Poitni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2
Izhaja v Celovcu — Erschelnungsorf Klagenfurt
Posamezni Izvod 1,30 ill., mesečna naročnina 5 iilingov
Josip Broz Tito
spet predsednik SFR Jugoslavije
Na podlagi nedavnih volitev in v smislu novih republiških ustav ter nove zvezne ustave so se po vsej Jugoslaviji konstituirala posamezna predstavniška telesa od občinskih in okrajnih mimo republiških skupščin do zvezne skupščine. Izvoljeni so bili najvišji predstavniki in imenovani posamezni funkcionarji. Za predsednika nove zvezne skupščine je bil na prvi seji izvoljen Edvard Kardelj, za predsednika zveznega izvršnega sveta Petar Stambolič, za predsednika republike pa ponovno maršal Josip Broz Tito, medtem ko je bil na Podlagi nove ustave izvoljen za podpredsednika republike Aleksandar Rankovič.
Po izvolitvi je imel predsednik SFR Jugoslavije maršal Tito daljši govor, v katerem je najprej obširno govoril o vprašanju notranje Politike in med drugim poudaril, da je Jugoslaviji v povojnih letih uspelo odpraviti strašne posledice vojne. »V nekdaj zaostali državi, katere nacionalna bogastva so izkoriščali tuji kapitalisti, medtem ko je živelo ljudstvo v bedi, smo ustvarili močno industrijo in ustvarjamo čedalje modernejše kmetijstvo. Ustvarili smo močno socialistično državo, ki trdno stoji na temeljih samoupravljanja delovnih ljudi, na temeljih enotnosti ljudstva, cementiranih s pravilno rešitvijo nacionalnega vprašanja, ki je Zagotovila, da sleherni narod sam upravlja v okviru svoje republike. Trdne enotne osnove, na katerih je zgrajena naša socialistična skupnost, so danes zagotovilo svobode, varnosti m mirnega razvoja socializma — edine zanesljive poti vseh naših narodov v skupno veliko 'n srečnejšo prihodnost.«
V prvem delu svojega govora je predsednik Tito tudi naglasil, da je v družbenem življenju Jugoslavije z novo ustavo in s prihodom mnogih novih predscavnikov ljudstva v skupščino nastalo novo obdobje pri nadaljnjem delu in razvoju dežele, zato se morajo vse zavedati velikih obveznosti, ki so jih prevzeli pred ljudstvom ter jih izpolnjevati v imenu ljudstva in za ljudstvo. Zaupanje, ki jim je bilo izrečeno, pa bo opravičeno samo tako, če bodo delali strogo v duhu ustave, v interesu ljudstva, če bodo varovali interese in pravice, ki jih ljudstvu in posamezniku zagotavlja nova “stava.
. Ko je prešel na vprašanja mednarodne politike, je predsednik Tito najprej opozoril na Ugled, ki ga Jugoslavija uživa v svetu. »V Združenih narodih in drugih mednarodnih fo-tumih ter sploh na svetu je Jugoslavija znana k°t dežela, ki se iskreno in dosledno zavzema ža zboljšanje mednarodnih odnosov, za mir-n«v ureditev spornih problemov, za utrditev "ačela enakopravnosti in nevmešavanja v nošnje zadeve drugih in za napredni razvoj, kazen tega, da se nam je v minulih letih, zla-st> pa zadnje čase, z vztrajnim zavzemanjem Posrečilo znatno izboljšati in navezati prija-ltjjske stike z večino sosednih držav, imamo *uaj skoraj z vsemi neodvisnimi deželami na kontinentih močno razvite gospodarske, kulturne in politične odnose, sloneče na naglih enakopravnosti, nevmešavanja in oboje-stranske koristi.«
Nato je predsednik Tito poudaril trdno Ptepričanje, da daje politika miroljubne ko-
Vladna koalicija je preživela krizo
Ko pišemo te vrstice, pofeka v parlamentu na Dunaju z veliko napetostjo pričakovana seja, na kateri bodo — značilno, da šele kot zadnjo točko dnevnega reda — poleg številnih tekočih vprašanj ponovno spregovorili o tistem problemu, ki je dal povod za trenutno krizo v vladni koaliciji med 'OVP in SPO: namreč o Ottu Habsburgu. Vendar pa so že posvetovanja vodstev vseh treh v parlamentu zastopanih strank zadnjo sredo pokazala, da na seji parlamenta ne bo prišlo do »eksplozije" ali kakšne druge »senzacije". OVP se je sprijaznila z dejstvom, da jo bosta SPO in FPO spet preglasovali, ne vidi pa v tem vzroka za „konsekvence", ki jih je pred nedavnim še zelo odločno napovedovala. Tako je vladna koalicija še enkrat preživela krizo, čeprav v sodelovanju med obema vladnima strankama ni več mogoče govoriti o tistem duhu, ki je — vsaj na zunaj — prevladoval v vseh povojnih letih.
Uresničilo se je torej tisto, kar smo zapisali že v zadnji številki našega lista, namreč da „se juha ne je tako vroča, kot se kuha”. Toliko bolj zanimiv pa je razvoj, ki je v zadnjih dneh zajel 'OVP. Ravno v trenutku, ko je predsednik stranke kancler Gor-bach v Rimu zastopal Avstrijo pri slovesnem kronanju novega papeža Pavla VI., je bil na zasedanju deželnega vodstva ti rolske OVP v Innsbrucku izstreljen proti njemu precej oster strel: na letošnjem kongresu OVP, ki bo jeseni v Celovcu, bo treba izvesti temeljite spremembe v vodstvu stranke.
Kennedy in Hruščov v Berlinu:
Dva obiska prestižnega pomena
V mednarodni politiki oziroma v odnosih med Vzhodom in Zahodom nemško vprašanje trenutno sicer ni na dnevnem redu, vendar smo bili v zadnijh dneh priče dvema dogodkoma, ki sta spet jasno pokazala, da zavzema nemško vprašanje zelo važno mesto v prizadevanjih za likvidacijo nezdravih sadov, ki jih je v Evropi zapustila druga svetovna vojna. Komaj je ameriški predsednik Kennedy po svojem demonstrativnem obisku v Zahodni Nemčiji zapustil zahodni Berlin, je v vzhodni Berlin prispel predsednik sovjetske vlade Hruščov, ki se je
eksistence in aktivnega mednarodnega sodelovanja možnost za ureditev raznih problemov v mednarodnih odnosih, kajti »koeksistence med deželami z različnimi družbenimi sistemi ne smatramo za abstraktno načelo ali za vegetiranje v hladni vojni, temveč za realno pripravljenost pri iskanju konstruktivnih rešitev v svetovnih sporih.« Posebej je govoril o vprašanju razorožitve in naglasil nujnost, da se napravi konec brezperspektivni in skrajno nevarni oboroževalni tekmi. Za vzpostavitev ozračja zaupanja in zboljšanja mednarodnih odnosov pa je možno in potrebno storiti še več drugih ukrepov, ki bi pripomogli k zmanjšanju napetosti in odstranitvi vojne, je dejal predsednik Tito in v tej zvezi navedel zlasti vzpostavitev brezatomskih con in prepoved prenašanja atomskega orožja na nova področja.
Končno je govoril še o mednarodnih gospodarskih problemih, o odstranjevanju žarišč vojne nevarnosti ter o prizadevanjih za uveljavljanje miroljubne politike, ki pomeni »velik napredek v življenju svetovne skupnosti«.
skupaj z drugimi vzhodnoevropskimi državniki udeležil proslav ob 70-lefniči rojstva vzhodnonemškega predsednika Ulbrichta.
Oba obiska sta „uradno" imela precej nepomemben značaj, v resnici pa jima je pripisati velik prestižni pomen, posebno še v trenutnem položaju, ko se Amerika in Sovjetska zveza pripravljata na srečanje v Moskvi, kjer bosta v družbi z Veliko Britanijo spet enkrat skušali najti pot zbližanja v vprašanju jedrskih poskusov. Takega sestanka se seveda ne ena ne druga stran ne more udeležiti nepripravljena, to se pravi brez moralne hrbtenice, ki jo dajejo obema velesilama njuni zavezniki. V koliko je to eni ali drugi uspelo, bo razumljivo pokazala šele bodočnost, čeprav je že zdaj jasno, da Kennedy v Evropi ni našel tistega odziva, ki ga je morda pričakoval — njegovi stalni pozivi na enotnost Zahoda so dovolj značilni — medtem ko je Hruščovu uspelo doseči mnogo bolj enotno stališče do posameznih mednarodnih problemov.
Nekako „ob robu" teh dogodkov se je včeraj začel v Zahodni Nemčiji uradni obisk francoskega predsednika de Gaulla, katerega politika ga ni napravila le za veliko »neznanko" v zahodni aliansi, marveč je privedla v nevarno dilemo tudi bonnsko vlado. Njenega nihanja med Ameriko in Francijo tudi še tako blesteč sprejem Kennedyja ni mogel v celoti prikriti in je le dokaz več, da glasen prijatelj ni vedno tudi zanesljiv zaveznik.
Mivcljubno scžiije
Na nedavnem plenumu CK KP Sovjetske zveze je prvi sekretar Nikita Hruščov izjavil, da sovjetska partija sprejema leninistično načelo miroljubnega sožitja za generalno linijo sovjetske zunanje politike in da to linijo odločno izvaja. Hkrati pa je dejal, da sovjetska partija zavrača zahtevo po koeksistenci na ideološkem področju.
V svojem govoru je Hruščov poudaril, da so prizadevanja Sovjetske zveze za mir že dala pozitivne rezultate in da so tudi ameriški državniki že zelo dobro začeli izgovarjati besede »miroljubna koeksistenca«. Po ocenah Hruščova je ameriški predsednik Kennedy sedaj »napravil pravilne zaključke«, ko je govoril, da mora Amerika ponovno proučiti svoja stališča in odnose do Sovjetske zveze in do socialističnih sil. Zora novih sovjetsko-ame-riških odnosov sicer še ni nastopila — je izjavil Hruščov — pač pa je zelo pomembno tisto, kar prihaja od ameriškega predsednika.
Po mnenju Hruščova to odkriva, da imperialisti izgubljajo zaupanje v svoje sile in v upe, da bi nova vojna utegnila spremeniti tok dogajanja ter zaustaviti izgradnjo komunizma v Sovjetski zvezi in izgradnjo socializma v drugih državah. Imperialisti začenjajo razumeti, da bi utrpeli še večji poraz, kot ga je utrpel Hitler, če bi izzvali novo vojno.
Govoreč o gospodarskih vprašanjih, je Hruščov poudaril velike uspehe v Sovjetski zvezi in dejal, da ni več daleč dan, ko bo Sovjetska zveza ne samo dohitela, marveč tudi prehitela Ameriko v proizvodnji vseh industrijskih proizvodov. V tej zvezi je omenil, da so tudi v ameriških poslovnih krogih že ljudje, ki vidijo neuspešnost ekonomske blokade Sovjetske zveze in socialističnih držav in zato vse bolj vztrajno zahtevajo, da se ponovno prouči ameriška politika.
»Manjšinska" vlada
v Italiji je prehodna
Prihodnji teden se bo nova italijanska vlada, ki jo je iz samih članov krščansko-demokratske stranke sestavil Leone, predstavila parlamentu. Čeprav gre za »manjšinsko vlado", je že zdaj gotovo, da bo pri izglasovanju zaupnice dobila potrebno večino, ker so se republikanci, socialdemokrati in socialisti odločili, da se pri glasovanju vzdržijo glasu. Ta odločitev je seveda povezana z določenimi pogoji in se je Leone že v naprej obvezal, da bo takoj po izglasovanju državnega proračuna spet odstopil in tako omogočil sestavo nove vlade »levega centra". Kajti po izidu zadnjih volitev, na katerih so napredne sile zabeležile lepo zmago, ima na daljšo perspektivo izglede samo vlada, ki bo uživala tudi podporo levice.
Proti politiki rasne diskriminacije
L SLOVESNO KRONANJE
Lj	novega papeža Pavla VI. “
V okviru velike slavnosti, ki so se je udeležili tudi uradni predstavniki držav iz v*eh delov sveta, je bil papež Pavel VI. zadnjo nedeljo kronan za novega pogla-Var)a katoliške cerkve. Prvič v zgodovini je bila slavnost na prostem in si jo je lahko °9ledalo velikansko število ljudi, domačinov in tujcev, ki so bili tega dne v Rimu. klofni obred pa je prenašala tudi Evro vizija, tako da so poteku slavnosti lahko *,Gdili tudi milijoni ljudi doma pred televizijskimi sprejemniki.
Novi papež Pavel VI. je imel po slovesni maši govor v latinščini, italijanščini in /oncoščlnl, v katerem se je poleg verskih vprašanj dotaknil tudi začetega dela svo-[e9a prednika Janeza XXIII., vatikanskega ekumenskega koncila In odnosov z drugimi j^ianskiml cerkvami. Ko je govoril o odnosu cerkve do sodobnih problemov, je avel V|. dejal, da človeštvo danes ne želi samo tehničnega in znanstvenega napred-a' ampak tudi napredek v odnosih med ljudmi. »Človeštvo hoče mir in to ne samo ki temelji na negotovem premirju med državami, temveč mir, ki bo privedel do ^delovanja med vsemi ljudmi in narodi v vzdušju medsebojnega zaupanja.” Ob °icu pa je Pavel VI. naslovil svoje pozdrave na narode sveta tudi v angleškem, "emškem, portugalskem, španskem, poljskem in ruskem Jeziku.
lite misli je papež Pavel VI. ponovil tudi na sprejemu, ki ga je priredil za uradna l^dsiavništva. V francoščini je poudaril pomen njihove navzočnosti ter izrazil svoje žalovanje, da ne more vsem predstavnikom spregovoriti v njihovem jeziku, nato ''Poudaril: Papež pozna le en jezik in to je jezik prijateljstva in zaupanja.
v*-.*	9. V-4 **■
S pretežno večino glasov je izvršni odbor Mednarodne organizacije za delo (ILO) izglasoval resolucijo, s katero se je izrekel za izključitev Južne Afrike iz te organizacije. Do tega sklepa je prišlo po množičnih protestih proti politiki rasne diskriminacije v Južnoafriški uniji. Poleg tega pa so delegati vseh afriških in azijskih držav ter delegati socialističnih dežel demonstrativno zapustili konferenčno dvorano, kadarkoli je predstavnik Južnoafriške unije dobil besedo.
Ker po sedanjem pravilniku ILO nobena od 108 držav članic ne more biti izključena iz te organizacije, je izvršni odbor sklenil, da bo na prihodnjem zasedanju predložil spremembo pravilnika in tako omogočil dokončno izključitev Južnoafriške unije iz ILO. Resolucija pa hkrati tudi zahteva, naj sprejme generalni sekretar OZN U Tant predstavnike ILO, iz česar sklepajo, da je ta zahteva v zvezi s težnjami večine delegatov, da se Južna Afrika izključi tudi iz OZN.
Obsodba, katere je deležna rasna politika v Južni Afriki, povzroča neprijetne občutke v Ameriki, kjer so črnci prav tako še ljudje druge vrste. Brat predsednika Kennedyja in ameriški pravosodni minister Robert Kennedy je v tej zvezi izjavil, da je politika rasnega razlikovanja, kot jo izvajajo ameriška privat-
na podjetja, avtobusne družbe in lastniki javnih lokalov, »ena izmed najgrših oblik rasne segregacije«. Od kongresa je zahteval, naj tako politiko prepove, ker je sramota in žalitev za milijone Američanov. Ko je opisoval nemoralno logiko rasnih »zanesenjakov«, je med drugim dejal, da po tej logiki smejo v javne lokale in avtobuse vsi ljudje bele kože, ne glede na to, ali so kriminalci, prodajalci mamil ali prostitutke, nimajo pa enakih pravic nekateri visoki ameriški sodniki, veleposlaniki in številni pripadniki ameriških oboroženih sil — samo zato, ker je njihova koža črna.
Odbor za zaščito in amnestijo političnih jetnikov na Portugalskem pa je pozval demokratično javnost, naj si prizadeva izposlovati osvoboditev antifašistov, nad katerimi Sala-zarjev režim že več let izvaja kruto nasilje. Po najnovejših poročilih je v portugalskih zaporih 200 delavcev in večje število intelektualcev. V poročilu omenjenega odbora je rečeno, da vdira portugalska policija v privatna stanovanja, izvaja racije po ulicah in deponira ljudi v taborišča in zapore. Razmere, v katerih morajo živeti politični jetniki na Portugalskem, so po izjavi odbora nečloveške, kajti jetniki so izpostavljeni pretepanju in stradanju, prav tako pa jih dneve in dneve puščajo brez vode.
Gospodarski problemi
v manj razvitih predelih sveta
Delegacije 17 držav v razvoju so na plenarnem zasedanju pripravljalnega odbora konference OZN za trgovino in razvoj predložile skupno izjavo, ki zahteva konkretne ukrepe za sanacijo mednarodnega gospodarskega položaja in za razvoj gospodarstva in trgovine v zaostalih delih sveta.
V izjavi 17 držav je poudarjeno, da države v razvoju menijo, da je uresničenje nalog in ciljev, ki so postavljeni v perspektivnem desetletnem razvoju, začrtanem po OZN, odvisno od sklepov, ki jih bodo sprejeli na konferenci OZN za trgovino in razvoj, ter od tega, kako bodo te sklepe uveljavili. Države v razvoju si že sedaj zelo prizadevajo za svoj gospodarski in socialni napredek s tem, da so popolnoma mobilizirale vse domače sile. To so pripravljene storiti tudi v prihodnosti. Toda cilji bodo doseženi le, če bo ustrezna mednarodna akcija podprla lokalne napore. Zato države v razvoju pričakujejo, da jim bo konferenca OZN za trgovino in razvoj ponudila pomoč, da bi lahko dosegle stopnjo samostojnega razvoja.
Mednarodna trgovina — je nadalje rečeno v izjavi 17 držav — lahko postane bolj močan instrument in bolj uspemo sredstvo v ekonomskem razvoju. Da bi to dosegli, je potrebna nova mednarodna delitev dela z novim razporedom proizvodnje in trgovine. Samo tako se bo okrepila gospodarska neodvisnost držav v razvoju in samo tako bo ustvarjeno zares medsebojno odvisno in enotno svetovno gospodarstvo.
Sedanja načela in razpored svetovne trgovine gredo v glavnem se vedno v korist najbolj razvitim delom sveta. Sedanje tendence v svetovni trgovini onemogočajo napore držav v razvoju, da bi dosegle hiter gospodarski napredek. Zato je treba povečati obseg trgovine držav v razvoju. Da bi to dosegli, je potrebna dinamična mednarodna trgovinska politika. Ta politika bi morala temeljiti na potrebi, da se manj razvitim področjem nudi posebna pomoč in zaščita.
