štev. 326. Trst, v petek 22. novembra i9;2 Tečaj XXXVII IZHAJA VSAK DAN srfl ob ratleljah in praznikih sb 5., cb ponsdeljkth eb 9. zjutraj. Pstt-jailćn© fitev. se prodajajo po 3 nv6. (fistot.) v mnogih i -t>xtarnah v Trstu' in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, ?»etojBi, Sobani, Nabrežini, Sr. Luciji, Tolmina. Ajdov-'-i li, Dorab^rgr; itd. Zastarele Stcr. po 5 nvč. (10 stoi.) S3LA81 SE RAČUNAJO HA MILIMETRE ▼ fiirokosti I r.-iiorD. CcN fj: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 at. mm. zabvsJ.e, poslanice, oglasi denarnih zavodov p© st mm Za c^ii-e v tekstu lista do 5 vrst 20 K, v-a (ca sai^jna vrata K 2. Mali oglasi po & stot. baceda, ^aj-pa 40 tftot. Ogl.tse sprejema Inseratui oddelek uprav* S>*-»osti". — Plačuje se ir-kIju6uo le upravi JKeLeosti*. PlaJljlv* In to 2!j ivo v Tritu, Glasilo pcliH&n^f*© d*nštv* Edinost" Primerako. , V *di*e3t* je I* NAROČNINA ZNAŠA u celo leto 24 K, pol leta 12 K., 3 mesece 6 K; na aa ročbe brv z doposlane naročnine, se oprava ne ozira. m n«d«u«a« l*4»nj* „edinosti" ituf: a* •«!• Imtm Krem $-39, aa »al lata Krom a €0. Tri dopisi naj se pošiljaj O na uredništvo lista. Nefranke- vaaa pisma se ne »prejemaje In rekepiel ee ee vra&aje. Naročnino, oglaee t* reklamacije je pošiljati na upravo list«. UREDNIŠTVO: attoa & orgle Oalettl 20 (Naredel Mm). Izdajatelj is odgovorni urednik ŠT K F AN GODI* A. T.^ntalk konsorcij lL>ta „Edino**". - Natisnila Tiskarna „Ediao*t\ ▼pisana zadrug« s omejenim poroštvom v Trsta, ulica Giorgie Galatti fttev. 30. PoSfcio-hranllnKnl ra?un Jtev. 841-652. TELEFON It 11-57. je* .- tesat rr 3flii»abc DELO ZA PREMIRJE Prochazkova zadeva še ni jasna. Bolgar] so neizprosni. BEROLIN 21. (Izv.) V razgovoru z nekim redaktorjera »Beri. Lok." |e izjavil bolgarski diplomat, da je opustitev čataldžan-ske črte ceopusten pogoj za ustavljenje sovražnosti In dovolitev premirja. Če tega Turčija takej ne stori, bodo zavezniki zasedli Carigrad in pregnali kalifat. Spravljivost zaveznih držav. SOFIJA 21. (Kor.) Iz poučenega vira se trdi, da balkanske države niso nespravijive ■iti po obliki niti po vsebini svojih pogojev. Da, one nameravajo celo dopustiti modifikacije pogajanj, da jih bo Turčija pač sprejela, s čemer je premirje sklenjeno. Bolgari utrujeni? CARIGRAD 21. (Kor.) „Ikdara* pravi da 80 rekognoskacije dopustile mnenje, da so Bolgari tako utrujeni, da se ne morejo več bojevati, vsled česar so se nekoliko Brnaknili, da ob enem zavzamejo utrjene postojanke. Turki o bolgarskem umikanju. CARIGRAD 21. (Kor.) Generalisim Nazim paša javlja telegrafsko: Včeraj pop. {e zapustil sovražnik svoje okope, ki jih je napravil s tridnevnim delom in se je umaknil do 7 km za okope. Močne poizvedovalne kolone, ki jih je naša divizija odposlala pod vodstvom oficirjev, so našle mnogokje ra-sjene vojake in so uplenile puške, municijo in predmete za njih opremo. Vsepovsod je ležalo polno mrtvecev. O konzulu Prochazki. DUMAJ 21. (Izv.) Prochazkova zadeva postaja zepet tajinstvena. Dočim prej niso megii najti zveze z njim, Je sedaj dobila „N. Fr. Pr." od njega sledeči telegram: „Prizren, 17% 4 40 pop. Prekinjena telegr&f-ska zveza je zopet uzpostavljena. Telegram sprejel. H/ala za vprašanje. Odpotujem v Skoplje. Vaš konzul Prochazka." V Belgrad je prispela vest, da je Prochazka prišel že r torek v Skoplje. Težko je verojeti, da bi ne bila dunajska vlada vedela, kje Je njen konzul. ,Štampa" pravi, da Prochazka ni več v Srbiji, ker Je odpotoval na Dunaj. List pa se seveda "moti, kajti očividno Je, da misli a konzula Tahya is Mitrovice. Prochazka dela zgago. PRIZREN 21. (Izv.) Konzul Prochszto se je pritožd pri srbski oblasti proti tlačenju katoliškega prebivalstva. Ko je srbska oblast začela zadevo preiskovati, je izjavil neki katoliški duhovnik, da konzula ni nikdo pooblastil za pritožbe. Srbija in tuji konzuli. DUNAJ 21. (Kor.) „Pol. Korrespondenz" piše: O sklepu, ki ga je srbska vlada storila glede tujih konzulov v od Srbije zasedenih pokrajinah, se nam javlja iz Belegagrada sledeče: Konzulom daje ta odlok zopet ono svobodo gibanja, ki jo je vojaška oblast dosedaj ovirala. k!asti se konzulom pri znava pravica pismenega in telegrafskega občevanja, kar pa se tiče pravic, ki Jih vži-vajo konzuli v smislu kapitulacij v Turčiji, ostanejo te še nadalje suspendirane. Pri Btolju. BELGRAD 21. (Izv.) Vesti iz Bitolja prihajajo potegoma, a postojano. Poveljniki so zaposleni s razporedanjem čet, a boji še vedno niso povsem ponehali, ker srbske čete zasledujejo razbite turške oddeike, ter )ih uničujejo ali ulovijo. Glavna bitka je trajala neprenehoma štiri dni in noči. Težko ranjeni princ. BELGRAD 21. (Izv.) Tu se Je raznesel glas, da Je bil v boju pri Bitolju težko ranjen princ Arsen. Anarhija v Albaniji. BELGRAD 21. (Izv.) Nekateri srbski oddelki so bili poslani proti Dibri, kjer vlada v zadnjem času prava anarhija. Ar-■a*ti so razoroženi, turški vojaki pa so se med seboj pobilL Srbske čete niso na tej strani naletele na nikak odpor, pa so danes stopile v mesto s kavalerijo, ki so jo tako| poklali za sovražnikom. Tudi v Ohrido Je odšla srbska pehota. Sploh trajajo borbe Še vedno, dasi Je turška armada razbita, ker ima aaša vojska nalogo, da vse kraje povsem očisti. Po porazu Je prav velik del razbitih turških Čet pometal v stran vse, kar je imel, koteč pobegniti preko planine B^be. Ker pa vsled snega ni bil mogoč prolaz, se te čete od včeraj vračajo in udajajo Srbom. Število tek čet Je Že zelo veliko. V planino Baba se je zatekel, kakor se doznaje, tudi sam Džavid paša, s svojim! razbitimi oddelki, a se pričakuje dan za dnevom, da se uda vsa ta armada. V koUkor u\ ujeta, se Je razbila na vse strani in ni nade, da bi se Še enkrat združila. Vojna uprava £e odločila, da se imajo tudi ostanki turške armade razorožiti in so Čete Že dobile tozadevne ukaze ta nova kretanja. Avstrijska Špijon&ža v Belemgradu. BELGRAD 21. (Izv.) Tu so zaprli slaščičarja Ivana Reiserj-a, ker je osumljen, da je avstrijski špijon. Bratimstvo zaveznikov v Solana. ATENE 21. Aten. ag. Javlja iz Soluna, da Je dne 20. t. m. princ Aleksander, drugi sla prestolonaslednikov, prisegel kot otfcir. Včeraj se Je vršilo v Solunu bratimstvo zastopnikov Grške, Sof;Je in Bolgarske, pri katerem so se slavile zmage zaveznikov. Rusija proti mistifikatorjem javnosti. PETROGRAD 21. (Kor.) Povelje vojnega ministra veli, da raznašajo razne osebe krive vesti o vojnih pripravah in mobilizaciji. V povelju se izjavlja, da bodo prizadeti kaznovani in če so oficirji, odpuščeni. Premene v poslovnem redu. DUNAJ 21. (izv.) Poslovni odsek poslanske zbornice je končal svoja dela s prireditvijo novega poslovnega reda. Ta vsebuje krajšave bistvenih določil o kontingentu novincev, o skupnih zadevah in o presoje-vanju volilnih rezultatov. Določuje tudi, da mora biti proračun najmanje 3 mesece pred koncem leta predložen In da so ministri dolžai odgovarjati na interpelacije. Poslanca Steinweaderja so imenovali za referenta. Štovani o svojem postopanju še niso sklepali. Pragmatika za državne uslužbence, DUNAJ 21. (Izv.) Danes prihaja Iz gosposke zbornice poročilo o službeni prag matiki državnih usiužbencev. Pokazalo se je, da so se oklepi poslanske zbornice znatno izpremenlli. Znani paragraf o koaliciji prepoveduje uradnikom članovanje pri društvih, ki zaradi svojih stremljenj ali načina delovanja nasprotujejo uradniškim lastnostim. Zakoniti rok za napredovanje Je tudi izpremenjen za 9., 10. in 11. plačilni razred. V teh razredih bedo uradniki napredovali vsakih treh let, v vseh drugih pa vsaka četiri leta. Če bi pa bila kvalifikacija manj primerna aii pa celo neprimerna, potem uradnik ne bo mogei napredovati. Tudi za kazni Je poskrbljeno in sicer je ena kazen svarilo, druga pa globa, ki pa v posameznem slučaju ne sme znašati čez 100 K, celoletno pa ne nad eno raesečnino. Važna konferenca v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 21. