanjem posvečamo velik pomen. Zahtevamo predvsem: — odpravo agrarnega maksimuma; — vrnitev zadružnega premoženja; — omejitev neracionalne in narodno-obrambno, ekološko in socialno zgrešene agrarne industrije; — intervencije v kmetijstvo, ki bodo zagotovile interes za poklicno kmetovanje. V občini Domžale pa se bomo zavzemali za hitrejši razvoj njenega vzhodnega dela, hribovskih vasi in ponovno ožive-tje pravih družinskih kmetij. V.: Naslednji poudarek v programu SDZ? O.: Šolstvo — to kar se danes dogaja s šolsko populaci^ in z njenim učnim ose* spominja na narodno same. čevanje. Kako naj učitelji vzeto vzgajajo mladino in ji vcepljajo ideale, ki so za narodni razvoj nujno potrebni, ko pa njihovo delo ni vrednoteno niti približno tako, kot bi moralo biti? Podobno je z drugimi družbenimi dejavnostmi, predvsem z zdravstvom. V.: Tu pa smo že pri socialni politiki. Kako zagotoviti zadovoljevanje osnovnih potreb tistim, ki tega ne morejo storiti z lastnim delom? O.: Namesto vsesplošnega izenačevanja vseh slojev prebivalstva SDZ predlaga takšno socialno politiko, ki uveljavlja večjo socialno varnost za dela nezmožne in večjo pravno varnost za dela zmožne. Na področju zaposlovanja bomo dajali prednost samozaposlova-nju, oziroma ustvarjanju možnosti za samostojno delo z lastnimi sredstvi. Zavzemali se bomo za razne nove oblike, kot npr. za možnost zaposlovanja z nepolnim delovnim časom mater z mladoletnimi otroci, za prostovoljno in sporazumno upokojevanje itd. V.: Dovolite, da sem nekoliko zloben: m kako mislite ta vaš obširni program uresničiti s temi vašimi 90 člani v občini Domžale? O.: Res ste poudarili našo šibko točko. Toda — opozarjam vas, da naš razvoj od včerajšnjega dojenčka do jutrišnje polnoletnosti ne bo trajal (Nadaljevanje na 5. strani) 61 Pred prvimi demokratičnimi, neposrednimi in svobodnimi _volitvami..._ Kdo, kaj, kdaj, Pred nami so volitve v skupščine, pa tudi volitve članov in predsednika Predsedstva SRS, ki bodo dodobra razgibale tudi našo občino, saj prinašajo vrsto novosti, obenem pa naj bi bile — po mnenju nekaterih — prve demokratične, neposredne in tajne volitve pri nas. Urejata jih pred kratkim sprejeta Zakon o volitvah v skupščine in Zakon o volitvah in odpoklicu predsednika in članov Predsedstva SRS Slovenije, ki vam ju želimo v naslednjih vrstah delno predstaviti: Kdo voli? Zakon pravi, da ima pravico voliti in biti izvoljen za delegata občan in delovni človek, ki je dopolnil 18 let in ima poslovno sposobnost, obenem pa določneje opredeljuje še: Za zbor združenega dela — delavec v pod|etju in drugih organizacij in skupnostih ter v drugih oblikah upravljanja dejavnosti ter delovni ljudje, ki dela|0 v kmetijstvu, obrti in samostojnih poklicih — če delavec dela v več organizacijah, ima volilno pravico v tisti, ki si jo izbere sam, — za delegata je v volilni enoti lahko izvoljen delovni človek, ki ima pravico voliti v tej volilni enoti, — pravico voliti delegata ima delovni človek, ki je dopolnil 15 let, — v organizacijah s področja izobraževanja imajo pravico voliti in biti voljeni tudi študentje in učenci, ki so dopolnili 18 let, — pravico voliti delegate imajo tudi tujci Za zbor krajevnih skupnosti oz. zbor občin Pravico voliti delegate v oba zbora ima občan, ki ima stalno prebivališče na območju volilne enote Pravico biti voljen pa občan, ki ima stalno prebivališče na območju občine (Zbor kS] oz republike, ko gre za zbor občin. Za družbenopolitični zbor Pravico voliti delegate v ta zbor ima občan, ki ima stalno prebivališče na območju volilne enote, pravico voljen za "sonata pa občan, ki ima stalno prebi-1 na območju občine, v katere e voli, oz. republike, če gre za re-;ki DPZ. Kaj bomo volili Na letošnjih spomladanskih volitvah bomo volili — delegate v vse tri zbore Skupščine občine Domžale — delegate v vse tri zbore Skupščine SR Slovenije — predsednika in člane Predsedstva SRS — delegate v zvezni zbor Morda pa se bo katera od kS odločila, da bo ob tej priložnosti izvedla tudi neposredne in tajne volitve svojih samoupravnih organov (npr sveta KS) Kako? Volilci glasujejo osebno. Nihče ne more glasovati po pooblaščencu Glasuje se tajno z glasovnicami Volivcu morata biti zagotovljeni svoboda in tajnost glasovanja Nihče ne sme biti klican na odgovornost zaradi glasovanja niti se ne sme od njega zahtevati, naj pove. kako je glasoval oz zakaj ni glasoval Volilne enote O volilnih enotah v naši občini lahko preberete v izvlečkih iz posebnega odloka, ki je bil sprejet na zadnjih zasedanjih zborov naše skupščine, na tem mestu pa vas seznanimo z volilnimi enotami za posamezne zbore Skupščine SR Slovenije, v katerih sodeluje naša občina. Volilne enote za zbor združenega dela skupščine SR Slovenije (skupaj 80 delegatov) — s PODROČJA GOSPODARSTVA industrija in rudarstvo Domžale. Litija. Kamnik — 1 delegat (Nadaljevanje s 4. strani) 18 let! Slovenska demokratična zveza ima že danes močan intelektualni potencial, ki bo brez dvoma pritegnil ljudi, da ji bodo na volitvah dali zaupanje. Po dobrem uspehu na volitvah pa bodo odpadli še zadnji pomisleki pri mnogih ljudeh in tedaj se bo tudi število našega članstva povečalo. Ponavljam pa, da to niti ni naš primarni namen. V.: Boste imeli dovolj kvalitetnih kandidatov že na teh spomladanskih volitvah? O.: Izrecno moram poudariti, da ne bomo kandidirali le članov naše politične organizacije, temveč bomo iskali osebe, ki jim ljudje zaupajo. Naš glavni cilj je, da v skupščine pridejo novi ljudje, takšni, ki so pošteni in demokratično usmerjeni ter imajo hrbtenico. Velikokrat pa takšne ljudi označuje prav dejstvo, da so imeli v preteklosti takšne ali drugačne konflikte z »režimom« — prav zaradi svoje neuklonljivosti! V.: Boste zmogli zahtevne in dokaj zapletene volilne postopke? O.: Sami bi jih bolj težko. Zato pa smo se povezali z drugimi alternativnimi političnimi organizacijami. Dne 22. 12. 1989 sm° se v Domžalah sestali predstavniki SDz, kmečke zve- ze in krščanskih demokratov ter ustanovili občinski DEMOS! Predvidevam, da bomo na volitvah dobro sodelovali tudi z mladinci (pardon: ZSMS!), s katerimi imamo mnogo skupnih točk, rekel bi celo, da veliko več, kot pa razlik. v.: Pa še eno osebno vprašanje: ste se šele pri vaših 39 letih pričeli ukvarjati s politiko? O.: Da, ker pred letom 1989 tisti, ki ni stopil v partijo (ali je vsaj ni priznal kot edini politični subjekt), ni imel niti najmanjše možnosti, da bi se ukvarjal s politiko! V.: Ste torej končno le prišli na svoj račun? O.: Nič nisem prišel na svoj račun! Tole ukvarjanje s politiko me samo obremenjuje in jemlje ves prosti čas. To delam le zato, ker čutim dolžnost, da prispevam svoje potenciale v VELIKEM PROJEKTU, kot jaz imenujem prizadevanja, usmerjena k cilju, ki ste ga nakazali s citiranjem našega predsednika ... V.: S tem so verjetno povezane tudi vaše želje za leto 1990? O.: Seveda, da na volitvah zmaga DEMOKRATIČNA OPOZICIJA SLOVENIJE! Janez Stibrič kmetijstvo, ribištvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo celotna SRS ena volilna enota — 1 delegat gradbeništvo ljubljanska, notranjska, obalno-kra-ška, severnoprimorska in gorenjska regija — 2 delegata promet in zveze ljubljanska, notranjska, obalno-kra-ška. severnoprimorska in gorenjska regija — 2 delegata trgovina ljubljanska in gorenjska regija — 2 delegata gostinstvo, turizem volilna enota obsega območje celotne SRS — 2 delegata obrt in osebne storitve volilna enota obsega celotno SRS — 1 delegat stanovanjska in komunalna dejavnost volilna enota obsega celotno SRS — 1 delegat finance volilna enota obsega območje celotne SRS — 2 delegata — S PODROČJA DRUŽBENIH DEJAVNOSTI — izobraževanje in telesna kultura ljubljanska, notranjska obalno-kra-ška. severnoprimorska in gorenjska regija — 2 delegata — znanstveno raziskovalno delo volilna enota obsega območ|e celotne SRS — 1 delegat — kultura, umetnost in informiranje volilna enota obsega celotno območje SRS — 2 delegata — zdravstveno varstvo ljubljanska, notranjska, obalno-kra-ška severnoprimorska in gorenjska regija — 3 delegati — socialno varstvo ljubljanska, notranjska, obalno-kra-ška, severnoprimorska in gorenjska regija — 2 delegata — družbene organizacije in skupnosti in samostojni poklici celotno območje SRS je volilna enota — 2 delegata — SAMOSTOJNO OSEBNO DELO — kmetijstvo in gozdarstvo Domžale. Kamnik, gorenjska regija — 1 delegat — obrt ljubljanska in gorenjska regija — 2 delegata — področje oboroženih sil SFRJ celotno območ|e SRS je ena volilna enota — 1 delegat — delegati narodnosti — 2 delegata VOLILNE ENOTE ZA ZBOR OBČIN SKUPŠČINE SR SLOVENIJE (80 DELEGATOV) volilna enota občine Domžale — 1 delegat VOLILNE ENOTE ZA DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR SKUPŠČINE SR SLOVENIJE (80 DELEGATOV) volilna enota občina Domžale Kamnik. Litija in Ljubljana-Moste-Polje — 7 delegatov VOLILNA ENOTA ZA ZVEZNI ZBOR SKUPŠČINE SFRJ volilna enota občina Domžale. Kamnik. Litija in L|ubl|ana-Moste-Polje — 2 delegata KDAJ BOMO VOLILI? 