Osnovni trgovinski problemi držav v razvoju so dobro znani. Danes ni vprašanje to, da ne poznamo problemov, marveč to, da manjka pripravljenosti za akcijo. Predstavniki držav v razvoju priporočajo vsem članicam OZN, da resno prouče vse predloge in vsa praktična sredstva za uresničenje teh predlogov. Tako bi bilo omogočeno, da pride na konferenci do osnovnega soglasja v novi politiki glede mednarodne trgovine in glede razvoja. Ta politika bi morala omogočiti naslednje ukrepe:
•	uresničenje pogojev za razširitev trgovine med državami približno enake ravni razvoja z državami različne ravni razvoja in z državami različnega družbenega in gospodarskega sistema;
•	progresivno zmanjšanje in kar se da pospešeno ukinitev vseh ovir in omejitev, ki zavirajo izvoz iz držav v razvoju, ne da bi morale te države napraviti recipročne koncesije;
•	povečanje izvoza primarnih proizvodov, tako surovin kot polizdelkov, iz držav v razvoju v industrijsko razvite države in ustalitev cen na pravični in zadovoljivi ravni;
•	razširitev tržišča za izvoz industrijskih proizvodov in polizdelkov iz držav v razvoju;
•	zagotovitev ustreznih finančnih sredstev ob zadovoljivih pogojih, da bi lahko države v razvoju povečale uvoz kapitalnih dobrin in industrijskih surovin, ki so jim nujno potrebne za gospodarski razvoj; zagotoviti bi bilo treba boljšo koordinacijo trgovinske politike in politike pomoči;
•	zboljšanje neblagovne izmenjave dežel v razvoju, posebno zmanjšanje tarif za pomorski transport in za zavarovanje blaga ter zmanjšanje bremen, ki jih pomeni odplačevanje dolgov;
•	zboljšanje institucionalnih aranžmajev; če je potrebno, tudi ustanovitev novega mehanizma za uresničevanje sklepov konference;
•	države v razvoju še naprej zahtevajo bolj stabilne in bolj zdrave mednarodne gospodarske odnose, v katerih bodo v čedalje večji meri iz lastnega bogastva črpale sredstva za samostojen razvoj.
Države v razvoju so prepričane, da bo konferenca OZN o trgovini in razvoju lahko prispevala ne samo k pospešitvi gospodarskega razvoja držav v razvoju, marveč da bo tudi važen instrument za okrepitev stabilnosti in varnosti v svetu.

Turizem ne opravičuje brezmejne podražitve!
Na povabilo in pod predsedstvom deželnega glavarja Wedeniga je bil zadnji ponedeljek v prostorih deželne vlade do neke mere že tradicionalni razgovor o vprašanjih podražitve — tokrat omejen na cene mesa — torej o tistih vprašanjih, ki postanejo vsako leto zelo aktualna, čim se začne turistična sezona. Pri razgovoru so poleg deželnega glavarja sodelovali še deželni svetnik Rader in predstavniki treh zbornic ter zveze sindikatov.
Kot osnova je razgovoru služilo poročilo, ki sta ga o razvoju na sektorju cen mesa pripravili Zbornica delavcev in nameščencev ter Avstrijska sindikalna zveza. Iz tega poročila je razvidno, da so se v zadnjem času gotove vrste mesa občutno podražile in da je ta podražitev v nekaterih primerih dosegla celo 23 do 30 odstotkov. S strani trgovinske zbornice so sicer skušali resnost tega razvoja omalovaževati s trditvijo, da znaša podražitev povprečno le 4 odstotke, kar je sezonsko pogojno, vendar pri ostalih udeležencih niso našli razumevanja in tudi predsednik kmetijske zbornice je moral priznati, da se nakupne cene pri živini nikakor ne razvijajo sorazmerno s prodajnimi cenami pri mesu.
Razgovor je vsekakor pokazal, da so na delu ljudje, ki bi hoteli z izgovorom na tu-
rizem neopravičljivo povečati svoje dobičke. Seveda pa to početje ne škoduje samo uspešnemu razvoju tujskega prometa, marveč občutno prizadene zlasti široke plasti domačih potrošnikov. Zato je predsednik delavske zbornice upravičeno dejal, da se konzumenti s podražitvami ne bodo sprijaznili brez ustreznih protiukrepov.
Po temeljiti presoji argumentov, ki so bili navedeni s posameznih strani, so se udeleženci razgovora pridružili pozivu deželnega glavarja, da je treba izčrpati vse obstoječe možnosti za izboljšanje tržnega položaja. Konkretno je bila postavljena zahteva po večji dobavi klavne živine, pospešeni dobavi mesa iz hladilnih skladišč, predčasni oddaji pitovne živine, ter končno po forsi-ranju uvoza klavnih prašičev. Trgovinska zbornica je s svoje strani pozvala mesarje, naj z največjo skrbnostjo pri nakupu in kalkulaciji prispevajo k odstranitvi napetosti na sektorju cen, v gotovi meri pa je uspeh odvisen tudi od razumevanja na strani konzumentov, ki naj bi se odločili za tiste vrste mesa, ki jih je dovolj na trgu in katerih cene so bolj ugodne.
Besed je bilo torej dovolj govorjenih in šele dejanja bodo pokazala, ali se bo uresničilo pričakovanje pretežne večine prebivalstva, ki ga je deželni glavar Wedenig izrazil v upanju, da mu ne bo treba seči po uradnih ukrepih.
»Iskra« velikan jugoslovanske elektroindustrije
Tako s ceste kakor tudi iz vlaka je na vožnji skozi Kranj mogoče videti široko razprostrti kompleks tovarniških naprav, sredi katerih se na najvišjem poslopju blesti naslov »Iskra«. Vendar je to le del celotnega podjetja, kajti »Iskra« kot največje podjetje jugoslovanske elektroindustrije združuje 12 tovarn in 39 obratov, katerih vrednost osnovnih sredstev znaša danes okrog 3 milijarde in proizvodnja okrog 30 milijard dinarjev.
Proizvodnja »Iskre« je mnogostranska in dosega na gotovih področjih mednarodno priznane vrhunske dosežke. Njeni proizvodi niso osvojili le domači trg, marveč prodirajo čedalje bolj tudi na mednarodno tržišče. Poleg tega pa se »Iskra« uspešno vključuje tudi v mednarodno delitev dela in je v tem posebno zanimiv primer mikromotorjev za šivalne in druge gospodinjske stroje: razgovore z inozemskim interesentom so začeli pri 100 tisoč kosih, ko pa je inozemsko podjetje preizkusilo dobavljene mikromotorje, je prišlo s predlogom za 500.000 kosov in ne izključuje možnosti naročila za letnih 1,5 milijona kosov. Za področje telefonije in brezžičnih zvez ima »Iskra« pogodbo z mednarodnim koncernom za telegrafijo in telefonijo ITT, v Indiji pa bo postavila tri tovarne, pri katerih je prevzela celotno delo od načrtov in gradnje ter nabave opreme do izučitve delavcev. Ena izmed njenih tovarn pa bo že letos izvozila prvih 7000 igralnih avtomatov v Nemčijo.
Ob'tem razmahu in predvsem z vključevanjem v mednarodno delitev dela pa je »Iskra« pred velikimi problemi, saj s sedanjimi napravami ne more v zadovoljivi meri razviti moderno proizvodnjo in izkoristiti znatne možnosti za izvoz. Osnovni problem je v tem, da mora s specializacijo po posameznih tovarnah doseči velikoserijsko proizvodnjo, visoko kvaliteto in nizke proizvodne stroške, hkrati pa se mora uveljaviti na svetovnem trgu kot proizvajalec sestavnih delov, polsestavkov in izdelkov. Pri tem ne igra važno vlogo le potreba po modernizaciji strojnega parka, marveč zahteva hitri razvoj moderne tehnologije tudi visokokvalificiran kader. Zato je »Iskra« poleg svojih dosedanjih 250 štipendistov razpisala še 330 novih štipendij.
Avstrijci popijemo in zapijemo ogromno
Zavod za gospodarsko raziskovanje ugotavlja, da je potrošnja alkoholnih pijač v Avstriji v zadnjih dvanajstih letih narasla za 88 odstotkov. Pri potrošnji alkoholnih pijač prekašajo Avstrijce samo še Francozi, Italijani in Švicarji.
Preteklo leto smo namreč Avstrijci popili 5,8 milijona hektolitrov piva, 1,5 milijona hektolitrov vina, 412.000 hektolitrov spirituoznih pijač in 11.000 hektolitrov penečih vin. Količino alkohola v teh skupno 7,8 milijona hektolitrov alkoholnih pijač cenijo na 547.000 hektolitrov — čistega strupa.
Odrasli Avstrijci nad 18 let starosti so po-
pili lani povprečno 113 litrov piva. V primeri s potrošnjo piva v Italiji, kjer pride na odraslega prebivalca povprečno 8 litrov piva, je to pri nas visoka količina. V pivo-pitju nas prekašajo edino Nemci s povprečno 128 litrov na odraslo osebo. Vina so popili lani Avstrijci povprečno 30 litrov na odraslo osebo, 8 litrov spirituoz in 0,21 litra penečih vin.
Skupno so potrošniki izdali v prejšnjem letu 8,1 milijarde šilingov za alkoholne pijače, kar je okoli 7 odstotkov vseh potrošniških izdatkov. V Ameriki na primer porabijo samo tri odstotke vseh potrošniških izdatkov za alkoholne pijače.
Vloga ruske žene
Veliko bolj kot kjer koli drugod po svetu so ruske žene aktivno udeležene v državnem, družbenem, kulturnem in gospodarskem življenju. Po zadnjem ljudskem štetju znaša delež ruskih žena 48 odstotkov vseh v družbenem proizvajalnem delu zaposlenih. Pri transportu in obveščevalni službi jih je zaposlenih 39 odstotkov, v trgovini in prehrambi 61 odstotkov, v ljudski prosveti, zdravstvu in na področju znanosti pa celo nad 70 odstotkov.
Mnogo žena je na vodilnih mestih obratov in uradov ter delajo kot inženirke in tehnične strokovnjakinje. Leta 1959 so našteli
535.000	žena, ki so zavzemale različne vodilne položaje. Iz leta v leto raste število žena s srednje- in visokošolsko strokovno izobrazbo. Pred revolucijo je bilo v Sovjetski zvezi 2300 zdravnic, koncem leta 1962 pa je to število preseglo 332.000 žena v zdravstvenem poklicu, ne upoštevajoč zobozdravnice, kar pomeni 74 % vseh sovjetskih zdravnikov. V primeri s tem je zanimiva ugotovitev zadnje tovrstne ameriške statistike, ki pove, da zna-
ša v Ameriki delež zdravnic zamo 7 odstotkov.
Ogromno žena je v Sovjetski zvezi v učiteljskih in vzgojnih poklicih. V osnovnih in srednjih šolah je znašal delež žena v šolskem letu 1961-62 73 odstotkov vsega učiteljskega kadra.
Prav tako zavzemajo ruske žene častno mesto na področju znanosti. Leta 1961 je bilo v Sovjetski zvezi 150.000 žena, ki so delovale na področju znanosti. Skoraj 800 žena je rednih ali dopisnih članic akademije za znanost. K temu pride še, da je v Sovjetski zvezi 689 pisateljic, 4000 novinark, 2400 ženskih arhitektov, 212 komponistinj in glasbenih znanstvenic.
Sovjetska zveza stavi velika sredstva na razpolago za podpore materam z otroci, kakor tudi za osamljene matere in za njih zdravniško pomoč.
Poseben podvig pa je napravila sovjetska žena pred nekaj tedni, ko je sovjetska kozmo-navtka Valerija Terješkova kot prva ženska na svetu poletela v vesolje.
po$iROKea)svecu
DUNAJ. — Po sporočilu socialnega ministrstva je znašalo stanje brezposelnih v Avstriji koncem junija le še 37.167 oseb, med temi 11.668 moških in 25.499 žensk. Nasproti koncu maja se je število brezposelnih znižalo za 5403 osebe ali 12.7 odstotka. Najbolj je padlo stanje brezposelnih na Tirolskem, nato pa sledita štajerska in Koroška. Poletna turistična sezona je vplivala na znatno znižanje števila brezposelnih na gostinskem sektorju in sicer za 2116 oseb, kar pomeni skoraj 40 odstotkov vsega padca.
INNSBRUCK. — Minulo nedeljo je umrl tirolski deželni glavar dr. Hans Tschigfrey, ki ga je zadela kap. Malo prej je še govoril na neki okrajni konferenci OVP v Innsbrucku. Kmalu po vrnitvi domov je začutil močne srčne bolečine, ki jim je podlegel v kratkih minutah.
DUNAJ. — Na Dunaj je v ponedeljek prispela vrsta orientalskih princev. Avstrijsko glavno mesto so obiskali princ Hissah Soleman Abu Nayyan kakor tudi žena šejka Ibn Salerna s tremi otroki. Neki princ U rodu kralja Sauda, Thaniz Ibn Saud, je z letalom odletel z Dunaja v Bejrut. Z istim letalom je odletel afganistanski premier dr. Mohamed Jussuf v Kabul.
CELOVEC. — Kakor je vedel član koroške deželne vlade pred kratkim povedati, se resno bavijo z mislijo, da bi v neposredni bližini kozaške elektrarne zgradili prvo avstrijsko napravo za atomsko energijo. V zvezi z elektrarno v Kazazah je nastalo novo jezero v obsegu 12 kvadratnih kilometrov. Na tem jezeru namerava neka ladjedelnica iz neke druge zvezne dežele postaviti svoj obrat.
TEL AVIV. — V Tel Avivu je množica več sto oseb protestirala proti oprostilni razsodbi v procesu proti Francu Murerju.
DUNAJ. — Na Dunaju je umrla gospa Luise Renner, vdova po bivšem avstrijskem zveznem prezidentu Karlu Rennerju. V starosti 91 let je preminula v njenem domovanju v gradu Schdnbrunn.
DUNAJ. — Socialdemokratski viceprezident nemškega Bundestaga profesor dr. Carlo Schmid se je mudil na Dunaju ter v ponedeljek na povabilo dunajske ljudske prosvete predaval v avditoriju univerze o problemih .Nemčija—Francija”.
NEW YORK. — Generalni sekretar OZN U Tant je trenutno na obisku v Evropi in bo obiskal Madžarsko, Bolgarijo, Švico, Italijo in Vatikan. Vrnil se bo 13. julija.
OSLO. — Po grožnji delodajalcev, da razglase U* prtje v transportnih podjetjih in podjetjih za obalno plovbo, se je politična kriza na Norveškem še zaostrila. Socialistična vlada je že dalj časa pod pritiskom opozicije, ki zahteva odstop sedanje vlade.
ATENE. — Pravniki iz sto držav se se sestali v Atenah, da bi se pogovorili o tem, kako lahko pravo pomaga pri krepitvi in ohranitvi miru na svetu. To je prvi kongres te vrste na svetu in je zbral številne znane pravnike.
BERLIN. — Policija v vzhodnem Berlinu javlja, do se je zaradi silne eksplozije porušil poldrug meter zidu, ki so ga vzhodnonemške oblasti zgradile vzdolž črte, ki loči vzhodni sektor od zahodnega sektorja bivše nemške prestolnice. Policija dodaja, da je * teku preiskava, da pa do sedaj že niso prijeli nobene osebe. Do eksplozije je prišlo v času, ko si je Hruščov ogledoval vzhodni Berlin.
KAIRO. — Uradno so javili, da je ZAR prekinilo diplomatske odnose s Portugalsko zaradi .portugalske kolonialistične politike”, izjava zunanjega ministra dodaja, da portugalska vlada ni uveljavila resoluciji OZN o likvidaciji kolnializma in o ukinitvi terorizma proti afriškim narodom, ki so pod jarmom portugalskega kolonializma. Ta ukrep so sprejeli v skladu z resolucijami, ki so jih odobrili na konfe-renči afriških držav v Adis Abebi.
NEW YORK. — .Journal American” piše, da bo verjetno v kratkem izbruhnil v Angliji nov primer vohunstva, ki utegne povzročiti padec vlade. Po zatrjevanju lista je v to zadevo zapletena baje vidna osebnost, ki je imela dostop k tajnostim ZDA.
MOSKVA. — Svetovni kongres žena se je zaklju* čil z odobritvijo resolucije. Proti resoluciji sta gl0" sovali Kitajska in Severna Koreja, vzdržali pa sta so Albanija in Kuba. Na kongresu je prišlo do incidentov zaradi zadržanja kitajske delegacije in onih delegacij, ki jo podpirajo. Kitajska delegatka je i*‘ javila med drugim, da je kongres .v službi imperia-lističnih velesil”.
PORT SAID. — Skupina 125 jugoslovanskih vojakov je prispela iz Gaze v Port Said in je namenjena o Jemen. Gre za prvi kontingent sil OZN, ki so 9a poslali v Jemen, da bi bil v pomoč opazovalcem Združenih narodov, ki so na meji med Jemenom 'n Saudsko Arabijo.
VARŠAVA. — Poljski minister za trgovino Lesz j* pozval poljske restavracije, naj zaradi nezadostn* proizvodnje mesa vključijo v svoje jedilne liste več” je število rastlinskih obrokov.
LONDON. — V Londonu sodijo dr. Stephanu W<*r' du, ki ga obtožujejo, da si je služil denar s pr°' stitucijo oziroma zvodništvom Christine Keeler in drV' gih žensk. Prva priča na procesu Christina Keeler je priznala, da je imela z bivšim ministrom Profumo*11 in drugimi osebami intimne odnose. Povedala je tudi' da je obtoženemu Wardu dajala del denarja, ki sl ga je zaslužila s prostitucijo.
PARIZ. — V kmetijskih predelih v jugozahodni Franciji kažejo kmetje javno nezadovoljtsvo, ker 00 morejo prodati mladega krompirja. Iz protesta so y Saint Maloju, Avignonu in drugih krajih raztresa** na tono krompirja po cestah. V Saint Maloju jo Pr>' šlo tudi do spopada med policijo in kmeti, ki *° skušali s traktorji priti v središče mesta.
NEW YORK. — Stranka vseafriškega kongresa* * je v Južni Afriki prepovedana, pa vseeno predsta* Ija veliko večino črnskega prebivalstva, je opozoril0 OZN, da je zadnji čas, da se zaustavi in likvl<ž*r<* rasistična politika. Stranka zahteva, naj ZDA, Veli*10 Britanija in Francija nehajo prodajati julnoafri* vladi orožje. Ce se to ne bo zgodilo, na| nihče 00 obsoja Afričanov, če se bodo lotili .pozitivnih okcij •
DUNAJ. — Na Dunaju so podpisali prvi trgov!0 ski sporazum med Avstrijo in Liberijo. Liberijo 0 izvažala v Avstrijo kovčuk, kakao, kavo, *l0t° diamante, uvažala pa bo iz Avstrije industrijski o*0
»erial.	fl„|
RIM. — Papež Pavel VI. je v Klementinskl dv°^y,# apostolske palače sprejel italijanske in tuje n<^|j
narje, akreditirane pri Vatikanu. Na sprejemu *°
pa pet 1 Dejal I0'
tudi stalni jugoslovanski dopisniki v Rimu. Pape* ,
govoril o nalogah in dolžnostih novinarjev, da je prijatelj novinarjev in tudi zagotovil, olajšal poročanje iz Vatikana in le posebej tikanskega ekumenskega koncila, ki se bo nada 29. septembra.
v0'
v0*

Odlomek iz književnosti Lužiških Srbov
„Mojster Krabat“ v slovenskem prevodu Janka Messnerja
V otroški zbirki Cicibanova knjižnica je pri Mladinski knjigi v Ljubljani izšla lepo opremljena in s številnimi lesorezi ilustrirana knjiga za otroke: »Mojster Krabat«, povest o dobrem lužiškosrbskem čarodeju, ki jo je prevedel prof. Janko Messner. Zgodba o mojstru Krabatu je nastala v 18. stoletju in se razširila med ljudstvo z ustnim izročilom. Posamezne pustolovščine »junaka« so prvikrat zapisali in objavili okrog leta 1850, celo zgodbo pa je objavil leta 1890 neki lužiškosrbski časopis. Mojster Krabat je tudi danes še živ v lužiškem narodu, kateremu je to staro narodno blago na novo podaril lužiškosrbski pisatelj in slikar Merčin Nowak-Njehorski, ki je tako orisal kos življenja lužiškosrbskega naroda v preteklih stoletjih.