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih se govori, da Je Berchtold danes zopet konferiral z italijanskim in nemškim poslanikom. Sklenili so baje za prihodnje dni novo demarčo v Belemgradu. Istotako se je baje vršilo posvetovanje s skupnim vojnim ministrom Auffenbergom in ogrskim honvedsfcira ministrom. Sprejem pri Čuvaju. BUDIMPEŠTA 21. (Ogr. kor. urad.) „Povodom običajnega sprejemnega dne se le zbralo od vseh 3trani hrvatske dežele 211 deputacij pripadnikov vseh stanov, da zaupajo komisarju Čuvaju svoje prošnje. Ko so se deputacije zbrale pred komisarijatom, je bilo sklenjeno, da se pošlje veličanstvu j iz|ava udanosti. Komisarja pl. Čuvaja so • sprejeli, ko se je prikazal, z navdušenimi „živio"-kIici. On se je zahvalil za ovacije in je rekel: „Sklepam čisto sigurno iz teh ova cij, da zasleduje sedanji n.ž;m pravo pot in da sem izvedel vse, kar se Je dalo storiti tekom 9 mesecev. Komisar je izjavil, da hoče svoja današnja izvajanja tako označiti, da ne govori za trajnost današnjega režima, ker njegova oseba ne ovira odstranitve takega vladanja, kakor tudi drugi državniki in vlade ne. Da režim še traja, so krive razmere . . ." Ko je govoril o dobi, ko se vrne ustava, Je nadaljeval: ,Do tedaj (do ustave) pa ne kaže, da bi preminil komisarijat, ker smo se prepričali, da se doseže s komisarijatom na vseh poljih za narod važnih pridobitev." Po pohvali deputacij, ki so baje vsem krogom pokazale, kako lepo Je na Hrvatskem, je ljudstvo komisarju klicalo navdušeno: »živio ban 144 Komisarjevemu govoru so sledile burne ovacije. Dvignili so komisarja ca rame in kmetje so mu poljubljali roke." (Deputacije so štele baje do 4000 članov. Pripominjamo, da so župani dobili pred tednom strog naleg, da nalove ljudi], ki bodo šli Čuvaja v Zagreb oboževat. Kar Je poštenega in količkaj samostojnega, se je ubranilo in poskrilo in tako so nabrale oblasti neHoiiko — po večini sumljivih — elementov, Jih postrigli, umili in malo boije oblekli, da manifestirajo »hrvatsko domoljubno misel". Nehote se spomnimo ns Potemkinove vasi. — Ured.) Dva komisarja na Hrvatskem. DUNAJ 21. (Izv.) Korespondenca „Sla-via" Javlja iz Zagreba, da je napočila z Imenovanjem generala Rhemena za poveljnika 13. armadnega zbora nova doba za Hrvatsko. Čuvajev režim se znatno izpremeni. ker prevzame znaten del agend novi vojaški komisar. Rhemen ima namreč pooblastilo, da kontrolira Čuvaja in policijski komisar Sporčić mora sedaj obema referirati. Pravijo, da gotovi krogi Še niso mogli doseči, da bi se dalo Čuvaju slovo. Dreadnought „Prinz Eugen*. DUNAJ 21. (Izv.) Dne 30. t. m. o pol dveh popoldne se bo vršilo v Trstu v Sta bilimento tecnico splavljene dreadcoughta „Prinz Eugen". Udeležili se ga bodo nadvojvoda Franc Ferdinand in Peter Ferdinand s soprogami, kumica pa bo nadvojvodinja Marija Kristina. Zanimivo Je, da Je v avstrijski vojni mornarici to že četrta ladja istega Imena. Prvi „Prinz Eugen" Je b!l parnik na kolesa s 650 tonami, ki je oprav Ijal siužbo od 1856 do 1866, nJemu Je sledila istega Imena fregata -oklopnjača s 500 tonami, tej zopet od 1877 do 1906 kase matka in sedaj gledamo moderen dreadnought z 2031 tonami, ki bo imel 950 mož posadke. Kraljeva zahvala Poljakom. KRAKOV 21. (Izv.) „Gazeta Grodzion-ska" je poslala carju Ferdinandu telegram, častltajoč mu za zmage. Car se je osebuo zahvalil in Je izjavil, da se druži v molitvi s Poljaki, ki so se vedno borili za vero in svobodo. Tudi kralj Nikola je odgovoril na ' častitko in je pohvalil borbo Poljakov, ki so nekoč pod Sobieskim zavrnrii ohole Turke Spopad med oficirji in ljudstvom. ZEMUN 21. (Izv.) Danes Je prišlo v nekem tukajšnjem kinematografa do mučnih dogodkov. Med predstavo slik z balkanskih bojišč je ljudstvo pričelo nenadno z burnimi ovacijami, dočim so neki cf-cirji pri eli žvižgati. Prišlo je do spopada in policija je morala poseči vrce3. Cesar se vrne na Dunaj. DUNAJ 21. (Kor.) Cesar se jutri zvečer ob 6 vrne iz Budimpešte na Dunaj. Čoln s potniki se je potopil. FRANKOBROD na M. 21. (Kor.) iz Kalkute se javlja, da se Je včeraj tam pre vrnil čoln, ki je hotel spraviti 50 potnikov, med lijimi 7 Evropejcev, od obrežja na parnik. Nesreča se je zgodila, ker Je bil čoln prenapolnjen. Vsi potniki so utonili. Trupel vsled silne struje še niso mog;i shraniti. Žrtve eksplozije na parniku. TOKIO 21. (Kor.) Japonska križarfea „Nisin" Je danes pri Jososuki vlovila v morju trupla dvajsetih mež posadke, ki so našli smrt pri eksploziji na parniku, ki se je zgodila pri Limodi. Pomorski kadet Žemličaa. PRAGA 21. (Iz v j Stariši pomorskega kadeta Žemličke so dobili od poveljstva vejne ladje „Aspern" izpred Carigrada obvestilo, da je bil njih sin Tecdor po neprevidnosti nekega podofeirja ranjen na želodcu. Ranjenec pa bo najbrže okreval. Bolezen ruskega carjeviča. BEROLIN 21. (Izv.) Tukajšnji listi javljajo, da je ruski carjevič neozdravljivo bo-len. Ima bolezen na kosteh, takozvano co-xitis in pa haemophiiijo. Gibanje angleške esk&dre. LONDON 21. (Izv.) One 4 angleške vojne ladje, ki so bile že nekoliko dni zasidrane pred Smirno, so dobile nenadoma povelje, da odplujejo proti Malti. Tu presojajo temu odloku velik pomen. Pisma z Balkana. V. V Sofiji imam osebnih znancev še iz za časa študijskih let. Eden izmed teh Je na stavljen sedaj kot urednik pri oficioznem listu „Mir". Njemu Je veljal najpoprej moj poset. Doma sem našel samo mater, njegovo soprogo enega izmed sedanjih aktivnih bolgarskih ministrov. Postregla mi Je takoj z marmelado in vodo. Plemenito in lepo materinsko Uce, da bi človek v enomer zrl v tak obrazi Konverzirala sva po ruski. MoJ sin se vrne vsak čas In Vas pro- sim toliko časa potrpljenja. "Ako m; hečete povedati med tem, kako sodijo sedaj o ras S'ovenci in splch ljudstvo pri V^s, me s tem posebno razveselite." Povedal sem, kar sem misLl, da utegne zanimati tolgarsko gospo. Med tem se je vrnil njeni sin. PUcnja In dela imamo čez glavo. Prečitatl meram vsak dan jako pazljivo neštevilo francoskih in ntmšfcih listov. Kakor vidite iz našega ofiC'Joznega crgaca, pišemo v Bolgariji navzlic temu, da imamo vojno pred durmi, mnogo zmernejše in mirnejše, nego ostalo evropejsko časopisje. Veiti v naših listih niso bile še nikoli pretirane ; ml molčimo, dokler nimamo rezultata pred seboj. I a p oglejte drugam l Sredi nadaljnega razgovora mi Je 11 vil naenkrat vprašanje: „In Albanija?" — „Ar-strija skrbi danes mnogo bolj za neodvisnost in politično suverenost Albancev, nego nas Slovencev, ki smo za samostojno upravo gotovo tisoč' krat bolj godni nego v*a Albanija, mo'da bolj godni, nego vsi ostali jugoslovanski narodi. Kultura ci med nobenim bal&anskim narodom tako 3p'oŠra, kakor med nami Slovenci; Število analfi-betov je povsodi višje, pa