Štev. 2.	V Ljubljani, 13. januarja 1011.	LI. leto.
UČITELJSKI I0VARI5
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
„Novi Čas" — obsojen.
(Z Goriškega.)
Najgrši farizeji Kristovega časa niso mogli biti tako nesramni, kakor so nekateri poročevalci „Novega Časa". Dobe se novostru-jarski ljudje, ki vidijo črno tam, kjer drugi niso zapazili nobene nekorektnosti, ljudje, ki nabavljajo iz muhe slona, iz kreposti pregreho, iz grešnih ljudi junake. Krist je take ljudi primerjal pobeljenim grobovom in volkovom v ovčjih oblačilih. To so politiški razbojniki, ki izkušajo šiloma vzeti čast in ugled svojim po-litiškim nasprotnikom, ki se z njih postopanjem in nasilnostjo ne strinjajo. To so v resnici zavodniki ljudstva, in gorje mu, če pojde za njimi!
Take poročevalce opisuje klerikalna „Gorica" v št 69. z dne 30. avgusta 1910 z be-besedami: „Clankar, besni prismoda in lažnik, pa tudi ne pozna in neče poznati državnega šolskega zakona, iz katerega navaja nekaj iztrganih besed, ki dajejo ves drug pomen nego ves dotični paragraf v zvezi z deželno šolsko postavo. Taki lažniki in obrekovalci se postavljajo na čelo v boju zoper liberalno učiteljstvo ! Proč s takimi b 1 a z n i k i, ki komproroitujejo stvar, preden jo vzamejo v roke. Laž, obrekovanje, natolcevanje niso sredstva, s katerimi naj se pobija liberalizem. V to je treba čiste vesti in čiste p a m e t i!11
„Primorski 1 i st" z dne 21. julija 1910, št. 59. je poročal, da se je na „Mednarodnem Marijinem kongresu" dne 18. julija 1910. naš knezoškof izjavil, da se spominja iz „skrbečega in potrtega srca nezaslišnih škandalov, ki jih provzročuje liberalno učiteljstvo na Goriškem nekaznovano---"
Na poziv, naj „Novi Cas" pove, kje so nekaznovani škandali, je ta namignil na ko-menskega učitelja tov. Jos. S t r e k 1 j a in solkanskega nadučitelja tov. Fr. Bajta. Pri tem je še dodal, da bi se bil zadnji izjavil v uradnem poročilu na c. kr. okrajni šolski svet, da dela pogosto prejemanje sv. zakra-
LISTEK.
Moja miljena Ma-a.
(Alegorična farza.) Piše S a d i n o m i s.
(Dalje.)
Cas je bežal — ne, lezel je v večnost, jaz pa sem zdihoval po ljubljeni Ma-i, poln srčnih ran!
Bilo je okolo 20. septembra 1. 19 ■ . Popoldne je bilo, ko pokliče moj skrbni gospodar mene hlapca v svojo sobo. Ponižno vstopim ter čakam ukaza. —
Pa mi reče moj gospodar: „Glej, zahotelo se je dični, od vseh mojih hlapcev oboževani deviški Ma-i po tebi. Tvoja je, vzemi jo!" In zatemnelo se mi je pred očmi blaženstva, in zagibala so se mi tla pod nogami sreče in veselja, da dobim tako ljubljeno, tako zaželeno Ma-o. Zaradi presenečenja mi je odpovedal celo vid, da nisem opazil, kako i-ežno jo drži moj gospodar poleg sebu, ponujajoč mi jo s svečano gesto na obrazu.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h.
mentov otroke malomarne, lene in tope za učenje.
Šolske oblastnije so preiskale, kje so škandali, in prišle so do sklepa, da ni nobenih škandalov, in ker jih ni, jih tudi ne more kaznovati; nastali so pa drugi škandali med pristaši novostrujarjev, ki kličejo kakor tromba sodnega dne, naj novostrujarji krenejo na drugo pot, ker so zašli daleč preč od Krista.
Preiskava je pokazala, da sta oba imenovana korektno postopala. Štrekelj je med poukom odvzel neki učenki „medalco", ker se je z njo igrala, kar bi moral na njegovem mestu pri enakem položaju storiti tudi katehet.
Poglejmo, kako je s škandali solkanskega nadučitelja. Odbor podružnice sv. Cirila in Metoda je bil sklenil, da podružnica priredi 26. julija 1910 tombolo, koncert in ples. Tombola se je vršila na javnem trgu, koncert, in ples pa na vrtu Mozetičeve gostilnice. Podružnični predsednik je po skepu, da bo tudi ples, opozoril odbornike in reditelje, naj pazijo, da otroci ne pridejo k plesiču, ker je šolski mladini prepovedano hoditi k plesišču. Občinski redar je dobil naročilo, naj pazi, da zvečer ob času plesa šolska mladina ne pride na vrt in naj zapodi vsakega otroka preč, če ga tam dobi. Ker je vrt od ene strani neograjen, so prišli nekateri otroci k plesišču. Beditelji in redar so jih zapodili preč. Prišel je tudi redarjev sin poiskat svojega očeta. Tega in še nekega drugega učenca nadaljevalnega tečaja, ki zaradi bolehnosti več časa ni obiskoval šole, navaja novostrujarski poročevalec kot glavna krivca, da sta na plesišču norela. Naslikal je ples tako, kakor da bi se bila na plesišču zabavala pijana mladina pod pijanim naduči-teljem; resnica pa je, da je zadnji od poludne omenjenega dne do konca plesa, ko je izplačal vojaške godce, izpil samo dve pivi in da je preteklo že čez 10 let odkar je zadnjikrat plesal; istina je, da se je prireditev podružnice družbe C. in M. dne 26. junija 1910 korektno vršila.
„Sprejmi jo, tvoja je, skrbi za njo, neguj jo! Vse življenje bosta skupaj, naj ti prinaša srečo in veselje. Tvoja osoda bo v njenih rokah. Bo lita srečna v veselju in delita si žalost v zajemnosti na vekomaj!"
Tako je govoril moj dobri, ljubeznivi in skrbni gospodar meni svojemu hlapeu; jaz pa sem, sam ne vem kako, segel po nji ter jo odvedel, držeč jo pod pazduho, v svoj mirni stan. —
Zaroko in poroko smo tako nekam hitro izvršili, da se niti zavedal nisem, da sem s svojo miljeno Ma-o v svetem zakonu.
Prve dneve medenega tedna sem užival vso srečo mlade ljubezni.