O Lužiških Srbih smo pogosto slišali kot o narodu, ki izginja, odmira; vendar jih je po optimističnih računih menda še okrog 200.000. In čeprav so ta narod že mnogi in mnogokrat obsodili na smrt in pokopavali, nas vedno znova preseneti njegova neverjetna življenjska sila, ki izpričuje vse kaj drugega kot umiranje. Za seboj ima pestro in mnogokrat zelo niračno zgodovino, njihova dežela je bila skozi stoletja predmet barantanja jmed Poljaki, Čehi in Nemci, dokler ni dunajski kongres leta 1845 dokončno odločil o njihovi usodi in je bila Lužica priključena Prusiji odnosno Nemčiji.
Bolgarske lesorezbe
na razstavi v Celovcu
V	treh prostorih Deželnega muzeja v Celovcu je trenutno urejena zanimiva razstava, ki jo je posredovalo bolgarsko predstavništvo. Gre za totografske posnetke, ki nudijo vpogled v bogato umetnost bolgarske lesorezbe, poleg tega pa s pokrajinskimi motivi prikazujejo lepote in privlačnosti Bolgarije.
Razstava predstavlja v glavnem neznane tnojstre treh glavnih bolgarskih rezbarskih šol; Deber v današnji jugoslovanski Makedoniji, Samokov in Trevno. Razdeljena je na ptotano in sakralno umetnost ter obsega v prvi vrsti rezbarstvo 19. stoletja, torej dobo narodnega preroda po večstoletnem turškem gospostvu. Kakor je pestra zgodovina dežele, tako so mnogostranski tudi vplivi na njeno umetnost in tako se v tej razstavi •nanifestira raznolika lepota ljudi in krajev, ki je pri nas razmeroma malo znana, zato Pa toliko bolj privlačna. Razstava bo odprta do 21. julija.
V	„Galeriji 61" pa je bila včeraj odprta razstava oljnatih slik in grafik domačega koroškega umetnika Ernesta Graefa, o koleri bomo poročali v prihodnji številki našega lista.
KUKURneDROBCine
% Po pisanju beograjskega lista .Večernje novosti” b° jugoslovanska proslava 400-letnice rojstva Williama Shakespeara v Sarajevu. Sestavili so poseben odbor, ki b° odločil o načinu in obesgu te kulturne manifestacije. Proslava bo verjetno ob koncu prihodnje gledališke se-*0ne in se je bodo udeletila vsa večja jugoslovanska Sledaliiča s tistimi deli velikega angleškega dramatika, jih bodo pripravila za jubilejno leto. K sodelovanju Po bodo povabili tudi nekatere gledališke ansamble iz ^Oglije.
% Od 3. do 8. avgusta bo v Leningradu, nato pa od do 12. avgusta v Moskvi sestanek Evropske skupnosti Pisateljev, ki se ga bodo udeležili najbolj znani knji-*,vnlki iz vse Evrope. Pravijo, da bo to najpomembnejši sestanek književnih ustvarjalcev naSega časa, na ka-**,«m bodo razpravljali o sodobnem romanu.
Toda niti waimarska niti nacistična Nemčija nista hoteli dati Lužičanom najosnovnejših narodnih pravic. Sploh so pod nacizmom doživeli podobno usodo kot koroški Slovenci: prepovedana je bila vsakršna uporaba njihovega jezika, društva razpuščena in njihova imovina zaplenjena, tiskarne razbite, največji rodoljubi pa poslani v taborišča in raztepeni na vse strani. A kljub nasilju se načrt o naglem in popolnem uničenju Lužiških Srbov ni posrečil in po drugi svetovni vojni so na novo zaživeli v Vzhodni Nemčiji, kjer danes na vseh področjih razvijajo plodno dejavnost.
Čeprav so bili dolga deset- in stoletja izpostavljeni hudemu nemškemu pritisku, je bilo kulturno življenje med Lužiškimi Srbi vedno zelo bujno, o čemer priča zlasti njihova književnost. Kakor Slovenci so tudi Lužičani dobili v svojem jeziku najprej nabožne knjige. Prvi prevod Svetega pisma so dobili v času reformacije, vendar je ta prevod iz leta 1548 ostal v rokopisu in je prva tiskana knjiga izšla leta 1574; bila je to pesmarica in katekizem magistra Mollerja. Žal v poznejših stoletjih Lužiški Srbi niso dosegli enotnosti knjižnega jezika; še vedno so razcepljeni v gornje-lužiški, ki je podoben češčini, in dolnjeluži-ški jezik, kateri se bolj približuje poljsko-kašubskemu jeziku.
Obe književnosti še danes živita vzporedno druga poleg druge in sta rodili že dolgo vrsto znanih pesnikov in pisateljev, ki so svoje ljudstvo vključili v zgodovino ter tako prispevali dragocene kamne v mozaik svetovne kulture tudi v imenu tega najmanjšega in najbolj zatiranega slovanskega naroda. V začetku 19. stoletja je nastopil prvi njihov pesnik Hendrij Zejler, leta 1856 pa se je rodil največji lužiškosrbski književnik Jakub Bart Či-šinski, katerega delo je znano po vsem svetu. Omeniti je treba še imena A. Smoler, Češla, Pful, Radvserb-Wjela in Mato Kosyk ter poleg pesnice Nine Wikoje še slikarja in pisatelja Merčina Novaka-Njechornskega, katerega »Mojstra Krabata« smo zdaj dobili tudi v slovenščini.
Sploh je zanimivo, da so bili Lužiški Srbi že v letu 630 nekako povezani s Slovenci, ko so bili — vsaj nekaj časa — vključeni v državo kralja Sama. Pozneje pa je to povezanost potrdil tudi slovenski slovničar Adam Bohorič, ko je leta 1584 izdal svojo znamenito slovenico slovenskega jezika Arcticae horulae, kjer je v podnaslovu zapisano: Zimske pestre urice o latinsko kranjski pismenosti, po priliki latinskega jezika uravnani, iz katere se moskovitskega, rutenskega, poljskega, češkega in lužiškega jezika sorodnost z dalmatinskim in horvaškim lahko spozna; v tej Bohoričevi knjigi je natisnjen tudi očenaš v vseh naštetih slovanskih jezikih.
Pri sedanjem srečanju Slovencev z lužiško-srbsko književnostjo gre torej za utrjevanje starih vezi. Prof. Janko Messner, ki se uspešno udejstvuje s prevajanjem in je med drugim prevedel v nemščino tudi Prežihove »Samorastnike« (kakor smo v našem listu že po-
Nov višek Poletnih iger v Brezah:
Goethejev „Faust” na Petrovi gori
V edinstveno prikladnem poletnem »gledališču" sredi romantičnih razvalin starega gradu na Petrovi gori v Brežah se je začela 14. sezona tamkajšnjih poletnih iger. Posebnost sobotne premiere ni bila le v tem, da je letošnjo sezono oficielno otvoril sam deželni glavar Wedenig, kateremu je župan mestne občine Zedrosser ob tej priložnosti izročil zlato kolajno, marveč so Poletne igre v Brežah dosegle nov višek tudi z uprizoritvijo Goethejevega .Fausta".
Če govorimo o novem višku, potem to gotovo nekaj pomeni, saj so v Brežah že v zadnjih letih demonstrirali kvaliteto, ki je za skupino amaterskih igralcev vsekakor edinstvena ter upravičeno vzbuja največje zanimanje in priznanje tudi v strokovnih krogih. Z letošnjim .Faustom" pa so napravili spet pomemben korak naprej, kajti mimo dejstva, da je to verjetno sploh prva amaterska uprizoritev obeh delov tragedije v eni predstavi in še to na prostem, je bil napredek dosežen tudi po igralski in tehnični plati.
Na igralskem področju tukaj ne mislimo toliko na Hannesa Sandlerja (kdor se spominja njegove mojstrske kreacije kralja Leara pred dvemi leti, bo vedel, da je kos tudi zahtevni vlogi Fausta], temveč nas tokrat naravnost očara zlasti Robert Moss-lacher, katerega Mefisto tudi najboljšemu poklicnemu geldalcu ne bi bil v sramoto. Morda je prav on najlepši dokaz, kaj je iz preprostih amaterjev v dobrih desetih letih uspela napraviti trda šola Poletnih iger v Brežah. Vendar je treba v tej zvezi omeniti predvsem še imena Burgi Klaura, Heinz Neunteutel, Karl Benesch, Josef Schuhmeyer in Heinz Koppl, ne da bi s tem kakorkoli zmanjševal) uspeh ostalih sodelavcev, ki vsi brez izjeme tudi najmanjšo vlogo oblikujejo s prepričljivo doživetostjo in predano požrtvovalnostjo. Glede tehničnega napredka pa je treba v prvi vrsti poudariti, da je vsestranski .motor" Poletnih iger v Brežah arhitekt Sandler kot scenograf v tem okviru našel rešitev, ki v neverjetno kratkem času omogoča spremembo posameznih prizorov, kar je ravno pri .Faustu" še posebno važno.
Vsekakor tudi letošnje igre v Brežah zaslužijo, da bi bile deležne čim številnejšega obiska.
ročali, bodo še letos za 70-letnico pisateljevega rojstva izšli pri založbi dr. Berti Petrei na Žihpoljah), nam je z uspelim prevodom »Mojstra Krabata« posredoval zanimiv odlomek iz književnosti Lužiških Srbov. Predstavil nam je »dobrega čarodeja«, lužiškosrbskega Martina Krpana, ki svojih čarovniških moči ne uporablja za to, da bi zavladal nad drugimi ljudmi ali jih spravil v nesrečo, temveč jim pomaga iz bednega životarjenja in reši ljudstvo iz stiske in tlačanskih muk. Zato na kraju svojega življenja tudi ni kaznovan, ampak priljubljen in čaščen, postane osvoboditelj, junak, ki »nas ne bo zapustil, skrbel bo, da bomo svoboden in srečen narod«.
To narodno povest, v kateri je izraženo veliko hrepenenje teptanega naroda po odrešitvi iz bridke revščine, je na podlagi ljudskega izročila na novo obdelal že imenovani pisatelj in slikar Merčin Nowak-Njechornski, ki jo je umetniško opremil tudi z lepimi lesorezi. Slovenski prevod knjige, ki jo v knjigarni »Naša knjiga« dobite za 36 šilingov, je prekrasno darilo za naše otroke.
Izšla je nova številka
„Razprave in gradivo44
Inštituta za norodnostna vprašanja v Ljubljani
Po daljšem premoru je zdaj izšla nova številka (3-1963) • Razprav in gradiva* Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Na 160 straneh prinaša zanimive prispevke o narodnostnih odnosno manjšinskih problemih v Jugoslaviji, Avstriji in Italiji.
Janko Pleterski je objavil poglavje iz svoje disertacije .Gospodarski faktorji narodnega in političnega usmerjanja kmečkega prebivalstva na Slovenskem Koroškem v letih 1848—1914*; svoji razpravi je avtor dodal 16 tabel in kratek povzetek v angleščini ter napoveduje, da bo celotno delo objavljeno leta 1964. V nemškem jeziku spisane .Kritične pripombe k avstrijskemu delu o koroških krajevnih imenih” so odgovor Franceta Bezlaja na Kranzmayerjevo publikacijo .Ortsnamenbuch von Kfirnfen”, o kateri je v krajši obliki poročal že v Slavistični reviji. Dr. Ivo Jovanovič v članku .Trst po prvi svetovni vojni v italijanski publikaciji” govori o nekaterih razpravah, ki so bile objavljene v raznih italijanskih publikacijah.
Med gradivom so najprej objavljeni .Sklepi Izvršnega komiteja CK ZKJ o problemih narodnih manjšin”, medtem ko Tone Zorn podaja bibliografijo člankov o koroškem vprašanju v periodičnem tisku 1955—1960 in v posebnem članku, v katerem govori o predlogih in intervencijah slovenskih manjšinskih organizacij na Koroškem pri avstrijskih oblasteh za izpopolnitev člena 7 Državne pogodbe, v celoti objavlja nemško besedilo Spomenice koroških Slovencev iz leta 1955. Ob koncu pa je kot nadaljevanje razprave o slovenskem šolstvu v Italiji in prejšnje številke .Razprav in gradiva” ponatisnjen (v italijanskem in slovenskem jeziku) zakon za slovensko šolstvo v Italiji iz leta 1961, s katerim je bila uzakonjena ureditev šolstva v Goriški pokrajini in na Tržaškem ozemlju.
V pripravi je	.
prvi literarni leksikon
Državna založba Slovenije pripravlja izdajo literarnega leksikona, ki bo obsegal okoli 2000 gesel iz svetovne književnosti. Večina velikih literarnih imen bo obdelanih monografsko, kar pomeni, da bo nudil leksikon osnovne biografske in bibliografske podatke, idejno-oblikovno analizo najpomembnejših umetnin ter osnovne podatke o prevodih teh del v slovenski jezik.
Leksikon, ki bo prvi te vrste na Slovenskem, bo obsegal kakih 900 strani, izšel pa bo predvidoma v letu 1965.
Slovenci v Italiji
ob koncu šolskega leta
V pretekli jeseni je ob začetku novega šolskega leta »Primorski dnevnik« zapisal, da se je z vstopom prvošolcev skupno število gojen-cev vseh šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem in Goriškem povečalo za približno štirideset in se je tako ustavila grozeča krivulja uPadanja vpisa otrok v slovenske šole v Italiji od prvih povojnih let dalje.
Sedaj je šolsko leto minilo, potekli sta dve leti od časa, ko je rimski parlament potrdil zakon o šolah s slovenskim učnim jezikom, pred Vrati pa je splošna reforma nižjih srednjih šol. Tako je čas primeren Za presojanje prehojene poti in ocenjevanje izgledov za bodočnost.
Lastne šole so eno osnovnih meril ni in znanstveni licej, ki imata zna-s^°hodnega razvoja mednarodnih čaj srednje šole) s skupno 1178 di-skupnosti, a še posebej njihovih jaki. V Goriški pokrajini je bilo ob ?|anjšin. V krajih, ki jih naseljujejo zaključku šolskega leta v 18 osnov-lovenci v mejah Italije, slovenske nih šolah 393 učencev, v nižji sred-/?Ie niso samo posledica mednarod- nji ter nižji strokovni šoli, na liceju 'h pogodb ter izraz priborjenih de- in učiteljišču pa 305 slovenskih di-^kratičnih pravic manjšine, temveč jakov.
0 njihovo uspešno delovanje in na- Vse šole s slovenskim učnim jezi-Predek še bolj kot drugje uspeh vse kom v Tržaški pokrajini so med-afpdnostne skupnosti.	narodno pravno zaščitene na osno-
. I reden skušamo strniti v povezan vi Londonske spomenice o soglasju 1qZ 0s.n°vna vprašanja uspešnega de- med Italijo in Jugoslavijo, slovenske k v*nja šol s slovenskim učnim jezi- šole v obeh omenjenih pokrajinah na Tržaškem in Goriškem, orne- pa temelje tudi na osnovah zakona V‘m° najprej njih vrste in število, številka 1012, ki ga je rimski par-Trstu je zaključilo šolsko leto 38 larnent sprejel v juliju leta 1961. (J^tra^rednih osnovnih šol s 1077 Če po tem pregledu naštejemo sa-s.ei}c> ter 13 srednjih in srednjih mo osnovna vprašanja slovenskega gg °kovnih šol (med njimi učitelji- šolstva v Italiji, lahko začnemo kar e> srednja trgovska šola ter klasič- z omenjenim zakonom, ki pravic do
lastnih šol narodnostne manjšine ne razteza tudi na ustrezna območja Videmske pokrajine. V Slovenski Benečiji ter Kanalski dolini otroci slovenskih staršev v šoli in otroških vrtcih ne slišijo domače besede. Znano je, da so poslanci in senatorji naprednih strank ob izglasovanju tega zakona, ki je v kodificiranju pravic slovenske narodnostne manjšine v Italiji in demokratičnem razvoju dežele brez dvoma velik korak naprej, izjavili, da so pripravljeni odpreti kdaj kasneje ponovno razpravo o dopolnilnih določbah glede enakih pravic narodnostne manjšine do lastnega šolstva v vseh treh pokrajinah. To vprašanje je postalo ponovno aktualno v času sprejemanja deželnega statuta in je še danes ena od programskih točk narodno obrambnega dela Slovenske kulturno gospodarske zveze.
S postopnim uvajanjem obvezne enotne nižje srednje šole, katere prvi razredi bodo odprti že to jesen, se odpira drugo vprašanje: kakšne in kje bodo te šole za slovensko manjšino. Njih število na Tržaškem ima mednarodno pravno zagotovilo v Spomenici o soglasju, na Goriškem pa tudi ne predstavlja problema. Poleg pokrajinskih mest bosta imeli enotno nižjo srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom še občini Dolina in Nabrežina, kar jima pripa-
da po zakonu, ker imata več kot 3000 prebivalcev in ker sta že sedaj tam nižji srednji strokovni šoli. Ostale občine s slovenskim življem v Tržaški in Goriški pokrajini imajo vse manj kot 3000 prebivalcev in so tako, vsaj za enkrat, brez zakonskih možnosti za ustanovitev novih enotnih nižjih srednjih šol.
Tretjo vrsto vprašanj predstavljata pedagoško strokovna raven manjšinskih šol in stanovski problemi njihovih učiteljskih zborov. Če zahteva šolska reforma od vseh italijanskih pedagogov dodatne napore in študije za prilagoditev dela njenim osnovnim namenom ter so predvideni veliki dodatni proračuni za nove knjige, učila, opremo in strokovno usposabljanje učiteljev, bi vse to moralo veljati za manjšinske šole in njihove učiteljske ter profesorske zbore še v večji meri. Tukaj je treba omeniti delno zastarelost programov, pamanjkljivo pedagoško in strokovno usposobljenost in celo nezadostne formalne kvalifikacije nekaterih predavateljev, še vedno nerešena stanovska vprašanja glede nastavitve in prejemkov, kakor tudi zastarelost ali sploh pomanjkanje učnih knjig vse od osnovne šole naprej.
Sicer se to stanje počasi zboljšuje, posebno glede učnih knjig, kakor so slovenske šole v zadnjem času sploh mnogo bolj enakopravno udeležene
pri materialni opremljenosti, dodeljevanju štipendij in druge pomoči oblasti. Pri tem lahko zabeležimo, da se bodo verjetno že jeseni višje srednje šole s slovenskim učnim jezikom iz Trsta vselile v novo sodobno poslopje. Med problemi, ki so ostali nerešeni, pa je treba zlasti navesti vprašanja priznavanja diplom, pridobljenih na tujih univerzah in višjih šolah, kar zadeva predvsem profesorje in predavatelje za slovenski jezik.