vzemite Hrvate, Srbe, .Bolgare aH Romune. O Albancih ali Turkin niti ne govorim. Poglejte ta čl nek (iz žepa sem vzel dunajsko „Fr. Prets^) avstrijskega poluof djoziega lista, ki piše, da Avstrija ne bi mo^Ia dopustiti, da bi se albanski narod, ki kaže toliko energije, razkosal sedaj na tri dele in postavil pod tujo, in ne pod lastno narodno upravo. In ista Avstrija je mirno gledala, da smo Slovenci razkosani takisto na trt dele t Naš ter:tori| sega namreč tudi v Italijo in v Ogrsko! In je Avstrija nadalje popolnoma zadovoljna s tem, da nimalo samosvoje narodne upiave. To sem omenil samo zaradi tega, da si ustvarite merilo, v koliko zastopa avstrijska nemška žurnalistika v resnici javno mnenje celokupnega prebivalstva Avstrije." „Mi oijemo sedaj pravzaprav dve vojni: eno krvavo in eno ntkrvavo, diplomat so. Kar se vojne s Turčijo tiče, smatramo st»ar že danes toliko k? kor končano. Usodo smo določili pfl Lozengradu in Lile Burgasu. Padca Odrina in Carigrada, ali pravzaprav Čatčldže, sta le sukundarnega pomena za na s." Popoludne je veljal moj poset nekemu bolgarskemu vseučihščnemu prolesorju, ki fungira sedaj k. kor vojni cenzor. V znak novega dostojanstva nosi ofiCtrsko kapo 3 posebnim ornamentom. „Prave vojne vesti me malo zanimajo in če bi tudi slučajno izvedel kako ibžao sivar, bi se najbrže trifcftat premls'.l, prtden bi jo pripovedoval naprej. Ne re; — slab korespondent ? Sicer pa ne prihajam v t^ki funkciji k Vam. Bolgarsko strogo cenzorsko stališče Jaz, za svojo osebo, popolnoma odobravam. Na vrat so Vam poslali na stotine žurnalistov, ki ne delajo druzega nego zgago. Vrhu tega zastopajo izvečine balkanskemu pokretu neprijazne liste." Razgovarala sva se popolnoma neprisiljeno o dosedanjem razvoju vojne. Zanimale pa so me v resnici le vojne izgube moštva. „Po moji cenitvi, in kolikor sem ir.fjr-miran, znaša minimum onih ranjencev, ki }ih dovajajo vssk dan vlaki v Sofijo, dva ti^oČ mož. Kako visoko cenite dosedanjo izgubo Vi?- — uenzor je nagrbančil čelo In me skušal odpraviti z lepimi besedami. O številu rimam pojma, aii izgubili smo med mrtv mi tudi velik del cveta bolgarske n lade inttl -gence in te izgube bomo nalhujše obču?:li. „Ali Vam smem imenovati £proks na-tivno števlko ranjencev? Po mojih do:e-danj>h utisih in računih djblmo minim?.iao številko 30 000." Cenzor ni tajil. „Cenili ste pravilno. Tak Je naš minimalni gubitek na rsnjenh." „In mrtveci ?" Cenzor je zamahnil z roko. Tudi jaz n, kursira v nen.škem časopisju kot števiio ubitih 20.000, kar pa ie po mej-m utisu pretirano. Gotovo pa bo ubitih okolu 6000 mož. Ž^libog, da je najbolj prkadet na teh žrtvah scf jski polk, v katerem je bila zbrana pred vsem bolgarska inteligenca. Trdijo, da je po končani li!ki car Ferdinand strgal epolete z ram poveljniku tega polka, nakar si je nesrečni polkovnik pognal krc gi|o skozi glavo. Strahovito decimiranje je baje zakrivil polkovnik. »Glede Carigrada menda ne bo spora ?• m Upamo, da pod nobenim pogojem. Sklemeno je bilo z naše strani v naprej, da se bolgarska armada pred obzidjem ustavi " »Torej v mesto nikakor ne bo korakala ?" Stran II. „EDINOST" St. 326 V T trtu, dne 22. novembra 1512. „To, seveda, s tem Še ni rečeno. Od- tike ne bi bilo dajalo samo takih zgrešenih vlsno ie morda od Soluna. Pripasti mora po ukazov, ako bi bilo dobro in resnično in-pogodbi nam! Će ostane GiŠki, krenemo formirano o položaju. O ti konzuli! Sedaj pa morda tudi mi na vzhodu drugo pot." naj bi še začeli krvavo vojno radi enega — --j Prochazke! Drug tipičen slučaj. Pred zavzetjem (Dtakovice po četah črnogorskega generala Vukotiča so se mohamedanski hodže — vi Uverjeni, da je pravična uredltev šol- vane slovenske Šole napolnile, če bi jik le S črnogorskega bojišča Cetin/e, 18. novembra 1912. Boji za S. Giovanni di Medua. deč, da bi bil vsak nadaljni odpor brez-vspešen in nesmiselno prelivanje krvi — V dodatek k poglavju zavzetja pri- izrekli za predajo. Italijanski kato-atanišča S Giovanni di Medua, o katerem liški duhovniki pa so bili za se je že toliko pisalo in govorilo, poroča nadaljevanje boja do skraj-danes uradna brzojavka iz tega mesta, da n o s t i. Bili so torej za nadaljevanje boja go ga Turki poskusili zavzeti in iztrgati kristjanov proti kristjanom 1 Kako naj si Črnogorcem iz rok, kar se jim pa ni po- razlagamo to neverjetnost? — Lahko, čin 6reČilo. Brzojavka se glasi: Danes je po- vemo, da so pod vplivom dunajske politike, skušal neprijatelj, pojačen s četami iz i Tako je naša diplomacija kopičila zmoto Lješa in Skadra, zavzeti pozicije nad S. na zmoto. Sedaj pa je avstrijsko oficljozno Giovanni di Medua in je okoli poldneva in na pol oficljozno časopisje indigniraao, napadel naše predstraže, z namenom, da ogorčeno iz sebe, ker Crnogora hi Srbija zopet osvoji izgubljeno pristanišče. Njegov nista — zaljubljeni v to diplomacijo. Vedno napad je bil ljut. Neprijatelj je atakira! so sejali nasprotstvo, nedobrohotnost, sedaj tudi z artilerijo z Lješa in z obali reke pa se hudujejo, ker nI ljubezni. Pe-Drina. streljanje iz pušk in mitraljez je sebno v sedanjih dneh izjavljajo samoza-trajalo nekoliko ur. Naenkrat je sovražnik vestno, da se Avstro-ogrska ae more odreči iztaknil bele zastave z namenom, da pre- vlogi vlasti-prvačice na Balkanu. Nikdar pa vari, in nekoliko se mu je to tudi posre- niso storili koraka, ki bi ustvarjal pogoje Čilo. Naši so si predstavljali, da je to pre- in podlage za tako pozicijo naše monar-daja, toda ker poznajo njihovo prevaro, hije! Saj zadovoljevanja drugim osebnim kaso čakali pripravljeni za boj. Ko so Turki pričam kje — v Parizu kakega Milana izpalili, so jih naši pokosili, da so prve Obrenoviča vendar ne bodo hoteli označati vrste popadale kakor snopje. Turki so se kakor dokaze dobrohotnosti do — srbskega poraženi razkropili, tako, da se niso usta- naroda 1 AU si ie možno misliti veče sle-vili prav do Lješa. Imeli so mnogo mrtvih pote, nego je bila ta, da se je naša balkan-in ranjenih. Naše izgube so relativno ska politika opirala le na dve očesi kakega majhne. Prispevki za črnogorski „Rdeči križ". srbskega Milana ali pa bolgarskega Stam-bulova, ki se nista nikdar menila za voljo Od dne do dne se večajo prispevki za inčutstvova^enaroda?!-črnogorski .Rdeči križ«. Od vseh strani MI,a"ov ™ tragični sveta priha/ajo denarne pošiljatve za si- prodno roko-maJčevalko ^J^"*"* nove gora, ki so se prvi drznili stopiti na * diplomacije. Pač pa je °Je^ čas°pisje bojno polje, da pošteno obračunajo s svo- P,sKal° £g°rčene čJat\ke £ jim stoletnim nasprotnikom. Prihajajo pa *ebr'e Srbe z barbari ki da jih mora tudi pošiljatve v blagu: obleka, perilo, Evropa držati na verigi kakor kako divjo ffffeftŠi^o so historična dejstva, H sode, vsega, česar se more potrebovati v takem z<*ila za nago monarhinjo - sedanje času Celo na igralne karte se ni poza- j sadove--- bilo. Toda kdo bi našteval vse, kar so; .. . . poslala dobra srca! Denarni prispevki BOSuIlSKI SlDI lil ulOIlurillJu. pnt°l8eddaajv vEL^tke Rde- Srbski poslanci v bosanskem deželnem če*a kdžf temu se zSi ta svota na prvi zboru 50 bili minulo soboto sestali v sejo, nolled ^romnT Toda ako Domislimo na na kateri 80 sk,enin resoluciio, ki smo jo S IkeS^CkiTjfh' ima° v cel,3« v Edinosti- od čega križa« z oskrbovanjem ranjencev,! m alega P^edeljka. Rjdi te resolucije ho- pridemo do