8. APRILA 1990 BOMO VOLILI: (V DELOVNIH ORGANIZACIJAH) — delegata v zbor občin Skupščine SR Slovenije — delegate v družbenopolitični zbor Skupščine SRS — predsednika in člane Predsedstva SRS 12. APRILA 1990 BOMO VOLILI: (V DELOVNIH ORGANIZACIJAH) — delegate v Zbor združenega dela Skupščine občine Domžale — delegate v Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije 22. APRILA 1990 BOMO VOLILI: (V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH) — delegate v Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Domžale — delegate v Družbenopolitični zbor Skupščine občine Domažale — 2 krog volitev za predsednika Predsedstva SRS (če bo potrebno) — 2 krog volitev delegatov v zbor občin Skupščine SRS (če bo potrebno) IN KAKO BOMO DOLOČALI KANDIDATE? 1. KANDIDIRANJE NA ZBORIH VOLILCEV Kandidate za delegate zbora združenega dela v volilni enoti predlagajo delovni ljudje v podjetjih in drugih organizacijah in skupnostih ter kmetje, obrtniki in delovni ljudje v samostojnih poklicih ter njihove organizacije, za zbor KS oz Zbor občin ter kandidate oz liste kandidatov za delegate družbenopolitičnih zborov pa predlagajo občani in njihove organizacije v volilnih enotah, ki so določene za volitve v te zbore Predlog kandidature se vloži pisno poleg osnovnih podatkov pa mora vsebovati tudi ime liste in soglasje vseh kandidatov. Občinska volilna komisija bo predloge zborom volilcev posredovala do 14 FEBRUARJA 1990. Zbor volilcev za določanje kandidatov za zbor združenega dela skliče delavski svet ili drug organ upravljanja zbore volilcev kmetov, obrtnikov in delovnih ljudi v samostojnih poklicih skliče predsednik zbora združenega dela za volilno enoto oz njen del. Zbor volilcev za ostale zbore skliče predsednik skupščine KS ali drugega ustreznega organa KS. na zboru pa mora biti navzočih najmanj 10 volilcev (če je v njej manj kot 500 prebivalcev) in najmanj 20. če gre za večjo KS. ZBORI VOLILCEV MORAJO BITI ZAKLJUČENI DO 3 MARCA 1990 DOLOČANJE KANDIDATOV S PODPISOVANJEM Kandidate ali liste kandidatov lahko določijo volilci tudi s podpisovanjem in sicer so določeni tisti kandidati, ki dobijo naslednjo podporo volilcev v volilni enoti — za zbor združenega dela in zbor KS v občini na|manj 30 podpisov — za družbenopolitični zbor v občini najmanj 50 podpisov — za zbor združenega dela Skupščine SRS in Zbor občin najmanj 50 podpisov — za družbenopolitični zbor Skupščine SRS najmanj 200 podpisov V ta namen bodo izdani ustrezni obrazci, svoj podpis pa bodo volilci lahko dali v okviru Sekretariata za notranje zadeve Predloge kandidatur določene s podpisi je potrebno oddati 9 MARCA 1990 DOLOČANJE KANDIDATOV ZA DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR Liste kandidatov za družbenopolitični zbor lahko določijo organizacije delovnih ljudi in občanov ki so v skladu z zakonom o političnem združevanju registrirane kot politične organizacije Listo kandidatov določijo po postopku, ki je določen s pravili posamezne organizacije LISTE SE DOSTAVIJO DO 9 MARCA 1990 Več o ostalih aktivnostih lahko preberete v naslednji številki Občinskega poročevalca, ko vas bomo skušali obvestiti ludi o datumih zborov volilcev v posameznih krajevnih skupnostih V. V. Poziv Demosa vsem zaposlenim! Kljub izjavi vodje slovenskih komunistov, da je nova volilna zakonodaja, »vpisana na kožo opoziciji«, je resnica seveda povsem obratna: s tem, da ob imenih kandidatov ne bo navedeno tudi, kateri stranki pripadajo, bo omogočeno, da bodo dosedanje politične strukture ob že zgrajeni organizacijski mreži in v veliki časovni stiski lahko volil-cem podtaknila marsikatero kukavičje jajce. V izrecno in tudi formalno neenakopravnem položaju pa so politične organizacije, povezane v Demokratično opozicijo Slovenije — DEMOS, pri volitvah v zbore združenega dela republiške in občinskih skupščin (torej v eno tretjino skupščin). Zakon o političnem združevanju je namreč prepovedal ustanavljanje političnih organizacij v podjetjih in drugih organizacijah, zavodih ter v državnih organih, hkrati pa dovolil, da obstoječe organizacije (ZK, ZSMS) v vseh teh organizacijah še naprej obdržijo svoje organe in delujejo v času predvolilnih aktivnosti! Čeprav naj bi načeloma kandidate v zbor združenega dela-volili po njihovih osebnih lastnostih in programih, ne pa po strankarski pripadnosti, pa bodo gotovo izvoljeni delegati v novih skupščinah delovali in tudi glasovali pod vplivom političnih organizacij, katerim pripadajo. Pri mnogih važnih pristojnostih (predvsem občinskih) skupščin pa bodo volilno telo kar vsi trije zbori skupaj. Zveza komunistov bo torej preko zbora združenega dela lahko v skupščine pripeljala več svojih kandidatov, kot bi jih ji sicer zaupali volilci, in to predvsem na račun svojega privilegija, da lahko deluje v podjetjih, druge politične organizacije pa ne morejo! Obstoj dosedanje sindikalne organizacije žal ne olajšuje navedenega problema, temveč ga le še zaostruje. Dejstvo je, da je velika večina vodstva sindikata (od republiškega vodstva navzdol) članov Zveze komunistov. Kot neodvisni sindikati se seveda lahko štejejo le tisti sindikati, ki so ali bodo nastali povsem spontano in neodvisno od obstoječega sindikalnega aparata. DEMOS — združena opozicija se je odločil s svojimi kandidati nastopiti pri volitvah v vse zbore vseh občinskih skupščin in v vse zbore republiške skupščine. Na vseh nivojih tudi že aktivno vzpostavlja volilne štabe, koordinira dejavnosti svojih članic in se pripravlja na predlaganje kandidatov. Pri tem pa je DEMOS — združena opozicija naletel na povsem nepremagljive ovire pri kandidiranju za zbore združenega dela. Ker so mu dobesedno zaprta vrata v vsa podjetja in druge organizacije, zavode ter v državne organe. DEMOS poziva vse zaposlene da: — pri kandidiranju za zbore združenega dela omogočijo enakopravnost vseh političnih organizacij, tako tistih, ki so že organizirane v njihovih organizacijah, kot tudi novih, ki to ne smejo biti — zahtevajo, da vodilni kadri v podjetjih in njihovih asociacijah, splošnih združenjih, zborničnih organih in strokovnih društvih v predvolilnih postopkih ne izrabljajo svojega položaja za dajanje prednosti kandidatom Zveze komunistov — sami predlagajo kandidate, ki bodo po njihovi oceni v skupščinah zastopali demokratična stališča, kot to velja za kandidate političnih organizacij DEMOSA — sporočijo volilnim štabom DEMOSA v njihovi občini kateri so tako predlagani kandidati in kakšni so njihovi programi, tako da jih bo DEMOS lahko vključil v svoje propagandne aktivnosti — imenujejo v vse volilne komisije in odbore vsaj po enega člana, za katerega menijo, da je naklonjen Demokratični opoziciji Slovenije, da se na ta način zagotovi kontrola ugotavljanja volilnih rezultatov. — sporočilo volilnim štabom DEMOSA v njihovi občini vse morebitne nepravilnosti pri (pred)volilnih postopkih. DEMOS — že vnaprej zavrača vse morebitne očitke o neupravičenem ali preuranjenem poseganju v (predvolilne postopke za volitve v zbore združenega dela, saj ta poziv pomeni le preventivno samoobrambno potezo zaradi izrecne neenakopravnosti novih političnih organizacij pri volitvah 1990. Kakršnokoli izkoriščanje priviletiranega položaja Zveze komunistov v podjetjih, zavodih in državnih organih, bi namreč lahko vrgla usodno senco na novoizvoljene skupščine, posebno še na republiško skupščino! DEMOS — ZDRUŽENA OPOZICIJA 33 Sestava in volitve v zbore Skupščine občine Domžale (povzetek iz odloka) 10. člen V vsakem zboru - Zboru združenega dela. Zboru krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnem /boru — je 27 delegatov. 11. člen Za volitve v Zbor krajevnih skupnosti se določi 27 volilnih enol. v vsaki volilni enoti se voli I delegat. Sedež volilne enote jc sedež krajevne skupnosti. 12. člen Delegati v Zbor združenega dela se volijo v volilnih enotah, ki jih tvorijo delovni ljudje v podjetjih, organizacijah in skupnostih, ki so povezane predvsem z delom in odnosi v družbeni reprodukciji ler kmetje, obrtniki in delovni ljudje v samostojnih poklicih v skladu z načelom, da so v zboru zastopana vsa področja družbenega dela. Za volitve delegatov v Zbor združenega dela se določijo naslednje volilne enote: a) na področju gospodarstva se določi 16 volilnih mest. v kalerih se voli 16 delegatov in sicer: 1. volilna enota: Lck Mengeš. Bayer Pharma. voli se 1 delegat (sedež: l.ek Mengeš) 2. volilna enota: Helios Domžale, voli se I delegat 3. volilna enola: Slovenijales Radomlje. Tumiz Mengeš, Mizarska obrtmi delavnica Moravče, voli se I delegat (sedež: Slovenijales Radomlje) 4. volilna enota: Papirnica Koli-čevo. voli se l delegat 5. volilna enota: Induplali Jarše, voli se I delegat 6. volilna enota: Univerz.ale Domžale, volj se I delegat 7. volilna enota: Tosamu Domžale. VOli se I delegat X. volilna enota: Toko Domžale, voli se I delegat 9. volilna enota: Termit Domžale. Mlinoslroj Domžale. Hidrome-tal Mengeš. AS Domžale, voli se I delegal (sedež: Termit Domžale) 10. volilna enota: Obrtna zadruga EDIGS. Obrtna zadruga ZORA. Melodija Mengeš. Obrtna zadruga Hlektiovod Ljubljana TZO Plastika obrat za predelavo Moravče. POZD Plastenka, voli se I delegal (sedež: Obrtna1 zadruga ZORA Mengeš) 11. volilna enota: Fjlc Mengeš. Rašica Moravče, Trak Mengeš. Utok Kamnik obrat Mengeš, voli se I delegat (sedež: l-ilc Mengeš) 12. volilna enota: Kmetijski poskusni center Jable. Agroemona — Poljedelstvo in Živinoreja. Agroemona Prašičereja Ihan. Kmetijska, zadruga Emona Domžale. Se-mesadike Mengeš. GG -- TOK Domžale. GG Mehanizacija Trzin, voli se I delegal (Sedež: Agroemona — Prašičereja Ihan) 13. volilna enota: Emona Merkur prodajalne. Petrol - bencinski servis, vse prodajalne (razen zasebnih), POZD