Z zadovoljstvom sem se oziral po njeni lepoti. Kiatko."asil sem jo s svojo neprestano navzočnostjo, nosil sem jo na rokah, zdaj sem, zdaj tja. Dvoril sem ji kakor golob svoji golobici tam gor na strehi. Ona me je bila vesela in jaz nje. Oj, kolikokrat se je zasmejala, da so se ji nežna usteca odprla tja do ušes. Čuval sem jo skrbno kakor z* nico v očesu. Vedoč, da imam dovolj nevoščljivcev in zahrbtnih opravljivcev, je nisem pustil izpred oči. Skrbno
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „
...... trikrat . . 10 „
za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Poglejmo drugi „škandal". — Duhovščina v Solkanu je bila uvedla proti koncu 1. 1908. v pozni jeseni poleg predpisanega pouka iz veronauka še vsakdanji pouk iz tega predmeta kot pripravo na prvo obhajilo. Ta samooblastno proti postavnim določbam uvedeni pouk se je vršil v cerkvi zjutraj v času od 6. do 8., marsikdaj tudi popolne. Otroci so morali zgodaj vstajati in se muditi v cerkvi. Prihajali so pre-kasno v šolo, so bili že izmučeni, premrazeni in za učenje nerazpoloženi, ali pa celo niso prišli v šolo. Proti temu, da se je postavil tak pouk v najmrzlejši letni čas in da so slabo oblečeni otroci ostajali v mrzli cerkvi po 2 uri časa ter so potem prihajali izmučeni v šolo, ali da so zaradi pouka v cerkvi izostali od šolskega pouka, se je pritožil šolski voditelj na kompe-tentno mesto ter v svoji vlogi navedel, da tako postopanje dela otroke za šolski pouk lene, malomarne in tope. Novostrujarji so to dejstvo zasuknili ter podtaknili šolskemu voditelju trditev, da prejemanje zakramentov dela otroke za šolski pouk lene, tope in malomarne: podtaknili so mu to kot nekaznovan škandal, ki je nanj knezonadškof opiral svojo izjavo. Prišle so posledice, ki knezonadškofu niso ugajale in za katere se ima zahvaliti napačnim informacijam od strani njemu podrejenih poročevalcev. Kaj je s poljubovanjem relikvij sv. Alojzija (recte sv. Blaža)*je že splošno znana zadeva, o kateri ni treba govoriti. Kje so torej škandali ? Dornberžanje bi znali o tem kaj povedati, če se novostrujarji obrnejo na predsednika dorn-berških Orlov!
Najhujši napad na čast solkanskega nadučitelja se je izvršil pretečeno poletje s člankom „Nekaj nezaslišanega". — Bazžaljeni je bil vložil tožbo proti solkanskemu kaplanu Cirilu Zamarju in proti odgovornemu uredniku „Novega Časa". Zaslišane so bile razne priče. Kaplan C. Zamar je izjavil, da je zvedel vsebino žaljenja še-le takrat, ko je čital članek v „Novem Času", odgovorni urednik je pa izjavil, da ne ve, kako je prišel članek v list. Tožitelju se ni zdelo potrebno spraviti zadevo pred po-
sem ji stregel, donašal sem ji, kar je poželela. Kadar me ni bilo doma, pa sem jo skrbno zaklenil, da bi bila varna pred zalezovanjem hudobnega sveta. — Nežna in drobnih košcic je prišla k meni.
Želel sem, da bi ne govorili, da premalo zanjo skrbim, zato sem ji stregel, kar sem mogel: In moja srčkana Ma-a je vidno začela oblikovati svoje drobne ude.
Ogledoval sem jo in se ji Čudil; da je v tako kratkem času postala tako močna. „Da, da, taka mora biti moja gospa Ma-a, taka, košata, da se malo postavi in da ne bodo moji sohlapci brusili jezikov, da ji še jedi ne privoščim." Skrb za udobno življenje mile Ma-e me je odvadilo marsičesa.
Nehal sem hoditi na izprehode, v gostilnice se nisem več pokazal, odpovedal sem se vsakemu priboljšku, celo kajenje sem opuščal, in vse le zato, da bi čim skrbneje postregel svoji srčnoljubljeni Ma-i. Kaj zato, če so mi sohlapci očitali filistrstvo, če so se mi v obraz rogali, da vidno hujšam ter mi pravili, da imam komarjeve noge, vse sem preslišal, vse potrpel, saj sem vedel, da je moj
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160.
Reklamacije so proste poštnine.
rotnike; vložil je novo obtožnico proti odgo vornemu uredniku zaradi zanemarjenja njegove službe.
C. kr. okrajna sodnija je razsodila, da je tožitelj prekasno vložil drugo obtožnico, češ, da je bil 6 tedenski rok že potekel, in da se druga obtožnica ne more smatrati za nadaljevanje prve.
Proti tej razsodbi je vložil tožitelj priziv na c. kr, okrožno sodnijo. Ta je v razpravi 24. dec. 1910. ugodila p r i-zivu ter obsodila odgovornega urednika A. Šinigoja na globo 30 K, oziroma na tri dni zapora in na izplačanje tožbenih t r o-š k o v.
Ce pri „Novem Času" s tem božičnim daiom niso zadovoljni, naj si poiščejo boljših poročevalcev; pišejo naj kaj koristnega in naj pustijo poštene ljudi v miru; poiščejo naj poročevalcev „čiste vesti in čiste pameti"; fanatiki in „blazniki, kompromitujejo stvar, preden jo vzamejo v roke", niso za politiško delovanje. Pomnijo naj, da jih taki ljudje še večkrat pritirajo pred kazenskega sodnika, če se bodo pustili voditi od poročil — politiških otročajev!
Skrajšanje šolskega obiska na Koroškem.
V „Slovenskem Braniku" čitamo, da je v prosvetljenem veku, ko povsod delajo na višjo, vsestransko izobrazbo, prišel s Koroškega herostratski sklep deželnega zbora, naj se ljud-skolski pouk skrči za dve leti.
Najžalostnejše in prava uganka za nepoučenega pa je dejstvo, da so predlog stavili takozvani nemški — naprednjaki!
Kdor pozna politiški položaj v tej deželi neverjetnosti, ta takoj zagleda konjsko kopito.
Znano je, da so delovali slovenski in nemški krščanski socialisti že dav.uo za skrajšanje ljudskošolskega pouka. Ta želja se je neštevilnokrat ponavljala v njihovih nemških
edini poklic živeti za ljubo Ma-o, da je njena blaginja moja sreča, moje življenje, vita vitae meae!
Ma-a pa je napredovala v svoji bujnosti od dne do dne v veliko moje veselje in mojo srečo.
Dogodilo se je nekega lepega dne, da je naju posetil naš ljubi dedek. Tako nepričakovano je prišel in še tako v zgodnji uri. Prav res, užaljau sem bil, ker je tako nenadoma stopil v hišo. In pomislite, prvo vprašanje je bilo, kje je ona.
Uboga sirotica je bila vsa zmešana, še novega predpasnika ni utegnila obleči. Ta dedek, kako jo je pregledoval in tipal, skoraj bi bil ljubosumen. Pregledal ji je celo vse zobke, neštetokrat je morala ziniti. Mislil sem, da se ji v ustih kaj dela, začelo me je že skrbeti. A končno je dedek vendarle zadovoljno pomežikal. Potapljal jo je po bokih in pohvalil me je, da lepo skrbim zanjo, le nekaj mu ni ugajalo, obleka se mu je zdela že malo oguljena, zato mi reče: „Obleke ji nikdar ne zanemari, po njeni vnanjosti sodimo tvojo skrb in natančnost." — Jaz pa, vsvesti si velike
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb Je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
kakor v slovenskih časopisih in na shodih, odkar imamo novi drž. šolski zakonik. Opozarjamo le na knjižico dr. Gregorea „Stara in nova šola". Znano pa je tudi, da je koroški kmet, bodisi nemški ali slovenski, po ogromni večini nasprotnik šoli. In pri njem je agitacija za skrajšanje šolskega pouka vedno učinkovala. Nemški svobodomiselci so se taki agitaciji upirali. Kako je torej prišlo sedaj do preobrata?