Vsekakor je mogoče ugotoviti vsaj delno izboljšanje razmer, v katerih živijo Slovenci v Italiji na področju svojega šolstva. Vendar velja ta ugotovitev le za Tržaško in Goriško pokrajino, medtem ko je Slovenska Benečija še vedno izpostavljena diskriminaciji.
Osnovno in glavno vprašanje slovenskega šolstva v Italiji pa ostane vsekakor zavzetost vse narodnostne skupnosti za njegovo nadaljnjo rast, od delovanja krajevnih odborov za vpis v slovensko šolo in vsakoletnih akcij prosvetnih društev do stalne skrbi za njeno kvalitetno izpopolnjevanje, večjo življenjskost, povezanost z dijaki in starši in aktivno vlogo v kulturnem, prosvetnem in narodnoobrambnem življenju manjšine v demokratičnem sožitju z večinskim narodom.
. (Po .Delu")
Obvestilo staršem
zaradi odhoda otrok na letovanje v Savudriji
Prva skupina otrok za letovanje v Savudriji odpotuje s Koroške v četrtek, dne 11. julija t. I. Otroci vstopajo v vlak v Celovcu, Beljaku in v Pod-rožčici.
Zbirališča in čas zbiranja so določeni tako-le:
Celovec: ob 10.30 uri v čakalnici II. razreda na prvem peronu glavne železniške postaje;
Beljak: ob 13.00 uri v čakalnici II. razreda glavne železniške postaje;
Podrožčica: ob 13.30 uri na peronu železniške postaje.
Na vsakem zbirališču čaka po en spremljevalec oz. spremljevalka. Starše prosimo, da na zbirališčih otroke osebno izročijo spremljevalcem skupine in da jih ob povratku dne 31. julija na istih zbirališčih od spremljevalcev spet prevzamejo.
Starši otrok, ki so bili sprejeti v prvo skupino, prejmejo te dni pismeno obvestilo. Pismeno obvestilo pa dobijo pravočasno tudi starši, katerih otroci so bili sprejeti v drugo skupino, kakor tudi starši, katerih otrok na letovanje ni bilo mogoče sprejeti.
Prva skupina se vrne iz letovanja 31. julija 1963. Isti dan odpotuje na letovanje druga skupina, ki se vrne 20. avgusta 1963.
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
Avtobusne zveze med Koroško in Slovenijo
Odhodi avtobusov s Koroške
Nedelja:
17.00	Celovec—Ljubelj—Ljubljana
Ponedeljek:
13.45	Celovec—Pliberk—Maribor
17.00	Celovec—Ljubelj—Ljubljana
Torek:
8.00	Celovec—Ljubelj—Bled
8.00	Beljak—Koren—Bled
Sreda:
7.00	Beljak—Koren—Ljubljana—Opatija
8.00	Celovec—Ljubelj—Ljubljana
Četrtek:
17.00	Celovec—Ljubelj—Ljubljana
Petek:
8.00	Celovec—Ljubelj—Bled
8.00	Beljak—Koren—Bled
Sobota:
5.10 Beljak—Celovec (6.00) —Ljubelj— Ljubljana—Portorož—Poreč 6.35 Celovec—Ljubelj—Ljubljana— Opatija
7.00	Celovec—Maribor—Rogaška Slatina
13.45	Celovec—Pliberk—Maribor
Povratki iz Slovenije
Nedelja:
7.30	Ljubljana—Ljubelj—Celovec 15.15 Opatija—Ljubljana (19.30) —Ljubelj—Celovec
15.30	Rogaška Slatina—Maribor (17.00) —Celovec
Ponedeljek:
5.45	Maribor—Pliberk—Celovec
7.30	Ljubljana—Ljubelj—Celovec
Torek:
17.00	Bled—Ljubelj—Celovec
17.00	Bled—Koren—Beljak
Sreda:
16.30	Ljubljana—Ljubelj—Celovec
Četrtek:
7.30	Ljubljana—Ljubelj—Celovec
14.45	Opatija—Ljubljana (18.40) —Koren —Beljak
Petek:
17.00	Bled—Ljubelj—Celovec
17.00	Bled—Koren—Beljak
Sobota:
5.45	Maribor—Pliberk—Celovec 14.50 Poreč—Portorož—Ljubljana (19.50) —Ljubelj—Celovec—Beljak
V Beljaku
je umrl upokojeni profesor Ignac W o s c h -t a r v starosti 69 let. Doma je bil iz Trušenj. Kot profesor je služboval v Mariboru, pozneje pa v Beljaku. Od nastanka kmetijske šole v Podravljah je bil član njenega učiteljskega zbora.
Desetletnica Slovenskega planinskega društva na Koroškem
Zadnjo nedeljo, dne 30. junija 1963, se je zbralo okoli 30 članov Slovenskega planinskega društva na Kopanjah pod iepo. Skromno pisemce je privabilo to lepo število prijateljev planin v ta čudoviti svet pod Jepo, odkoder ima človek krasen razgled na Baško jezero in vso pokrajino, ki je navdihnila župnika Treiberja za ono prelepo koroško „N'mav čez izaro, n'mav čez gmajnico". Kar v bližini je „Arihova peč", ki nas spominja na junaško, a žrtev polno borbo našega ljudstva za obstoj in človeka vredno življenje.
V tej čudoviti panorami pod Jepo, ki je tudi v žigu Slovenskega planinskega društva in ki je s svojo bujno lepoto ter trpko zgodovino simbol naše zemlje in našega človeka, je spregovoril predsednik Slovenskega planinskega društva tov. Lubo Ur-b a j s o zgodovini planinstva med našim ljudstvom na sploh in Slovenskega planinskega društva na Koroškem še posebej. S svojim izvajanjem nas je popeljal v prejšnje stoletje, ko je leta 1872 Ivan Žvan iz Srednje vasi pri Bohinju ustanovil prvo slovensko planinsko društvo z imenom »Triglavski prijatelji", ki so postavili pod Triglavom »Triglavski dom". Omenil je težko-če, ki so jih imeli prvi slovenski planinci zlasti tudi z Nemško-Avstrijskim Alpenver-einom, ki mu tedaj v slovenskih krajih ni bilo toliko za planine marveč v prvi vrsti za germanizacijo zemlje in ljudi. Manj šovinističen je bil »Osterreichischer Tourisfen-klub" z Dunaja, ki je prav tako že zgodaj ustanavljal sekcije po vsej monarhiji, odkupil tudi »Triglavski dom" in na primer imel svojo sekcijo v Železni Kapli že leta 1877.
Z ustanovitvijo samostojne slovenske planinske organizacije leta 1893 se je tudi med slovenskim ljudstvom na Koroškem začela širiti misel planinstva in so nastale podružnice v Zilji leta 1901, ki je imela svojo postojanko na Zahomški planini, pozneje pa še v Celovcu, Velikovcu in Pliberku. Med prvo svetovno vojno pa je lepo započeto planinstvo med koroškimi Slovenci zamrlo in po prvi svetovni vojni ni prišlo več do nove planinske organizacije.
Šele leta 1947 z ustanovitvijo Slovenske fizkulturne zveze se je rodila tudi spet želja
Št. Janž v Rožu. — Prejšnji teden so v znani gostoljubni Tišlarjevi hiši v Št. Janžu položili na mrtvaški oder mater, babico in prababico Katarino Gabriel. 87 let življenja je dosegla pokojna mati, vendar je z njenim odhodom nastala v hiši žalostna vrzel in praznota, ker ljubljeno mamo so imeli radi vsi — od starejših svojcev do najmlajših vnukov. Srčno spoštovana pa je Katarina bila tudi pri vseh v vasi in okolici, zaradi tega so ljudje množično prihajali in se poslavljali od priljubljene so-vaščanke.
Dom pri Tišlarju je že od nekdaj znan in prijeten kraj srečavanj v spodnjem Rožu. V tej hiši na primer je bil tudi sedež domače Hranilnice in posojilnice, od vsega začetka pa je pod streho zavedne družine imelo prostore tudi Slovensko prosvetno društvo. V dvorani pri Tišlarju je bilo nešteto slovenskih prostvetno-kulturnih in gospodarskih prireditev ter drugih zborovanj, na katerih so obravnavali naša pereča vprašanja. Pokojna mati in vsi Tišlarjevi so z vso požrtvovalnostjo in z razumevanjem sodelovali in pomagali k čim boljšim uspehom prireditev. Mati ni odrekla nobene pomoči organizatorjem za naša skupna prizadevanja in je tudi vsakokrat prisostvovala prireditvam.
V tem duhu sta vzgajala z njenim že pokojnim možem tudi svoje otroke, vzgajala tako, da so vsi zrasli v zavedne prosvetne
po samostojni planinski organizaciji, ki je bila uresničena z ustanovitvijo Slovenskega planinskega društva pred desetimi leti. V širši javnosti morda njegovo delovanje ni preveč znano, vendar je v desetletju svojega obstoja uspelo vzbuditi med našim ljudstvom spet smisel za lepote naših planin in za ideale planinstva.
To je pokazal tudi nedeljski izlet, ko so po tem spominskem govoru predsednika vsi navzoči navdušeno sklenili, da hočejo z vnemo širiti in gojiti misel planinstva ter pridobivati nove člane zlasti med mladino.
Po tej skromni spominski proslavi se je večina povzpela više pod Jepo ter si ogledala mesto, kjer hoče Slovensko planinsko društvo ustvariti skromno lastno postojanko. Tu so se jim pridružili še nekateri planinci iz Slovenije, ki so slučajno hoteli obiskati svojega planinskega tovariša predsednika Urbajsa, in so mahnili kar za njim, ko so na domu zvedeli, kje se nahaja.
Slovensko planinsko društvo vabi vse, ki so jim planine in gore pri srcu, da se včlanijo. Mimo ugodnosti, ki jih ima vsak član z izkaznico Slovenskega planinskega društva na vseh postojankah Planinske zveze Slovenije, bodo z nadaljnjim razvojem maloobmejnega prometa brez dvoma polagoma postale brez ovir dostopne tudi spet obmejne gore in vrhovi, ki naj ne bi predstavljali pregraj med sosedi, marveč naj bi jih povezovali in združevali v skupnem prizadevanju za razumevanje in mir v svetu. Tudi to so namreč ideali pravih planincev, ki vse združuje iskreno tovarištvo in ljubezen do svobode.
delavce. Sad njene plemenite vzgoje se pozna tudi na njenih vnukih, ki so koristni in sodelujoči člani naše narodne družine na Koroškem. Skratka, pokojna mati Katarina je bila vzor prave naše slovenske matere.
Številna udeležba žalnih gostov na pogrebnih svečanostih v petek prejšnji teden je zgovorno spričevalo, kako so v vsej okolici cenili in spoštovali pokojno Tišlarjevo mater. Sklonjenih glav so prisostvovali trenutku, ko so telesne ostanke blage pokojnice polagali v domačo zemljo k večnemu počitku. Mater Katarino Gabriel bomo ohranili v lepem in trajnem spominu, žalujočim sorodnikom pa izrekamo naše globoko sožalje.
Slovensko prosvetno društvo »Bilka" v Bilčovsu
Vabilo
na godbeno-pevski koncert
ki ga bo na povabilo SPD »Bilka" izvajala »Godbeno-pevska skupina Pavle Kernjak" iz Št. lija.
Koncert bo v soboto, dne 13. julija 1963, ob 8. uri zvečer v Miklavževi dvorani v Bilčovsu. Po koncertu bo družabni večer in prosta zabava s plesom. Za ples bo igrala imenovana godbeno-pevska skupina.
Vsi prisrčno vabljeni!
Društveni odbor
Sele
Pred nedavnim je bila seja obratnega sveta sindikata delavcev kmečkega in gozdnega gospodarstva Marescheve gozdne uprave. Dosedanji dolgoletni in nadvse zaslužni predsednik obratnega sveta, župan Šimen Ogris, je iz zdravstvenih razlogov menjal svoje delovno mesto ter se poslovil kot član obratnega sveta. Dejstvo so vsi navzoči vzeli z velikim obžalovanjem na znanje. Šimen Ogris se je v vseh letih svoje dejavnosti v tej funkciji požrtvovalno in ne oziraje se na samega sebe vedno zavzemal za skrbi in potrebe svojih delovnih tovarišev. Z njegovim odhodom je nastala velika vrzel, ki je ne bo lahko izpolniti. Besede zahvale mu je spregovoril tajnik Fritz Leodolter.
Za novega predsednika obratnega sveta je bil soglasno izvoljen dosedanji namestnik predsednika Jurij Mak. Novi predsednik je zagotovil, da bo založil vse svoje moči za blaginjo delovnih tovarišev v obratu. Navzoče obratne svetnike je zaprosil za dejansko podporo in jih pozval k sodelovanju. Samo sodelovanje jim more v pred-stoječi borbi z delodajalcem koristiti. Tudi Jurij Mak je izrekel besede srčne zahvale dosedanjemu predsedniku Šimenu Ogrisu ter dejal, da bo ostal vsem nepozaben zgled borca za pravice delovnih ljudi, hkrati pa je prosil svojega prednika, naj bi mu stal po možnosti ob strani kot dober tovariš in svetovalec.
Po obsežni razpravi o plačilnih zahtevah so zaključili zborovanje.
Telefon v Zgornji Vesci
Poročati hočemo širši javnosti, da smo nedavno dobili telefon tudi v našo vas. Sedaj so do malega vsi kmetje telefonsko povezani med seboj, lahko pa kličemo tudi v širni svet.
Izgradili in popravili smo tudi poti med razdeljenimi polji. Tudi Kovičani so potrebno pot popravili prav dobro. S temi napravami odpravljamo gotove težave, ker hočemo tudi pri nas lepše živeti. S skupnimi močmi, dobro voljo in potrebnim razumevanjem bo mogoče še veliko koristnega doseči. Imamo še veliko načrtov za zboljšanje našega prelepega kraja. Želimo in pričakujemo, da bomo za naša prizadevanja našli razumevanje in upravičeno podporo tudi pri pristojnih oblasteh, za kar jim bomo hvaležni.
Našim naročnikom
Današnji številki smo priložili poštne položnice s prošnjo, da se jih čimprej posluži-jo oni naročniki, ki so z naročnino v zaostanku, pa tudi zaradi tega, da naročniki lahko nakažejo naročnino v naprej, kar Je zaželjeno. Oni naročniki, ki imajo naročnino v redu in v naprej plačano, pa naj jo shranijo ali pa skušajo pridobiti novega naročnika in mu z njo omogočijo plačati tudi naročnino.
Velja zvestoba za zvestobo. List prihajo tedensko v vaše hiše kot zaželjen gost * mnogim stvarnim, poučnim in zanimivim branjem — storite tudi vi svojo dolžnost do svojega in našega skupnega glasila s tem, da plačate naročnino, ki je gotovo zmogljiva za vsakega.	Uprava
KOLEDAR
Petek, S. julij: Ciril in Metod Sobota, 6. julij: Izaija Nedelja, 7. julij: Vilibald Ponedeljek, 8. julij: Elizabeta Torek, 9. julij: Veronika Sreda, 10. julij: Amalija Četrtek, 11. julij: Olga
Slovo od dobre stare matere
Beležke z dopusta
Dopust je brez dvoma koristna in lepa zadeva. Kakor je tudi delo lepo za vsakega, ki mu je razumsko in s srcem predan, je vendarle potrebno v letu enkrat izpreči, se sprostiti vsakdanjih dolžnosti in, kakor se tako lepo reče, okrepčati se. Da bi bil dopust res tudi zbiranje novih svežih moči, bi ga bilo treba pametno izkoristiti. V mnogih primerih je tako, da se dopustniki vračajo na svoja delovna mesta nič manj ali pa še bolj izčrpani, kot so bili poprej, ko so delo za gotovo dobo odložili. Vsepolno je dobrohotnih nasvetov, prav gotovo tudi od poklicanih strani, kako naj bi dopustniki svoje proste dni najbolj izkoristili v svoj prid resničnega okrepčila. Žal, da se premnogi po takih koristnih nasvetih ne ravnajo. Končno pa je za lep dopust zelo potrebna tudi denarna podlaga. Podjetja so danes že tako daleč, da nakažejo dopustnikom vsaj nekaj ustrezne dopustniške doklade.
Po dopustu sprašujejo delovni tovariši navadno: Kje si pa kaj bil? Da, dopust je lep
čas za potovanja. Tisti, ki imajo denar, si privoščijo dolga potovanja v daljnje tuje kraje, uživajo prelestne pokrajinske lepote in lahko izpijejo kelih sladkosti do dna pod soncem južnim in pekočim, pod palmami na obalah sinjega morja.
Moj dopust je bil skromen, toda vzlic temu prijeten in lep. V domačem kraju je vedno lepo. Poznaš vsako stezo in vsako drevo, srečavaš obraze znanih in dobrih, često tudi manj dobrih ljudi. Spregovoriš z njimi domačo besedo, o vsakdanjem delu in dnevnih vprašanjih, o vremenu in letini, pa tudi krepko in jedrnato o zadevah, ki tičejo naša skupna prizadevanja za obstoj in blaginjo slovenske narodne manjšine na Koroškem. Gotovo, od ljudi se lahko mnogo učiš, kajti vsi ljudje vse vedo in vse življenje, dejanje in nehanje je odprta knjiga, katere branje je neizčrpno in poučno.
Kratek izlet v Mežiško dolino je bil nad vse zanimiv in prijeten. Tudi Mežiška dolina v neposrednem jugoslovanskem zamejstvu je mikavna in zelo hvaležna turistična pokrajina. Zanimivi so kraji po zgodovinskih dognanjih,
po viharni zgodovini, po odkritih, naravnih) brihtnih in nadarjenih ljudeh, razviti železarski in rudarski industriji ter po izredno lepih) hvaležnih in romantičnih izletnih točkah na višine in klance iz ozke doline.
Mežiška dolina je spodnji pokrajini naše dežele zelo blizu. Mali obmejni promet, ki si ).e osvajal svoj pomen in veljavo le bolj počasi) se je doslej proti čudnim željam nekaterih vedno včerajšnjih, ki so uvedbi malega obmejnega prometa nasprotovali, silno razmahnil. Le malo jih je še, ki bi si obmejne izkaznice ne bm oskrbeli. Samoumevno je tudi z jugoslovanske strani maloobmejni promet v naše kraje ze*° živahen. Mnogi ljudje se poznajo že iz preJ.' njih let, veliko pa je tudi krvno- sorodstven1 vezi med prebivalstvom tu- in onstran mej?-Izkazalo se je, da mali obmejni promet dopr)
naša k poglobitvi medsebojnega razumevam in izločitvi škodljive narodnostne mržnje * mnogih drugih predsodkov, ki jih sejejo gfT tovi ljudje, katerim zbliževanje med sosedni ma deželama ne gre v račun. Ne nazadnj pa prinaša mali obmejni promet tudi goSP darske koristi na obeh straneh.
Gost
Neki kmet je šel v sosednjo vas v goste. Pripravili so mu kosilo. Gospodarjevo dekletce je prišlo h gostu in vprašalo: »Striček, ali veš, kaj imamo v peči!"
Gost je mislil, da je kolač.