prepričanja, d t zbirka dosegi?. I sti kar P°bepsn«f J® ni Tr«ha i« vnn5tw.i h. te liste zbodel pasus: „Postopanje Avstro- krajih Crnegore Treba je skrbeti za nj[. i i«e oaresa Jjgoslovanom hovo popolno opremo, idravila m hraio g^J* najveće ogorčenje srbskega naroda v itd. Koliko izdatkov zkhteva vse to, ve le B®«1 ia Hercegovini Srt>ski eiaai t»osao-tisti, ki je z lastnimi očmi gledal grozoto 1 vino in vero1 Od zmote do zmote. Skof Sereggi v Skadru je Albanec. Po pritisku avstrijskega konzula v Skadru je skušal .Malisore, ki so se bili postavili na stran Črnogorcev, odvrniti od teh poslednjih. V ta namen |e zastavii pri voditeljih Mali-sorov ves svoj veliki osebni vpliv. N i v s p e I. In sicer zato ne, ker je Črnagora izkazala Malisorom veliko dobrot v hudih čas h. Ko jih je Avstrija, ki jim obljubljala ^ . ^ , _ A . . podporo v njihovem nastopu povodom Ogrom, Ogri pa ne^ Avstriji, ustaje lanjskega leta, pustila na cedilu, jih (e Črnogora na tisoče puščala v svoje meje, varst v'a. A ne le to! Da-si to pravi izraz čustev vsega srbskega prebi valstva Bosne in hercegosine". V teh dveh, gori navedenih stavkih vidijo nemški listi veleizdajsko tendenco. Graška „Tagespošta" pravi n. pr. da omenjena resolucija dokazuje, daBjsna in Hercegovina Še vedno nista pridruženi državi. To je tudi popolnoma resnično. Kateri državi? Avstriji? Ogerski? Seveda porečejo naši črnorumeni patrijotje a la Wolf — monarhiji, a te zopet Madjari ne priznavajo! Ubogi Bosanci zato niti ne vedo, kaki državljani so, ker jih Avstrija neče prepustiti kjer so iskali sama siromašna, jih je tudi prehranjala. Ni Jih podpirala torej samo z besedami, ampak tudi z dejanji. Umevno Je terej, da se Malisori občutijo obvezane v hvaležnost napram Črnogorcem in da jih niti vplivanje sicer uglednega In spoštovanega škofa ni moglo odvrniti od njih. Nasprotno: nastop škofov jih Je zelo ozlo-voljii. — Moral je oditi, ne da bi bil kaj opravil I Ni se pa to!iko bhmlral on, kolikor gospod konzul, oziroma tisti, ki mu je dajal take naloge. Tako so postopali ti naši ljubi, precartani in — nerodni konzuli. Živeli so pač tam doli svoje leno življenje — z glavo v vreči. Nič niso videli, kaj se godi okolD njih. Naravno je bilo potem, da niso Čisto n{č poznali resničnega razpoloženja med ljudstvom. Tako neopoučeni in popolnoma dtsorijentirani so pošijati svoja poročila na Dunaj. In primerni poreč lom so bili tudi ukazi z Dunaja. Zgrešeni popolnoma. Nimamo sictr bog ve kako ugodnega mnenja o diplomaciji, ki Je vodila doslej ev-strij?ko balkansko politiko. — Kopičila Je zmoto za zmoto ne le radi slabih informacij, ampak tudi za»o, ker se v svoji slavofobiji ni mogla nikdar povzdigniti nad stare predsodke proti balkanskim državam in svoje — pa na] gospoda sedaj taje to, kolikor hočejo — acimoznosti proti balkanskim slovanskim narodom. Vendar pa ne sodimo sposobnosti in vestnosti te diploma- Zato so morali za siromake-Bosance vstvariti nov, sicer na vsem božjem svelu neznan pojm o bosanski deželni pripadnosti, ali bolje: nepripadnost pa je karakterizirana s tem, da morajo Bosanci prenašati udarce avstrijske in ogrske, povrhu pa še skupne viade. In potem, ko ne morejo rešiti niti vprašanja državno-pravne pripadnosti, pričakujejo naši državniki še lojalnosti in patrijo-tizma! _ Očiteljstvo za slovenske srednje šole v Trstu. Včeraj dne 21. t. m. Je zborovalo »Učiteljsko društvo za Trst in okolico" v znamenju naših zahtev do vlade glede ureditve slovenskega srednješolskega vprašanja v Trstu. Zborovanje Je bilo mnogoštevilno obiskano. Med navzočimi sta bila tudi c. kr. okrajni šolski nadzornik g. Nekermann in g. dr. W i 1 f a n. O vprašanju slovenskih srednjih Šol v Trstu je referira! g. d r. I. M e r h a r: »Ni prvič, da so zbrani Člani »Učiteljskega društva" in manifestacijo za slovenske šolske zahteve v Trstu. To se Je pokazalo tudi s tem, da Je dalo naše društvo inicijativo za veliki manifestacijski shod dne 2. julija 1911 v »Narodnem domu." Na tem shodu so se prvič jasno fiksirale točke naših šolskih zahtev in se je govorilo o šolskem programu tržaških Slovencev stva v Avstriji mogoča ie na podlagi načela narodne avtonomije, poživljajo (Slovani!) vlado in zakonodajne korporacije, da prepuste potom državnega zakona ustanavljanje, vzdrževanje hi vodstvo vseh šol posameznim narodom, oz. narodnim svetom, izvoljenim za vsako narodnost na podlagi enake in splošne pravice z vporabo proporcijalnega z is tem a. Dokler pa do takega zakona ne pride, zahtevajmo: 1) da se uvede na vseh c. kr. ljudskih in meščanskih šolah v Trstu slovenščina kot obvezen predmet za slovenske otroke, ker je neravna posledica odredb, po katerih Je postala slovenščina obvezen predmet za Slovence na c. kr. realki in gimnaziji; 2) da se nemudoma podržavijo in primerno izpopolnijo vse tržaške Ijndske šole, ki jih doslej vzdržuje slovenska šolska družba sv. Ckila in Metoda v Ljubljani; imeli. G. dr. Merhar Je prešel na tikoreko* regaivno stran svojega poročila: iz drž. proračuna za I. 1913 je dokazoval, kake skrbi vlada v prvi vrsti za nemško, poten še v obHni meri za italijansko šolstvo, la kako bore malo Je tudi za prihodnje leto odkazata slovenskemu in hrvatskem šolstva na Primorskem, namenjenemu slovanski večini domačega prebivalstva. V Štev. „Pie-colaH z dne 17. t. m. so bili dotični podatki, opremljeni seve s httnjenhn tarnan|em, kako skrbi vlada za v s e druge šole razun Italijanskih. G. poročevalec je navajal in pojasnjeval po vrsti proračunjene postavke za visoke Sole, sređuje šole (gimnazije in realke), učiteljišča in pripravnice in za ljudske šole. Olede visokih šol imajo Italijani v proračunu 130,000 K za juridično iakulteto in 15 000 za prispevek za visoko trg. šolo 3) da se ustanovi popolna realna gim-'Revoltello; Slovenci in Hrvati nimajo se-nnzija s slovenskim učnim jezikom, oziroma, j veda ničesar, Nemci sicer tudi ne, kar je k da se vpeljejo slovenske vsporednice realno- i pravično, če se upošteva, da imajo v gimnazijskega značaja na c. kr. drž. glmna- j Gradcu vseučilišče In tehniko in da so na zlji v Trstu; ; Primorskem le priseljenci; vendar se je o4 4) da se potem spremeni c. kr. pri- j nemške strani že večkrat omenila zahteva pravnica za srednje šole v Trstu in na Pro- j nemških stolic za slučaj, da bi prišla lašsa seku v slovensko ljudsko, oziroma meščan- univerza v Trst. sko šolo, ker z izpolnitvijo zahteve pod! Za nemške srednje šole na Primor-točko 3) odpade vsak predpogoj za njen; skem je v proračunu nad 700.000 K, za obstanek; 1 italijanske nad 500 000 K, za hrvat3ke (eno 5) da se podržavi, oziroma izdatno v Pazinu) nad 70.000 K, za slovenske, ako podpre po državi, obstoječa zasebna Slo- i se izvzame kakih 30 000 K za slovenske venska trgovska šola v Trstu; | paralelke v Gorici, nič. Pri tem je omeniti, 6) da se ustanovi, v smislu v državnem da ima privatni nemški licej v Trstu o4 zboru že sprejete resolucije, stavljene po vladne strani brezplačne prostore v dr-poslancu dr. O. Rybafu, slovenska obrtna žavnem gimnazijskem poslopju in, kakor šola v Trstu ; 7) da se z ozirom na prenapolnjenost se sliši, tudi zelo izdatno denarno podporo. Glede učiteljišč se izdatek za žereko posameznih okoličanskih šol in na oddalje- učiteljišče v Gorici lahko prišteva izdatkm nost mnogih krajev v okolici od Šolskih za vse tri narodnosti (nemško, ital. In slov) poslopij ustanove nove slovenske okoličan- na enake dele. Razun tega imajo Italijani ske ljudske šole, zlasti v S/. M. M. spodnji, nad 100 000 K za čisto ital. učiteljiSče v Rocolu, Kjadinu, Škorkiji in za Gropado in j Kopru in Gradiški, Slovenci za moško učl-Padriče; ; teljišče v Gorici la pripravnico okoli 82 000 8) da se ustanovi vsaj dve meščanski i K in Hrvatje nad 50.000 K za kastavsno šoli, v Skednju in Rojanu; učiteljišče. 