Iz povedanega je jasno, da je imel kme-tiško množico za seboj le tisti, ki je obetal skrajšanje šolskega obiska. Posledica je bila, da so napredujaki skoraj v vseh pristnih kme-tiških občinah izgubili mandate, ostali pa se jim majajo. Da si pridobe zopet vpliv in moč, so udarili sami na nazadnjaško struno. Kaj je nemškim „fortschrittlerjem" po mestih in trgih za kmetiško izobrazbo? Prav toliko kakor iz-vestnim činiteljem v krščanskosocialnih strankah. Kmeta potrebujeta oba le za molzno kravo in za glasove pri volitvah. Mestni in trški sloji itak šolajo svoje otroke v ljudskih žolah kvečjemu do 12 leta, potem pa jih pošljejo v srednje in strokovne šole.
Novi nazadnjaški zakon bo najhuje udaril slovensko prebivalstvo, ki je vičinoma kmetiško. Ker so koroške šole itak kričeča nepravilnost, so se do sedaj v njih le najnadarje-nejši otroci naučili v 6. letih razumevati pouk, ki je nemški. Šele zadnji dve leti, ko se je bil otroški duh razvil, so začeli samostojno misliti in svoje misli polagoma izražati v tujem jeziku, dasi okorno. Eazentega je bilo v šolah, kjer so uvedene slovenske ure, mogoče šele v zadnjih dveh letih doseči, da so dobili otroci veselje do slovenske knjige. To vedo potrditi tudi tisti slovenski duhovniki, ki se požrtvovalno trudijo, da nauč" pri krščanskem nauku slovenske otroke slovensko čitati. Prva leta se bavi veronauk itak le bolj z ustnim pripovedovanjem. Prav zadnji dve leti pa se je moglo uvesti čitanje slovenskega evangelija.
Z novim zakonom so se našli v objemu nemški napredujaki z nemškimi in slovenskimi krščanskimi socialci v potiskanju nižjih slojev v temo nevednosti. Eesnično žalostno, da ne more biti bolj!
Zadnja hrvaška šola na Ogrskem.
Pod tem naslovom objavlja „Hrvatski Pokret" članek, ki dokazuje postopno padanje hrvaškega življa na Ogrskem. To dejstvo pa je za Hrvate na Ogrskem v resnici katastrofalno. To pomenja, da Hrvatje na Ogrskem v nekoliko desetletjih — izginejo. Iz tega članka priobčujemo podatke. Na Ogrskem obstoji 25 odstotkov nemadjarskih šol. In to: 3 in pol milijona Bumunov ima 2439 romunskih šol 2 milijona Slovakov ima 467 slovaških šol; 2 milijona Nemcev 451 nemških šol; 400.000 Malorusov 66 maloruskih šol; 20 000 reških Italijanov 11 italijanskih šol in 30.000 ogrskih Hrvatov ima samo eno edino hrvaško šolo — zadnjo!
zanikrnosti, vzdihnem: „Ljubi dedek, pozabil sem, odpustite, preveč jo ljubim, zagledal sem se v njene vrline, in Bog mi je priča, da sem pozabil na njeno obleko. Popraviti hočem, ljubi dedek, prosim vas odpuščanja, ne imejte srda name v svoji blagi duši!" — „Ze prav, ko te drugič obiščem, mora biti ta nedostatek v redu, zakaj od skrbnega negovanja tvoje Ma-e je odvisna tvoja sreča in bodočnost ter sreča mlade generacije! Z Bogom!1'
In šel je . . . Meni pa je padla prva grenka kaplja spoznanja v srce.
V bolečinah sramote in kesanja sem tekel v prvo prodajalnico ter kupil svilnate robe za svojo miljenko. Skrivaj sem ji dal prikrojiti obleko in niti trpel nisem, da bi se sama oblekla — sam sem ji dal krilce nanjo, jo popel in pogledal, če ji lepo stoji. — Bil sem sicer hipno potolažen, sklenil pa sem že tisti dan, da mora imeti moja miljenka vsak mesec novo obleko. To se tudi vrši do današnjega dne.
Bližal se je konec julija. Živel sem s svojo Ma-o še dokaj srečno iu zadovoljno. Dedkov nastop sem deloma že pozabil. Mlada ljubezen je plapolala v najinih srcih. — Lepo rejena je bila moja Ma-a in poleg tega — v blagoslovljenem stanu. Pričakovali smo veselega iznenadenja vsakdan.
In res. Dne 8. julija na dan sv. Kilijana je bilo, ko mi je moja dražestna zaupno povedala, da pričakuje vsak čas trenutka, ko me osreči z očetovstvom.	(Dalje.)
To je porazna statistika. Toliko poraz-nejša, ker ima 100.000 Madjarov na Hrvaškem 70 madjarskih šol.
Te šole so bile odprte pod raznimi ma-djarskimi režimi, a odpirajo jih tudi sedaj pod vlado Tomašid-Khuenovo. In tega bana podpira s svojo „pasivno rezistenco" hrvaška „državno-pravna opozicija" — Franko-furtimaši, ki z njimi simpatujejo tudi naši slovenski klerikalci! Enako z enakim !
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v LJubljani.
registrovana zadruga t omejenim i»mstvom.
Promet do konca grudna K 367 629 97.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 li v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Uradne ure: Vsak četrtek od 7,2.—'/,8. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Srednješolski vestnik.
** Ženske kot gimnazijski profesorji t Srbiji. Srbsko naučno ministrstvo je izdalo naredbo, da se smejo na spodnjih gimnazijah za dečke nameščati tudi učiteljice z z vseučiliškimi študijami To svojo odredbo utemeljuje ministrstvo s tem, da vlada v Srbiji poman(kanje moških učnih oseb.
** Ruska gimnazija v Parizu. V Parizu so otvorili prvi razred ruske gimnazije, ki se polagoma izpopolni v vseh osem razredov. Šolnina je določena na letnih 500 frankov. V Parizu živi 50.000 Rusov.
Učiteljiščni vestnik.
Solidarnosti in stikov je treba!
Celovec, Gorica, Ljubljana, Maribor — ta mesta so kraji, ki jih slovenski narod in slovensko učiteljstvo ne sme izpustiti nikdar izpred oči.
Stokrat in stokrat smo to že poudarjali, pa če bi še tolikokrat, ne bo to stvari v škodo. Saj so to kraji, kjer se izobražuje in vzgojuje slovensko učiteljstvo, saj so to temelji, ki sloni na njih slovensko šolstvo.
In če je morebiti komu vseeno, kakršnokoli prihaja učiteljstvo iz teh vzgojevališč, ne sme biti to vseeno slovenskemu inteligentu. ki se količkaj zaveda, da je od dobrega učiteljstva zavisno dobro šolstvo in od dobrega šolstva takorekoč obstoj naroda
Iu tu se moramo zopet spominjati besedi in kritike, ki jo je neki objektiven kritik ua-pisal o razmerju slovenske inteligence do učiteljstva. Besede se glase: „Ideja samopomoči, ki je tako močno vzklila v učiteljskih organizacijah, nam je pa tudi jasen dokaz, da navzlic vsem trditvam učiteljstvo v boju za svoje interese vendar ni našlo v vodilnih krogih naroda zadostne opore, in da tudi osta'a inteligenca ne sodeluje z njim v toliki meri, kakor to čujemo v navdušenih, premnogokrat od politiških interesov diktiranih govorih".
