poštnina platana » nttmu Cena Bin Sleo. 31 im n m ml, 7. Eebcuacia >936 leto 1. Strahovita nešteta » zraku Nad Miindunom trtitt dve letali Pt tuenfu sla stcmoolauUI na nalbui) obljuden pudcl mesta Miinrhen. 7. febr. Včeraj popoldne se. je sredi Miinchena zgodila slrahovila nesreča. V zvezi z zimskimi olimpijskimi igrami v Ga-Pa je silno naraste! letalski promet v južni Bavarski, tako, da je morala zračna policija prepovedati vse polete nad ozemljem zimskih olimpijskih iger. Letalsko središče za goste, ki prihajajo na olimpijado z avijoni, jo Miinchen, kjer so morali potegnili v promet tudi vsa pomožna in športna letališča. Zaradi tega je letalski promet nad Miinclic-nom hil zadnje dni tak, kakor da sc mesto nahaja v vonjem stanju. Ves promet asouiljm Prve žrtve tega prometa sta bili včeraj dve enosedežni nemški športni letali, ki sta se zaleteli nizko nad predmestjem Schwabing, ki je zelo obljudeno. Učinek tega trčenja je'bil strahovit. Letali sta strmoglavil^ naravnost navzdol in padli na Kautingerstrasse. Kaufingerstrasse je ena najbolj prometnih dovoznih cest, ki vodijo v Miinchen in sta padli letali zaradi tega v hipu ustavili ves silni promet. Letali sta bili vojaškega Nadaljevanje puma v MntstlUtu Tudi drugi dan marsejskega proccsa je potekel v zaslišanju Mija Kralja, ki je ravno tako kakor prejšnji dan, tudi drugi dan zanikaval vse obtežilne momente, izgovarjajoč se, da se jih ne spominja več. Predsednik sodišča je nadaljeval z zaslišanjem obtoženca in ga izpraševal o podrobnostih poti aten-tatorske družbe iz Madžarske v Francijo. Tudi o tem potovanju Mijo Kralj ni hotel nikjer dati jasnih izjav, vendar je le zatrjeval, da razen svoje družbe ni poznal nikogar, tako ni poznal Kvaternika, za katerega zanika, da bi jim dal v Lozani sredstva za oskrbo v hotelih. Prav tako zanika, da bi bil Kvaternik tisti, ki jih je v Parizu razdelil na dve skupini in med obema skupinama vzdrževal zvezo. Kralj vedno zatrjuje, da to ni bil Kvaternik, temveč neki Kramar. Predsednik sodišča nato ugotavlja, da so bili atentatorji zelo veliki gospodje, ki so se nastanje-vali po najdražjih pariških hotelih, vendar ločeno, kakor so tudi vsak zase hodili po mestu, da ne bi zaradi nepoznanja kraja in zaradi nepoznanja francoskega jezika vzbudili po mestu kakršnekoli pozornosti. Zagonetni Kramar, o katerem Kralj vedno trdi, da jim je vso pot dajal nasvete, dajal denar, bil za tolmača, je bil tudi tisti, ki so ga srečali pred opero v Parizu in za katerega jim je Kvaternik dejal, da je njihov vodja, ki se zove Peter. Mijo Kralj izjavlja, da tega Petra še nikoli ni videl in da še danes ne ve, kdo bi bil. Predsednik sodišča ugotavlja, da je bil ta zagonetni Peter mogoč edinole dr. Ante Pavelič. V Parizu so atentatorji dobili novodila neposredno od zagonetnega Petra (dr. Ante Paveliča). Pospišil in Rajič sta morala oditi v Versailles za primer, da ubijeta kralja, če bi se mu posrečilo uiti atentatorjem v Marseillu. Kvaternik je tema dvema oskrbel orožje ter nato odpotoval v Marseille. V njegovi družbi je bil atentator Suk Veličko. To je bilo drugo ime za atentatorja Petra Kelemena. Iz Marseilla sta odpotovala v Aix, kjer sta prejela poslednja navodila od neke plavolase neznanke Vondračkove, ki je posredovala zvezo med njima in Petrom. Drugi dan sla odšla zopet v