9) da predloži vlada v prihodnjem za-j Na ljudsko-šolskem polju je proračunje-sedanju deželnega zbora tržaškega načrt de-; nih za nemške šole nad 500.000 K, med želnega šolskega zakona z ločenimi Šolskimi temi tudi svota za podpiranje šu feranskega sveti za Slovence in za Lahe. šolstva, za itatijan3ke šole nič, za slovenski Referent je nato razpravljal o proračunu otroški vrtec v Gorici 1500 K. Izdatki za c. kr. naučnega ministrstva za I. 1913 in podržavljene učitelje na družbeni Šoli so pri dokazal, kako malo skrbi država za slo ven - postavki za državno ljudsko šolo na Lip-ske šole na Primorskem. Nato je pa stati- skem trgu. Posebna, nedoločena postavk* stično podal Število slovenskih otrok v tr- 150.000 K je menda namenjena hrvatskemu šoistvu v Istri. Iz podrobnega številnega materijala, ki je tu posnet le v glavnih ?n to površaUi potezah, izraža poročevalec, da trosi država glasom proračuna za leto 1913 na šolskem žaških srednjih šolah ter njih vedno naraščanje. Na podlagi referata je bila nato soglasno sprejeta sledeča resolucija: »Učiteljsko društvo za Trst in okolico« K«?"™ P«-;««"«« " zbrano na svojem jesenskem sestanku dne i P0')^ "f Pr.morskem za Nemce nad 1,150 000 21. novembra 1912 opozarja politično-«1««? nad J*« vodstvo Slovencev v Trstu, da je slo- 170'«*> ^ H-. vate okoli 180 000 kron: vensko šolsko vprašanje še zmirij nere- M Slovence in Hrvate skupaj tret,i del šeno in da se od zahtev, izraženih na ?aega, kar trosi za nemške šole, m le velikem zborovanju v »Nar. domu" dne f del skupnega izdatka za nemško 2. 7. 1911 ni izpolnila niti ena točka. V in ital lansko šolstvo smislu današnjih razprav in nasvetov pa I .A ,Nft0 e g- poročevalec podal za zadnjih ODOzaria • 10 let statistiko slovenskih učencev na 1. Da naj obrne imenovano vodstvo: drža'ni S'^f^l1 v Trstu svojo pozornost dejstvu, da se ravnokar Da gimnaziji Je obisk mučno narasel b da e vrše priprave, da se vresniči prva točka 13 te^xoCe ,et0 "ad učencev Najpri-citiranega šolskega programa, namreč ti-! mernejSa za naše potrebe bi bila rea na čoča se obveznosti slovenskega Jezika g|ronaz,ia> ^era bliz gimnazije in retlko na državnih ljudskih šolah v Trstu. i P° sedfnlcni stanju prejela daleč čez «00 2. Z ozirom na posebne okolščine seiuče?ce7x in v katero bi se usulo iz naše zdi zbranemu učiteljstvu, da bi bil baš5okoli?r povsem ono velrko število učen-sedaj čas, da se vodst/o Slovencev v:ce7» ki ob 5p. poročevalec poudarjal, da nimajo prav osi — med samimi j Slovenci —, ki smatrajo te naše zahteve i zaradi tega za pretirane, ker nam jih ne bodo hoteli izpolniti: „zahtevati, mnogo zi-jhtevatl treba, da se vsa| malo doseže 1* V ostalem dokazuje n. pr. Kleinmay- rjeva knjižica »Slovansko šolstvo v Trstu" z obilnim statističnim materijalom, kako hi se zahte- interesu same države in naravnost tudi po istem naziranju, ki brani mučiti nemo žival, toliko boij pa nežno šolsko mladino. Pomislek, da bi slovenske srednje šole dale preveč inteligenčnega proletarijata, ni na mt3tu: iz realne gimnazije vodi pot ne samo na vseučilišče, nego tudi na tehniko ia sploh v praktične poklice, v katerih |e doslej še veliko premalo Slovencev. Oni, ki ne bi mogli nadaljevati v srednjih, bi še nešli mesta v trgovskih in obrtnih šolah. In tudi če se imajo izseliti čez morje, je za njih in za n*rod bo je, ker gredo v novo domovino kot izobraženi in za boljše službe usposobljeni delavci, namesto le kot težaki. Mnogoštevilni poslušalci so vsprejell temeljito in obenem živahno predavanje g. dr. Merhiria z največjo pohvalo. W. Hočete imeti dobro obleko in po ceni? Armando Levi, i^ss V Trsta, dne 22. norembra 1912. JEDINOST" št. 326. Stran III. Turški vojni begunci v Trsta. Včeraj je dospelo z Ll^ydovim parni-kom „Graz* v Trst 33 Srbov iz Stare Srbije, ki so služili kot vojaki v turški armadi. Bili so v raznih garniiijah v Mali Aziji; nekattri ob ruski, drugi ob perzijski meji. K 3 je imela izbruhniti vojna, so jih poslali proti Evropi. Še-le v Trapezuntu, do kjer so rabili nekateri po celih 14 dni peš, so doznali, da so štirji kralji (bolgarski, srbski, črnogorski ia grški) napadli .njih* carja (sultana). Ko so konečao prišli v Car! grad, se jim je v splošni zmešnjavi, ki vlada v turški vojni organizaciji, posrečilo, da so svoie turške vojaške uniforme zamenjali s civilnimi oblekami ori čemur so Jim pomagali djbri ljudje (Carigrajski S o vani), Id *o jim omogočili beg in tudi plačati vožnjo do Kotora. — V Trstu so na hrani v gostilni N. D. O. Ker na vsej vožnji iz Carigrada do Tr$>a niso jedli drugo ko suh kruh, so biii čisto sestradani in sta gospod KoslČ in njegova plemenita gospa prav po očetovski poskrbela za nesrečnike. Zvečer pa so jim gostje gostilne N. D. N. plačaH tudi za pijačo, da so se vsem razbistriB iz razveselili sicer temni in žalostni obrazi. — Trojico njih je neki človek pripeljal v kavarno „Balkan", kjer so ostali kake tri ure. Ves ta čas je bilo okoli njih polno gostov ka varne, ki so poslušali pripovedavansa teh iz Azije došith turških vojnih beguncev slovanske narodnosti. Nekdo jim je pla-al črno kavo, drugi so Jim kupdi peciva, a priprost mcž (katerega imera žal, re poznamo) Je stisnil v roko vsakemu krono. Se je pač tudi o tej priliki pokazalo zlato srce našega ljudstva 1 — Jutri ob osmih zjutraj odpotu|ejo vsi z Llcydovirn parnik>>m do Kotora in od tam preko Črnegore d> rnjv. Ako jih pa narod pozove, pojdejo mil pred Ssader. Proti bratom se nismo hoteli boriti, a za brate radi umrjemo, tako so nam zatrjevali. Domaće vesti. Sodba o tržaških Slovencih. Nedavno se je mudil v Tistu odl'čen rodoljub iz Dalmacije in si je tem povodom ogledal naše tukajšnje snovanje. Sedaj priobčuje v zadarskem .Narodnem Listu* dopis, v katerem opisuje tu dobljtne utise. Poln hvale Je o našem gledališču in se divi navdušenju našega občinstva povodom vprizoritve „Balkanske carice". Hvali tudi prisrčno medsebojno občevanje v restavraciji po predstavi. Svojo sodbo združuje v nastopno izjavo: „Naši bratje Slovenci delajo neumorno, premišljeno, neprestano pod umnim vodstvom svojih prvakov (navaja j h imenoma), ki se ne dele na stranke in strančice, niti ae vodijo osebne politike. Oni vodijo pravo narodno politiko — ne klerikalne, ne antiklerikalne, ki je na p >gubo našega naroda, pa bilo kjerkoli. Zato pa tudi dc-sezajo takih vspehov, ki se Jim m^ra vsakdo Čuditi, ako je v njem le količkaj slovanskega, rodoljubnega srca. Hvala bratom Slovencem! Milo nam je, da se tudi naši dalmatinski Hrvati drže složno z brati Slovenci in Jih podpirajo na njihovem rodol.ubnem narodnem ceU. Posebno mladi, delavni Kotoranin dr. Jediowski in poznani trgovec g. Filip Ivantševič, značajea Hrvat iz Polic. Želeti bi bilo, da bi se ob redoljubnih Slovencih zbrali vsi v Trstu nastan|eni Hrvatje in Srbi, pak da bi bili vsi Slovani v Trstu ena duša in eno telo in to Čim p-eje! To