Bes je, iz tega bndkega spoznanja klije v nas ideja samopomoči, in le v obupu je iskati one gonilne moči, ki jo danes slovensko učiteljstvo nazivlie vztrajnost!
A ne samo slovenske inteligence, tudi slovenskega učiteljstva dolžnost je, da se vedno in vedno obrača tja, odkoder je izšlo in se vedno in vedno opozarja: ni li tam že izvir naše mizerije?
Da, da! Slovensko učiteljstvo je dolžno dajati bodočim generacijam primernih direktiv. Brez primernih migljajev ni lahko dobiti pravih potov.
In ker je naš socialni polnžai danes tako zamotan, da ga je že skoraj težko posameznemu učitelju -amostojno rešita, zatorej je pa še posebe dolžnost že zgodai se sezuaujati z razmerami in položajem !
Naš ideal bi bil. da bi naše učiteliiščno dijaštvo pričelo iskati potov za medsebojno zbližanje, ki bi se potom njega resnejše in intenzivneje skupno pripravliajo za bodoče stanovsko delo.
Temu delu torej posvečamo in v ta namen otvarjamo zopet letos „Učiteljiščni vestiiik", da vsaj temelje pričnemo postavljati za svoje ideale. Marsikomu bodo stauovski migljaji, ki jih smo namenjeni podati, odpirali zavest in oči in, če smemo upati, nam priueso novega življenja.
Skupnosti v postopanju bi bilo potreba pa tudi za študij zategadelj, ker potem bi tudi iskali skupuosti in stika za uresničenje pridobljenih idej. da bi se s posameznikom ne razkropile in porazgubile tudi ideje. Hočemo reči. da bi generacije istovrstuega iaraščaja tudi v bodoče kot učitelji iskale stika iu delale smotreno in skupno
če smo se skupno vzgojevali in vzgojili, je naša dolžnost tudi da skupuo delamo v smislu začrtanih potov!
Učiteljski konvikt.
Letnino za I. 1911. so plačali: tov. Julij S 1 a p š a k in tov. Angela Troštova |iz Vodic; tov. Josip Topolovšek iz Turji pri Hrastniku. Hvala!
Mladinski spisi. Večkrat se čujejo pritožbe, da primanjkuje primernih mladinskih spisov. „Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta" si prizadeva, da zamaši to vrzel in je izdalo tri prav lepe knjige, ki so jih spisali naši najboljši mladinski pisatelji: Gangl, Bape in Slapšak. Le škoda, da učiteljstvo premalo stori za razširjanje in razpečavanje te naše mladinske zaloge. Najmanj toliko izvodov vsake teh knjig bi morala imeti vsaka šola, kolikor ima razredov in oddelkov. Ko bi se držal vsak voditelj tega načela, bi bil prvi zvezek vseh treh pisateljev že lahko razprodan. Mlačnost in malobrižnost nekaterih voditeljev je pa kriva, da imamo še več knjig v zalogi, kakor smo jih pa razpečali. Tudi marsikatera družina bi nabavila te knjige svojim otrokom, če bi učiteljstvo ob ugodnih prilikah n. pr. pri roditeljskih sestankih, priporočalo staršem te naše krasne mladinske spise. S takim podrobnim delom bi koristili narodu in konviktu. Torej, le na delo!
Književnost in umetnost.
„Glasbena Matica" priredi v nedeljo, dne 15. t. m , svoj redni koncert. Na vzpo-reda so tudi skladbe dveh naših tovarišev, in sicer poje pevski zbor „Gl. Matice" J u v a n-čevega „Pastirja" in 4 Adamičeve skladbe: „V gozdu", „Dekletce, podaj mi roko", „V snegu", „Petnajst let". — To je častno za oba skladatelja in za ves stan!
• Zvonček. Izšla je prva številka XII. letnika tega našega ¡zbornega mladinskega lista s to prelepo vsebno:
E. Gangl. Materi. Pesem. — 2. F. Z a g o r c : Usmilite se ptičic! Vinjeta. — 3. Ivo Trošt: Učitelj Breznik. Povest. — 4. E. Gangl: Veselo potovanje. Pesem. — 5. I v. A. Moji zajčki. Opis s podobo. — 6. Fran Košir: Zgodbica o Komarjevem Jurju. Povest. — 7. E. Gangl: Zvezdica. Pesem. — 8. Drag. H u m e k : Majka pri-roda pripoveduje. Bajka s petimi podobami v barvotisku. — 9. G. S.: Novoletno voščilo. Podoba — 10. Janko Legat: Novo leto siromakov. Povest. — 11. M i 1 a n Dolina r : Kresnice in kralj iz devete dežele. Slovenska pravljica. — 12. B. G a s p e r i n : Gmo kravo, molžo našo. Podoba v barvotisku. — 13. Peter Stergulca: Otroci pred 4000 leti. Poučni spis. — 14 Puškin-S t r g u 1 c a: Zlato in jeklo. — 15. Pouk in zabava: E. Z a g o r c : Bebus — Hrvaška. — Najstarejši mož na svetu — Tri največje knjižnice. — Uglasbeni pesmi. — Kotiček gospoda Doropoliskega. — V dvanajsto leto (s podobo v barvotisku).
Zvonček je dobil novo sliko na platnicah in nove inicialke, oboje krasno delo našega slikarja Gasparija. Zvonček ima v tej številki tudi originalne risbe tov. K. H u m k a, tov. B. Gasperina in tov. F. Z a g o r c a. Lepše opremljenega mladinskega lista si ne moremo misliti. Naša mladina bo imela z njim naivečje veselje. Priporočajte in širite Zvonček!
C» čte slovinsfe& ml&dež. Tako je naslov članku, ki ga je spisal prof. dr. Lju-devit Pivko in ki so ga v svoji 353 štev. z dne 24. decembra lanskega leta priobčile „L i d o v e N o v i u y", največji iu naiugled-uejči češki dnevnik na Moravskem. — Pivkov članek je informativnega značaja. Govori o po-četku naše mladinske literature, o njenem napredku in razvoju ter slika njeno današnje stanje, članek je pisan jedrnato in pregledno ter imenuje vse uglednejše naše mladinske pisatelje in njihova dela. Dr. Pivko objavlja tudi dva prevoda, in sicer Palnakovo „Jezo malih" in ČVrnejevega„l,udovi'kovega konja", oba spisa iz _Z>ončka". Prof Pivku moramo biti hvaležni, d» je seznanil češko javnost z našo mladinsko književnostjo. Utegnemo Celo učakati, da se začno tamkaj bolj zanimati zanjo, nego se zanima zanjo pri nas takozvana iuiel'genca Cehi že vedo, kaj pomeni otroku knjiga, zato pa imajo bodočnost	Gl.
* Avstrijski državni zbor je sklican k prvi siji na torek, dne 17. t. m. Na dnevnem redu bodo vladne predloge glede proračunskega provizorija za leto 1911 in agnosci-r«nje dosedaj še neagnosciranih oporekauih državnozborskih mandatov.