Gospodinja je prinesla najrazličnejše jedi. Gost je jemal od vsakega le po malem. Čakal je na kolač. — Čez čas je deklica sPet vprašala:
»Striček, ali veš, kaj imamo v peči!"
»Ne vem!" je odgovoril gost in začel jesti še bolj počasi.
»Daj, jej!" ga je silil gospodar.
Ko so se drugi najedli, so vstali od mize. »Zakaj neki niso prinesli kolača!" se je iudil gost.
Tedaj ga je deklica spet vprašala:
»Ali veš, kaj imamo v peči!"
»Ne. Povej, kaj imate!” je rekel gost. »Muuuuuucke!" je nasmejano odgovorila deklica.
Opica in vrabica
V gozdnati pokrajini sta nekoč prebivala vrabec in vrabica, ki sta si napravila gnezdo na veji košatega drevesa. Veselo in ^odovoljno sta živela. Zdajci pa se priženejo mrzli zimski oblaki; dolgo je nepretrgoma deževalo. Tedaj pa je prišla opi-Cqi ki je od mrzlega vetra in dežja vsa drgetala, ter sedla pod drevo. Ko jo je Rabiča videla v tem žalostnem stanju, ji je dobrohotno rekla:
»Draga! Roke in noge imaš; kakor člo-Vek si. Vsa se treseš od mraza; zakaj si 1,6 zgradiš hiše?”
Ko je opica to slišala, jo je pograbila !e*a, pa je rekla vrabici:
»Nesramna ženska! Zakaj ne držiš je-Z'ka za zobmi? Lahko ti je mene zasramovati, ko sediš v svoji hiši! Kaj ti je mar, ka-1(0 je meni?"
Komaj je to rekla vrabici, ki je bila počasna na svoja gnezda, že je splezala na drevo in raztrgala gnezdo na sto koščkov.
Kako je lepše
j-6 zakaj b) bil v prepiru!
zakaj bi druge žalil! e že nočeš, da bi hvalil,
Pu**i druge vsaj na miru.
|*zikuni, prepirači !SQKi družbi so nadloga.
kaj ni boljša sloga! dži nas — nesloga tlači.
Jovan Jovanovič - Zmaj
V	pastirski koči v Jitku sta slej kot prej vladala glad in revščina. Vendar ju zdaj Kra-bat ni bil več voljan potrpežljivo prenašati. Ni maral več trpeti lakote za kuharico, niti ne zadovoljno srebati črno čorbo in žuliti suh kruh.
V	črnohomskem mlinu se je vendar marsičesa naučil. In česar ga Črni mlinar ni naučil, je poštudiral sam iz čarovniških bukev, ki jih je ukradel svojemu mojstru. Zato je bil zdaj tako močan, da je lahko pomagal sebi in svojim.
Tako je modri Krabat dejal svojemu očetu: »Poslušajte, oče, ni mi všeč, da se drugi bašejo in pitajo, mi pa naj bi še kar naprej stradali. Dosti je tega! Saj sem se vendar marsičesa naučil v črnohomskem mlinu! Veste kaj, oče? Spremenim se vam v pitanega vola, potem pa me lahko za lepe denarce prodaste ku-lovskim ali kamjenskim mešetarjem, tem salamenskim goljufom. No, ne ustrašite se! Ne bom se dal zaklati, pa tudi vol nočem biti večno. Jim bom že spet ušel in se vrnil k vam kot vaš sin Krabat. Eno pa je pri tem potrebno: da z mano vred ne prodaste ovrat-ne verige, kajti z njo ne bi mogel iz volovske kože in se ne bi mogel spremeniti spet v človeka.«
Oče se je prestrašil takih drznih besed in tudi potem, ko se je bil že nekoliko pomiril, ni maral kaj dosti slišati o sinovem načrtu. Saj je bil vendar garaški in pohleven človek, eden izmed tistih podložnikov, ki so služili svojim gospodarjem za predpražnike in jim nikoli ni prišlo na misel, da bi si sami kako
pomagali. Sicer so bili res kulovski in kam-jenski prekupčevalci pravi malopridneži, izkoriščevalci in pijavke. Petnajstih so revne kmete in jih odirali, koderkoli so mogli, tako da so jim zrasli ob njihovih goljufijah veliki, okrogli trebuhi. Da bi pa človek odvzel
Pastir je kmalu spoznal, da se skriva v volu njegov pastorek. Malo se je še obotavljal, nato pa je ubogal mukajočega vola. Vzdihnil je in vzel ovratno verigo, da bi gnal vola, ki je bil v resnici Krabat, na živinski sejem v Kulov.
Mercin Nozvak-Njccbornski:
tem goljufom del njihovega nepošteno nagrabljenega premoženja — ne, kaj takega si Kra-batov oče niti misliti ni upal. ..
No, stari jitčanski pastir ni utegnil niti dobro premisliti vseh stvari, ker je Krabat v tem trenutku izginil in je začel mukati pred oknom pitan vol, pravi pravcati rogati bu-han, kakršnega pastir še ni videl v svojem življenju.
^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuini
(	Neposlušna želva	j
V nekem ribniku je prebivala želva, Kambugriva po imenu. Imela je dva	§
E	prijatelja iz gosjega rodu, ki sta jo imela nadvse rada. Eden se je imenoval Sankata,	=
=	drugi Vikata. Zmerom so se vsi trije shajali na bregu tistega ribnika in si pri-	=
=	povedovali	zgodbe o modrecih	med bogovi, bramani in	kralji; kadar	je	sonce za-	=
=	bajalo, sta	se onadva vračala	v svoje	gnezdo. Ker pa	dolgo časa	ni	deževalo, se	=
E	je ribnik posušil. Ta nesreča ju	je hudo	bolela; rekla sta	si:	=
»Ah, prijatelj, iz ribnika je postalo samo blato. Kako bova zdaj živelaI Žalost jjj = je v najinih srcih.«	=
=	Ko je to slišala Kambugriva, je rekla:
»Jaz brez vode ne morem živeti. Vendar pa si izmislimo nekaj, kar bi nam	i
1	pomagalo! Zato prinesita močno vrv in lahek drog ter poiščita kak ribnik, v ka-	=
|	terem je veliko vode! Splezala bom na ta lahki drog, vidva pa primita z zobmi	=
|	vsak za en	konec ter me tako	odnesita	k tistemu ribniku!«	=
Onadva pa sta odgovorila:
»Prijateljica, storila bova tako, toda ti moraš molčati kakor svetnik ki je ob- = | ljubil molk; če ne, boš padla z droga in se razdrobila.«
Želva je rekla:	I
»Obljubljam, da bom molčala, dokler me ne poneseta skozi zrak v tisti ribnik.«	|
Ko se je tako zgodilo, je Kambugriva med svojim letom po zraku zagledala	jjj
E pod seboj mesto, katerega prebivalci so vsi začudeni klicali:	E
»Ah! Glejte, dva ptiča vozita nekaj kakor na vozu! Glejte!«
Kambugriva pa je začela govoriti, ko je slišala njihovo vpitje. Ravno je ho-	E
|	tela reči: ,Kakšno vpitje pa je to?‘ A preden je to na pol izgovorila, je padla z dro-	E
E	ga in meščani so jo razbili in raztrgali. Zato pravim: Kdor ne posluša dobrohotnih	E
E prijateljev, pogine kakor neumna želva ki je padla z droga.
.Tiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif.
Dobri
čarodej
(Odlomek iz knjige »Mojster Krabat«)
Nenavadno debeli vol je vzbudil na sejmu veliko pozornost. Prekupčevalci iz Kulova so se kar trli okrog tega pitanega velikana in se trgali zanj. Nazadnje je spodnesel vse kupce po vrsti debel Kamjenčan in ga kupil. Naštel je mnogo trdih tolarjev zanj. Krabatov oče je vtaknil denar v mošnjo, vzel verigo volu z vratu in hitel domov.
Tudi kamjenski prekupčevalec se je napotil domov. Veselil se je, da se mu je spet posrečilo opetnajstiti enega izmed lužiškosrb-skih kmečkih tepcev, in je že računal, koliko bo mogel pribarantati za pitanega vola v Kamjencu. Medtem je prišel v Jitro, kjer ga je vabila gostilna ob cesti.
»Ob tako dobri kupčiji si pa res lahko privoščim kozarček,« je dejal sam sebi in vstopil. V gostilni je srečal nekatere svoje tovariše. Kaj kmalu so začeli piti za stavo. Vola je dal postaviti v hlev in, da se mu ne bi tožilo po domu, ukazal dekli, naj da rogaču v jasli sena.
Krabat pa je bil že sit volovskega življenja in, ko je stopila dekla s šopom sena v hlev, je zamrmral s človeškim glasom: »Nesi svoje neumno seno, kamor hočeš, meni pa prinesi raje sočno svinjsko pečenko s cmoki in kislim zeljem!«
Lahko si mislite, da je padlo dekli v tem hipu seno iz rok in da se je skoraj zgrudila od strahu: govoreči vol, ne, kaj takega pa še ni srečala doslej. Tekla je opotekaje se v gostilniško sobo in oznanila že okajenim vinskim bratcem jecljaje in skoraj brez sape, da je vol v hlevu izbirčen in da govori.
Vinski bratci so se ji sprva smejali, nato pa so le šli z njo pogledat v hlev, da bi se prepričali na svoje lastne oči o tem čudežu. Vendar v hlevu ni bilo več vola, samo drobna lastovica je sfrčala nad njihovimi glavami iz hleva na prosto. To pa je bil naš Krabat, ki se je spremenil medtem v lastovico in poletel hitro, hitro proti domu. Tja je prifrčal, še preden se je vrnil oče s sejma v Kulovu.
Travniška
kronika
jQs Komaj je bilo po prvih razglasih in časniških člankih Col°' ^am Napoleonov načrt meri, so začele vse fran-Vti oblasti in ustanove splošno tekmo, kdo bo z večjo <Q*o in bolje ustregel cesarjevi želji. Začelo se je obilno fQ|f>iS°Var,je ‘n živahno sodelovanje med Parizom, gene-
ljQr'.lrn 9uvernerjem in generalnim intendantom v Ljub-t0 '* ^ed poslaništvom v Carigradu, maršalom Mormonih * * * * v Dalmaciji in francoskimi konzuli v Levantu. Daville
teri navdušeno, se ponovno skliceval na svoja po-t\je'Q Pred tremi leti, ki so priča, kako je s svojim mne-
‘n presojanjem stvari bil že tedaj blizu cesarjevim
v letu 1811 so bili ti posli že v polnem razmahu. s' je zadnje leto vneto prizadeval, da je v vseh Ijiijjj 1' skozi katera je šlo francosko blago, našel zaupne stvo,' Za9ofovil nakup konj in vpeljal vsaj nekaj nadzor-% nQC* ,ovori in fovorniki. Šlo je s fežavo, počasi in lq|0 p°lno kakor vsaka stvar v tej deželi, ali vse je ka-^ na izboljšanje, vse delo je bilo lahkotno in veselo, aPoleonovim dihom v jadrih".
Nazadnje je Daville doživel, da je ena največjih marsejskih trgovskih hiš, »Bratje Fressinet", ki se je prej ukvarjala s prevzemom blaga iz Levanta po morski poti, odprla svojo poslovalnico v Sarajevu. Bila je pooblaščena od francoske vlade in navezana na sodelovanje s konzulom. Eden izmed bratov Fressinet, mlad človek, je pred mesecem prišel v Sarajevo, da bi osebno vodil poslovalnico. Sedaj se je oglasil za dan, dva v Travniku, da obišče generalnega konzula in se pomeni z njim o na-dalnjem delu.
Lepo in kratko travniško poletje je v polnem sijaju..
Nad travniško kotlino migota bleščeč in veder dan, poln sonca in modrine.
Na prostorni senčni terasi v konzulatu je pregrnjena miza, okrog nje pa postavljeni beli, iz vrbja spleteni stoli. Senčina diha prijeten hlad, čeprav je čutiti vročino in soparo, ki leži nad zgnetenimi hišami spodaj v čaršiji. Zelene strmine ozke globanje izdihavajo suho prigrevico; zdi se, da sopejo in drhte kot boki na soncu ležečega jelena.
Na terasi so kdaj že odcvetele hijacinte gospe Davil-love, bele in pisane, polnocvetne in preproste. Zato pa po robovih gredic cveto rdeče pelargonije in drobceno vijolično planinsko cvetje.
V senci za mizo sedita Daville in mladi Fressinet. Pred seboj imata razgrnjene kopije svojih poročil, številke Montineura s teksti predpisov in določb in pisalni pribor.
Jacques Fressinet je zalit mladenič, z lici kot kri in mleko, s tisto mirno gotovostjo v glasu in vedenju, ki jo imajo otroci iz premožnih hiš. Trgovina mu je očitno v krvi. Nihče iz njihove družine ni nikdar opravljal ne želel, da bi opravljal kakšno drugo delo ali pripadal drugemu stanu. Tudi Jacques se ni z ničimer ločil od svojih. Bil je, kot vsi v družini in že od nekdaj, pošten, vljuden,
trezen, obziren, odločen v obrambi svojih pravic, osredi-njen na korist, toda ne slepo in suženjsko.
Fressinet je prešel v obeh smereh pot od Sarajeva do Kostanjice, najel v Sarajevu kar ves han in že začel sklepati kupčije s trgovci, tovorniki in oblastmi. Zdaj je prišel, da z Davillom prerešetata podatke, da mu sporoči svoja opažanja in stavi predloge. Konzul je bil vesel, ker je dobil tega živahnega in vljudnega južnjaka za sodelavca pri poslu, ki se mu je tolikokrat zdel nezmogljiv.
»Znova torej ponavljam," ze dejal Fressinet s prepričljivostjo, s katero trgovci poudarjajo dejstva, ki so jim v korist, »od Sarajeva do Kostajnice je treba računati sedem dni s temile prenočišči za karavane: Kiseljak, Busovača, Karaula, Jajce, Zmijanje, Novi Han, Prijedor in nazadnje Kostajnica. Za zimo moramo vzeti dvakrat toliko, to se pravi štirinajst prenočišč. Na tej poti je treba postaviti vsaj še dva karavanska seraja, ako hočemo zavarovati blago pred slabim vremenom in tatvino. Vozne cene so poskočile in vsevdilj rastejo. Dviga jih avstrijska konkurenca in, tako se mi zdi, nekateri sarajevski trgovci, Srbi in Judje, ki delajo po angleških navodilih. Danes moramo računati s temile cenami: od Soluna do Sarajeva 155 piastrov za tovor; od Sarajeva do Kostajnice 55 piastrov. Pred dvema letoma so bile cene ravno za polovico nižje. In treba je napeti vse sile, da se prepreči novo naraščanje, ker to lahko spravi vso pot na preve-sico. K temu moramo prišteti samovoljo in pohlep turških funkcionarjev, nagnjenost prebivalstva do tatvine in ropa, nevarnost razširjenja srbske vstaje in hajdučenja po albanskih krajih in še nevarnost kužnih bolezni."
Daville, ki je povsod videl prste angleških obveščevalcev, bi rad vedel, iz česa Fressinet sklepa, da delajo sarajevski trgovci po angleških napotkih, toda mladenič
Okrasne sobne rastline
Fikus (gumijevec): čeprav je njegova domovina vzhodnoindijska džungla, se je pri nas že tako aklimatiziral, da ne mara nobene »tropske« vročine. Zato dobro uspeva v hladnih stanovanjih. Ne sme stati na soncu, vendar pa v svetlem prostoru, po možnosti tako da pada svetloba z vrha nanj. Potem steblo raste navpično, listi pa rasto enakomerno in vodoravno. Če rastlina žalostno poveša liste ali jih celo izgublja, je to verjetno znamenje, da jo preveč zalivamo. Koreninice začno zaradi tega gniti. Bodimo torej previdni pri zalivanju zlasti pozimi. Zelo pa nam bo fikus

NASVETI
■	Svinjska in telečja jetra bodo o-kusnejša in mehkejša, če jih že zrezana in pripravljena za kuho položite za nekaj časa v mleko.
■	V stanovanju, kjer imamo malo prostora, nam bo prav dobro služila miza, ki se da premakniti. Na noge te mize pritrdimo koleščke in mizo bomo lahko prepeljevali po mili volji.
■	Pudinge in sladice, ki jih kuhate v sopari, boste mnogo - laže odločile od posode, če jo namažete z mastjo, potresete s sladkorno moko ali pa z drobtinicami.
■	Če hočete imeti belo perilo, dodajte vodi, v kateri ga boste kuhale, na tanke rezine razrezano limono.
■	Testu, ki ga pripravljate za flancate, ocvrta jabolka ali drugo sadje, za vlivance itd., dodajte nekaj kapljic alkohola, tako da ostane dalj časa krhko.
hvaležen, če bomo redno z mokro cunjo obrisali liste. Tako listi laže dihajo. Ko je zemlja v loncu že vsa preprežena s koreninami, moramo fikus presaditi.
Asparagus: je brez dvoma najbolj znana sobna rastlina. Prinesli so jo iz vzhodne Afrike. Poleti zahteva mnogo svežega zraka, pozimi pa počiva in jo smemo le malo zalivati. Poseben okras rastline so njene mladike, ki so tem lepše, čim več prostora ima rastlina. Če začno rasti korenine iz lonca, lahko spomladi, ko rastlino presadimo, zmanjšamo maso korenin za dve tretjini. Pri tem lahko zmanjšamo tudi vejice. Te bodo hitro spet zrasle, če bo rastlina po tej operaciji imela dovolj svetlobe, zračne vlage in gnojila.
Sansevierija: ima navade, kakršne je prinesla iz svoje domovine Etiopije. Tudi pri nas se vede kot skromen prebivalec stepe. Naše kurjene sobe, slab zrak in cigaretni dim ji ne škodujejo. Poleg tega ni prav nič žejna, ampak hvaležna, če dobi čim manj vode. Ko rastlina zraste in pogledajo korenine na svetlo, je čas, da jo presadimo. Cvetlični lonec naj bo nizek in širok, da bodo laže rasli novi listi. Presaditi pa jo moramo med februarjem in oktobrom; pozimi mora imeti mir.
Klorofltum: potrebuje mnogo vode in zračne vlage, sicer pa ni zahteven. Ne smemo pa ga zaliti toliko, da bi voda stala v loncu. Rastlina potrebuje tudi precej svetlobe, noče pa direktnih sončnih žarkov. Ko cvete, ima mnogo drobnih, belih cvetov; ti se razvijejo v nove rastlinice, ki veselo obkrožajo matično rastlino. Poskrbeti moramo, da bodo imeli novi poganjki dovolj prostora in bodo lahko prosto viseli v zraku. Če novih poganjkov ni, pomeni to, da se rastlini predobro godi. Če bomo rastlino nekaj časa manj zalivali in gnojili, bo dobila nove poganjke. Mlade poganjke lahko posamič presadimo v nove lonce, kjer bodo rasli dalje.
Sadje je zdravilo
K snovem, ki škodujejo zdravju, prištevamo tudi holesterin. To je snov, ki se nabira v stenah arterij in povzroča arteriosklerozo. Vprašujete se, kaj ima opraviti pri tem sadje. Takoj boste razumeli. Znani ameriški zdravnik in strokovnjak za prehrano dr. A. Keyys je odkril, da dve jabolki na dan zadostujeta, da se zmanjša količina holesterina v krvi človeka, ki nagiba k arteriosklerozi. Dve jabolki na dan, pa se vam ne bo treba več bati arterioskleroze in srčnega infarkta.