je za hteva današnjih razmer, ki so za nas Slovane povoljne. BoloČnost je naša, samo naprej 11 Fiasco se Širil Iz listov doznajem^, da so razni odlični meščani — med njimi tudi tržaški župan sam — izročili svoje prispevke avstrijskemu „Rdečemu križu" torej ne odboru Patri e. N,lhovi prispevki ne pojdejo torej na korist slovan sk'h Rdečih krlžev, ampak Turkov. Ne oči tamo ničesar dotičnim gospodom radi tega. V prvo so tudi oni darovali v dober, Človekoljuben namen, v drugo pa Jih moramo pohvaliti, ker so — odkritosrčni 1 Storili so, kr*kor jim veleva srce! Niso hoteli zagrešiti hiaavstva. Izročamo pa to dejstvo javnosti, ker priča, da niti župan tržaški nI hotel podpirati „Piccolovega* hinavstva, tiste komedije z neobstoječimi simpatijami. Fiasco se širi! I Ruski veliki knez v Trstu. Danes ob 4 popoldne je priplul v Trst s parnikom „Princ Hjhenlohe" strogo incognito ruski veliki knez N. Nikolajevih, zet črnogorskega kralja in se je ob pol sedmih odpeljal z Južno železnico na Dun^J. Prispevki za „Apostolstvo sv. Cirila in Metoda". Prejeli smo : Izvestno časopisje agitira v teh kritičnih trenutkih za Rd. križ 1 In da dokazuje svoj skrajni separatizem povsod in v vsakem oziru, agitiia za „Apostolstvo", ki ima namen podpirati le katoliške Bolgare. Nam se zdi tako postopanje proti nesrečnim ranjencem izzivajoče. Sedaj, ko pošiljajo vsi civilizirani narodi zastopstva R. križa in denarne prispevke na balkanska bojišča, da se s tem deloma odvrne nesrečo moderne vojne, sedaj, ko dokazuje vse Jugoslovanstvo svojo solidarnost z Junaki balkanskih bojišč, poživljajo izvestni listi, naj katoličani prispevajo le za katoličane, — vsaj tako izgleda ta agitacija. že hočejo, aaj podpirajo pozneje milijone, naj delajo med Bolgari v mirnem času propagando za katoliško cerkev, sedaj pa |e agitacija za „Apostolstvo" neumestna, proti siovanska. V soboto priredijo pevke pevskega društva „ Trst" svoj plesni venček v dvorani „Trgovskega izobraževalnega društva" v ulici sv. Frančiška it. 2. 1. Na sporedu so: kotiijon vijolični valček, šaljiva pošta, srečolov itd. Med plesom nastopi društveni zbor. Ker bo to res krasen družinski večer, ki nam obeta mnogo zabave, priporočamo slav. občinstvu, da se istega udeleži v velikem število. Vstop proit. Radodarnosti se ne stavijo meje. Slovensko gledališče. V NEDELJO popoldae se ponovi ob znižanih cenah opereta „JESENSKI MANEVRI-. Zvečer bo premijera Schillerjeve svetovne drame „RAZBOJNIKI". (Dia Rjfcubar). Ta svetovna romantična drama nemškega velikana Je posebno prirejena za oder, tako da Je skrčena na primeren gledališki čas, ne da bi trpela večna lepota tega umotvora iz „Sturm in Drang-a" velikega Schillerja. * * • Sinočnja predstava, druga ponovitev „Ločene žene* je uspela prav dobro. Gledališče je bilo obiskano srednje dobro in Je občinstvo z obilnim ploskanjem, tudi ob odprtem odru pokazalo, da mu opereta izborno ugaja. Dve „Gondini" točki so morali ponoviti. _ Tržaška mala kronika. TRST, 21. novembra. Požar. Včeraj je začelo goreti v hiši št. 27 v ul. Fabio Severo. Gasiti so začeli stanovalci hiše, pozneje so prišli tudi "gnje-gasci, ki so ogeD| povsem uduiiii. Šioda znaša nekaj sto kron, ki Je pokrita z zavarovalnino. Še goljuf Neumann. Matej Horoschak, stanujoč v zagati Maiinella 9 je včeraj naznanil komisarijatu št. 2, da ga Je bankir Neumen ogoljufal za 1500 kron. Aretiran radi umora. Politična oblast v Kninu Je brzojavila tržaški policiji, da je od tam pobegnil 41 letni Elija Tosič iz Knina, ki je tam izvršil neki umor in Je sedaj baje na poti v Ameriko; zato naj se mož aretira. Moža sta tudi res našla dva policijska agenta na parniku Franz Josef Austro - Amer'kane tik pred odhodom iz tržaške luke. Zložinca so takoj odposlali pod varnim spremstvom v Knin. Izgnanci. Ravnateljstvo tržaške policije je izgnalo iz Trsta in Avstrije sledeče ljudi: — Luigi Sartori, star 46 let, iz Meline, na Benečanskem, stanujoč v ljudskem pre-noč'Šču v ulici G. Gozzi, kaznovan zaradi raznih pobojev. — Earico Pecover, star 27 let iz Be-netek, stanujoč v hotelu „Abbondanza", obsojen v Italiji trikrat zaradi tatvine. — Antonio Zuccon, star 28 let, Benečan, sicer kamnosek, toda vedno brez posla, slino nevaren tu*i lastnini. — Avgust M^ntellato, star 27 let, Be- Pravi : FRANCK-ov : pridatek za kavo nosi kot znak tale & kavni mlinček. |Dozor pri nakupu zaradi nahajajoč'h se ponaredeb I Tovarna v Zagrebu. r ™ • t Napredek vede! • • • • Najenergičnejše se zdravi sifilis s svetovnim sredstvom ZORVBIN GASILE M Tr-t, cas: Stotine zdravniških potrd.l potrjuje, da se uretralna zoženja, prostatitis, uretritis in mehurai katarji - « . „ . - korenito ozdravijo s JtOllietl OaSllG, Konfeti Cmaile nrejajo uriniranje, ne da bi bi!o treba selo nevarnih cevk. odpravljajo in oblažujejo pečenje in pogosto uriniranje; edini korenito ozdravijo uretralna lošenjm (pro-blatiti«, uretritis, c štiti®, mehurne katarje, kamen, nesposobooat z* zadržavanje urina, sluzasta tokove itd _ Škatlja konfeti.ev Ca®iij K 4"—. Iorubin Caeile, najboljše prot:iifil tično in poživljajoče krič stilno sredstvo, ki ■e aporablja z uspehom proti aifil'di, snen iji, impotenci, ko^to oli. iahias, vnetja žlez, poltnim madežem, izgubi semena, polucjam, spermatoroi, steriliteti. neurasteniji, energičen razkrojevaler urinove kiseline itd. — dteklenica Jorubiaa Casil e K 3'50. VbriMgancc Camtle zdravi beli tok, akutna in krmi ne katarje, vagiaiti§ ure-trstis, eedomstritis, vnetje :n izpad maternice itd. — Steklenica vbrizga ca Casiis K 3 50 Kdor Želi večjih pojanil, tiskovin itd. naj naslovi dopis ca lekarno Serravallo za g. Oasile ki poda odgovor z obratno poŠto zastonj in z vso rezervo Pno »ni medicinalni iz CaSUJE i« prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — lllilfa T THTl 1 IiLO Lail, lttaiM SiniTtllO. e elkl flf aralio. Po najvišjem pooblaščenju ces. in kr. apostolskega Veličanstva ^C^CI^C. c. kr. državna loterija v skupne vojaške dobrodelne namene. TA ĐEVAKVA LOTERIJA, edina v Avstriji zakonito dovoljena, vaeboje 21.146 dobitkov v gotovini v skupni svoti 625.000 kron. Star Glavni dobitek: 200.000 K. Žrebanje se bo vršilo javno 19. decembra 1912. Srečka stane 4 krone. Srečke se dobijo pri oddelku za državne loterije na Dnnajn HI. Vcrdere Zollamtstrasse 7, v loterijstih koltkturah, tobakarnah, pri davčnih, postnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrti za kupovalce srečk brezplačno. Srečke se poSiljajo poitnine prosto. Od c. kr. loterijske direkcije K« ZDRAVNIK Med. Dr. Karol Perničič ordinira od 11—12 Trst, ulica Bonomo 3/IL (nasproti Dreherjeve pivovarne). ZalOQt ta- !