Repovž. Restavracija z. garni hotelom Pri Konšku Trojane, voli se 1 delegat (sedež: Restavracija z garni hotelom Pri Konšku Trojane) 14. volilna enota: Napredek Domžale, voli se 1 delegat 15. volilna enota: Komunalno podjetje Domžale. Razvojni zavod Domžale. Biro 71. Eleklro Ljubljana — nadzorništvo Podrečje. Elek-tro Ljubljana - gradbena skupina. ŽG — ZTO — železniški postaji Domžale in Jarše. PTT Domžale. SGP Beton Zagorje — Enota Domžale. Cestno podjetje — Cestno vzdrževalni seklor. SCT - Ohrat Mengeš, voli se 1 delegal (sedež: Komunalno podjetje Domžale) 16. volilna enota: l.B Banka Domžale d. d.. ZS TRIGLAV - DE Domžale - Kamnik. Industrijska energetika Domžale. Varnost Mengeš, voli se I delegat (sedež: l.B Banka Domžale d. d.) h) na področju družbenih dejavnosti se določijo 4 volilne enote, v katerih se voli 5 delegatov in sicer: 1. volilna enota: (iS Janko Kersnik Brdo. OŠ Matija Blcjca Mengeš. OŠ Jurij Vega Moravče. OŠ Martin Koželj Dob. OŠ Radomeljske čete Preserje. OŠ Edvard Kardelj Trzin. OŠ Šlandrove Brigade Domžale. OŠ Venclja Perka Domžale. OŠ Josip Broz Tito Domžale. OŠ Olge Avbclj Domžale. Glasbena šola Domžale. Poslovna skupnost osnovnih šol. volila se 2 delegata (sedež: Poslovna skupnost osnovnih šol) 2. volilna enota: Srednja kovinarska in usnjarska šola Domžale. Biotehniška fakulteta. Kmetijski institut. Knjižnica Domžale. Delavska univerza Domžale. Kino Domžale, voli se I delegal (sedež: Knjižnica Domžale) 3. volilna enota: Zdravstveni dom Domžale. Lekarna Domžale, voli se I delegat (sedež: Zdravstveni dom Domžale) 4. volilna enota: VVD Domžale. Dom počitka Mengeš. Dom upokojencev Domžale. INCE Mengeš. Center za socialno delo Domžale, voli se I delegat (sedež: Dom upokojencev Domžale) c) na področju družbenih organizacij in skupnosti se določi I volilna enola. v kateri se voli I delegal. V volilni enoti volijo: OK ZRVS Domžale. Združenje šoferjev in avlomehanikov. AMD Domžale. Občinski odbor ZZB NOV Domžale, OK ZSMS Domžale. O K ZSS Domžale. OK SŽDL Domžale. OK ZKS Domžale. Zavod za zaposlovanje. Uprava za zdravstvo. Družbeni pravobranilec samoupravljanja. SDK - Ekspozitura Domžale. Temeljno javno tožilstvo Enota Domžale. Temeljno sodišče Ljubljana — Enota Domžale. Delovna skupnost KS Domžale. Delovna skupnost upravnih organov in strokovnih služb občine Domžale. Občinski sodnik za prekrške, voli se I delegal. (sedež: Delovna skupnost upravnih organov in strokovnih služb občine Domžale) d) na področju samostojnega osebnega dela se določila dve volilni enoti, v katerih se voli pel delegatov in sicer: 1. volilna enola. v kateri volijo obrtniki in pri njih zaposleni delavci — 3 delegati: 2. volilna enota, v kateri volijo kmetje 2 delegatu. Manjše cnole. podjetja, organizacije in skupnosti, ki niso navedena pri posameznih volilnih enotah in podjetja, organizacije in skupnosti, ki se bodo konstituirali med lrajanjem mendala skupščine, se uvrstijo v volilno enolo glede na svojo pretežno dejavnost. 13. člen Družbenopolitični zbor šteje 27 delegatov. Za volitve v Družbenopolitični zbor se določita dve volilni enoti, v katerih se voli 27 delegatov in sicer: 1. volilna enola obsega krajevne skupnosti Slavko Šlander Domžale. Simona Jenka Domžale. Venclja Perka Domžale. Ihan. Dragomeij-Pšala. Jarše-Rodica. Mengeš in Trzin, voli se 15 delegatov (sede/: Krajevna skupnost Slavko Šlander Domžale) 2. volilna enola obsega krajevne skupnosti Radomlje. Preserje. Ho-mec-Nožicc. Rova. Toma Brejca Vir. Dob. Krtina. Moravče. Peče. Vihpolje-Zalog. Velika vas-Dešen. Lukovica. Prevoje. Rafolče. Zlalo polje, Krasnj.i. Blagovica. Ccsnjice in Trojane, voli se i2 delegatov (sedež: Krajevna skupnosl Dob). Ženske v prihodnosti... Jubilej znanega Pečana: Ciril Meram — 80-letnik f Pravijo, da ga ni med občani Peč, ki ne bi poznal Cirila Merama, znanega prosvetnega delavca, nosilca mnogih funkcij v družbenopolitičnih organizacijah Peč minulih let. Predsednik krajevnega Ljudskega odbora je bil, delal je v gasilskem društvu, pa v pevskem zboru, poučeval je sadjarstvo, delal je v kulturi. Prav je, da ga ob njegovem visokem življenjskem jubileju predstavimo tudi mi. J V Peče je Ciril Merčun prišel leta 1930, nastanil se je v osnovni šoli, tam je tudi poučeval. Praktično je bil srce kraja, saj ga domala ni področja, kjer ne bi pustil svoj pečat. Učitelj je bil včasih pač tak kot Ciril: kjer je bilo potrebno, je poprijel, saj drugih ljudi v kraju tako ni bilo, ki bi znali, zmogli in hoteli delovati na mnogih področjih. Ko je prišla okupacija, je bil Ciril Merčun izgnan v Srbijo. Po osvoboditvi se je vrnil v domači kraj Peče. Dotedanjo šolo je našel v ruševinah, zato je takoj pričel z obnovo. V zasilni učilnici je kmalu stekel pouk'; sicer v improviziranih okoliščinah, vendar pouk, ki se ga z nostalgijo spominjajo mnogi njegovi učenci. V letu 1950 se je preselil v Kamnik. Kljub temu pa je v moravski dolini in Pečah reden gost, saj so mu ti kraji in ljudje prirasli k srcu. . uomučem kraju — Pečah je zelo dobrodošel. Zgodi se. da celo pri-kolesari med svoje znance, z veseljem pa obišče tudi svoje nekdanje učence. Tak kot je, je osvojil srca svojih nekdanjih rojakov, ki se njegovega požrtvovalnega dela z veseljem spominjajo. Hvaležni so mu za njegovo požrtvovalno delo, seveda pa mu ob visokem življenjskem jubileju želijo, da bi bil še naprej čil in zdrav še mnogo, mnogo let. štefan pjrc r Svet za vprašanje družbenega ekonomskega in političnega položaja žensk Predsedstvo OK SZDL Domžale je v času, ko oblikujemo novo podobo naše družbe, sprejel elemente za volilni program. Ni nam vseeno, kakšna bo naša prihodnost. Ali bomo živeli bolje, polnovredno, brez večnega občutka napetosti med družino, delom na delovnem mestu, delovanjem v javnosti, je v tem trenutku odvisno od nas samih. Volitve so priložnost, da odločneje posežemo v družbena dogajanja in jih pomagamo premakniti na novi tir. To pa pomeni sodelovati pri volitvah, kandidirati, prevzemati odgovorne dolžnosti in naloge. Uresničenje naše enakopravnosti v družbi je povezano z drugačno ureditvijo celotnega življenja, z drugačnim razmišljanjem, odločanjem o razvoju. Zato bomo volile tiste kandidate — kandidatke, ki se bodo zavzemale za: — tržno gospodarstvo — gospodarsko učinkovitost, ki pa ne smeta biti le sama sebi namen, temveč le sredstvo za boljše zadovoljevanje človeških potreb; — za socialni program, ki bo poleg običajne skrbi za skupine, ki si ne morejo same zagotavljati socialne varnosti, v razmerah krize ščitil tudi brezposelne in družine z otroki ter se namesto pretiranega navezovanja na ustanove bolj usmeril tudi k drugim oblikam zadovoljevanja potreb (prek zadrug, zasebnih servisov, samozaposlova-nja, skupin za medsebojno pomoč); to je nujni pogoj za uspeh gospodarske in družbene reforme; — za demokracijo, ki ni le politična demokracija, temveč se začenja v neposrednih odnosih med ljudmi: v družini, v vsakdanjem življenju, pri pravici do svobodnega odločanja o sebi, svojem telesu, svojem načinu življenja, nadaljuje pa se v vseh segmentih družbenega dela, življenja in političnega odločanja; — za družbo, ki bo odprta v Evropo in svet in v kateri bomo spoštovali pravice drugih narodnosti in narodov in oni naše; — za nenasilno družbo, v kateri ne bomo uničevali naravnega okolja, ki je temeljni pogoj za življenje; za družbo, ki v težnji po ekonomski rasti ne bo pozabljala na človeka in njegove potrebe; ki bo odpravljala različne oblike nasilja med ljudmi; nad narodi, manjšinami, skupinami in posameznild; za družbo, v kateri nasilja med posamezniki (mučeni otroci, pretepene ženske, zapuščeni ostareli ipd.) ne bomo prepuščali zasebnim odnosom, temveč ga bomo priznali kot problem te družbe in ga reševali tudi z javnimi programi; — za celovito rešitev kmečkega vprašanja in ustreznejšo kmetijsičo politiko: za smotrno gospodarjenje z zemljo, za dostojen življenjski standard kmečke družine in za to, da dobi tudi kmetica, na kateri danes sloni večji del slovenske kmetijske proizvodnje, ustrezen pravni in materialni položaj; — za odpravo vseh očitnih in prikritih oblik diskriminacije (ob zaposlitvi, oblikovanju delovnih mest, pri napredovanju, strokovnem izpopolnjevanju itn.), ki ženskam onemogočajo polno in ustvarjalno vključevanje na vsa področja življenja. Hočemo več kot formalno enakopravnost, hočemo enake možnosti za delo in življenje! Temeljni pogoj za to pa je, da se vloga ženske v rojevanju in negi otrok, kot nujna podlaga za obstoj in obnavljanje družbe enakovredno vključi med zahteve ostalih področij družbenega življenja, zlasti dela; — za to, da se začno družinske, predvsem starševske obveznosti obravnavati kot pomembna družbena funkcija; za politiko, ki bo s celovitim pristopom ustvarjala pogoje za nastanek družine, za normalen razvoj otroka in kakovostno družinsko življenje; za politiko, ki potreb ljudi v družini ne bo obravnavala kot drobno socialno vprašanje, ampak kot pomembno vprašanje razvoja celotne družbe; — za to, da bo v vseh oblikah družbenega upravljanja in odločanja večji delež žensk, skladen z njihovim delovnim prispevkom v družbi. Le taka prisotnost nam daje možnost za sooblikovanje človeku in okolju prijaznejših razvojnih programov in za hitrejši napredek tistih področij, ki so bila doslej pogosto odrinjena na rob; torej manj za administriranje — več za ustvarjalno