Seveda to zdravilo ni popolnoma zanesljivo. Kdor kadi in uživa pretirano količino maščob In mesa, temu ne pomagajo niti jabolka niti druga zdravila. Ni potrebno, da jemo ravno jabolka: dobro je vsako sadje, ki vsebuje pektin. Tega je dovolj tudi v hruškah, malinah in drugem sadju.
Sadje pa vsebuje tudi druge koristne snovi. Njegovo zdravilno moč mnogo premalo izrabljamo. Od važnih vitaminov manjka sadju le vitamin D. Sadje pomaga vzdrževati ravnotežje kislin in baz v telesu, kajti hrana, ki jo navadno uživamo, vsebuje preveč maščob in beljakovin, povzroča torej tvorbo kislin v telesu. Sadje in zelenjava čistita kri. Vse sadje razen brusnic uničuje kislinski presežek. Isto dosežemo, če pijemo sadne sokove.
Sadje torej ni koristno le zaradi vitaminov ampak tudi kot nekakšna izravnava za ostala živila. Seveda pa ne smemo zaiti v drugo skrajnost. Preveč sadja je prav tako nezdravo kot premalo. Zelo koristni so razni sadni sokovi. Pijemo jih na tešče pred zajtrkom. Uživati pa moramo tudi celo sadje, kajti celuloze je nujno potrebna za dobro prebavo.
Filodendron: vse vrste filodendronov — in teh je precej — se počutijo pri nas izredno dobro. Glede toplote in svetlobe ni občutljiv, toda pri zalivanju pazite. Količina potrebne vode je odvisna od temperature v prostoru. Rjave konice listov so znamenje, da imajo gomolji premalo vode. V tem primeru postavimo lonec v vedro, napolnjeno z vodo in ga tako pustimo nekaj ur. Kasneje ga obrišemo in postavimo na staro mesto. Tako bomo obvarovali filodendron pred izgubo listov. Nikoli mu ne smemo odrezati zračnih korenin, kajti tudi te sprejemajo vlago in hrano. Če ga presajamo, uporabljamo mešano zemljo.
Niso le jurčki užitne gobe
Pogreta gobja jed je vedno nevarna
Res, če ni jurček ali lisička, je pri nas ne šfejemo za užitno gobo. Tako je naše uživanje gob omejeno le na nekatere vrste, čeprav izkušeni gobarji vedo, da strupenjač med gobami ni veliko. Seveda, previdnost ni odveč.
Če najdemo v gozdu gobo, kii je ne poznamo, je prav gotovo ne bomo skuhali, ker se nam lahko zgodi, da bomo kmalu začutili neprijetne posledice. Zato je dobro, da poznamo znake zastrupljenja: prebavne motnje, bruhanje, driska, glavobol, slabost. Najbolje, da takoj pokličemo zdravnika. Ni treba, da je vedno strupena goba povzročitelj teh motenj, saj so tudi stare, pokvarjene in pogrete gobje jedi, lahko povzročitelj slabosti in bolezni. Torej: nikoli pogrevati gobje jedi, ker bi se nam zdelo škoda, da jo zavržemo. Dosedanje izkušnje zastrup-Ijenj z gobami kažejo, da se ljudje zastrupijo zaradi pokvarjenih gobjih jedi ali pa s strupenimi kukmaki, ki jih prav lahko zamenjamo z užitnimi.
iitiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Poskusite!
iiimimiimiiiiiimiiiiiimimimiimimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiimi
Safalade z jajci, praženi rezanci, radič v solati.
Safalade: Potrebujemo po tri ali Štiri safalade, po tri ali Štiri jajca, tri sveže paprike, veliko čebulo, nekaj žlic olja, majhen krožnik Sampijonov, sol, poper, peteršilj, koprc, malo rdeče paprike, Ščepec sladkorja in žlico vinskega kisa ali kozarec belega vina. — Jed pripravimo v Široki kozici. Na olju zarumenimo na kolobarčke zrezano čebulo. Ko začne malo rumeneti, dodamo na Široke rezance zrezano papriko in očiščene, oprane in razrezane gobe. DuSimo petnajst do dvajset minut. Sedaj dodamo Se na kolobarje zrezane safalade in jih malo popečemo. Nato jed solimo, potresemo s poprom, s sladko papriko, z dobro zrezanim zelenim peteršiljem in malo koprca. Dodamo Se Ščepec sladkorja in vino ali kis. Jajca močno razmeSamo in polijemo po jedi. Ko zakrk-nejo, je jed pripravljena in jo takoj ponudimo k praženim ali maslenim rezancem in solati.
Rezanci: V slanem kropu počasi kuhamo deset minut trideset do Štirideset dkg Širokih jajčnih rezancev. Kuhane stresemo na cedilo. Polijemo jih z zajemalko hladne vode in ko se odtečejo, jih damo v kozico, kjer smo samo raztopile koSček presnega masla. PremeSamo in počakamo, da se segrejejo.
Radič v solati: Trideset dkg radiča očistimo, operemo in odcedimo. Potem ga polijemo z nekaj žlicami olja, premeSamo, potresemo s sesekljanim strokom česna, pri kraju solimo in okisamo. Dobro, a rahlo premeSamo in takoj postrežemo.
:
Jutranje vstajanje
X predstavlja za mnoge ljudi resničen na-X por. Namesto da bi skočili iz postelje t sveži in spočiti, zlezejo iz nje kot polži, t čemerni in slabe volje in šele okrog t enajstih pridejo povsem k sebi. Če tudi X vi sodite med te zaspance, vam pred-X lagamo nekaj špartanskih vaj, ki vam | bodo pomagale, da boste začeli dan ta-t ko, kot je treba.
X © Uro budilko zavijte v šal ali jo t postavite precej stran od postelje, da se 1 ne boste zbudili z razbijajočim srcem.
X ® Spanja ne »podaljšujte«, kot pra-
♦	vimo, pozneje boste še teže vstali.
♦	• Pošteno se pretegnite, zaokrožite S nekajkrat z nogami v gležnjih in prste X na nogah večkrat zaporedoma močno X stisnite in spet stegnite.
X ® Sedite v postelji in nekajkrat za-X okrožite z glavo v obe smeri.
♦	® Naglo skočite iz postelje (če vam X je še tako zoprno) in pred odprtim ok-
♦	nom nekajkrat globoko vdihnite sveži X jutranji zrak.
X ® Končno se umijte z mrzlo vodo.
Skladna hoja
Ali sle kdaj pomislili, kako pravzaprav hodile? Skladne in harmonične postave s* v * •• ne smemo misliti brez lepe drže, ki je najbolj odvisna od hoje. Čeprav imate mogo* če lepo postavo, ne boste prijetni za okolico, če se pri hoji neskladno zibljete, premalo krčite kolena ali stiskate glavo med ramena.
Kako torej vskladiti hojo s svojo postavo? Dobro pazite, kako postavljate noge' Lepo hoditi se ne pravi korakati strumno kot vojak na paradi. Kadar nosite čevlje 1 visokimi petami, lahko delate večje korak® kot takrat, ko nosite nizke pete; tedaj skrajšate korak in pazite, da ne stopate s celim stopalom, sicer pride do nekega .p0" čepanja". Pri hoji nikakor ne mahajte z rokami in ne hodite po prstih. Kadar tečeta stopajte na prste in glejte predse.
Da bi mišice navadili na pravilno hoj®' morate redno vaditi. Stegnite nogo naprej' stopite najprej na prste in nato na celo st°' palo. Vsako jutro ponovite vajo desetkroj' Mišice in členki bodo postali bolj elastik' če se dvignete na prste in se pri tem drži*® za pohištvo; vajo ponovite dvajsetkrat. Poskusite z nogo črtati po tleh nevidni kro9 (10-krat). Ravnotežje med hojo si boste prl', dobili, če boste vadili hojo po ravni črti pa po robu preproge), ne da bi pri tem gle' dali predse.
se ne pusti zmotiti ne odvrniti od svoje poti. Pred seboj ima razgrnjene zapiske in nadaljuje:
.Torej povzamem in zaključim — nevarnosti, ki ogrožajo promet: vstaja v Srbiji, albanski hajduki, tatvine v Bosni, podražitev prevoznih cen, nepredvidene takse in davki, konkurenca in nazadnje kuga in druge nalezljive bolezni. Kar moramo ukreniti: prvič, postaviti med Sarajevom in Kostajnico dva karavanska seraja; drugič, preprečiti neumerjeno fluktuiranje turškega denarja in s posebnim fermanom utrditi tečaj — 5,50 piastrov na tolar šestih frankov, kakor tudi za tolar Marije Terezije; za beneški cekin 11,50 piastrov itd. Tretjič, povečati lazaret
v Kostajnici; namesto brvi zgraditi most, preurediti skladišče, da bo lahko sprejelo vsaj osem tisoč bal bombaža, pripraviti za popotnike prenočišča itd. Četrtič, izročiti posebna darila vezirju, Sulejman paši in še kakim uglednim Turkom, to pa v zvezi s temi našimi zahtevki; vse naj velja približno deset do trinajst tisoč frankov. Mislim, da bi tako lahko zavarovali našo trgovsko pot in odpravili najhujše težave.”
Daville zapisuje podatke, da jih bo uporabil v svojem novem poročilu. Hkrati se veselo pripravlja, da prebere mlademu trgovcu svoje poročilo iz leta 1807, v katerem je tako odlično uganil Napoleonove načrte in vse to, s čimer se zdaj ukvarjata.
„Ah, dragi gospod, veliko bi vam lahko pripovedoval o težavah, ki v teh krajih ogrožajo vsako pametno stvar in vsako koristno in razumno podjetnost. Veliko vam bi lahko razlagal, pa saj boste sami videli, kakšna je ta dežela, kakšen narod, kakšna uprava, kakšne in kolikšne so ovire na vsakem koraku."
Toda mladi trgovec nima nobene pripombe; natančno je določil težave in sredstva, s katerimi bodo ovire pobijali. Očitno nima smisla za pritožbe splošnega pomena ne
za .psihološke fenomene". Vljudno prikima, da bo poslušal Davillovo poročilo iz leta 1807, ki ga je konzul začel brati.
Senca, v kateri sedita, se daljša. Limonada, ki stoji pred njima v kristalnih kozarcih, je pregreta; med delom sta oba pozabila nanjo.
V	taisti poletni tišini, dve mestni četrti više nad konzulatom, kjer sta se pogovarjala Daville in Fressinet, le malce bolj v levo in bliže potoku, ki zožen in neviden pada v globino, so na vrtu Muse Krdžalija sedeli Musa in njegova druščina.
V	tem strmem in zapuščenem vrtu se vse duši od bujnega rastja. Na planoti pod veliko hruško cukrenko.je pogrnjena preprogica, na nji so pa ostanki jedi, fildžani in posoda z ohlajenim žganjem. Tukaj je sonce že zašlo, le nasprotna obala Lašve je še obsijana. V travi ležita Musa Pevec in Hamza telal. S hrbtom naslonjen ob strmino in z nogami uprt ob hruško na pol sedi in na pol leži Murat Hodžič, nazvan Ljulj hodža.* Ob hruško je naslonil tamburico, na glavo tamburice pa poveznil kozarec za žganje.
Hodža je črn človeček, majhen in togoten ko petelinček. Na žoltem in drobcenem obrazu mu fanatično sijejo velike mračne oči s srepim pogledom. Doma je iz boljše travniške hiše, nekoč je hodil tudi v šole, toda žganje mu ni pustilo, da bi doštudiral in postal v Travniku imam,’’ kakor toliki iz njegove rodovine. Ko bi moral opraviti poslednji izpit, tako pravijo, je stopil pred muderiza”" in izpitno komisijo tako pijan, da se je zibal sem pa tja in komaj stal na nogah. Muderiz ga je spodil od izpita in
* Ljulj hodža — majavi (pijani) hodža.
•• Imam — muslimanski teolog.
• Muderiz — ravnatelj muslimanske šole.
nazval Ljulj hodža. In ta vzdevek mu je ostal. Užali®1]1 fant, plah in občutljiv, se je poslej popolnoma vdal pij®^' In kolikor huje je popival, toliko bolj je rasla v njem Ijena nečimrnost in zagrenjenost. Izločen iz kroga svoj111 vrstnikov že takoj spočetka, je sanjaril, da jih bo neke9° dne s kakim izrednim dejanjem preskočil in se tako vs®1’1 za vse maščeval. Kot mnoge take spodletelce majhne P°' stave pa živahnega duha je tudi njega grizlo skrito '1 neumno častiljubje, da bi ne ostal do konca svojih c'111 tako neznaten, neugleden in nepoznan, ampak da bi Pre' senetil svet, sam ne vedoč kako, kje in s čim. Sčasoma 9° je ta želja, ki jo je podžigal z norim pijančevanjem, P°, polnoma prevzela. Čim globlje je tonil, toliko izdat®®), se je hranil z lažmi in varal sebe z velikimi besedd(fl' drznimi prigodami in nečimrnimi sanjarijami. Svojim varišem, žganjepivcem kot on, je bil zato večkrat tarča s°'
V teh lepih poletnih dneh ta trojka vedno začne pivati na Musovem vrtu in šele proti mraku zavije v <^e. sto na novo popivanje. Čakajoč tega mraku, z bleščeč)*]1 zvezdami na modrem travniškem nebu, razgreti od vin*K duhov, popevajo ali se pogovarjajo potiho, leno, tjavd ' vsak bolj zase kot z drugima. To so pomenki in Pfj. ljudi, zastrupljenih s pijačo. S tem si nadomestijo d® in gibanje, saj so se obojega že davno odvadili- V pomenkih potujejo, doživljajo junaška dejanja, uresm jejo želje, katerim drugače ne bodo mogli nikoli ustr® » gledajo česar ni videti, in napihujejo, rasto, uživajo v
poslušajo, česar ni slišofir lastni veličini, se dvi9a[
s®
- -.	-	. pi'
poletavajo kot operutničeni, postajajo vse tisto, kar
koli ne bodo in kakršni nikoli niso mogli biti, imajo kar nikjer ni, in kar lahko za trenutek nudi samo žg tistim, ki se mu do kraja vdajo.
(Se nadaljuj®)
, Nekoč je v neki vasi sam samcat živel mla-eenic, preprost in delaven. Ime mu je bilo Johjoo.
Nekega dne je na polju našel žerjava, pu-»cica ga je zadela v perutnico in ranjen je le-Zt »na sne8u- Takoj se mu je približal in mu skusal pomagati. Izvlekel mu je puščico in mu obvezal rano. Žerjav je kmalu oživel in od-letel Johjoo je gledal za njim, dokler ni iz-Sinu daleč za obzorjem.
Nekaj dni pozneje, ko si je Johjoo ravno Pripravljal pri ognjišču svojo skromno večer-1°> je nekdo potrkal na vrata njegove koče.
»Kar naprej!« se je oglasil.
. »Dober večer,« je pozdravila lepa deklica ln vstopila.
. Johjoo se je neizmerno začudil, kajti njena ‘epota je bila res nenavadna in vprašal jo je: »Kdo si? Zakaj si prišla k meni?«
»Ime mi je Cuu,« je tedaj prijazno odgo-vorila lepotica, »in prišla sem, da se s teboj Poročim. Prosim te, sprejmi me za ženo.«
Johjoo je bil spet zelo presenečen, toda ob-enem tudi vesel.
, Poročila sta se in življenje obeh mladih zakoncev Johjooja in Cuuje je bilo srečno.
*
Cuu je bila dobra žena in delavna, prav ako kakor Johjoo. Mimo tega pa je imela tU(h skrivnostno sposobnost — v eni noči je j^rrireč zmogla stkati prtič, katerega lepota e bila v resnici občudovanja vredna.
Podnevi je delala s svojim možem na polju. Pmtno je pripravljala okusno hrano. Pogo-*t0 je lepo prepevala in bil je nanjo zelo Ponosen. Zvečer mu je pripovedovala zani-v 've stvari, med katerimi je najraje poslu-to in ono o glavnem mestu.
■ Ko je zaspal je vstala, stopila v sobo za kanje in delala vso noč. Vso noč so prepe-,ale statve: ton ton kara kara, ton ton kara ara • •. Naslednje jutro, komaj se je Johjoo
<W
KITA SATORI
jV'gnil iz postelje, mu je že prinesla nov, ču-'t prtič, ki se je skrivnostno svetlikal in
ndovito dišal. In on se je veselil kakor otrok, °J!a je gledal in otipaval.
11 *ako je njuno življenje, polno ljubezni, te-0 naprej v lepem sožitju.
*
Medtem pa se je slava o prelepih prtičih ^sirila po vasi. Sovaščan Unzu se je zanje acel zelo zanimati in je obiskal Johjooja. s ‘Dober dan, Johjoo,« je pozdravil, »slišal o prelepih prtičih, ki jih izdeluje tvoja vena; Govore, da so zelo lepi, a nihče jih n* videl. Prosim te, pokaži mi jih!«
Johjoo mu je enega od njih z veseljem po-Unzu
n. .v,H le njegovo lepoto zelo občudoval in „ ernisljeval, koliko bi bil v mestu vreden. ^Poznal je, da bi lahko mnogo zaslužil, če
kazal.
Unzi
■emišl 5ozna
. .ga odnesel tja. Bil je zvit človek in takoj ]e nekaj izmislil. Rekel je:
»Johjoo, veliko in dobro je tvoje srce. Prav tejfes govorice so bile resnične! Bi mi ga ho-pr-.P°soditi samo za nekaj časa? Tudi moji lja'eJji bi ga prav gotovo radi videli.«
. Johjoo mu je, ne da bi karkoli zasumil, rablje ustregel.
*
p>u je nesel tkanino v bližnje mesto, se di|Sjtav>l na cesto in jo kazal vsem, ki so ho-ijj 'nimo. Mnogi so se ustavljali in vsi so jo 'H ° 1 °bčudovali. Končno jo je nekdo kupil Vračal zanjo deset rjoojev. Pri tem je re-
ijako čudovito tkanino sem našel! Naj se prtič tisoč peres1.«
Hjv^lužek Je Unzuja opogumil za nadaljnje
S Ju'
te Petv je obiskal Johjooja, pa ne s prtičem, !ec z denarjem.
tv0-'.j°o> veseli se!« mu je rekel. »S temi ka/'1?* tkaninami lahko zaslužiš veliko dejali' * ^'u ’ma* denar- 1° dal mu je tri rjooje, izre!)°°Ja Pa ie že ta nepričakovani zaslužek V j n° presenetil. »Johjoo, ali si že kdaj imel J3) ®PU toliko denarja? Nikoli, kajne, da ne?
denar je vsemogočen! Od danes naprej te ’ ?a lahko zaslužiš, kolikor hočeš — samo Pfay kke moraš prodajati... To ti bom jaz V kad posredoval.«
<Ja začetku je bilo Johjooju žal za prtič. To-prer?riJazne Unzujeve besede so popolnoma draSale njegovo žalost. Dal je Unzuju še tada ^rt'G hi ga Je Cuu prav tako iz srca •j. stkala zanj.
Z4 jK° so prelepe tkanine izginjale druga ru80, denarja pa je bilo vedno več.