■ inzsa, vin Špirita likerjev k razprodaja oa drataao In debila JAKOB PERHAUC Trat, Via daHa Acqu§ it. 6, Trst (Nasproti Cafft Centrale) Velik Izbor francoskega lam panj ca, penečih desert Bih italijanskih in avstro - ogrskih vin. Bordeaaa Bargunder, renskih vin, Meeella ta Chianti. Bose, konjak, rasna žganja ter posebni pristni troptnovao, slivovec in brinjevae. Izdelki L vrste, dolli U de* tičnlh krajev. Vsaka naročba ee takoj izvrii Raspo-tilja ee po povzetju. Oaniki na zahtevo ia franka Razprodala ad pol litra aapraj. aei Dr. Pecnik Dr. PETSCHNIGG Zrst, via S. Csteriia štev. 1, Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8—9 in 2—3 in Specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: 1 in 7—7' Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem odprl in s svežim blagom založil trgovino jestvin Trst - ulica Media št. 8 - Trst Podružnica v Kolouji Ker im=»m na prodaj sveže blago prve vrste in prodajam po najnižjih cenah »e nadejam, da me bodo spoštovane gospe podpirale. Postrežba točna iu na dom. Z vsem t poŠto vanje m ti dani PETER BRA\DELJ. jttartin T)ovgan 1 Trst, ulica Giulla 86. — ... . j 2 Priporoča cenj. občinstvu svojo ni < 3 novo prevzeto In že 50 let obstoječo ^ trgovino jestvin in kolonijalnoga blaga. Dobiva se Kolinsko kavo, Ilirske testenine ter rezno blago iz narodnih tovarn Razpošilja po pošti dnevno pakete do pet kg napre|. — Blago vedno sveže in I. vrste. CENE ZMERNE. SVOTI K SVOJIM r Odprl se je v ulici San Lazzaro št. 8 nov centralni BUFFET Vsafc dan razna gorka iu mrzla jedila za zajutrek. Dunajske in kranjske klobase, praške gnjati itd. — Toči se pivo belo in črno najfinejše vrste. — Raznovrstna vina : istrsko, furlansko, kraški teran, belo vipavsko in briško. Ob nedeijab In praznikih bo odprt Buffet do polnoči. ^JjJ i Svetilke Wiktorin e brez napeljave. Prenosljiva kamorkoli! Brez stenja! >e eksplodira v nikakršnem slučaju. Traja večno, kar je več vredno nego vsaka garancija! 100 sveč svetlobe za 4 vin. na uro WIKTORIN & Co, Trst Ceniti na zeljo zastonj! Postrežba točna. ul. deli' Acquedotto Z Postrežba točna. up M: mrnm j KOLINSKO cikorijo ioplo priporočamo , - edino prietri, po kakovosti nedosegljivi slovenski izdelek. ===== v korist druibi sv. Cirila in Metoda! C*3 Stran IV. EDINOST" s t. 326. V Trstu, dne 22. novembra 1912. nečan, natakar fn — juvelir, stanujoč v ul Oioachino Ros3lni 30, kaznovan v ItaHj zaradi sokrivde pri tatvini in ulomu. Prejšnj trije pripadajo njego i „kompaniji". — Gluseppe Borghese, star 25 let, iz Malisio pri Vidmu, dninar, kaznovan v Trstu zaradi tatvine. — Giuseppe Ciacafara, star 28 let, iz Cesen2tJca (Rimagna), zidar, Človek najslabšega glasu, vedno v tatinski družbi. — Paolo Carlo Lachin, star 20 tet, Iz Budovie v Furianiji, k?znovan zaradi pregreška proti osebni varnosti. Poiskušen samomor. Roža Trost, 38 let stara sobarica, stanujoča v ul. Vespucc-št. 8, je izpila danes popcldne octove kise line. Po prvi zdravniški pomoči so jo spraviii v bolnišnico. _ Društvene vrstic Ženska CM podružnica ima danes ob 4 30 pop. v diužbeni šo!i Acquedotio 20, važno sejo radi „Božičnice*. Radi obi-lega dela, ki nas čaka, vaoimo uljudno vse odbornice, poverjenice in vse gdč. učiteljice da se gotovo vse udeleže te seje, ker Je določiti potrebno. Občni zbor podružnice »Glasbene Malce" v Trstu je zaradi komornega večera gospe Mire Costaperaria-Dev, preložen na prihodnji teden. Natančneje o tem bomo še javili. Pevski zbor „Glasbene Matice" v Trstu. Danes zvečer točno ob 8 pevska vaja za moški zbor. Prosim vse p. n. oevce, da se te vaje točno in polnoštevflno udeležijo. Pevovodja. Pogrebno društvo na Vrdelci bo Imelo v nedeljo dne 24. novembra ob 10. uri zjutraj v svojih lastnih prostorih svoj 44Ietni redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. V slučaju nesklepčnosti se vrši občni zbor eno uro pozneje. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Rojanu priredi svoj običajni „Miklavžev večer® v nedeljo,* dne 8. de cembra ob 4 popoldne v gostilni „Konsum-nega društva" v Rojanu. Obenem se naznanja, da se sprejemajo darovi, ki jih bo delil sv. Miklavž v gostilni „Konsumnega društva" v Rojanu ter v šoli društvenega vrteča. Veselični odsek tržaškega „Sokola". Danes ob 7 30 zvečer seja v gorenjih prostorih restavracije „Balkan". Točno vsi. Nazdar! Pevsko društvo „Trst". Danes zvečer redna pevska vaja za mešani zbor. Trž. sokolska župa. Skupna redna telovadba župnih vaditeljskih zborov: V soboto ob šestih zvečer: Članice. Pridite polnošte-vilno ! Na zdar! Načelnik. Mar« mL organizacija. Občni zbor skupine pekovskih pomočnikov „Nar. delavske organizac je". Včeraj predpoldne se je vršil v društveni dvorani „N. D O." ustanovni občni zbor strokovne skupine pekovskih pomočnikov „Narodne delavske organizacije". Tovariš Novak le otvoril občni zbor ter poročal o delovanju pripravljalnega odbora, ki je preskrbei vse potrebno, da se je zamoglo sklicati ustanovni občni zbor. Nato je govoril tajnik B r a n d n e r, ki je razlagal potrebo organizacije pekovskih pomočnikov, nalogo, Ki jo bo imel prihodnji odbor ter člani sku . ine napram odboru in celi organi zaciji sploh. Volilni odsek ie nato predlagal v odbor sfedeče tovariše: Andrej Novak, predsednik; Josip Pečar, podprediednik; Fran Rebula, tajnik; Pavel Renar, blagajnik; Josip Renar in Anton Mrevl|e odbornika. Ta odbor je bil enoglasno lzvo'Jen. Občni zbor je pozdravil tudi tovariš B u f o n v imenu „Zveze jugoslovanskih železničarjev" in Je, ko Je pojasnil razne zanimive stvari glede socijalnih demokratov, želel pekovskim pomočnikom, da bi se njihova organizacija pod okriljem „Narodne delavske organizacije" lepo in vspešno razvijala. Ko sta nato še govorila tovariša Pečar in Rebula, tovariš Novak zaključil lepo vspeli obču? zbor. — Takoj nato je imel novoizvoljeni odbor sejo, na kateri so se sklepale zanimive In važne točke. Upamo, da se bo skupina ptkovskth pomočnikov dan za dnem bolj razvijala, ker ie potom nje bodo prišli pekovska pomočniki do bol ših razmer. Centralni odbor „Narodne delavske organizacije". V nedeljo cb 11 predpoldne izredna seja v društ enih prostorih, na katero so vabljeni tudi vsi namestniki, pregledovale! računov in člani razsodišča. Lesni delavci: tesarji, mizarji, par ketni stavci! Vabljeni ste na društven shod, ki se bo vršil v nedeljo ob 9 30 z{utraj v društveni dvorani NDO, v ulic Sv. Frančiška št. 2. Ta shod je za gori omenjene stroke silno važen. Nadejamo se radi tega, da bo udeležba obilna. Odbore skupin NDO lesnih delavcev pa prosimo, da agitirajo. Odbor „Nar. delavske organizacije" Delavstvo šentjakobskega okraja 1 Danes ob 7 30 zvečer društven shod v društvenih prostorih „Narodne delavske organizacije" pri Sv. Jakobu (blizu „Jadrana"). — Ker je shod zelo važen, upamo, da se ga udeleži vse delavstvo pri Sv. Jakobu. Zidarska skupina „Nar. del. organ.* skifcuje za danes ob 6 30 zvečer dru štven shod v društvenih prostorih, uiica Sv. Frančiška št. 2. Zidarska skupina „Nar. del. organ * sklicuje za jutri ob 8 zvečer j a v e r z i d a r s kji shod v „Konsumnem društvu" v Lon jer ju. Skupina NDO „Plavži" v Skednju sklicuje za j u t r i ob 7 zvečer društver shod v prostorih „Gospodarskega društva" v Škednju. Skupina postiljonov NDO sklicuje z? jutri ob 9 zvečer javen skod v prostorih sonsumnega društva v Rofanu. Dnevni red : 1) Razmere postiljonov, 2. Službeni red in c. kr. obrtno nadzorstvo, 3. Slučajnosti. Ženska skupina T DO sklicuje za ne deljo ob 4 popcldne |aven shod v društvenih prostorih v ul. sv. Frančiška št. 2. Vesti iz Istro. Zopet kleveta proti našemu narodu 1 S PiranŠČtae nam pišejo: Županstvo v Piranu Je ovadilo brzojavnim potoir okrajnemu glavarstvu v Kopru, da so naši krnel je s silo napadli italijansko šolo pri Sv. Luciji In da so tudi streljali. Zato prosi rečeno županstvo dovcljenja, da bi poljski čuvaji smeli nositi revolver. Na podlagi dobljenih povsem zanesljivih informacij Vas moremo zagotoviti, da je bilo le nekaj medsebojnega prepira, da ni bilo nikacega nasilja, da