Politiški pregled.
* Rekonstrukcija kabnet». Ministrski pr-dsednik baron Bienerth je predložil cesarju listo novega kabineta, ki jo je cesar sprejel. Novo ministrstvo je sestavljeno tako le: minist rski pr.dsednik baron Bienerth: minister za notranje zadeve grof VVickenbnrg; n»u^ni minister grof S t ii r g k h ; justičui minister dr. Huchfiibursfer; finančni minister dr. Bobert Maier; miniaier za javna d^la češki birokrat Marek; poljedelski minister baron Wiedmann; domobranski minist-r Georgi; želeamški minister Poljak Glunbinski iu poljski minister krajan grof Zaleski. Me-to češkrga in nem škega ministra krajana je ostalo nezasedeno. Novo ministrstvo |e skraino birokra^ko. reak cionarno in nemško. Splošno sodijo, da mu je določeno le kratko življenj.
Kranjske vesti.
—r— Iz šolske službe. Namesto vpo-kojenega višjega rudarskega svetnika Josipa Koršiča je imenovan za krajnega šolskega nadzornika obeh c. kr. rudarskih šol v Idriji višji upravitelj Franc B o u š k a.
—r— V osmi činovnl razred je pomaknjen Ivan Kruleč, c. kr. vadniški učitelj v Ljubljani.
Štajerske vesti.
—š— Na Mati smo priredili na Štefanovo v poslopju družbine šole veselico, ki je napolnila prostorno dvorano do zadnjega kotička Opazili smo pri tej prireditvi mnogo domačinov in okoličanov, ki so bili prvikrat na slovenski vesel,ci, pa gotovo niso bili tudi zadnjikrat. Začetkom je govoril nadučitelj Hren v poljudnem govoru o važnosti ljudskega štetja. Ko je omenil, da je bilo pri zadnjem liudskem štetju blizu 1000 Nemcev in le 129 Slovencev, se je oglasil star in ugleden mož, češ, da on ne pozna na Muti niti deset pravih Nemcev.
—š— Štajerski deželni šolski svet je dovolil ustanovitev nemškega otroškega vrtca po Schulvereinu v Vojniku, tako poročajo nemški listi. Ali je ta otroški vrtec, ki ga obiskuje sicer samo desetorica povrh še slovenskih otrok, doslej obstojal brez oblastnega dovoljenja ?
—š— Učni tečaj za učiteljstvo. Meseca marca se vrši na moškem in ženskem učiteljišču v Gradcu po en tritedenski učni tečaj za dotične učitelje, oziroma učiteljice, ki se hočejo izvežbati za poučevanje slaboumnih. Udeležbo je treba naznaniti do 15. januarja okrajnim šolskim svetom.
Goriške vesti.
—g— Goriški laški visokošolel prirejajo po celi Furlaniji shode, na katerih govorijo o laškem vseučiliškem vprašanju; sprejemajo na shodih resolucijo, v katerih zahtevajo laško vseučilišče v Trstu. Laški klerikalni lis „L' Eco" prišteva te shode uspehom laške klerikalne stranke ter piše, kakor da bi prirejali one shode laški klerikalni visokošolci, o katerih pa do zadnjega časa nismo nič slišali na Goriškem.
Tržaške vesti.
—t— Koliko je vredna obljuba aT-strijsfecga naučnega ministra? Našim čita-teljem je znano, da je minister Sttirgkh v svojem govoru na interpelacijo dr. Rybara slovesno izjavil, da bi s 1. januarjem 1911 na državni dekliški šoli v Trstu nameščena stalna podučiteljica za neobvezni slovenski pouk. Danes je trinajsti dan januarja 1911, a o novi slovenski učiteljici ni ne sluha ne duha, dasi je bilo mesto razpisano z nastopnim rokom 1. jan. 1911 iu je dotični strošek v proračunu zagotovljen. Porečejo sicer na tržaškem namest-ništvu, da smo sitni, ker vedno tožimo, a gospoda naj ne pozabijo, da ne dele miloščine, ampak da bi morali vršiti dolžnost. Ali smo morda na Turškem za Abdul Hamida? Kakor kažejo dejanja — smo!
Iz slovanskih pokrajin.
O Češki vsesokoiski zlet bo leta 1912. v Pragi; tega leta bo tudi petdesetletnica ustanovitve prvega češkega sokolskega društva. Ta zlet bo obenem tudi I vseslov. sokol, kongres.' Na vsesokoiski zlet, ki bo po bogatosti programa, po številu udeležuikov prekašal vse dosedanje zlete, se čehi že marljivo pripravljajo. — „Češka obec sokolska" je štela 1909. leta 842 društev s 85.424 člani in članicami. Isto leto so ustanovili 44 novih čeških Sokolov s 7224 člani Od tega pripada na Moravsko, torej ravno na najbolj klerikalno deželo, skoro 50%.
Kazgled po šolskem svetn.
—	300.000 bron Češki Matici Šolski
je zapustil železniški nadzornik Ladislav Kucbynka.
—	Ruska reakcija na visokih šolah.
Leta 1905. so dobile ruske visoke šole avtonomijo. To pa ni všeč nekaterim ruskim reakcionarnim profesorjem. Te dni so imeli ti profesorii v Peterburgu zborovanje, kjer so se posvetovali o situaciji na visokih šolah. Dejali so, da je življeiije na visokih šolah preveč svobodno iu da je treba avtonomijo iz 1. 1905. odpraviti. Prepovedati je treba vse dijaške, tudi znanstvene organizacije. Dijaki morajo sploh biti pod najstrožjim nadzorstvom. Tudi na to bo treba skrbneje paziti, kdo bo imenovan za profesorja ua visoko šolo. Ministrski predsednik Sto'ypin je po zborovanju profe-
fesorje sprejel in jim povedal, da se popolnoma strinja z njimi. Seveda: enako z enakim!
_ Rumuni proti nemški soli. V
občini Miehalcze, ki je popolnoma rumunska, imajo nemško, pravzaprav ponemčevaluo šolo, ki jo seveda obiskujejo sami rumunski otroci. Toda rumunskim kmetom se je zdaj vendarle začelo svitati in izprevideli so, da jim nemška šola otroke samo izprija. In zadnjič je njih jeza prikipela do vrhunca: vdrli so z biči in palicami v šolo in so izpodili iz nje nemške učitelje, otroke pa poslali domov.
—	Novi šolski zakon t rnski dumi. Veliko zanimanje je zbudila v dumi in v zunanjem svetu predloga o novem šolskem zakonu. Tudi debate o njem so bile živahne. Dasi novi šolski zakon ni odgovarjal pravičnosti in je imel namen rusificirati neruske narode ker je določeval ruščino kot ruski jezik v ljudskih šolah, je bil v njem vendar storjen korak naprej, ker je določeval splošno šolsko dolžnost. Mislili so že, da bo zakon sprejet, ko je vlada hipoma izpremenila svoje stališče in je predlogo umaknila, ker baje ne zmore ogromnih stroškov 10 milijonov rubljev, ki bi jih zahtevala uvedba novega splošnega šolskega zakona. Finančni minister nima denarj •. za take stvari, ker ga celo za bolj potrebne državne zahteve baje primanjkuje. Ta korak vlade je v dumi zbudil ogorčenje in več poslancev je najmogočneje protestovalo proti takemu postopanju ministrstva, ki je na ta način samo uničilo kulturno delo, ki bi ga bila duma izvršila z reformo šolskega zakona.