delo, manj za oboroževanje in vojsko — več za zdravstvo, šolstvo, kulturo in socialo! S takšno politiko pridobimo vsi, ne le ženske . .. Svet za vprašanje družbenega ekonomskega in političnega položaja žensk OK SZDL Domžale Obetavne razvojne tendence: Veliki načrti Velike planine Zagate glede poslovanja objektov na Veliki planini ter žičniških naprav niso od včeraj, saj Komunalno podjetje Kamnik iz gmotnih vzrokov tudi v do-glednem času ni bilo v stanju uresničiti vse zahteve, ki se pred novo sezono pojavljajo. Potrebna je bila korenita sprememba, h kateri so v Kamniku po vsestranski obravnavi tudi pristopili. Stol Kamnik se je odločil in 27. septembra 1989 ustanovil družbeno podjetje, ki posluje pod firmo Rekreacijski center Velika planina. Osnovna in obratna sredstva Velike planine so bila ob tem s Komunalnega podjetja Kamnik prenesena po sklepu izvršnega sveta na Stol Kamnik. J Pokazalo se je, da je prednostna naloga novoustanovljenega podjetja v usposobitvi žičnic za redno obratovanje še v tej smučarski sezoni. V Stolu so se morali ob sodelovanju drugih dejavnikov močno potruditi, da so ob zagotovilu finančnih sredstev za vzdrževalna in obnovitvena dela omogočili kolikortoliko normalne pogoje za delo v tej sezoni. Težava je v tem, da delovne organizacije s počitniškimi hišami na Veliki planini doslej skoraj niso poravnale računov za vzdrževalna dela na žičniških napravah. Vse žičniške naprave so bile tehnično pregledane, odpravljene so bile pomanjkljivosti, naprave so sposobne za' varno obratovanje v letošnji sezoni, vendar ... Tako ne gre več naprej... Popolnoma jasno je, da so vse naprave na Veliki planini potrebne temeljite obnove, sama Velika planina pa pred nujnimi posegi v infrastrukturo (cesta, voda, elektrika), ki je sedaj na planini še ni. Z novimi možnostmi ustanavljanja mešanih podjetij z dokaj liberalizirano zakonodajo se v obrisih že kažejo možne rešitve, ki jih bodo skušali uresničiti v prihodnosti: — trenutno je na Veliki planini 1.060 ležišč, pri čemer je 300 ležišč v pastirskih kočah. Načrtujejo gradnjo 30 novih počitniških objektov z zmogljivostjo 210 ležišč. — Centralni zahodni in osrednji predel bo glede na nadmorsko višino krepil zimski del turistične ponudbe z večj<~ izrabo posteljnih kapacitet raznolikostjo ponudbe ter izgradnjo opera-tivnejšega sistema žičniških povezav. — Širše območje Šim-novca bo svoje hotelske zmogljivosti dodatno orientiralo v formiranje osrednjega turistično-sprejemnega centra. Poleg tega predvidevajo povečanje dnevnih zmogljivosti tudi za potrebe stacionarnih gostov celotnega območja. — Rekonstruirali bodo obstoječo sedežnico v dvo-sedežno na relaciji Šimno-vec — Gradišče ter uredili obstoječa smučišča s po-gozditvijo robov. Zeleni rob bodo opremili z lokalnim oskrbnim centrom in gostiščem. — Na področju smučarskega središča Tiha dolina bodo elektrificirali celotno žičniško postavitev ter nadomestili vlečnico z Gradišča s sedežnico. — Poseben poudarek dajejo gradnji novega turističnega centra pod Šorno-ško gričo neposredno ob Tihi dolini oziroma izvedeni cestni povezavi. Nastali center omogoča izvedbo številnih smučišč proti vzhodnemu delu. Manjše lokalne kapacitete načrtujejo na področja pia-nine Kisovec ter Rakove ravni, ki predstavljata izdelane možnosti za tek na smučeh ter letni izletniški turizem. Konfiguracija terena ter klimatski pogoji omogočajo izvedbo izdelanih sankaških prog v smeri proti Dolu in Kisovcu, sama lokacija pa predstavlja primerno izhodišče za visokogorske ture v okviru Kamniških alp. Poleti so dane odlične možnosti za organiziranje jahanja, povezave z dolinami reke Kamniške Bistrice (letno 600 do 700 tisoč obiskovalcev), Črne ter Podvo-lovljeka in dalje Solčave in Logarske doline pa dajejo K Sreču in Eli na pizzo: možnosti navezav. širših turističnih Vsi ti načrti dajejo turizmu na Veliki planini nove razsežnosti, zato je le upati, da bomo znali tudi v domžalski občini podpreti te ideje. Omogočajo nam, da bomo tudi mi v prihodnosti deležni zdrave rekreacije, čiste narave, celovite gostinske in turistične ponudbe, kakršno si na Veliki planini že dolgo želimo. Upamo, da bo načrtovalcem in Stolu, ki se je lotil zajetnega zalogaja to tudi uspelo. Brojan V Homcu odprli še eno pizzerijo JAKA V Homcu, Bolkova 25 so v prostorih nekdanjega dnevnega bara, lokala brez ponudbe hrane, odprli pizzerijo. Odprla sta jo Srečo in Ela Goručan, sicer kamniška občana, ki sicer živita v Komendi. Za kruh pravijo, da ga ne ustvarja moka, ampak roka. Za pizzo bi lahko rekli, da ji da dušo — gospodinja, Ela GoruČ3n ima pravo roko. Svojim pizzam (le poglejte spisek!!!) je vdihnila pravo mero množice okusov. Katerim pizzam zna ustvariti pravi nadih, prave mere začimb in okusov? Pizza Jaka, Ribiška pizza, vrtnarska pizza, pizza Gorenjka, praznična pizza, pizza a la car-te, kraška pizza, pizza s kala-marami, pizza Margerita. Gosti seveda teh uspelih prizadevanj pizzam najti »nekaj več« niso spregledali. Kot na referendumu: izrekli so se za svojo pizzerijo, ki je praktično polna ves obratovalni čas: od 14. do 23. ure. Le en dan, ob nedeljah boste zaman trkali. »Gostincu«, pravita Goruča-nova, »je le točenje pijač premalo! Kmalu se zaveš ustvarjalne potrebe, dokazovati se še kako drugače. Midva sva s piz-zami našla to področje dokazovanja. Dvajset let dela v gostinstvu pa je tisti temelj, na katerem gradiva.« Uspešno,vsekakor uspešno, Srečo in Ela — tudi vnaprej! R. B. Zaščititi delavca, da bo vzdržal! To je le del ocene predsedstva domžalskega sindikata. Ta ocena je osnova na podlagi katere bo sindikat terjal, da celotna družba predvsem pa država, osredotoči vso svojo moč skrbi za človeka, saj že vse skozi prisegamo nanj kot na največjo vrednoto. Da to človek je, še nismo dokazali, bojim se, da bo ta vrednota tudi sedaj ostala samo slovesno proglašena fraza in ne udejanjeno dejstvo. V sindikatu se delavcu že dalj časa ne odzivamo s frazami. V problemih, kijih lahko razrešimo za ime delavca in na račun sindikalne članarine želimo biti konkretni, jasni in za članstvo odprti. Reševanje problemov, za katere pa sindikat ni pravi naslov, pa bomo morali bolj kot kdajkoli z enotnim in množičnim gibanjem delavcev, združenih v sindikat, terjati v pristojnih državnih organih. Tako je domžalski sindikat ravnal že na zadnjem decembrskem zasedanju vseh treh zborov občinske skupščine lani. Delegati so na skupnem zasedanju obravnavali PROGRAM ukrepov in aktivnosti za zagotovitev pogojev življenja in dela v občini Domžale v letu 1990. Sindikat je v razpravi delegatom predočit argumente, na podlagi katerih smo predlagali, da mora Izvršni svet čimprej pripraviti program socialne varnosti delavcev v občini Domžale. Pobudo so delegati sprejeli, Izvršni svet pa je s tem sprejel odgovornost, da tak program tudi izdela. In kakšen program v sindikatih zahtevamo? Program socialne varnosti za delavce, ki bo konkretno opredeljeval vsebino, vrsto in višino pomoči tistim delavcem, ki bodo v podjetjih ugotovljeni kot presežki (ekonomski ali tehnološki), delavcem, ki jim lahko preneha delovno razmerje zaradi stečajev in delavcem, ki tega statusa še nimajo, ker so iskalci prve zaposlitve. Prav do slednjih družba nima nobenega pravega odnosa, saj jim po šolanju pravzaprav ne pripada nič in so ob nesposobnosti podjetij da bi jih zaposlovala deležni samo pravice, da še vedno živijo že na tako obremenjenih starših. Sleherni program materialne narave mora biti seveda podprt z ustrezno oblikovanim in finančno podprtim skladom. Tudi za oblikovanje takšnega sklada smo predlagali nekatera izhodišča. Po našem prepričanju bi morali sklad oblikovati iz naslednjih sredstev: — iz sredstev proračuna, — iz določene višine mesečnih prilivov na račune splošne in skupne porabe, — iz dotacij, ki jih občina dobiva iz republiških računov na osnovi našega, 0,75 odstotnega davka iz BOD in — iz sredstev sindikalne članarine zbranih na računu Občinskega sveta, če ta ne bodo predhodno uporabljena za druge zaščitne aktivnosti. Naš predlog za pripravo programa zajema samo delavce, katerih predstavnik smo, saj smo njihov sindikat. Skrb za socialno varnost občanov, ki nimajo statusa delavca, pa je izključno v domeni države in njenih ustanov, ki naj skupno dokažejo, kakšna vrednota je človek v resnici! Igor Mlakar Predsedstvo OBČINSKEGA SVETA ZSS Domžale na podlagi 45. člena Statutarnega sklepa občinske organizacije ZSS Domžale razglaša rok in pogoje za predlaganje kandidatov za SREBRNI ZNAK ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE V LETU 1990 Predsedstvo Občinskega sveta ZSS Domžale razpisuje za leto 1990 podelitev sedem srebrnih znakov Zveze sindikatov Slovenije organizacijam in članom Zveze sindikatov. 1. Srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije bo podeljen sindikatom podjetja za večletno izjemno in učinkovito delovanje pri uveljavljanju interesov članstva. Srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije bo podeljen članu Zveze sindikatov, ki je z večletnim družbenopolitičnim delom v naprednem delavskem gibanju oz. sindikatu uveljavljal delavske interese in dosledno ter učinkovito pomagal uveljavljati in razvijati sindikat ter krepiti njegovo razredno naravnanost. Predlog za podelitev srebrnega znaka ZSS lahko dajo skladno s Pravilnikom o podeljevanju srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije organizacije Zveze sindikatov in njegovi pristojni organi. Predlagatelj pošilja predlog na posebnem obrazcu do 5. februarja 1990 na naslov: Občinski svet ZSS Domžale, Ljubljanska 70/1. Občinski svet ZSS Domžale Predsedstvo Občinskega sveta ZSS Domžale KNJIŽNICA DOMŽALE IN DKD SVOBODA MENGEŠ Razpisujeta Gledališki abonma za leto 1990. s tem smo Domžal-čanom po dolgi vrsti gledališko sušnih let spet dali možnost, da si v domačem okolju ogledajo nekaj najbolj zanimivih gledaliških predstav letošnje sezone. Povabili smo različna slovenska gledališča in tako boste lahko primerjali njihovo ustvarjalno moč. Za začetek se bo predstavilo najuspešnejše slovensko gledališče zadnjih let — Slovensko mladinsko gledališče — s predstavo Bakhantke grškega antičnega avtorja Evripida. Predstavo so pripravili režiser Ranim Burhan in igralci Pavle Ravnohrib, Sandi Pavlin, Jadranka Tomažič, Zeljko Hrs, Jožef Ropoša in drugi. Ostale predstave v okviru gledališkega abonmaja: — opereta Planinska roža Radovana Gobca, ki jo bodo predstavili člani Pevskega društva zvon iz Šmartne-ga pri Litiji, — Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice bo prikazalo Machiavellijevo Mandragolo. — Mestno gledališče ljubljansko z predstavo Antona Tomaža Linharta Matiček se ženi. — Dediščino S. Danharta bo zaigralo šentjakobsko gledališče iz Ljubljane. — in Volponeja S. Zweiga, ki ga bo predstavilo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja. V okviru abonmaja si boste torej ogledali 6 predstav, vse bodo zaigrane na odru Kulturnega doma v Mengšu. O točnih terminih posameznih predstav vas bomo sproti in pravočasno obveščali. Cena abonmaja je 100 din. Abonma lahko kupite v predprodaji v Knjižnici Domžale (tel. 721-204) in v tovarni Trak iz Mengša pri tovarišici Justi Koželj (tel. 737-303). Vabimo vas torej k nakupu abonmaja in k ogledu odličnih slovenskih gledaliških predstav. Občani, kandidate predlagajte tudi vi! Samo do 13. februarja 1990 lahko predlagate kandidate za delegate v skupščinah, ki jih bomo volili na volitvah 8. in 22. aprila letos. V vseh KS pripravljajo predloge tudi krajevne konference socialistične zveze. Vabimo vas, da pri tem sodelujete, saj bomo le tako lahko izbrali za naše predstavnike ljudi, ki imajo največ zaupanja mad vami! Vaše predloge lahko pošljete tudi neposredno na OK SZDL Domžale, Ljubljanska 70. O postopkih in kandidatih vas bomo še obveščali v Občinskem poročevalcu. ok SZDL Domžale Na podlagi 16. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list SRS, št. 7/74 in 42/89) Sekretariat za notranje zadeve občine Domžale izdaja RAZGLAS o razgrnitvi splošnih volilnih imenikov za volišča v občini Domžale 1. Splošni volilni imeniki se razgrnejo, na krejevno običajen način, na sedežih krajevnih skupnosti občine Domžale 2. Delovni ljudje in občani imajo pravico pregledati splošne volilne imenike in zahtevati popravek: - ker sami ali kdo drug ni vpisan v splošni volilni imenik volišča, na katerem ima pravico uveljavljati volilno pravico - zato ker je vpisan v splošni volilni imenik kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju občine oziroma tega volišča ali kdo, ki je umrl - ker je napravilno vpisano ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega 3. Popravek splošnega volilnega imenika se zahteva pismeno ali ustno na zapisnik pri sekretariatu za notranje zadeve občine Domžale, najpozneje pet dni pred dnem, ki je določen za volitve. Sekretar Bogdan ZUPAN, I. r. Ob jubileju: 105 let godbe na pihala Domžale Leto 1884 je z ustanovitvijo godb na pihala v Domžalah in Mengšu velika prelomnica v razvoju ljubiteljske glasbene dejavnosti v sedanji domžalski občini. Začetek njunega delovanja je bil tudi širše pomemben, saj sta bili med prvimi na Kranjskem. Tedaj so imela kulturna društva, tudi posebno mesto v slovenskem narodnem gibanju in pri krepitvi narodne zavesti. To poslanstvo je posebej uspešno izpolnjevala Godba Domžale, saj je bila ustanovljena v času, ko so bila v tedanjem evropsko znanem središču slamnikarske industrije močna tudi germanizatorska prizadevanja. Znani kronist domžalske zgodovine, posebej kulturnega razvoja. Tone Ravnikar je v publikaciji 100 let Godbe na pihala Domžale z njemu lastnim prizadevanjem podrobno opisal njeno bogato in uspešno delovanje ter nenadomestljivo vlogo v domžalskem kulturnem življenju v obdobju 1884—1984. Ob stoletnici je Kulturna skupnost Domžale s podelitvijo najvišjega občinskega odličja za kulturno delovanje -— zlate Kersnikove plakete, izrazila priznanje vsem požrtvovalnim godbenikom in kapelnikom za številne nastope na različnih prireditvah in samostojne koncerte v domžalski občini in širom po Sloveniji. Čestitke in priznanja ob stoletnici so bila domžalskim godbenikom spodbuda za nadaljnjo krepitev prizadevanj po novih, še zahtevnejših glasbenih izrazih in za nove popestritve kulturnega življenja v Domžalah. Tudi po jubileju Godba Domžale pomlajuje svoje vrste z mladimi glasbeniki — gojenci Glasbene šole, ki skupaj z dolgoletnimi člani pod vodstvom kapelnika Franca Kuharica uspešno izvajajo poleg klasičnega pihalnega programa tudi modernejše zabavne skladbe. V zadnjih petih letih je imela domžalska godba 126 nastopov, številne zunaj občine, kar samo po sebi govori o njenem uspešnem delovanju, ki ga posebej potrjuje tudi osvojitev srebrne plakete na letošnjem X. tekmovanju godb na pihala Slovenije. V domžalski občini delujejo tri godbe na pihala, v Domžalah, Mengšu in Moravčah, kar je izjemen dosežek na Slovenskem, saj v večini občin deluje le po ena godba. Kulturna skupnost in Zveza kulturnih organizacij Domžale se zavedata pomembne vloge godb v glasbenem življenju in pri izvedbi različnih prireditev, zato sta si vselej v okviru svojih možnosti prizadevali gmotno in moralno podpreti njihovo delovanje in takšno kulturno politiko bo treba voditi tudi v prihodnje. Jubilantom, domžalskim godbenikom, iskreno čestitata za dosedanje velike dosežke in izražata iskreno željo, da bi tudi v prihodnje uspešno izpolnjevali svoje pomembno poslanstvo. Ob jubileju so domžalski godbeniki pod vodstvom Franca Kuharica pripravili slavnostni koncert, na katerem so v prvem delu predstavili zahtevnejši program, večer pa po podelitvi nagrad in priznanj godbenikom za dolgoletno sodelovanje sklenili z lahkotnejšim delom. Ob čestitkah za 105 let delovanja izražamo iskreno prepričanje, da je omenjena prireditev, ki se je zaključila z družabnim srečanjem, samo uspešen nastavek za delo v drugem stoletju delovanja. V knjižnici Domžale: Anglija v malem Želite omogočiti svojemu malčku, da se nauči angleščine brez težav? To in še veliko več boste odslej lahko našli v KNJIŽNICI DOMŽALE, LJUBLJANSKA 58, kjer Barbara Gaborovič, profesorica angleščine in svobodna kulturna delavka, odpira podružnico LITTLE ENGLAND CLUB-a iz Kamnika. Pouk v LITTLE ENGLAND CLUB-u ne bo samo vzgoja. Ure bodo zabavne in otroci bodo pozabili, da se ob vsem skupaj učijo ludi nekaj koristnega. Pristop k spoznavanju angleškega jezika bo svoboden in ustvarjalen. Predvsem pa LITTLE ENGLAND CLUB ni šola, ampak kulturna družbena dejavnost, kjer je poudarek na angleškem okolju, vzdušju, kjer se otroci družijo in kar je najvažnejše, učijo brez pritiska. Učijo se v različnih življenjskih okoliščinah, ki jih učitelj simulira v klubu. Besedni zaklad otroci dograjujejo v besednih igrah. Način dela pa je v vseh skupinah projektni dopolnjen z avdio in video pripomočki. V klubu bo delo potekalo v naslednjih skupinah: od petega do šestega leta starosti bodo predšolski otroci, od osmega do dvanajstega pa šolarji. Vsaka skupina bo imela od 10 do 12 otrok. • 20 urni tečaj za predšolske otroke (10 tednov, 1 x tedensko) velja 900 din. • 40 urni tečaj za šolske otroke (10 tednov, 2 x tedensko) velja 1500 din. s Za LITTLE ENGLAND CLUB bo veljal odprt koncept. Prilagajal se bo željam in potrebam udeležencev, sprejemal bo torej vse ideje in predloge članov kluba. Da vam bo vpis olajšan, lahko izpolnite prijavnice vnaprej in jih prinesete s seboj na vpis. Prijavnice z dodatnimi informacijami lahko dobite v Knjižnici Domžale od 16. januarja naprej. LITTLE ENGLAND CLUB PODRUŽNICA DOMŽALE mladim Domžalčanom od 5. do 12. leta ponuja možnost učenja angleškega jezika v sproščenem in ustvarjalnem okolju. K VPISU VABI od 22. do 27. januarja med 17. in 19. uro v Knjižnici Domžale. Informacije po tel.: 448-831. ' KNJIŽNICA DOMŽALE LITTLE ENGLAND CLUB Ljubljanska 58 PODRUŽNICA DOMŽALE PRIJAVNICA Ime in priimek:. Starost:_ Naslov:_ Telefon:_ V mesecu decembru 1989 je bila na Limbarski gori prisrčna slovesnost (kot jo znajo pripraviti le Krašnjani), ki je pomenila zaključek del na novem pretvorniku, ki naj bi po zagotovilih RTV Ljubljana omogočil sprejem I. programa tudi na tem območju- Gradbeni odbor za izgradnjo pretvornika je pod vodstvom neumornega Silva Resnika v malce manj kot dveh letih z veliko prostovoljnega dela in zbranimi finančnimi sredstvi v sodelovanju z RTV, Samoupravno interesno komunalno, cestno energetsko skupnostjo in občino Domžale, del sredstev pa je prispevala tudi Kulturna skupnost Domžale, izgradil objekte, ki so omogočili postavitev pretvornika in njegovo delovanje. Gradbeni odbor je zavzeto koordiniral aktivnost vseh KS na tem območju, le-te pa so v okviru možnosti sodelovale tudi s finančnimi sredstvi. Po krajšem nagovoru predsednika gradbenega odbora je zbranim spregovoril tudi predsednik OK SZDL Domžale tov. Maks Je ran, ki je izpostavil zavzetost in pridnost krajanov, otvoritev pa je bila povezana tudi z izročitvijo priznanj za prizadevno delo, ki so jih dobili: Silvo Resnik, Franc Bar-lič in Ivan Štrukelj. Kulturni program so pripravili učenci OŠ Kra-šnja. Nas pa so bolj zanimali tehnični podatki in pomen pridobitve, zato smo se obrnili na ing. Sama Štera iz RTV TOZD Oddajniki in zveze, ki nam je povedal naslednje: »Samo projektiranje stolpa se je začelo v letu 1988 in sedanji pretvornik predstavlja le enega izmed členov v verigi 200 srednje močnih radiodifuznih objektov širom po Sloveniji. Stolp je visok okoli 40 metrov in pokriva dolino od Trojan do Lukovice, ga bo pa nujno potrebno dopolniti z dvema miniaturnima pretvornikoma, ki bosta zapolnila nekatere vrzeli, ki so še vedno ostale. Trenutno pretvornik zadošča le za pokrivanje I. programa, za morebitno sprejemanje II. programov se bo potrebno dogovoriti in zbrati dodatna finančna sredstva. Sredstva za konstrukcijo stolpa, sam pretvornik in anteno, kable ter notranjo opremo, nizkonapetostni razvod, mikro-klimo je zagotovila RTV, katere sodelavci so pridobili tudi ustre- Tradicionalno srečanje starostnikov in invalidov Peče Dne 3. 