Marseille, dobila še tam Mija Kralja, kjer je Kvaternik Kele-menu in Kralju naročil umor kralja. Dal jima je tudi še orožje, za katero pa pravi Kralj, da ga je rabil zgolj za to, da ga izroči nekemu drugemu. Nato je predsednik sodišča izpraševal Kralja o podrobnostih v zadnjih trenutkih pred izvršenim atentatom. Mijo Kralj o vsej stvari ni hotel nič več vedeti ter je sploh tajil udeležbo pri atentatu in tajil navedbe obtožnice, da je stal ob času atentata poleg Kelemena in da je po padlih strelih najel avto in se odpeljal z njim v Avignon. Nato je predsednik zaključil zasliševanje Mija Kralja. Drugi dan sc je začelo zasliševanje drugega obtoženca Rajiča. Rajič uporablja isto taktiko, kakor jo je uporabljal Kralj. Vse, kar ga obremenjuje in kar je že priznal pri prvih preiskavah, zanikuje, ali pa se ničesar več ne spominja. Predsednik sodišča ugotavlja, da je to znak, ki potrjuje njih krivdo, tembolj, ker sc vse te izpovedi obtožencev skladajo v enem, namreč v izpovedih o Janki Pusti. Na vprašanje, zakaj je zmerom potoval pod tujim imenom, je Rajič odgovoril, da samo zaradi lega, ker se je bal, da bi utegnile jugoslov. oblasti preganjati njegovo rodbino. O svojih prehodih čez jugoslovansko mejo Rajič ne ve ničesar. Edino, kar ic priznal, je bilo to, da je prišel v taborišče na Janka Pusti neki človek, ki mu je prinesel pismo od organizacije. Ta neznanec je njemu izročil v navzočnosti Mije Kralja vozni listek in denar z naročilom, naj se pripravijo na pot v Švico, za kar jim jc pridejal tudi češkoslovaški potni list. Rajič nadalje ne ve ničesar o svojem potnem listu, o poti v Švico, ne ve nič 0 pripravah za atentat, ve le za svoje naročilo, da mora oditi v Francijo. Za vse to in za namen svojega potovanja je izvedel šele potem, ko je v pariškem časopisju bral, da je kralj Aleksander padci pod morilskimi streli. Vezuv bruha Iz Neaplja. Vezuv je zopef začel bruhati. Sinoči so prebivalci prisostvovali veličastnim prizorom- Merodajni krogi parvijo, da ni nobene nevarnosti za prebivalce okrog Vezuva. tipa in sta bili registrirani pri nemškem aero- klubu. V hipu neeročc sta bila pilota toliko pri zavesti, da Ja se rešila s padali, dočim sta oba-dva gosta bila na meslu mrtva. Nesreča se je zgodila zaradi silnega severnega vetra, ki je včeraj divjal nad Miincljenom in ki so ga čutili tudi v Ljubljani. Podrobnosti o nešteti Miinrhcn, 7. febr. Po zadnjih poročilih iz Miinchena ni pripisovati letalske nesreče neprevidnosti pilotov, marveč zgolj zračnim razmeram. Avijona sla nameravala pristati na enem izmed letališč v okolici Miinchena, pa ju je veter zanesel nad mesto samo. Letali sta se zadeli nad predmfestjem Schvvabing. Eno je padlo na Kaufingerstrasse in se je takoj vnelo. Tam je bil zaradi tega za nekaj ur ustavljen ves avtomobilski in tramvajski promet. Letalo je pri padcu ubilo dvoje ljudi, ki se niso pravočasno umaknili, 4 pa težje ranilo. To letalo je zadelo pri padcu na vogel stare umetnostne akademije, potem pa je strmoglavilo na obljudeno cesto, ki je bila ta trenutek polna ljudi. (Joeni na uliti S konico se je zabodlo globoko v asfaltirano cesto in v tem hipu so že bruhnili iz njega plameni. Pri padcu je raztrgalo napeljavo cestne železnice in je verjetno, da sc je vnelo že pri sliku z visoko napetostjo v tem trenutku. Drugo letalo je