—	Verski pouk t neruskih šolah. Šolska komisija v ruski dumi je sprejela predlog škofa Jevlogija, po katerem se v ka' oliških krajih ruske države v Belirusiji iu Malorusiji uči ruski veronauk. Poslanci so zaman protestov ali proti tej krivični določbi.
—g— Proti učiteljstvu in proti ljudski šoli ruje venomer goriški novostru-jarski list „Novi Čas", ki je glasilo goriškega knezonadškofa dr. Francesca Borgie. V zadnji številki hujska zopet proti učiteljstvu, zraven pa pravi, da je v tolminskem političnem okraju preveč šol; v Ravnah, v Jagrščah in še na drugih mestih bi morali zapreti šole po mnenju .glasila goriškega nadškofa! Toži tudi zaradi prevelikih naklad na šolo. Kdo pa je kriv teh naklad? Samo Goriška v celi Avstriji nima deželnega šolskega zaloga, ampak okrajne šolske zaloge, ki so seveda veliko breme za davkoplačevalca. Kriva, da imajo na Goriškem okrajne šolske zaloge in ne deželnegi šolskega zaloga, je tista imenitna zveza med Pajerjem in Gregorčičem, po kateri se vrši le to, kar hočejo Lahi. „Novi Čas" naj prime Gregorčiča; on je glavni krivec, da Goriška nima deželnega šolskega zaloga ter da so naklade za žolo po okrajih že neznosne.
—	Evropska vseučilišča. Nemčija in Italija sta na pivem mestu glede števila univerz ; vsaka ima po 21 univerz, toda glede števila študentov prekaša seveda Nemčija Italijo. — Francoska ima 16, Angleška 15, Avstrija 11, Rusija in Španija po 9, Švica 7, Nizozemska 5, Belgija 4, Švedska B, Romunija dvoje vseučilišč. Nemčija ima največ študentov, okoli 50.000, Francija ima 33 000, Avstrija 30.000, Au-gleška 25.000, Italija 24.000, Rusija 23.000. Število dijakov v ostalih državah je 5000—10.000 Število vseh evropskih univerz znaša 124. Največja univerza od leta 1908. je berlinska, ki je imela 13.884 dijakov, za tisoč več kakor pariška. Na vseh evropskih univerzah študira okoli 220.000 študentov.
—	NeSuven pritisk na češkega očeta se je zgodil pred kratkim v Žatcu. Tamošnji črevljar Čeh M. stanujo v hiši, ki je lastnina znanega Dreherja, lastnika švehatake pivovarne, ¿¡revij ar jev sinček je vpisan v šolo, ki jo vzdržuje „Ustredni Matice Školska" v Zateu. Na očeta so Nemci pritiskali, da naj dečka vzame iz matične šole med šolskim letom ter ga vpiše v nemško javno šolo. Pravni zastopnik Dreherja, dr. Margolin, mu je celo žugal, da mu odpove
stanovanje. Zaradi tega pritiska prisiljen je omenjeni oče napisal okrajnemu šolskemu svetu v Žatcu prošnjo, ki v njej izrečno trdi, da mu je dr. Margolin naznanil odpoved stanovanja v slučaju, ako ne vpiše dečka v nemško šolo. V prošnji omenja, da je s tem njegov obstanek v nevarnosti, ker ne izgubi le stanovanja, temveč tudi svoje odjemalce in tako pride s svojo družino v veliko bedo. Okrajni šolski svet je prošnjo črevljarjevo poslal vodstvu matične šole, da izrazi o tej zadevi svoje mnenje, in tako je prišla zadeva na dan. Zanimivo je, da se upa takšen pritisk provzročiti bogati Dreher, katerega pivo pijejo tudi v čeških in sploh slovanskih gostilnicah.
Splošni vestnik.
Na šestih krajih bo zidala družba sv.
0.	in M. v bližnji prihodnosti šolska poslopja. Iri Sv. Jakobu v Trstu zgradi tri-nadstropno šolsko poslopje; stroški bodo znašali krog 400.000 K. V V o d i č j i vasi na Koroškem postavi v kratkem novo trirazrednico; zgradba bo stala okrog 48 000 K. — Gorica dobi družbeno dvorazrednico in otroški vrtec; stroškov za novo poslopje bode krog 46.000 K. V Studencih poleg Maribora namerja družba zgraditi letos enako šolo z vrtcem kakor v Gorici in šteti ji bo treba nad 30.000 K. Poskrbeti mora naposled otroškima vrtcema v Skednju in pri Sv. Mariji Magdaleni zgornji poleg Trsta novi poslopji; stroški na teh dveh krajih so proračunjeni na 23.000 K. Seštejmo navedene vsote, ki pa naposled gotovo ne bodo zadoščale, in našli bomo, da bo morala družba sv. O. in M. pripraviti pol milijona in kakih 50 000 kron, da izvede gorenje namere. Glede na tolike potrebne stroške se mora podesetoriti v novem letu naša požrtvovalnost. Navedene številke glasno kličejo: Slovenci, podpirajte družbo C. in M !
Poduiaršal Gjuro Čanič umrl. Na Dunaju je umrl podmaršal Gjuro O a n i c. Hrvt Jelačičevega kova. — Gjuro čanid je oni hrvaški rodoljub, ki je „Družbi sv. O. in M. za Istro" podaril nedavno 25.000 kron, a je želel, n j bo njegovo ime za njegovega življenja tajno. Koliko je še takih vojakov?
Pnpir so podražili. Avstrijske tvor-nice papirja so zvišale cene celuloznega papirja za 2 K pri 100 kg. Ali bodo birokrati hudi!
Zdravilišče za novinarje zgradi mednarodna časnikarska zveza v Portorose v Istri.
Slovenska Šolska Matica Novi „Spominski listi" se prodajajo po 20 h in ne po 12 h, kakor je bilo pomotoma natisnjeno v
1.	letošnji številki našega lista. — Publikacije za leto 1910. se pravkar do-tiskujejo in vežejo ter se bodo kmalu razposlale. Kdor želi postati Sd za I. 1910, še vedno lahko postane, če pošlje 4 K, le ime njegovo ne bo natisnjeno, ker se Letopis že tiska.
Novoletna darila.
Mnogo otrok je dal Bog meni in moji ženi — pravi zakonski ženi. Prijatelj me je večkrat svaril: „Tomažek nikari tako! To bo drag šport! Naši delodajalci nas preslabo plačujejo". — Toda ostal sem Tomaž. Sedaj pa, ko čutim srčne rane težav in skrbi, spoznavam svojo napako. Otroci rastejo, hočejo vedno več obleke, obuvala. Hodijo v šolo, treba knjig, zvezkov, papirja, priprav za ročna dela itd.
Moja žena — prava zakonska žena — pa mi dela tedenske pridige tako-le:
„Vidiš, Tomažek, kam smo prišli ?