se Di nikomur nič zalega zgodilo; strel pa je res padel, ali prišel Je — iz s ta n o va n J a i t al i -janskega učitelja!! Kdo Je streljal, ni ie znano. Sami zagrešajo nezakonitost, potem pa izrabljajo take dogodke, da nesramno kle večejo naše ljudstvo. Boli lih in ne moreio preboleti, da se Je tudi njihovi Piranščlni, ki so lo smatrati vso za nepremagljivo trdnjavo italljanstva, začelo naše ljudstvo vzbujati in si celo ustanovilo svojo šolo I Slovenska šola —■ In vrhu tega Je ogromno obiskana — pred vrati Piranskega mesta samega: to jih peče in jih bo še dolgo peklo. V svoji Jezi poskušajo vse možno, da bi nale ljudstvo zavel! h kakim nepremišljenim dejanjem, da bi Je kompromitirali In da bi vrgli črno senco tudi na našo šolo In gotovo je, da se bodo U poskusi nad.r IJe-vall Politično obSast opozarjamo še posebno na to, da ukrene potrebno, da se rokovnjačem zaustavi ta zločinski posel. Sicer bomo to oblast smatrali odgovorno za vsak morebiten nevšečen dogodek. NI v na* več tiste oslovske potrpežljivosti, da bi mirno držali svoje hrbte udarcem kameraške svojati. Dnevnik „Edinost" v Trstu je izdal in založil naslednje knjige: 1. „VOHUN". Spisal I. F. Cooper. — Cena K 1*60. 2. „TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA". — Cena 80 vin. 3. „KAZAKI". Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Jos. Knaflič. — Cena K 1*60. 4. „PRVA LJUBEZEN". Spisal Ivan Sjergjejevič Turgjenjev. Poslovenil dr. G. Gregorin. — Cena 1 K. 5. „POLJUB". Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F P. — Cena 80 vin. 6. „BESEDA O SLOVANSKEM O BAEDNEM JEZIKU PRI KAT. JUGOSLOVANIH . (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 30 vin. 7. „IGRALEC". Roman. Iz spominov mladeniča. Ruski spisal E. M. Dostnjevskij. Poslovenil R. K. - Cena K 1 60. 8. »JURKICA AGIĆE V A". Spisal Ks. Sandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2. 9. „UDOVICA". Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić. Poslovenil Štefan Klavs. — Cena K 1*60. 10. „JUG". Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3. 11. „VITEZ IZ RDEČE HIŠE". (Le Chevalier de Maison rouge.) Roman iz časov francoske revolucij. Spisal Aleks. Dumas »tar. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2'50. Vse te knjige se dobivajo v tiskarni „Edinost", v „Slovanski knjigarni" Jos. Gorenjca v Trstu in v vseh knjigarnah po Slovenskem po povzetju ali proti naprej poslanemu znesku. — Za poštnino posamezne knjige je poslati 20 vin. več. to [Qj G. de VECCHI naslednik A. FONDA, Trst, ulica del Bosco št 17. Zaloga sena, krme in otrobov. Seno I., slama, ogeriko »eno, beneški otrobi, otrobi it. 84. O t ■f ALi OSLASI ■E98EI gobo s brano v Ti »tu. Ponudbe pod „Dr. juris Stev. 2624" na inaeratni oddelek Edinosti._____________ On h o leP° meblovana, prost izgled, s hrano, 11 OODd takoj odda. UL S. Anastasio 20, >rata 10. ___2625 Ploonuia* jafro izvrsten na prodaj Ulica Peli IdoUVI T tronio 9, vrata 10. 26i>6 z lepim razgledom se odda pri majhni družini. Via Eiaorta 9, III 2619 Soba Ifmotiielm druStvo na Kižani ima na prodaj IVIllC lIJbKU hi5o, v kateri se nahaja gostilna in ima vodno pravico ' 2618 lena *e Čevljarski delavec. Josip Tence, Sv Križ IdbO pri Trstu 5t. 45. 2605 D>a«trl*>ici bombaževine, slik in dežnikov ns rrUUcjG mesečne obroke. Via Chiczza 6t 6 444 I. nadstropje. Ivan K 1 u d. I An9 velika, meblovana soba, za enega ali dva gospoda, na najlepšem kraju mesta, zračna in svetla, se odda b 1. dec. PopraSati ul. Komagna 26 (Germek). 2617 Meblirana B0^a 80 vrata 8. družini. Ulica Toro St. 5, III. n. 260:* Nova narodna gostilna se je odprla v ulici Pieta št. 29. Slovanskemu občinstva so na razpolago izborna dalmatinska vina ter vedno sveža gorka in mrzla jedila. - CENE NIZKE. - Za obilen obisk Be toplo priporoča Jernej Kapić gostilničar. NOVA GOSTILN Trst, ulica del Rivo št. 17 toči najbolje istrsko črno in vipavsko belo vino ter vedno sveže pivo. Dom iča kuhinja! MRZLA in GORKA JEDILA vedno ------ na razpolago! ------ Najtočneja post ežba. ZMERNE C : E. Salon Pranje glave, česanje, barvanje las, izdelovanje In veliko skladišče lasuljarskih del, kakor pletenice, kroketi itd. Priporoča se p. n. gospem J^m lasuljar, Trst, ulica G. Carduccl štev. y. Specijalitetni predmeti iz gumija X Jriderik Steindler B Trst, ul. Acquedotto št. 12. B tij Irigatorji, vata, toplomeri za mrzlico, ci-lindri za plin, povoji, napetniki iz gumija, — parfumi. - Prodaja in popravila gafoš U Z u in črevljev za telovadce. Velika zaioga higijenićnih predmetov orig. franc. iz gumija in ribjega mehurja. Lepa priložnost: 1 50% PRIHRANKA II Kdor ljubi Bv<>j dom, pač De opusti prilike, da bi ga ne olepšal b steriliziranimi rastlinami, ki so t opolncm a enake svežim, nasprotno pa jih ni treba gojiti, s krastiimi kipi izredno lepo opremljenimi, in drugimi predmeti, ki bo pripravni tudi za darila. — Kdor hoče naprav ti dobro kupčijo, naj jo stori takoj, ker ta priložnost se bo nudila le kratek čas. Obrniti se je : ulica Sctte Fontane St. 2, I. nad. vrata 2, (tramvajsko postajališče na trgu Barrien-). Peksrna in slaščičarna Onorato Furlani Trst, ulica detla Guardia 24. Kruh večkrat dan tžve ,raxli£ae moke, vse vrsti bisketov tar prodaja raznih vin ,n likerjev v steklenicah. Kavarna pri rojanskih obokih (al Volti dl Rolano) Tel. 19-34 ima na razpolago vsakovrstne likerje tu- in inozemskih tova-ren, sladoled in vedno sveže pivo. Poleg tega ima vsakovrstne slovenske, italijanske, nemške, češke madjarske časopise in revije ter ilustracije. Dva biljarda. Pofitrržba točna Cen* zmerne Snag* zajamčena Gualtiero Cozzio Pum 8an GUvaasl t la T»rr«iti Ij (aaapretl C-ioni) Tr*t PRVA brusarskz :: DELAVNICA :: La električni motr Bogat izbor SkariJ brivnih britev, nožev itd. itd. itd. Brufcenjt vsakovrsi- l nih rezil In strojev ' za striženje las. | Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da ET se je preselil v ulico Belvedere 57 ter se priporoča za obilen obisk. Anton Novak, brivec prej v ul. Sette Fontane 13. Svoji k svojim 1 Svoji k svojim ! Anton Mahne, trgo c Trst, ulica dellMstria 5t. 4 s podružnico na Greti 275 v hiši g. Gombača. Priporcča si. občinstvu svojo trgovino vsakovrstnega koloni-i i j al nega blaga ^ ■ na drobno in na debelo. Postrežba na dom. SVOJI K SVOJIM ! Frane Štrancar gostilničar v Trstu, u . Giuliani 32 priporoča cenjenemu občinstvu S\ ojo »OSTI L.1% O v kateri tt či pristno vipavsko domaČe vino lastnega prlaelka, ter Istrsko In druga vina. Domača kuhinja. Vse po zmernih cenah. Priooroča se cenjenemu občinstvu za obi-k. |«assssss:sss|Aristide Gu&lcd - Trsti 11 ■■■ via S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VI. OdUkouana tovarna (s\X°) ceul in cementnih :: plošž, teracou in umetnega kamna. :: Sprejem« t^akoTrstno delo t eementu. Cene Emerne, delo to^ao. NOVO! Hfe Najboljšo 1912. WT NOVO! Novoletna šaljiva dopisnica N. d. p. štev. 526081. kakor je id ni bilo. Vsaka dopisnica najboljia, nedosegljiva, humoristična, Beczacijonalna. Vsaka, tudi najmanjša po&)lji>tev je dobro st>rtiran» in rshka dopisnica ▼ zavittu. Ml Imamo edini razprodajo. Iščejo se zastopniki povsod. 10 orig vzorcev proti vpoš Ijki 0*75 K. 25 komadov K 1-— 50 1-75 100 „ „ 3— Poštni predal 149. Povzetje 40 vinarjev več. — Sprejema »e za plačilo znamke vseh deiel sveta. Habighorst & Co., Bochum i. W.