12. 1989 je krajevna organizacija RK Peče priredila pred-novoletno srečanje starostnikov in bolnih krajanov svoje krajevne skupnosti. Srečanje je potekalo v prostoru novega gasilskega doma v dvorani z obširnim kulturnim programom in pogostitvijo. Vsak starostnik je bil tudi obdarjen z darilom. V dvorani gasilskega doma je bila to prva prireditev. Govor je začel Jože Razpotnik, predsednik SŽDL. ki je navzočim namenil dobrodošlico in /aželel v naslednjem letu veliko zdravja in dobrega počutja z mislijo, da bi se v naslednjem letu zopet vsi skupaj zbrali. Nato je zapel moški pevski zbor z Gore pri Pečali. Krajani smo z velikim navdušenjem poslušali izvajane pesmi. Mladinci: Darko BrVar. Štefan Brvar. Jožica Brvar in Lidija Sušnik so recitirali pesmi o starih časih. Minica Jesen-šek je skrbela za povezavo teksla z glasbo. Nato je na harmoniko zaigral 10-le-tni Simon Smrkolj. Zaigral je nekaj partizanskih in narodnih pesmi. Poslušalci so ga nagradili z bučnim aplavzom. Nastopile so ludi mladinke s Peč s plesnimi točkami, ki so nas s svojim nastopom prijetno presenetile. Proslavo so organizirale Marija Brvar. Albina Jesen.šek. Marica Dol i nar in Olga Hubert. Vsem navzočim so postregle s toplim obrokom hrane. Nape-kle so ludi raznovrstno pecivo, da so bile mize bogato obložene z dobrotami. Takega srečanja se v naslednjem lelu starostniki še želimo. Vidimo, da nismo osamljeni, da živi mladina med nami in z nami. Po končani prireditvi je spregovoril predsednik KS Franc Levičnik. ki se je vsem izvajalcem kulturnega programa zahvalil, prisotnim pa zaželel SREČNO NOVO LETO 1990 z veliko zdravja, skupnega zadovoljstva in z željo, da se v naslednjem lelu zopet srečamo. POMOČ 05TAR-EUM OSffiAM NA DOMU ANTONIJA CAMARA, PRE3ERNUVA 51, DOMŽAL* NUDIM: UMIVANJE CELEČA TELEJA V POSTELJI POMOČ PRI KUPANJU IM TU5IRAINJU - MASAŽO IN RAZGIBAVANJE •PUMUG M TEL.;(061) -724-291 UP l5hRAL;t DELOVNI CA^ Purt^-roK.,«.., P£, IZMENOMA 7l,-|2h I4h-1?> Pevci iz Peč na prireditvi za ostarele v svojem kraju. Razstava plevela v Domžalah Kje? Pred in za podvozom Kamniške ceste (občinska zemlja). Tam poganja čudoviti plevel vseh vrst in barv v božjem miru in brez skrbi, da bi ga kdo pore-zal. Biljke se sklanjajo daleč na pločnik, pešci pa se jih na daleč izogibljejo (bodeče neže, ostre trave, strgane nogavice). Razstava je odprta od zgodnje pomladi do pozne jeseni, od jutra do noči. Tudi v zimskem času, če ni snega. Vstopnine ni. P. s. Središče mesta je — okej, okolje pa — ojej... Utrinek z mengeške prosfave: okrat nekoliko ' Ob državnem prazniku je bila tudi letos prirejena v Mengšu proslava, hkrati s sprejemom cicibanov v PO. Družbene spremembe so vplivale tudi na tovrstne prireditve, kar se je pokazalo tudi na proslavi: v dobrem smislu. Tokrat smo si lahko Mengšani in okoličani ogledali proslavo, ki je bila pripravljena z izredno pestrim sporedom, pisanim na kožo, predvsem otroškemu občinstvu, zlasti cicibanom, ki so ob tej svečani priložnosti postali pionirji. Seveda pa ob tako prisrčnem programu tudi drugi obiskovalci nismo ostali ravnodušni in se nam ni bilo treba dolgočasiti ob znanem, preveč ustaljenem programu. Vesna Si\ ec TV pretvornik na Limbarski gori je prinesel sliko na TV ekran mnogih kanalov. zna soglasja in načrt. Krajani pa so pod vodstvom gradbenega odbora zgradili objekt (lično hišico), zabetonirali temelje za stolp, pripeljali do objekta električni priključek in uredili ozemljitev. Pri gradnji objekta je bilo posebej upoštevano navodilo naravo-varstvenikov, saj je objekt lepo vkomponiran v okolje Limbarske gore, ki je zaščitena, in ji ne kvari izgleda. Vsi zainteresirani na tem območju najdejo I. program na UHV — 12. kanalu, seveda pa morajo ustrezno obrniti in naravnati antene proti Limbarski gori. Pretvornik pokriva več kot 1000 prebivalcev — 200 do 300 televizorjev, ki bi nadvse radi tudi druge programe. RTV jim je pripravljena pomagati, vendar so tudi njene finančne možnosti zelo majhne.« Pretvornik pomeni torej le delno rešitev belih lis na tem območju naše občine, zato si je gradbeni odbor že zastavil nalogo, da z aktivnostmi nadaljuje in najprej zagotovi I. program vsem gospodinjstvom na tem območju, nato pa nadaljuje z aktivnostmi za pridobitev II. programa RTV. Vedo, da bo za to potrebno še precej denarja, tudi veliko aktivnosti, vendar jim dosedanje izkušnje zagotavljajo, da bodo tudi v tej akciji naleteli na odprta vrata. Vera Vojska Biserna poroka Lobodovih: Zlata poroka v Domžalah: S skromnostjo in razumevanjem Zlato poroko so Škofičevi — ata Janez in mama Joži v »Spodnjih Domžalah«, Stranska 7 praznovali že pred nekaj tedni. Obiska, ki sva ga namenila zlatoporočencema, pa sta bila kljub nekajtedenskemu zamiku kljub temu vesela. Čestitava za lep zakonski jubilej in ob tem zveza še marsikaj iz njunega življenja. Vseskozi je bilo skromno, pa je to tudi najzanesljivejši temelj za razumevanje. Tega pa je bilo pri hiši na pretek. Ata Janez (letnik 1911) je iz velike družine osmero otrok. Namenili so mu poklic tesarja, ki ga je opravljal vse življenje tja do upokojitve leta 1971. Delal je pri Ljubljanski gradbeni družbi^ nato pri Karolu Kavka, po domače Pučen-kovemu, pa pri Štebetu v Mostah. Upokojitev je po 35 letih dela v Gradisu — v tem podjetju tudi dočakal. Mama Joži je Erjavčeva s Količevega, iz družine, v kateri so imeli petero otrok. Z atom sta se našla slučajno na veselici in ostala skupaj za vse življenje. Usoda jima je namenila tri otroke: Joži, Meto in Janeza, zlate otroke, pravita, pa jima je Meto tudi že vzela. Ta strahovita izguba jima greni leta življenjske jeseni in misel, da bi bila ta jesen tudi srečnejša. Ampak tako je, nič se ne da spremeniti. Z veliko čustvenostjo vzameta v roke veliko rdeče kartonsko srce s podpisi vseh, ki ju imajo radi. To ljubezen jima tudi v tem srcu izkazujejo: »Mnogo nama pomeni to srce«, povesta. Verjamem jima. In privoščim hvaležnosti otrok. Zaslužila sta si jo! ima ta občutek sreče ob Matjaž Brojan Podpredsednik Sob Domžale Herman Breznik ob nagovoru bisernoporočenca ata in mame Loboda. Živela naša biserna Študljana! Pravijo, da je v Domžalah najstarejša MERKUZO-VA hiša v Studi, da je med krajevnimi imeni v Domžalah in okolici med najstarejšimi krajevno ime STUDA. Tam pa sta po novem najznamenitejša občana bisernoporočenca Janez in Marija Loboda. Janez Loboda se je rodil 8. 2. 1905 očetu Janezu,, ki je bil takrat kajžar in materi Uršuli, rojeni Dimec v Studi v Domžalah. Krstili so ga v Mengšu, v osnovno šolo pa je hodil v Domžalah in opravil 4 leta osnovne in dve leti popravljalne, šole. Svoj poklic ključavničarja se je izučil v takratni Bistri, in to je bilo leto 1923. Pri firmi VVilman je delal kot ključavničar vse dokler se ni zaposlil pri takratni firmi Ladsteter v Domžalah. Kronika govori, da je leta 1926 odsluži! svoj vojaški rok v Splitu. Svojemu kraju se ni izneveril in tako se je po odsluženem vojaškem roku ponovno vrnil v Domžale koder je našel delo kot strojnik na prvi domžalski elektrarni na Mlinščici v tako imenovani Skokovi žagi. To centralo pa so ustavili ko so Domžale dobile električni tok od Kranjskih deželnih elektrarn. Seveda pa so bili tudi takrat strokovnjaki cenjeni in tako je dobil delo prav v Kranjskih deželnih elektrarnah, kot monter v rajonu Domžale. Od leta 1934 je delal v razdelilni trafo postaji na Črnučah in v letu 1946 prevzel domžalski rajon pri državnih elektrarnah Slovenije. Zvesto in trdo je delal vse do leta 1968, ko je po zasluženih 42 letih odšel v pokoj: Njegova življenjska moč in vitalnost našemu jubilantu nista dala počitka in tđko je naš spoštovani Janez Loboda vse do leta 1988 honorarno delal kot vzdrževalec v klavnici Studa. Že od leta 1922 je bil član Domžalske godbe in v njej aktivno sodeloval vse do leta 1986. Prav tako je pred vojno aktivno sodeloval v igralski skupini godbe. 30 let bo pravkar, odkar je jubilant član pevskega zbora Društva upokojencev Domžale. Seveda pa vsa ta dejavnost ni minila brez priznanj in tako je naš biserni poroče-nec prejel zlato Galusovo odličje ter srebrno in bronasto Kersnikovo plaketo. Njegova sopotnica Marija Loboda, rojena Loboda, roj. 12.8. 