C	*
Nek ie °d dne do dne vse bolj hujšala. kor Kega dne, ko je Johjoo vstal, mu je ka-)e navadi izročila nov prtič. Toda zdaj
Vf^ n t°’ vedi, tale je poslednji, kajti nič Jolp m°gla tkati. Ti je všeč?«
?f°(ja|0P je bil kot vselej zelo vesel, toda 'a	1e tudi tega in potem je ves večer štel
^tiarjaln ^el, kajti imel je res že zelo veliko
^a se11' ^a Je bila žalostna, kajti zdelo se ji je, le mož spremenil v skopuha.
§ ,	*
Nnzujev prijatelj, je zdaj vedel, da N sa^ temi tkaninami mnogo zasluži in Un-
j ‘.Prti?“.ieJP°vedal. kak°.. . . v r.ekel ctlso^ peres' imenujemo tisti prtič,« V°v*h n ^°d°> »ki je narejen iz tisoč žerja-
Johjoo in žerjav
potem morajo v glavnem mestu veljati 1000 rjoojev!«
Seveda sta oba želela zaslužiti toliko več. Posvetovala sta se, nato pa takoj obiskala Johjooja in ga nagovarjala.
»Dragi Johjoo, daj nama še prtičev! Kajti zvedela sva, da je to v glavnem mestu zelo dragocena reč. Zdaj jih bova tam prodajala. Tako boš lahko zaslužil po nekaj deset rjoojev za vsakega!«
Toda Johjoo ni imel nobenega več.
»Žal, nimam nobenega več. Cuu ne more več tkati,« je odgovoril.
Vendar onadva nista obupala. Vztrajala sta:
»Dragi Johjoo, prisili vendar svojo ženo, da bo še tkala! In skupno bomo odšli v glavno mesto, kjer bomo videli mnogo zanimivih stvari in zaslužili mnogo mnogo denarja! Tudi tvoja žena bo gotovo vesela, ko se boš vrnil s toliko denarja. Daj, prosi jo, naj spet tke! Ej, kako zanimivo bo potovati!«
V njegovem srcu se je bojevala ljubezen do Cuuje s hrepenenjem po denarju in glavnem mestu. Vendar ni mogel premagati skušnjave.
Tistega večera jo je po dolgem obotavljanju končno nagovoril.
»Draga Cuu, zelo si želim potovati v glavno mesto, o katerem si mi tako pogosto pripovedovala. Hotel bi ga videti z lastnimi očmi. Unzu in Sodo me bosta spremljala tja — samo, če boš ti še tkala. Tam bom lahko mno-
Evgenij Petrov:
go zaslužil. Daj, vsaj samo še en prtič stki za mene, draga Cuu!«
Njegove besede so jo zelo razžalostile, kajti tkati dalje je bilo zanjo zelo težko. Skušala je potolažiti njegovo željo. On pa je ostal še bolj trmast in nazadnje je rekel: »Cuu, če ne boš tkala, bom odšel...«
Cuu ni vedela, kaj naj stori. Žalostna je stopila na prosto, vendar ni mogla najti drugega zdravila kakor to, da sprejme njegovo zahtevo. Odločila se je, da bo tkala še enkrat in vrnila se je k njemu.
»Johjoo, spet bom tkala. Toda počakaj še malo! V sobo, kjer bom tkala, ne smeš in ne smeš pogledati, razumeš? Nikakor ne smeš pogledati! Če me ne boš ubogal, bo vsega konec! Ne pozabi na to, prosim te!«
Tako je dejala in takoj stopila v sobico, kjer so bile statve.
*
Statve so kmalu zapele: ton ton kara kara, ton ton kara kara ...
Johjoo je takoj legel in sanjal, kako srečno bo potoval. Ton ton kara kara, ton ton kara kara... pesem ni prenehala vso noč in on je sanjal.
*
Ure so tekle, prišlo je jutro. Johjoo je vstal kot vselej, toda statve so še vedno pele. Legel je nazaj in čakal, toda zdelo se mu j’e čudno in še bolj se je čudil, ko je zvonkljanje trajalo ves dan.
Obiskala sta ga Sodo in Unzu, da bi zve-
Srečanje v gledališču
— Oprostile, državljan, prosim, posodite mi za trenutek spored.
— Izvolite?
Izročil sem spored sosedu. Bil je debe-lušast in eleganten.
— Hvala je rekel, ko je pregledal spored,
—	oprostite, vi ste pa gotovo iz province?
— Ne, iz Moskve sem. Vi ste gotovo mislili ...
— Prosim vas, nič nisem mislil . . . Samo opazujem ... Veste, ukvarjam se malce s fiziognomijami ... Rad opazujem ljudi. Sediš takole na svojem sedežu, čakaš, da se bo dvignil zastor, in opazuješ. Zanimivo in poučno. Obraz človeka je njegova vizitka, potni list, če hočete.
— Da — sem odgovoril.
— Dovolite, da se vam predstavim, — je dejal sosed. — Gotovo se tudi vi ne želite pogovarjati z neznanim človekom; Ne-prekorov, Mihail Sergejevič, pravni svetnik ...
Ko sem stisnil sosedu prste, sem opazil, da so manikirani. Tudi jaz sem se mu predstavil. Pričela sva razgovor.
— Težko je dandanes srečati poštenjaka! — se je pritoževal Neprekorov. — Po vašem obrazu vidim, da se strinjate z menoj. Niste me prav razumeli. Govorim o zunanji Inteligenci, o kulturnem videzu. Poglejte okoli sebe! Vzemimo na primer tistega mladega moža tam. Gotovo je študent. Sodeč po izrazu njegovih oči, ni neumen, gotovo je nadarjen. Toda njegova zamaščena čepica in neobrita brada! Poglejte, prosim, kako je nepozorno obrnil svoji sosedi hrbet! Tako odkrijete, da se pod krinko kulture dejansko skriva nekultura, nespoštovanje človeške osebnosti, prosta-štvo!
V odmoru sva se sprehajala po foyerju, se pogovarjala o predstavi in kritizirala nekulturno občinstvo.
— Vidite tistega tam? — mi je šepni! Neprekorov. — Tistega z bradavico, ki bo svak hip odvrgel cigareto. Stavil bi, da bo vrgel ogorek na tla in ne v pepelnik, ki stoji pred njim.
Možak z bradavico je potegnil zadnji dim iz cigarete in vrgel ogorek v pepelnik.
— No, to je že redek primer, — je dejal Neprekorov nekoliko pohlevneje, — pepelnik je stal preblizu.
Predstava se je bližala koncu. Don Jose je jokal nad ubito Carmen.
—	Na svidenje, sosedi — mi je zaklical sosed in vstal.
—	Počakajte sem mu šepnil — zavesa še ni padla.
—	Saj vem, kaj se bo na koncu zgodilo,
—	je glasno rekel Neprekorov. — Zapel bo „aretirajte me" in potem se bo pričela bitka za galoše!
Občinstvo je pričelo negodovati. Nepre-
— Sedite! so mu klicali gledalci.
Don Jose je pogledal v občinstvo in pričel peti arijo.
Toda pri izhodu se je odigraval naslednji prizor: uslužbenci niso pustili Nepreko-rova iz dvorane.
—	Nimate pravice; je tulil Neprekorov. — Morda moram ven zaradi naravne potrebe!
—	Tiho! je zašumelo po vsej dvorani.
— To je predrznost! — je razsajal Neprekorov. — To je nekulturno zadrževanje človeka, ki mu ne gre za galoše, temveč mora ven zaradi svojih naravnih potreb! Pustite me!
Kljub temu ga niso spustili. Vrata so se odprla šele tedaj, ko so utihnili zadnji zvoki orkestra in ko je zavesa padla. Neprekorov je zdirjal ven skupno z množico. Videl sem ga, kako je prevrnil neko starko, stopil na nogo študentu z zamaščeno čepico in z mojstrskim udarcem' pobil na tla nekega uradnika z vijoličasto kravato.
dela, kako in kaj. Radovedna sta vstopila in pogledala v sobico za tkanje, čeprav je to Johjoo strogo prepovedal. Toda tam nista našla njegove žene, ampak nekega — žerjava. Sodo je presenečen zaklical: »Ej, saj to je vendar žerjav, ki tke, tke in si puli svoja lastna peresa! Ej res, ,prtič tisoč peres'! Johjoo, glej, žerjav ti tke! Tvoje žene ni tukaj.« Ves presenečen je odšel.
Johjoo se je zelo vznemiril, ko je ostal sam. V njegovih ušesih so še vedno zvenele besede Cuu, obenem pa tudi presenečene besede Soda. Toda njegovo vznemirjenje in radovednost je bilo močnejše in ko ni mogel več vzdržati, je pogledal v sobico. Prav res, Cuu tu ni bilo, namesto nje je vodil statve neki žerjav .. .
»Cuu, Cuu! Kje si? Kam si šla, Cuu?« je razburjen klical njeno ime ter jo iskal.
Statve pa so medtem zvenele še naprej: ton ton kara kara, ton ton kara kara ... Ure so minevale, minevale. Zdanilo se je, bilo je že poldne, toda statve so še vedno zvenele. Zvečerilo se je, ko se je izčrpan vrnil domov in se utrujen zgrudil na sedež. Kmalu nato je zven utihnil. Presenečen je pogledal v tkalnico ...
Prihajala je Cuu, bleda in shujšana, in nosila mu je tkanino. Stekel je k njej in zakričal od veselja, »Cuu, Cuu, kje si bila? Nikamor ne pojdi več!« in krepko jo je držal.
»Oprosti, ker si me moral tako dolgo čakati. Glej, iz vsega srca sem ti stkala dva prtiča. Ko boš potoval v glavno mesto, odnesi s seboj samo enega, drugega pa za vedno ohrani pri sebi kot spomin na mene, prosim te!« Izročila mu je dva prtiča, nato pa žalostno nadaljevala: »Srce se mi trga, ker ne morem več ostati pri tebi, kajti pogledal si v sobo — kljub mojemu opozorilu! Da, jaz sem človeška postava žerjava, ki si ga rešil. Zelo te ljubim in tkala sem ti z lastnimi peresi in z veliko hvaležnostjo. Zdaj mi je ostalo samo toliko peres, da komaj lahko letim. Rada bi večno živela s teboj. Toda proti moji lastni volji, moram zdaj postati spet to, kar sem. Zbogom Johjoo, moj ljubi! Nikoli te ne bom pozabila — kjer koli bom živela. Vse najboljše, vse najboljše... Zbogom, zbogom ...«
Ko je izrekla še svoj poslednji pozdrav, je njena postava vse bolj in bolj hujšala, se tanjšala, izginjala in nazadnje povsem izginila. On pa je bil med temi besedami kakor priklenjen. Niti migniti ni mogel.
Trenutek nato je kakor blazen stekel iz hiše na prosto in kričal:
»Cuu, Cuu, ne pusti me samega... Cuu, Cuu...«
*
»Žerjav, žerjav ... poglejte žerjava, kako leti!« je prav tedaj zakričal eden od otrok, ki so se igrali v bližini. Johjoo je pogledal navzgor.
Nebo je bilo rdeče in žerjav je letel in letel in se vedno bolj oddaljeval. Njegov polet je bil nemočan in oči Johjooja so bile polne solza.
Objemal je oba prtiča in strmel v daljave, kamor je žerjav odletel...
KLAUS MAMPELL
Bonton v vlaku
J - - « J v.	vj v«*	~ ~   J 	—
Peres, če so to res .prtiči tisoč peres', korov se je prebijal skozi vso vrsto.
Splošno navodilo: preženi na vsak način vse sopotnike iz kupeja, po možnosti iz vagona, najbolje pa kar iz vsega vlaka. Slednje dosežeš, če jih prepričuješ, da niso sedli v pravi vlak ali da ima drugi boljšo zvezo.
Metode v podrobnostih: če sediš v kupeju za kadilce, imej pri sebi nekaj cigarnih ogorkov. Zadnji trije centimetri težke cigare zanesljivo preženejo iz kupeja tudi najmočnejše kadilce. Vonj takšnega ogorka ni samo hujši hot plin solzivec in različna sredstva za bruhanje, temveč se tudi tako zaje v obleke sopotnikov, da se bodo tega potovanja večno spominjali.
Če si ženska in ne moreš kaditi cigare, vzemi s seboj dvoletnega otroka. Če so tvoji otroci že starejši, si enega izposodi. Najbolje je, če se otrok takoj prične cmeriti. Če so v kupeju vsa mesta zasedena, naprosi enega izmed potnikov, naj malce drži cmeravega otroka, dokler ne najdeš prostora. Prav gotovo ti bo kmalu odstopil svoj prostor. Če se otrok ne cmeri, mu daj v vsako roko kos kruha, namazanega z marmelado. Otrok se bo sprehajal med potniki in se z namazanimi prsti oprijemal njihovih oblek, da ne bi padel. To je zelo učinkovito sredstvo.
Dobro sredstvo je tudi, kadar otrok kaže s prstom skozi okno in te vprašuje pri prvi hiši, mimo katere se vozite: »Ali stanuje v tej hiši teta Evlalija?* Pri naslednji hiši zopet vpraša: »Ali stanuje v tej hiši teta Evlalija?* in tako nadaljuje nekaj sto kilometrov, zakaj otroci so zelo vztrajni. Če otrok po tristo kilometrih še vedno vprašuje: »Ali stanuje v tej hiši teta Evlalija?*, je razen tebe in otroka
ostal v vlaku le še sprevodnik. Ta ne bo izstopil, ker ne sme.
Če se voziš ponoči, tedaj seveda ugasni v kupeju luč in zavesi vrata. Kadar se vlak ustavi in prihrumijo po hodniku novi potniki, krepko drži vrata. Ker od zunaj ne morejo videti v kupe, bodo ljudje mislili, da je kupe rezerviran, in bodo odhiteli dalje.
Če pa sam vstopaš ponoči v vlak, naj te dozdevno zaklenjena vrata ne premotijo. Pojdi glasno nekaj korakov dalje po hodniku, nato pa se tiho plazi nazaj. Videl boš, da se bodo vrata dala odpreti. Vstopil boš v mračni kupe in zagledal na vsaki klopi po eno iztegnjeno osebo, ki se bo pretvarjala, kot da spi. Glasno zakašljaj, in če se nobeden ne bo zganil, sedi enemu kratko malo na trebuh. Videl boš, kako bo brž potegnil noge k telesu. Temu se reče refleks. Tako boš dobil prostor, ki ga urno zasedi in reci: »O, oprostite, to ste bili vi?*
Zapleti se s svojimi potniki vedno v razgovor, posebno kadar želijo brati. Prični jim razlagati, kam potuješ in zakaj, in pripoveduj jim o svojem malem nečaku Fridolinu. Ne pozabi tudi vsakega popotnika po vrsti spraševati o razlogih njegovega potovanja, kadar pa jedo, kar počno precej pogosto, jih vprašuj, kaj imajo na kruhu. Bulji jim tako dolgo v žvečeča usta, dokler ne bodo nenadoma vstali in skočili iz vozečega vlaka.
Sklep: ravnaj s sopotniki kot z mozolji. Sami po sebi so sicer nedolžni, toda kljub temu človeka motijo in zato jih je treba odstraniti, brž ko se pojavijo.
Orumeneli listi obtožujejo
V	Auschwitzu so odkrili nov dokument o nacističnem divjanju
V	nekdanjem nacističnem taborišču smrti Auschrvitz (Oswiecim) so pred nedavnim odkrili nov pretresljiv dokument, ki priča o divjanju nacističnih zločincev. Na nekem kraju bivšega taborišča so našli globoko v zemlji zakopano stekleno posodo z zapiski bivših jetnikov. Orumeneli listi, katerih pisavo je bilo zelo težko razvozlati, odkrivajo, da je bilo število žrtev v tem prosulem jetniskem taborišču še mnogo večje, kot se je doslej domnevalo.
Jeseni leta 1944 je skupina židovskih »son-derkomandosov« — to so bili jetniki, ki so imeli v taborišču razne »administrativne« dolžnosti, kot na primer zbiranje trupel, njih odnašanje v plinske celice itd. — sklenila, da bo skušala ohraniti zgodovini dokumente o množičnem pobijanju jetnikov v tem taborišču. To je pomenilo zanje ogromno tveganje: če bi jih odkrili, jih nacisti ne bi kaznovali le s smrtjo, ampak tudi z dolgotrajnim mučenjem. Toda skupina sonderkomandosov, ki so bili vsi židovskega porekla, je hotela izvesti to, kar je smatrala za svojo dolžnost. Priskrbeli so si papir ter pričeli od začetka oktobra dalje zapisovati, kaj vse se dogaja v taborišču, koliko jetnikov je bilo ubitih v 24 urah in kako, poleg tega pa so pri vsaki žrtvi napisali še njen spol, starost in poreklo. Liste, popisane s temi podatki, so stlačili v 36 steklenih posod in jih zakopali na različnih kra-
jih-
V začetku novembra leta 1944, ko je nacistično divjanje doseglo svoj višek, se je celotna skupina sonderkomandosov uprla svojim krvnikom. Uspelo jim je pobiti nekaj SS-ovcev in pognati v zrak enega izmed krematorijev. Toda njihova lastna usoda je bila s tem zapečatena.
Poleg te skupine je vedel za skrite dokumente le eden izmed jetnikov — Poljak Hen-ryk Povebski, ki je kot jetnik v taborišču moral skrbeti za električne napeljave. Po vojni se je Povebski vrnil v Auschwitz in dosegel da so ga zaposlili v »muzeju«. Poskušal je prepričati oblasti, da bi začele iskati zakopane dokumente, vendar nihče ni verjel njegovi zgodbi. Šele pred kakimi dvemi leti so začeli prekopavati teren, ker pa dolgo niso
ničesar odkrili, so razkopavanje spet opustili. Končno pa je lansko jesen Povebskemu uspelo prepričati nekega arheologa, da je znova pričel raziskovati teren na mestih, kjer naj bi bile zakopane omenjene posode z zapiski. In pred nedavnim so res odkrili prvo steklenico z izredno pomembnimi podatki, zato zdaj vztrajno nadaljujejo z raziskovanji, da bi našli še ostale dokumente žalostne preteklosti.
Samo še 100 cigaret
Po novem carinskem predpisu je od 1. julija dalje dovoljeno prinesti iz Jugoslavije — velja za potnike s potnim listom — samo še 100 cigaret, dočim se je moglo do tega časa carine prosto uvažati po 200 komadov na osebo. Bolj širok je predpis o uvozu žganih pijač. Doslej so smeli potniki vzeti preko meje le po 3 osminke žganih pijač, od 1. julija dalje pa je količina zvišana na 3A litra. Vina je dovoljeno carine prosto uvažati po 2 litra na osebo.
Iz tega so izvzeti prebivalci krajev, ki spadajo v področje malega obmejnega prometa. Ti smejo nesti čez mejo le 1 liter vina in samo 25 cigaret.
Po sporočilu jugoslovanske narodne banke lahko potniki sedaj nesejo preko meje v Jugoslavijo po 3000 dinarjev na osebo, prej je bila višinska vsota le 1500 dinarjev. Slej ko prej pa dinarske denarne vrednote, ki se prenašajo čez mejo, ne smejo presegati 100 dinarjev.