Kaj pa si mislili? Ali je to življenje? Klobuka nimam, črevlji so slabi, obleka je stara. Vse gre le za otroke.
Namesto, da bi si kaj privoščila — vsaj za potrebo — pa nimam nič. Kuhinjske posode so premajhne! Kuhati moram vedno več! Proti koncu meseca, ko se omara izprazni, pa otroci res toliko pojedo, da je groza. Učitelji pa ste tudi za nič! Zakaj se ne zedinite in ne napravite štrajka? — Ko bi bila prej vedela, kako se mi bo godilo, ne bi bila vzela učitelja."
Tukaj me pa zadene v Ahilovo peto, pa ji rečem: „Veš, ljuba polovica, kar ai^n naredi tej pridigi!
Saj spoznavam, da sem bil neumen — pa ti tudi. Toda kar je, to je. če bi bili otroci ovce, bi jih prodal vsaj polovico. Treba trpeti, bo že Bog dal bolje".
„Seveda bo Bog dal, da ne bomo nič imeli", mi odvrne žena. „Stotisoč za bike in krave, za učiteljstvo pa nič.
Naj vzame vrag naše zatiralce!
Čestiti Lampe naj pride k nam en teden na hrano, pa bomo videli, kako bo — tanko dihal."
Tako mi1 večkrat žena govori in prav pravi! Ob sedanji draginji je za učitelja z obilo družino neznosno ! Hujših muk ni, kakor ko vidi družinski oče upadlo lice svoje žene, blede in uborno opravljene otroke, pa — kakor poje mladi pesnik :
Prazne kašSe, prazni žepi, zunaj zima, mraz ?
Tako pridigo in tako premišljevanje sem imel pred novim letom.
Kar naenkrat pa zaslišim po veži nenavadno hojo. Potrka in vstopi — kdo?
Naš prijatelj, čestiti Lampe! Pa pravi:
„Ne bojte se, ne čudite se! Vaš prijatelj sem ! Imate otroke, pa malo denarja. Delal bom za izboljšanje vaših plač. Za sedaj pa sem Vam prinesel nekaj diet od svojega poslaništva čemu bom nabiral denar? Saj pravi Kristus: Kdor ima dve suknji, naj da eno tistemu, ki nima nobene. — Veselo novo leto!" pa je izginil.
Moji ženi so začele po licih teči solze veselja. Jaz pa ;sem zijal kakor tele — Bog mi grehe odpusti ! Nisem vedel, ali bndim ali sanjam. Zato pa nisem čul, da je zopet nekdo potrkal na vrata. Pa vstopi — kdo ? Poslanec Jaklič, pravi krščansko-misleči Jaklič, pa reče: „Veselje Vam in vsej družini! Do sedaj sem bil krščansko-misleč, od sedaj pa bom tudi krščausko-živeč. Draginja vidno raste, družino imate, a plača je majhna. To se mora pre-drugačiti ! Za sedaj vam dam nekaj svojih diet. Kmalu pa bomo izboljšali plače. Krivico moramo popraviti ! četudi imam široke hlače, dušo pa vendar le imam. Le nikari tako čudno ne glejte! Z Bogom!"
*
* *
Bil sem popolnoma omamljen in brez zavesti. Usta so se mi o ¡pria kar na iztežaj. Z^na pa me predrami in vzklikne: „čudeži se gode; glej. koliko denarja! Še te imam rada, če prav si — učitelj".
Izpreobrnjeni Tomažek.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
Št. 2719/ad.	Kranjsko.	1—1
Na dvorazredni ljudski šoli v Starem trgu pri Poljanah se nadučiteljsko mesto razpisuje v stalno n»-
Apel na stanovsko zavedne tovariše.
Stanovsko zavedne tovarišu prosimo, naj nihče ne korapetuje na razpisano mesto v Krškem!
Ne zabite „Učiteljskega konvikta" !
Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom semkaj vlagati do 30. januarja 1911.
C. kr. okrajni šolski svet v Črnomlju, dne 30. decembra 1910.
St. 2658.
Na trirazredni ljudski šoli v Dragatušu se užno mesto razpisuje v stalno namešeenje.
Pravilno opremljene prošnje naj se predpisanim službenim potom semkaj vlagajo do 30. januarja 1911.
C. kr. okrajni šolski svet v Črnomlju, dne 18. decembra 1910.
Listnica uredništva.
M. K.: Porabimo. — J. L : Nekrolog priobčimo prihodnjič.
Zagrebški
oooooooooooooooooooooo kot tovarniško zna
priporoči/jemo ■rr/nînnlier pridatek v y J rvntnnn^i zakav0>
kot priznano
tli,3M ritUM»!
■K * * * CD* %
Knjigoveznica
Anton Janežič
JLjj-u.lolja.r^a, m
HTlorij anska -ulica, 1A.
se priporoča slav. šolskim vodstvom In gg. učiteljem m jpj| za izvrševanje vseli v knji-goveško stroko spadajočili
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii dol* ..........................
III	24—5
Pri večjih naročilih 10°/0 popusta.
Zahvala.
Dolžnost nam je, da se tem potom zahvaljujemo vsem onim, ki so nam pismeno ali ustno izrazili svoje sožalje ob smrti našega očeta, oziroma tasta in starega očeta gospoda
Josipa Čerina
nadučitelja v p. in imejitelja zaslužne kolajne.
Posebno se zahvaljujemo domači duhovščini za častno spremstvo in za tolažbo, ki jo je dajala rajnkemu med boleznijo, č. gg. Hybačku, profesorju in Karlu Grosu, prefektu zavodov sv. Stanislava, ki sta prihitela k pogrebu, slavnima šolskima vodstvoma v Toplicah in Zagorju kakor tudi učiteljskima zboroma in šolski mladini za korporativno udeležbo pri pogrebu, slavnemu pevskemu zboru za krasne žalostinke, vsem darovalcem vencev, vsem tovarišem učiteljem in tovarišicam učiteljicam, in vsem drugim, ki so s svojo udeležbo pri pogrebu počastili spomin dragega nam rajnkega.
Ljubljana-Zagorje 13. januarja 1911.
Žalujoči ostali.
Učiteljska tiskarna priporoča sledeče knjige:
Učne načrte za Kranjsko za> eno- in	K
dvorazredniee po........—-50
od tri- do osemrazredniee po . . .	—'60
Načela za obči načrt ponavljalne šole	—'25
Cesarska pesem, čveteroglasna ...	—'14
Brunet, Telovadba, najnovejša izdaja	4 —
Adamič, Slava cesarju Francu Jožefu I.	4-—
Besedilo k Adamičevi spevoigri . . .	—•10
Štupar, O prvinah in spojinah ...	1"50 Dr. E. Bretl, Kako si ohranimo zdrave
in trdne zobe.........—'20
Izvršilni predpis k dok. šol. in uč. redu	120
Učit. pokojninski zakon za Kranjsko	—20
Mladinski spisi:
A. Eapž: Mladini I..................T—
J. Slapšak: Spisi Mišjakovega Julčka I.	1 —
E. Gangl: Zbrani spisi za mladino I. .	1"—
A. Bape: Dane . .................1"—
Telefon št. 118.
Poštna hranilnica št. 76.307.