1906 v Studi, hčerka Franca Lobode. Doma so imeli gostilno in trgovino. Mama je bila Marija, rojena Čebulj iz Dragomlja. Do svojega zakonskega »DA« je delala kot žakardska tkalka v tekstilni tovarni v Jaršah. Kasneje pa tudi doma na kmetiji in v gostilni. Po poroki pa je kot skrbna mati gospodinjila doma v družini in že varovala vnuke Matjaža. Janeza, Evo in Leo. Bisernoporočenca sta svoj »DA« izrekla drug drugemu 24. novembra 1929. leta v Domžalah. Leta 1930 se jima je rodil sin AVGUST, čez tri leta -hči MARIJA, leta 1943 hči DO-RA in aprila 1945 še sinova dvojčka CIRIL in METOD. Sedaj živita v nadvse pestri družbi vnukov, saj imata po sinu Avgustu vnuka Matjaža in Janeza ter pravnuka- Andreja, po hčerki Mariji vnukinjo Marto in Mateja, po hčerki Dori Jaka in Janeza, ter pri Cirilu in Metodu vnukinje Urško — Alenko — Evo in Leo. Z izbranimi besedami je jubilantoma k jubileju čestital tudi podpredsednik Sob Domžale Herman Breznik, čestitki za izjemno lep življenjski jubilej pa se pridružujemo tudi v imenu bralcev člani uredniškega odbora Občinskega poročevalca. M. Brojan Velja razmisliti! Pred dnevi nas je poklical naš zvesti bralec Lukman s Pre-voj in nas pohvalil, češ, da je Občinski poročevalec dober časopis, da iz njega marsikaj izve in da ga nestrpno pričakuje. Veseli smo bili take pohvale, kot njegovih dobrih želja, še bolj pa pobude, o kateri smo tudi spregovorili na zadnji seji uredniškega odbora. Naš bralec nam je namreč predlagal, da bi podobno kot pred leti tudi v letošnjem letu kot del Občinskega poročevalca izdali telefonski imenik naše občine. Saj veste, pravi, skoraj 4000 novin številk, spremenjene številke, le kdo bi se znašel in kdo bi čakal na vseslovenski imenik. Poizkusite nam pomagati, nam je zagotavljal, saj ne bo zastonj. Prepričan namreč je, da bi marsikdo tak imenik rad plačal. Zaenkrat smo se na Uredniškem odboru odločili, da skušamo tako preko naše POŠTE kot preko Izvršnega sveta naše občine dobiti »kakšen dinar-ček«, potem pa je precej odvisno tudi od vas, naših bralcev, saj bi bil to kar precejšen strošek. Zato pričakujemo, da se boste oglasili in povedali, kakšno je vaše mnenje. Bralcu Lukmanu pa srečno in zdravo 1990! G. V. Kdo krade mrtvim? Prvi november je dan, ko obiskujemo grobove naših dragih, jih krasimo in prižigamo svečke. Tako sem tudi jaz položila na »moj« grob venček, spleten iz domačega smrečja, v sredino venca pa sem arani\ra\a več šopkov suhega, slamnatega cvetja, ki sem ga kupila na trgu. Čudoviti pisani cvetovi pa niso bili všeč samo meni. Drugi dan cvetja ni bilo več, ostal je samo venček. Skorajda nisem mogla verjeti svojim očem. Pa se to ni zgodilo samo meni. Pred dnevi sem obiskala v Ljubljani na Žalah grob mojega sorodnika. Na sosednji gomili sem zagledala na spomenik prilepljen bel listek z besedami: »Naj bo preklet tisti, ki mi je ukradel vazo z rožami!« Iz naših krajevnih skupnosti _ BLAGOVICA Zaradi nekaterih pomanjkljivosti je bila jeseni zaprta Zdravstvena ambulanta v Krajevni skupnosti Blagovica. Vodstvo krajevne skupnosti si že dlje časa prizadeva, da bi pomanjkljivosti, ugotovljene v inšpekcijski odločbi, odpravilo in da bi ambulanta v Blagovici zopet delala. Na več sestankih je bil sprejet dogovor, da se zagotovi najminimalnejša sredstva, s pomočjo katerih bodo pomanjkljivosti odpravljene, Zdravstveni dom Domžale pa je že zagotovil, da se bodo v ambulanti tudi po njeni ureditvi nudile zobozdravstvene storitve, kako bo pa Z zdravstvenim delom, se bo potrebno še pogovoriti. Do ponovnega odprtja te ambulante (pomanjkljivosti so se že pričele odpravljati: ureditev WC in odtokov ipd), pa lahko vsi dobijo zdravstveno in zobozdravstveno pomoč v ambulanti v Lukovici. Sicer pa se vodstvo KS trudi, da bi čimpreje pričeli z uresničevanjem programa krajevnega samoprispevka. Tako so že pridobljeni projekti za ureditev križišča v Blagovici, ki ga je potrebno zaradi njegovega širšega pomena čimpreje urediti. ZLATO POLJE V nedeljo, 14. januarja 1990 so se krajani zbrali na programski seji Krajevne konference SZDL, sam sestanek pa je pomenil tudi vključitev v predvolilne aktivnosti. Največ pozornosti je bilo namenjene prenovi in novi vlogi Socialistične zveze, o kateri je spregovoril Maks Jeran, predsednik OK SZDL Domžale. Sledila je razprava, v kateri so krajani izpostavili nekatere lastne probleme, dotaknili pa so se tudi širših (problematika nezaposlenosti, razreševanje socialnih problemov). V sprejetem programu aktivnosti so zapisali, da bodo nadaljevali z razvojem KS, ki je bil zlasti v letu 1989 zaradi gradnje asfaltne ceste zelo pospešen, da bodo skušali vsem krajanom zagotoviti človeka vredno in dostojanstveno življenje, skrbeli za varstvo okolja in tesno sodelovali s svetom KS in z vsemi krajani. Obenem so predlagali možne kandidate za delegata v Zbor KS Skupščine občine Domžale in za druge funkcije. Dana je bila tudi pobuda, da bi proučili možnost ureditve avtobusnega prevoza delovnih ljudi in občanov s tega območja na njihova delovna mesta v dolino. VELIKA VAS - DEŠEN Če je bilo v letu 1989 največ besed in tudi aktivnosti name- njenih izgradnji vodovodnega omrežja, potem lahko zapišem, da se bo v letošnjem letu največ govorilo o začetku rekonstrukcije in asfaltiranja ceste Zg. Rib-če—Sp. Prekar—Hrib, v dolžini cca 1200 m, ki je tudi del programa spomladi izglasovanega krajevnega samoprispevka. Krajani so že sprejeli odločitev, da zberejo še dodatna sredstva, pripravljeni so pomagati tudi s prostovoljnim delom, precej pa pričakujejo tudi od skupnega sodelovanja s sosednjo krajevno skupnostjo Ribče. Seveda se bo v letu 1990 po že sprejetih dogovorih nadaljevalo tudi z izgradnjo vodovoda, upajo pa tudi, da bodo lahko naročili projekt za rekonstrukcijo in asfaltiranje ceste v Veliki vasi, ki je tudi del programa krajevnega samoprispevka. KRTINA Tako organi krajevne skupnosti kot družbenopolitične organizacije so ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta največ skrbi namenili sklenitvi dokončnega dogovora o pridobitvi večjega števila telefonskih priključkov za območje te krajevne skupnosti. Interesentov je bilo dovolj, tako da so prizadevanja KS že rodila sadove, saj je bila sklenjena pogodba, ki tudi temu delu naše občine zagotavlja boljšo telefonsko povezavo s svetom. Kljub zimskemu času pa že potekajo aktivnosti za nadaljnje uresničevanje programa krajevnega samoprispevka (asfaltiranje ceste Studenec—Škocjan — meja s KS Prevoje, priprava na nadaljevanje rekonstrukcije ceste Brezje—Rača), vključili pa so se tudi v volilne priprave, saj na spomladanskih volitvah nameravajo z neposrednimi volitvami izvoliti tudi Svet KS. DOB Tu omenimo aktivnosti Krajevne organizacije Rdečega križa, ki je tudi letos obiskala vse starejše občane, jim zaželela srečno 1990 in jih skromno obdarila. Starejši občani so bili obiskov in prijetnega kramljanja zelo veseli. Enako lepo gesto je pripravil tudi Krajevni odbor ZZB NOV, ki je pripravil vsakoletno tovariško srečanje svojih članov ter se ob tem spomnil vseh tistih, ki so praznovali okrogle življenjske jubileje. Borci so v prijetnem pogovoru obudili spomine na dni NOV, dotaknili pa so se tudi sedanje kritične situacije. Plan Krajevne skupnosti Dob za leto 1990 je zelo obširen in bo zahteval tako od sveta KS kot od krajanov veliko dela in prizadevanj. Tako naj bi nadaljevali z izgradnjo kanalizacije, rekonstruirali pa naj bi tudi več kot 2000 metrov cest. KRAŠNJA Priprave na pričetek realizacije programa krajevnega samoprispevka so v polnem teku, saj naj bi prav kmalu pričeli z deli pri rekonstrukciji ceste Krašnja—Krajno brdo. Ne bo šlo sicer vse v enem letu, vendar začetek je. Formiran je že gradbeni odbor in zagnani fantje so že pričeli z aktivnostmi. Omenimo še, da otvoritev pretvornika na Limbarski gori ne pomeni tudi prenehanje dela zelo pridnih članov gradbenega odbora. S svojim delom nameravajo nadaljevati in skušali bodo pripeljati II. TV program tudi na to območje naše občine. HOMEC NOŽICE Nadaljuje se izgradnja kanalizacije, kateri sledi tudi rekonstrukcija in asfaltiranje cest. Tako naj bi v skladu s programom v letu 1990 uredili Grašičevo, Go-stičevo in Pionirsko ulico v dolžini več kot 1000, z deli pa naj bi pričeli tudi v Bolkovi ulici (razširitev in ureditev pločnika z razširitvijo mostu). MORAVČE Zlasti nestrpno pričakujejo gradbeno sezono krajani ob cesti Podoreh—Negastrn, saj naj bi v skladu s programom letos to cesto rekonstruirali in asfaltirali. Gradbeni odbor je zelo optimistično razpoložen in meni, da ne bi smelo biti prevelikih težav, saj so krajani pripravljeni pri izgradnji ceste sodelovati tako z dodatnimi finančnimi sredstvi kot s prostovoljnim delom. Asfalt naj bi bil spomladi položen tudi na v makadamu že urejenem odseku ceste Zalog—Gabrje, sicer pa bodo v KS v letošnjem letu začeli z izgradnjo poslovno-stanovanjske-ga objekta, v katerem naj bi našla mesto tudi PTT. RADOMLJE V letu 1990 načrtujejo rekonstrukcijo in asfaltiranje ceste proti Hudem, na vrsto pride tudi pločnik na Škrjančevem, interesenti za telefonske priključke pa zlasti težko pričakujejo začetek izgradnje ustrezne zgradbe, v okviru katere bo našla mesto telefonska centrala, ki bo pokrila