Krivda ene generacije
pade na več generacij
Čeprav je vojno začela ena generacija, zdaj še vedno ni mogoče niti približno ugotoviti, katera generacija bo nehala odplačevati reparacije. Tako je rečeno v svoje-časnem sporočilu zahodnonemškega finančnega ministrstva, ko je le-fo objavilo podatke o prvih 13 letih plačevanja reparacij. Kako veliko je breme, ki ga je nemškemu narodu zapustil nacizem, je razvidno iz tega, da je Hitlerjeva druga svetovna vojna že do takrat, ko je bilo objavljeno tozadevno poročilo, veljala bonnsko vlado 250 milijard mark (približno 1,75o.ooo,ooo.ooo šilingov!), ki so jih morale izplačati tako zvezna vlada kakor tudi pokrajinske vlade in uprave posameznih nemških dežel. V omenjenem obdobju so za plačevanje reparacij odšteli 42 odstotkov skupnih izdatkov zvezne in lokalnih vlad. Doslej so se ti izdatki seveda še bistveno povečali.
Vendar celotna škoda, ki jo je povzročil nacizem, nikdar ne bo poravnana. Kljub temu pa se v Zahodni Nemčiji še vedno niso spametovali: spet se grejo politiko sile in spet se navdušujejo za „slavno" preteklost.
Za Švico — St. Gallen — iščemo zmožne in spretne
ŠIVILJE
po možnosti z dobrim temeljnim znanjem. Smo moderna oblačilna industrija s petdnevnim delovnim tednom in lastnim domom za naše nameščence. Dobre plače. Povrnitev potnih stroškov. Starost 18 do največ 38 let. Ponudbe na:W.Kriesemer& CO.A.-G., Wassergasse 23, St. Galen, Schweiz
Ta teden vam priporočamo:
Lepo mladinsko knjigo otroku za dobro spričevalo
Šolsko leto se je končalo in otroci so prinesli domov spričevala. Gotovo so dobra in vredna primerne nagrade. Najbolj koristno darilo tudi za to priložnost je lepa mladinska knjiga. Starši, poslužite se bogate zaloge, iz katere navajamo le nekaj primerov.
B MLADI VEDEŽ, prvi slovenski leksikon, namenjen otrokom in mladini od 8.
do 15. leta starosti, 164 strani velikega formata, številne večbarvne ilustracije, ppl. 96 šil.
B France Bevk: PISANI SVET, otroška srečanja z zanimivostmi življenja in
sveta, 132 str., ilustr., ppl. 28 šil.
B Bogomir Magajna: V DEŽELI PRAVLJIC IN SANJ, 200 str., ilustr. in slikov-
.	ne priloge, ppl. 29 šil.
B Anton Ingolič: TAJNO DRUŠTVO PGC, vesela zgodba o treh navihanih prvošolčkih, 180 str., ilustr., ppl. 21 šil. B Matej Bor: SRAČJE SODIŠČE, zbirka basni, 64 str., ilustr., kart.	25 šil.
B France Bevk: OB MORJU IN SOČI, otrokom namenjen potopis, 136 str.,
ilustr., ppl. 28 šil.
B Lev N. Tolstoj: SPOMINI NA MLADOST, avtobiografske povesti, 408 str.,pl. 24 šil. B Merčin Novvak-Njechornski: MOJSTER KRABAT, povest o dobrem lužiško-
srbskem čarodeju, 64 str., ilustr., kart. 36 šil. B Edmondo de Amicis: SRCE, zgodba šolskega leta, 224 str., br.	16 šil.
B Ferenc Molnar: DEČKI PAVLOVE ULICE, pestrost otroškega sveta, 192 str.,
ilustr., br. 20 šil.
B George Sand: MALA FADETTE, roman male deklice s kmetov, 180 str., ppl. 12 šil. B V. Kaverin: DVA KAPITANA, roman v dveh knjigah, skupno 556 str., ppl. 18 šil. B Erič Knight: LASSIE SE VRAČA, pustolovščine psa, 176 str., ilustr., ppl. 15 šil. B Hugh Lofting: CIRKUŠKI VOZ DOKTORJA DOLITTLA, povest o ljubezni do
živali, 240 str., ilustr., kart. 26 šil.
B Hans Christian Andersen: SNEŽNA KRALJICA, in druge pravljice, 304 str.,
ilustr., ppl. 29 šil.
„Naša knjiga", Celovec, Wulfengasse
RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.00 Pestro mešano — 7.00 Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti
—	9.00 Pozdrav nate — 10.00 Za gospodinjo — 13.00
Pestro mešano —	13.05 Opoldanski koncert — 14.00
Objave — 16.55 Kulturne vesti — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalni šport — 19.30 Odmev časa.
Sobota, 6. 7.: 8.05 Naš hišni vrt — 8.15 Majhen jutranji koncert — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 .Mali brat", roman — 15.50 Za filateliste — 16.00 Za letoviščarje —
16.15	Pozdravljeni	—	16.30 Koroški knjižni kotiček —
17.00	Veseli konec	tedna z	glasbo — 18.25 Ljudske pesmi
—	19.20 Mešano za vas — 20.15 Simfonični koncert. Nedelja, 7. 7.: 8.05 Kmečka oddaja — 9.05 Popevke od
včeraj, do danes še ne pozabljene — 11.30 Dunajski zajtrk v zelenem — 13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesna glasba ob petih — 18.00 Veselo petje, veselo igranje — 19.45 Igra godba na pihala —
20.10	Opomin moškim, naj bodo možje — 21.18 Na lepi modri Donavi.
Ponedeljek, 8. 7.: 8.15 Glasba Franza Schuberta —
15.00	Posebej za	vas	—	15.45 Koroški knjižni kotiček
—	16.00 Glasba zate — 17.00 Popoldanski koncert —
18.25	Za vas? Za	vse!	—	18.35 Oddaja za mladino —
19.00	Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Sto let medicinske fakultete v Gradcu — 20.30 Veseli ljudje so veselje — 21.15 Veselo petje, veselo igranje.
Torek, 9. 7.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 15.00 Posebej za vas — 15.30 Komorna glasba — 16.00 Glasba zate — 17.00 Koncert pri
v sliki — 20.00 Zdravniška biografija: Sauerbruch — 21.40 Iz Beograda: E6vropsko prvenstvo v telovadbi, nato poročila.
Torek, 9. 7.: 18.30 Leteča policija ISAR 12 — 19.30 Breskvenobarvni klobuk — 19.30 Poročila — 19.45 Cas v sliki — 20.00 Kratki film — 20.15 Enaindvajset — 21.00 .Glasba zadoni v Parizu" — 21.30 Poročila.
Sreda, 10. 7.: 17.00 Za otroke: Pavliha — 17.45 Lassie, zgodba psa — 18.30 .Glasba za vsako ceno", igra —
19.00	Slike iz Avstrije — 19.30 Poročila — 19.45 Cas v sliki — 20.00 .Legenda o svetem pivcu".
Četrtek, 11. 7.: 18.30 Mož ob oknu — 19.00 Nekega dne
—	19.30 Poročila — 19.45 Cas v sliki — 20.00 Kratki iflm — 20.15 šah smrti — 21.30 Poročila.
Petek, 12. 7.: 18.30 Leteča policija ISAR 12 — 19.00 ogled v deželo — 19.30 Poročila — 19.40 Oknar — 19.45 Cas v sliki — 20.00 .Motite se, gospod minister* — 22.10 Poročila.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 4.14, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00.
Oddaja na siednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 m UKV frekvence 96,5 — 92,9 — 94,1 — 88,5 — 97,9 MHz
Dnevne oddaje: 4.00 Dobro jutro — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Oddaja za voznike in potnike motornih vozil — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetij« ski nasveti — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne
—	13.15 Obvestila in zabavna glasba — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik.
Sobota, 6. 7.: 6.30 Pregled športnih prireditev — 8.35
RADIO PROGRAM

kavi — 18.00 Mesec dni deželne politike — 18.25 Ce mene vprašate ... — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 19.15 XY ve vse — 20.15 »Prst*, komedija —
21.30	Imena po notah.
Sreda, 10. 7.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Glasba mojstrov — 15.00 Za letoviščarje — 15.15 Ljudske pesmi in plesi iz Pomorjanskega — 15.45 O nastanku megle in dežja — 16.00 Glasba zate — 17.00 Glasba, ki se nam dopade — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Orkestrski koncert.
Četrtek, 11. 7.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 14.45 Ura pesmi — 15.15 Posebej za vas —- 16.00 Glasba zate — 17.00 Popoldanski koncert —
18.05	Ljudske pesmi — 18.35 Oddaja za mladino —
20.15	»Kmet na gori" — 21.00 Zveneča alpska dežela.
Petek, 12. 7.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Glasba Johannesa Brahmsa — 15.00 Komorna glasba —
16.00	Glasba zate — 17.00 Koncert v kavarni — 18.15 Pestro mešano — 19.15 Biseri lepote — 20.15 Zabavna Glasba.
II. PROGRAM
Poročila:	6.00,	7.00,	8.00,	13.00,	17.00	19.00,	22.00,
23.00, 00.00.
Dnevne oddaje: 5.30 Dobro jutro — 6.10 Z glasbo v dan — 6.50 Pestro mešano — 7.10 Pestro mešano — 7.20 Jutranja glasba — 11.45 Kmečka oddaja — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Pestro mešano — 14.50 Objave —
17.10	Kulturne vesti — 17.30 Reporter na poti — 18.00 Dobro razpoloženi — 19.00 Za otroke — 19.10 Pestro mešano — 19.20 Kaj slišite danes zvečer — 21.55 šport
Sobota, 6. 7.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.00 Pozdravljeni v Avstriji — 9.45 Ti in žival — 10.00 Poletje, sonce in glasba — 11.00 Ljudstvo in domovina — 13.20 Odmev iz Avstrije — 13.55 Agrarna politika — 14.00 Koncert — 15.15 Vsaka stvar ima dve strani — 16.00 »Nebo delovno ženo — 16.30 Vedno z glasbo — 17.10 »Nebo brez meja" — 20.30 »Dovolite, moje ime je Cox", kriminalna igra — 21.00 Strauss vam igra.
Nedelja, 7. 7.: 7.05 Godba na pihala — 8.05 Melodije se vrstijo — 10.00 Dobrodošli v Avstriji — 11.30 Velika simfonija — 13.25 Za avtomobiliste — 15.00 Ljudstvo in domovina — 15.40 Ljudska glasba — 16.00 Glasba iz vsega sveta — 18.00 Evergreens — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Melodije za nedeljski večer — 20.30 Lepi glasovi, lepe viže — 21.15 Solnograd ter Ciril in Metod, ki sta prišla pred 1100 leti v dežele ob Donavi.
Ponedeljek, 8. 7.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.00	Poletje,	sonce	in glasba	—	11.00	Ljudske
viže — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 15.00 Poletje, sonce	in glasba —	16.00 Otroška	ura	— 16.30
Koncertna ura	— 17.40	Oddajd za žene	—	18.00	Od po-
pevke do popevke — 19.30 »Kronanje Popeje", opera.
Torek, 9. 7.: 8.20 Glasba na tekočem traku — 8.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.00	Poletje,	sonce	in glasba	—	11.00	Ljudske
viže — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 13.30 Znani orkestri — 15.00 Poletje, sonce in glasba — 16.30 Življenje se začne pri šestdesetih — 17.15 Znanje za vse
—	17.50 Esperanto — 18.00 Dobro razpoloženi — 20.00 Operete, ki so osvojile operne odre — 21.30 Znani glasovi.
Sreda, 10. 7.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 10.00 Poletje, sonce in glasba —
13.30	Za prijatelja opernih melodij — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.00 Poletje, sonce in glasba —
16.30	Koncertna ura — 17.40 Lepa pesem — 18.00 Od popevke do poveke — 19.30 Radijska igra — 20.30 »Dovolite, moje ime je Cox", kriminalna igra — 21.10 Tem-za-Donava.
Četrtek, 11. 7.: 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.00 Poletje, sonce in glasba — 11.00 Ljudska glasba — 13.30 Zgodovina velikih opernih gledališč
—	15.00 Poletje, sonce in glasba — 16.30 Koncertna ura — 17.40 Oddaja za žene — 18.00 Dobro razpoloženi
—	19.30 Vam v veselje — 21.00 »Ne ubijaj".
Petek, 12. 7.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.20 iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.00 Poletje, sonce in glasba — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 16.00 Otroška ura — 17.15 Znanje za vse — 19.30 »Tihi gostje", komedija — 21.00 Zaljubljene gosli.
Trete vizija.
Sobota, 6. 7.: 14.00 Prvenstvo v tenisu iz Wimbledona
—	18.30 Kaj vidimo novega — 19.25 Zabeleženo za vas
—	19.30 Poročila — 19.45 Cas v sliki — 20.00 Kratki film — 20.15 Nedeljski sodniki — 21.45 Iz Beograda: Evropsko prvenstvo v telovadbi — 23.45 Poročila.
Nedelja, 7. 7.: 10.00 Iz Beograda: Evropsko prvenstvo v telovadbi — 17.00 Za otroke od 11 let: Dva detektiva — 17.30 Svet mladine — 18.00 Za družino — 19.00 Sedem dni časovnih dogajanj — 19.15 Zanimalo vas bo
—	20.00 Poročila — 20.15 »Nova dunajska pesem" — 21.00 Popoldanski obisk — 22.15 Poročila — 22.20 Iz Beograda: Evropsko prvenstvo v telovadbi.
Ponedeljek, 8. 7.: 18.30 »Ljuba Eva", film — 19.00 šport — 19.30 Poročila — 19.40 Oknar — 19.45 Cas
Tisoč pisanih taktov — 8.55 Počitniško popotovanje
9.10	Pianistka Dubravka Tomšič — 10.40 Orkester Slovenske filharmonije — 11.00 Oddaja za avtomobiliste ——
12.05	Zabavna glasba — 12.25 Domači napevi — 12.40 Dalmatinske in makedonske narodne pesmi — 13.45 Ju« goslovanski operni pevci v znamenitih vlogah — 14.35 Voščila — 15.15 Portret v miniaturi: Oliviera Markovič
—	18.10 Skladbice za kratek čas — 18.45 Novo v znanosti — 20.00 Domače viže in napevi — 20.30 Češke pihalne godbe — 20.45 »Slovenska popevka Bled 63"*
Nedelja, 7. 7.: 5.00 Dobro jutro — 6.30 Napotki za turiste — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.50 Mladt izvajalci mladim poslušalcem — 9.05 Voščila — 10.00 še pomnite, tovariši — 10.30 Pisan glasbeni dopoldan —
11.30	Nedeljska reportaža — 11.50 Tisoč pisanih taktov za dober tek — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas —
14.00	Koncert pri vas doma — 14.15 Operne melodije —
15.30	šport, glasba in še kaj — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Zvestim poslušalcem domačih in narodnih napevov — 20.40 Hammond orgle — 20.50 Športna poročila — 21.00 Popotovanje velikih skladateljev: Franr Liszt.
Ponedeljek, 8. 7.: 8.05 Iz jugoslovanske literature —•
8.30	Glasba ob delu — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Tuje narodne pesmi in plesi — 10.15 Instrumentalna in vokalna lirika — 11.00 Oddaja ja avtomobiliste —
12.45	Komorni zbor Radia Ljubljana — 13.30 V paviljonu zabavne glasbe — 14.05 Morda si želite to poslušati — 15.40 Literarni sprehod — 17.05 Glasbene uganke — 18.10 Mali koncert lahke glasbe — 18.45 Na mednarodnih križ— potjih — 20.00 Lepe melodije — 20.45 Kulturna kroniko
—	21.00 Koncert Beograjske filharmonije.
Torek, 9. 7.: 8.05 Znameniti operni dueti — 8.55 Počitniško popotovanje — 9.10 Mojstri simfonije — 10.15 Ob glasbenem avtomatu — 10.35 Dopoldanski koncert —
11.00	Oddaja za avtomobiliste — 12.40 Arije iz Verdijevega »Rigoletta" — 13.30 V paviljonu zabavne glasbe
—	14.05 Mlajši slovenski skladatelji — 14.35 Voščila —
15.15	Ciganski napevi — 15.30 V torek na svidenje —
17.05	Koncert po željah — 18.10 Planinska oddaja —
8.45	S knjižnega trga — 20.00 Zabavni orkester radia Ljubljana — 20.20 Radijska igra.
Sreda, 10. 7.: 8.05 Opera in balet — 8.55 Otroške razglednice — 9.10 Glasbena oddaja za cicibane — 9.25 Popevke v sredo dopoldne — 10.15 Pri srbskih skladateljih — 10.30 Človek in zdravje — 10.40 Slovenske narodne in ponarodele — 12.45 Poje Slovenski oktet — 13.30 Iz znanih	hrvaških oper —	14.05 V	paviljonu	zabavne
glasbe —	14.35 Umetniki iz	Trsta in	Zagreba	—	15.15
Polke in valčki — 15.40 Amaterji pred mikrofonom — 17.05 Promenadni koncert — 18.10 Od skladatelja do skladatelja: Felix Mendelssohn-Bartholdy — 18.45 Ljudski parlament —	20.00 Puccinijeva	opera »Turandot"	—	22.15
Iz filmov in glasbenih revij.
Četrtek, 11. 7.: 8.05 Straussove melodije — 8.35 Češke in ruske popevke — 8.55 Počitniško popotovanje — 9.10 Vesele počitnice — 10.15 Operni spored — 12.45 Muzicirata klavir in rog — 13.30 V paviljonu zabavne glasbe — 14.05 Pri skladatelju Blažu Arniču — 14.35 Voščila — 15.15 Sprehod po	Havajih	— 15.35	Iz	Boro-
dinove opere »Knez Igor" — 17.05 Sovjetski violinist: Igor Davidovič Ojstrah — 18.10 Turistična oddaja —
20.00	Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer.
Petek, 12. 7.: 6.30 Napotki za turiste — 8.05 Iz starejše slovenske glasbe — 8.30 Od pianina do big-bando
—	8.55 Pionirski tednik — 9.25 Ansambel Zagrebških solistov — 10.15 Plošča za ploščo — 12.45 Bosanska narodna glasba — 14.05 V paviljonu zabavne glasbe — 14.35 Nekaj Gershwinovega — 15.15 Napotki za turiste
—	15.20 Harmonika in kitara — 15.40 Komorni zbor rodia Ljubljana — 17.05 Dragulj iz oper — 18.10 Mali koncert zabavne glasbe — 18.45 Iz naših kolektivov
20.15	Tedenski zunanjo-politični pregled — 21.00 Stari ruski napevi — 21.15 O morju in pomorščakih.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 6. 7.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Nedelja, 7. 7.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo fn glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 8. 7.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda. 2ena in dom — 18.00 Za našo vas.
Torek, 9. 7.: 14.15 Poročila, objave. Bolje je paziti« kot zdraviti se: Zastrupljenja.
Sreda, 10. 7.: 14.15 Poročila, objave. Kar želite, zaigramo.
četrtek, 11. 7.: 14.15 Poročila, objave. Iz ljudstva za ljudstvo.
Petek, 12. 7.: 14.15 Poročila, objave. Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. Koncert pevskega društva »Lira" iz Kamnika (2. del).
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec - Klagenfurt, Gasometer-gasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec - Klagenfurt 2» Postfach 124.