Učiteljska tiskarna
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 8.
priporoča si. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu
uradne tiskovine iz svoje zaloge
Ceniki se pošiljajo zastonj in franko. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna v zalogi.
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in lito-grafsko stroko spadajoča dela ter jih izvrši točno, okusno in po solidnih cenah. Tiskanje muzikalij in časopisov.
Učiteljska tiskarna priporoča si. šol. vodstvom in gg. učiteljem razun vseh najnovejših tiskovin Za ljudske in meščanske šole posebno:
Razne napise na lepenki. yse vrste poštne tiskovine za šolsko uporaoo. Vse uradne in vse knjigovodstvene tiskovine za obrtno-nadaljevalne šole, prirejene po strok. učit. g. H. Podkrajšku. Vse tiskovine za otroške vrtce. Razne mape za uradne spise, za šol. matico iz posameznih listov, za zbirko normalij itd. Spominske liste za dečke in deklice, izdane od Slovenske šolske matice. Podkladke, ovojni papir, pivnik, pisemski papir za šolsko uporabo.
3F==IE
Našim rodbinam
priporočamo
2-35
Kolinsko cikorijo %
3BE
Josipina Herrisch
Ljubljana, Jurčičev trg 3
priporoča svojo bogato zalogo čevljev, gamaš in galoš po najnižji ceni. 26—21 — Zunanja naročila se točno izvršujejo. —
Lak za šolske table
črn in medel
: Olje proti prahu :
priznano najboljše prodaja
Mili ll
v Lubljani.
Prva kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov In steklarskega kleja.
Zahtevajte cenike! 52—46
Anton Krušič,
krojaški mojster in trgovec
"T7" O-orlcI 26-18
Tržaška ulica štev. 1©
= v lastni hiši. =
Moja delavnica se nahaja v
bližini slov. kmetiške šole. •
Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti iz avstrijskih in angležkih to varen
za vsak stan.
Posebno se priporočam cenjenim gg. učiteljem v mestu in na deželi.
1111 iiiirr
Nizko cene elegantna oblika velika trpežnost
so lastnosti, ki jih ima
! obuvalo !
češke tvrdke
V. Havel v Blatni
(južno Češko). 52—37
Cenik, v katerem je navedeno podrobno navodilo za jemanje mere, pošljem takoj franko.
Defmitivnim učiteljem dovoljujem na . •. željo male mesečne obroke. . •.
Nepriležuo blago rad zamenim!
Poprave črevljev se izvršujejo kar naj-skrbneje.

Fr. Burger
Spodnja Šiška pri Ljubljani parotovarna lesnih izdelkov in vseh v mizarsko stroko spad^joeih del.
Specialnost :
26—20
Šolske klopi
najnovejših modelov in vse druge šolske oprave.
Izvršitev solidna, vestna in natančna. Cene nizke.
Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska
tovarna Cottage-Organs in orgelj-harmonijev.
52—38
Najboljše
opgelj- harmonije
obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje
RUDOLF PAJKR

& Komp., Kraljevi gradeč št. 133
(Češko).
Zaloge: Dunaj, Praga, Budimpešta.
Harmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve, semenišča in kot orgije za vajo.
Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok rabat. Delna odplačila od 8 K dalje.
Cenovniki gratis in franko.
Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovarišu.
Važno za ljutomerski šolski okraj.
Zvezna trgovina v Celju naznanja vsem p. n. šolskim vodstvom, in p. n. učiteljstvu, da je oddala zalogo šolskih zvezkov, za cel ljutomerski okraj g. A1 o j z i j u Vršiču, trgovcu v Ljutomeru, ter se blagovolite v slučaju potrebe obrniti na njega, kjer bodo dobiti zvezki po isti ceni kakor v Celju. Prihranite si pri tem ogromno poštnino.
Z odličnim spoštovanjem 10—25 Zvezna trgovina v Celju.
Ljublj an a, Dunajska cesta 13
priporoča svojo bogato zalogo 52-52 stekla, porcelana, svetilk, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, kakor tudi aparate
za fizikalične poizkušnje. Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela.
Wa Bil nji
v primernih steklenicah se razdeljuje med šolska vodstva. Zbirkam se doda še 10 knjižic kot nekako navodilo za umetno gnojenje. Zbirke se dobe brezplačno, prosi se le, da se pošlje za poštnino 60 vin. v znamkah.
Prijavi naj se pošljejo na g. Fr. Mnlec-a v Ljubljani, Tnrjaški trg štev. 3.
Pišite po vzorce!
V. J. Havliček a bratr
v Podčbradech na Češkem
izvozna trgovina modnega blaga in roko-delnih izdelkov
priporoča v preizkušenih in vrlo znanih kakovostih
plesno blago, opreme za neveste .-.
damasti, kanafas, Havličkovo tkanino» žepne robce, brisače, namizne in kavno garniture, platno.
Modno blago. Sukno. CefirL
1 kos Havličkove tkanine „Kvetuše" 23 m za 16 K. 1 kos Havličkov tkanine 15 m za K 10 50. Zah voje s 40 m letni-in zimskih okusno odbranih ostankov za é8 K franko po povzetju.
Od teh ne pošiljamo vzorcev. Vzorci franko!
Vzemite najbolje! Samo pri nas pristno.
O. lir. priv. občna zavarovalnica
Assicurazioni Generali v Trstu
ustanovljena leta 1831. = Jamstveni zakladi znašajo nad 366 milijonov kron. —
Poslovni Izkaz zavarovalnega oddelka na življenje
12-7
Vložilo se je ponudb . . za zavarovano vsoto . . . Izgotovljenih polic je bilo za zavarovano vsoto . . . naznanjene škode znašajo
meseca decembra 1S'10.
2195 K 18,381.105 93
2014 K 16,446.256-63 K 1,050.565-68
od januarja 1910.
22.126 K 179,803.298-62
19.215 K 155 608.264 36 K 10,507.942 40
OS
.S *>
o
bJO u
OS C
t:
--»v
Q Om
OS C
*o o
Modna in športna trgovina
Svilnato blago, baržuni, pliši in ten-čice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus, damski ovratniki in kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, porte, žnore, resice, krepinee, krepi in flori za žalovanje.
Šerpe iz svile in čipk.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d.	52—47
P. MAGDIČ, LJUBLJANA
Perilne, volnene in svilnate
bluze
spodnja krila iz batista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji, galoše, nogavice, solčniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo.
Posebni oddelek v I. nadstropju za damske klobuke, slamnike, oblike in vse nakitne predmete za klobuke, pajčolani, kitniearija in delavnica za moderniziranje klobukov, žalni klobuki vedno na skladišču i. t. d.
Nasproti glavne pošte.
Oddelek za gospode: Klobuki, cilindri, slamniki, čepice.
Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje, tenis in lovce. — Sokolske potrebščine.
Z
P
C/5
-o O
Q2-
5T <
ro O
C/5< «-K
rt>
Ll J *
«
šolsko mladino
že prispele moderne obleke, površniki, športne suknje in pe- Allgle^kO SltlatliSC© Oblek lerine za dečke, kakor tndi za deklice, najnovejša konfekcija. O. BERNATOVIČ 52-41 Pošilja se tudi na izbiro na deželo. Cene jako nizke. - Lj^ija^a, n^Cestni txgr štev. 5. -