zahteve ne le krajanov te KS, temveč tudi sosednjih treh. Konec preteklega leta pa je bila v tej krajevni skupnosti zaključena tudi investicija tj. izgradnja nove zbiralnice mleka, ki so jo ob pomoči družbenih sredstev v okviru Gasilskega doma v Radomljah izgradili gasilci. S tem se je bistveno izboljšali pogoji za zbiranje mleka, gasilci pa so ponovno pokazali svojo pripravljenost, da pomagajo na vseh področjih življenja in dela v tej krajevni skupnosti. VERA VOJSKA ČEŠNJICE Zadnji zbor krajanov je bil eden izmed najbolj obiskanih doslej, kar pravzaprav ni čudno, saj naj bi v letu 1990 pričeli z deli pri rekonstrukciji in asfaltiranju ceste Češnjice—Blagovica. Zanjo so krajani namenili tudi samopri- spevttK, na sestanku pa izrazili tudi pripravljenost, da sodelujejo tako z visokimi finančnimi prispevki kot prostovoljnim delom. Kot kaže bo ta najmanjša KS v naši občini pod vodstvom predsednika sveta Staneta Žordanija oživela in prepričani smo, da uspeh ne bo izostal. K nap Jjmdbr h napredek Trgovsko gostinsko podjetje te NAPREDEK, P-o. Domžale y Novo v Napredku, novo v Napredku, novo v Napredku Dežurstvo ob sobotah: SP Rodica, SP Rača Domžale in SP Rašica Mengeš do 19 ure Dežurstvo ob nedeljah: trgovina Potrošnik Domžale od 8 do 12 ure Ugodna potrošniška posojila za vse blago (razen za živila): — 30'Ki pologa in 3 mesečni obroki z 3,3'Mi obrestmi na odobreno posojilo ali 4 mesečni obroki z 4,17 % obrestmi na odobreno posojilo ali 5 mesečni obroki z 5 % obrestmi na odobreno posojilo ali 6 mesečni obroki z 5,83 % obrestmi za odobreno posojilo Prodaja na odloženo plačilo: 30'Mi pologa in odlog plačila razlike v dveh mesečnih obrokih, brez obresti (ne velja za premog, cement, železo in živila) 20% popust: v Veleblagovnici na elektro oddelku pri nakupu vseh vrst lestencev tudi pri nakupu na potrošniško posojilo do 31. 1. 1990. Krajevna skupnost Jarše-Rodica odgovarja: Odgovor na vprašanje občana — kdo je plačal za Slomškovo?_ Izgradnja kanalizacije in rekonstrukcije Slomškove ceste je potekala po posebnem dogovoru, sprejetega na zboru občanov Slomškove ulice leta 1986. Prispevek krajanov k investiciji je bil 15 odstotkov celotne investicije razdeljen na enake deleže po gospodinjstvih. Za vse ostale investicije v KS je delež krajanov od 15—30 odstotkov ter ca. 25 ur fizičnega dela. Gospodinjstva so prispevek nakazovala na ŽR Krajevne skupnosti v 6 enakih obrokih. Za kanalizacijo so poravnala svoje obveznosti vsa gospodinjstva, za rekonstrukcije ceste pa ni poravnala svojih obveznosti tov. Marinka Repič, Slomškova 2a ter tov. Marija Gabrič, Slomškova 18. Predsednik Sveta KS Rudi Žavbi vloga občanov Delavskemu svetu Papirnice Količevo: Zahteva za ureditev protihrupne zaščite pri obratovanju stroja KS lil. na Količevem Občani v ožji in širši okolici Papirnice Količevo že dalj časa ugotavljajo, da povzroča obratovanje KS III. v določenih obdobjih neznosen hrup, ki nastaja po naših nepopolnih informacijah ob obratovanju KS III. Takšen hrup nastaja podnevi in ponoči, vendar podnevi ni takšne narave, da bi motil dnevno življenje. Ponoči pa je hrup — zvok takšne narave, zlasti v višje ležečih prostorih (I. nadstropje), da se zbujamo zaradi visoko frekvenčnega šuma — zvoka, ki ga ne zadržijo še tako dobro zaprta okna. Posebno so prizadete sobe na vzhodu in severovzhodu. Zato zahtevamo, da v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi Papirnica Količevo izvede ustrezne sanacijske ukrepe, tako da vsaj ponoči ne bo več nastajal takšen hrup, in sicer z vgraditvijo naprav — filtrov ali pa s takšnim načinom obratovanja, da ponoči ne bo naprava povzročala takšen šum (zmanjšana intenzivnost obratovanja itd.). Zahtevamo tudi, da se izvedejo ustrezne meritve, in sicer s strani neodvisne strokovne institucije v določenih dnevnih in nočnih obdobjih in vremenskih razmerah. (Smer in jakost vetra). Na tej podlagi naj strokovne službe Papirnice Količevo pripravijo predlog ustreznih investicijskih, organizacijskih (drugačno obratovanje) in drugih ukrepov za odpravo teh hudih motenj, ki ogrožajo normalno življenje in bivanje v ožji in širši okolici Papirnice Količevo. Prosimo, da nas čimpreje pismeno obvestite o vaših j j ukrepih in sklepih. Podpisanih 189 občanov Odločba pristojnih občinskih organov z dne 17.11.1989 OBČINA DOMŽALE Uprava za inšpekcijske službe Organ za sanitarno inšpekcijo Organ za sanitarno inšpekcijo Občine Domžale je izdelal po uradni dolžnosti na podlagi 9. in 14. člena Zakona o sanitarni inšpekciji (Ur. I. SRS, št. 8/73 in 9/85) o upravni zadevi DO PAPIRNICA Količevo, za izdelavo sanacijskega programa naslednjo ODLOČBO DO PAPIRNICA Količevo mora do 31. 1. 1990 predložiti tukajšnjemu organu za sanitarno inšpekcijo sanacijski program za zmanjšanje hrupa v naravnem in bivalnem okolju pod dovoljeni nivo za nočni čas z rokom končne ureditve 1. 6 1990, v tem roku je potrebno predložiti nove meritve, izvršene po pooblaščeni instituciji. DO PAPIRNICA Količevo mora v 8 dneh, v nasprotnem primeru zaračunavamo zamudne obresti v skladu z zakonom, poravnati odgovarjajoči del stroškov meritev v znesku 7.467.600 din (z besedo: sedem milijonov štiristosedemin-šestdesettisočšeststo din) na žiro račun št 50120-637-62569 - organ SO Domžale. Morebitna pritožba ne zadrži izvršitve odrejenega. Obrazložitev: Na pritožbo krajanov in Krajevne skupnosti Jarše-Rodi-ca je tuk. organ pri Zavodu za varstvo pri delu SR Slovenije naročil meritve hrupa, ki ga v naravnem in bivalnem okolju povzroča Papirnica Količevo. Meritve je zavod opravil 12.'10. 1989 v dnevnem in nočnem času na različnih mestih stanovanjskega območja omenjene krajevne skupnosti. Iz zapisnika o meritvah-in strokovnih ugotovitvah št. 89338 PT-z dne 20. 10. 1989 ugotoviti, da hrup v nočnem času prekoračuje maksimalno, dovoljeno raven, ki jo predpisuje Odlok o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore (Ur. I. SRS, št. 29/80). Ugotovljeno stanje je v nasprotju z 2,, 5. in 10. členom Zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Ur. I. SRS. št. 15/76 in 29/86) in je ukrep v 1. odstavku diapozitiva, te odiočbe utemeljen v 1. točki 13. člena Zakona o sanitarni inšpekciji. k.i določa, da ima organ sanitarne inšpekcije pri izvrševanju nadzorstvenih nalog pooblastilo odrediti, da se odpravijo nepravilnosti ugotovljene pri izvajanju nadzorstva. Odgovarjajoči del stroškov za meritve je po računu zavoda št. CET 6062 z dne 28. 10. 1989 DO PAPIRNICA Domžale dolžna plačati glede na določila 3. odstavka 113. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. I. SFRJ, št. 47/86), ker so se meritve končale neugodno za stranko. Roki so bili postavljeni v soglasju s predstavniki DO, še predvsem na okoliščino/da je zimski čas, da imajo prebivalci okna v stanovanjih zaprta in da je prekoračen nivo hrupa minimalen. Da pritožba ne zadrži izvršitve je utemeljen v 2. odstavku 16. člena Zakona o sanitarni inšpekciji. POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Proti tej odločbi je dovoljena pritožba na Republiški sanitarni inšpektorat v Ljubljani v roku 8 dni po prejemu te odločbe. Pritožbo je potrebno vložiti pisno ali ustno na zapisnik pri tukajšnjem organu ter jo kolkovati z 800 din upravne takse. , Odločba je izdana po uradni dolžnosti in je takse prosta. SANITARNI INŠPEKTOR: Pogačar Janez, dipl. ing. org. dela, I. r. Ker nam je znano, da prva vloga delavskemu svetu Papirnice Količevo datira še z dne 1.12.1988, prosimo pristojne v tej tovarni, da nam sporočijo, kaj vse so doslej ukrenili ali so na podlagi odločbe storili v roku vse, kar jim odločba nalaga ... če niso, prosimo za navedbo vzrokov in za novo terminsku načrtovanje razreševanja problemov. Uredništvo Pozor pred vedno večjim hrupom Hrup ogroža zdravje ljudi, zato si je treba prizadevati, da ga zmanjšamo, kolikor je le mogoče, so menili udeleženci mednarodnega kongresa o zastrupljanju s hrupom, ki je bil v Stockhoimu. Znanstveniki zagovarjajo stališče, da celo neznaten hrup v daljšem obdobju lahko povzroči motnie v spanju in zbranosti, kakor tudi stres. Na tiskovni konferenci so opozorili na to, da je raziskava pokazala, da otroci, ki hodijo v šolo blizu avtomobilskih cest ali letališč slabše bero kakor povzroči slabe fiziološke učinke, pa tudi nižje vrednosti li ko povzročijo težave, čeprav dolgoročne. Z mednarodnega kongresa v Stockhoimu ii lil Vrhpolje pri Moravčah: Mala anketa Veseli takih obiskov! Krajevna organizacija ZZB NOV Vrhpolje v krajevni skupnosti Vrhpolje Zalog ima 45 članov, med katerimi je skoraj polovica starejših od 70 let. Na novembrski seji upravnega odbora so ugotovili, da je kar dvajset članov starejših od sedemdeset let. Ker je bilo na razpolago nekaj denarja, se je odbor odločil, da se te člane pred dnevom republike primerno obdari s praktičnimi darili. Kljub starosti je nekaj članov izredno delovnih v svoji borčevski organizaciji, krajevni samoupravi, družbenopolitičnih organizacijah in v društvu upokojencev Moravče. Najstarejša med članicami pa je sedeminosemdesetlet-na Marija CERAR, Tičeva mama iz Zgornje Javorščice in najstarejši med člani dvainosemdesetletni Joža PIRNAT iz Zgornjega Tustanja. Tole so mi povedali člani borčevske organizacije: prav se zadnje čase slabo počuti pri zdravju. Njegova sestra Barbka pa je zdrava, lahko vse dela, pa še kam se poda na obisk. Srečna sta,