padlo v bližini švabinske bolnišnice in ni povzročilo nobene škode in nesreče. Kai }e krioo Ve Miinchen stoji danes pod vtisom strašne nesrečo. Njen odjek je tem večji, ker je mesto zaradi olimpijskih iger polno tujcev in nemške odločilne kroge silno boli dejstvo, da se je kljub vsej previdnosti in organizaciji mogla pripetiti taka nesreča. Opravičujoče dejstvo je le, da ne leži nobena krivda na krogih, ki so predvidevali veliki letalski promet v teh dneh, marveč, da jc nesrečo treba pripisovati zgolj atmosferskim razmeram. S * < x O Zadnja Lavalova karikatura pred padcem. Angleži za Abcsince Iz Londona. Zadnji čas je bilo zbranih 27.000 funtov šterlingov prostovoljnih prispevkov za angleški Rdeči križ v Abesiniji. Te dni bo šel iz Londona v Vzhodno Afriko nov oddelek angleškega Rdečega križa. Vzdrževanje tega oddelka in oddelka, ki že dela na abesinskem bojišču bo stalo približno 3000 funtov šterlingov tedensko. Icoiulia obljubila gospodarsko pomot le o ptimecu sporazuma z Ml Habsbucainni v zatonu... Pariz, 7. febr. Tp. Predsednik republike g. Albert Lebrun je včeraj sprejel obisk Nj. kr. Vi6. kneza-namestnika Pavla jugoslovanskega. Knez-namestnik je ostal pri predsedniku francoske republike skoraj poldrugo uro in se z njim ruzgovar-jal o vseh važnih vprašanjih evropske politike. S tem obiskom jugoslovanskega regenta in z njegovim bivanjem v Parizu se bavi ves pariški tisk in mu pripisujejo silno važnost. Vsi listi brez razlike, tako levičarski kakor desničarski poudarjajo pomen lega obiska, ki se zdi, da je končnovel javno odstranil z evropskega obzorja habsburško strašilo. Prav jugoslovanskemu knezu namestniku se mora Evropa zahvaliti, da se jc angleška diplomacija začela intenzivno zanimati za srednjo Evropo in za vrenje, ki so ga v njej povzročali avstrijski in »ladjarski legitimisti, ki se je dozdaj zdelo, da ravnajo s tihim odobravanjem angleških odločujočih krogov. Razgovori, ki jih je jugoslovanski knez-namestnik imel z Lebrunom, Flandinom, Paul Bon-courjem in z romunskim kraljem Karlom, niso nič manj važni, kakor njegova razpravljanja z Edenom in angleškim kraljem Edvardom Vlil. Zila za kulisami Pariz, 7. febr. Tp. Za pariške diplomatske razgovore so avstrijski legitimisti razvili veliko delavnost. Dejstvo je, da se je knez Starhcmberg kljub vsem demantijem vendarle sestal z bivšo avstrijsko cesarico Zilo, ki je prišla v največji lajno- I sti v Pariz ter se naravno«! skrivala, lako da ni | mogla njenega bivanja izslediti niti policija. Bivša ; avstrijska cesarica jc navezala stike z vsemi vplivnimi krogi mednarodne aristokracije, ki se je zbrala v Parizu. V Pariz je dospel tudi vodja avstrijskih legitimistov baron Wiesner, ki je včeraj , sprejel ameriške in angleške časnikarje in jim dal ! izjavo o restavraciji Habsburžanov. Koi tediio legitimisti Baron Wiesner je v tej svoji izjavi dejal, da se ne more Avstrija spustiti v nikake mednarodne pogodbene obveznosti, da ne bi v zvezi s tem morala načeti vprašanja o restavraciji Habsburžanov. Vzpostavitev Habsburžanov je za Avstrijo življenjsko vprašanje, ker bo le potem mogla dvigniti svojo moč in svoj ugled na tisto stopnjo, kakor ji v Evropi gre. Če hočejo nekateri evropski krogi zaradi tega Avstriji naprtiti vojno, bo ta vojna napadalna vojna in se bo Avstrija obrnila po ženevskih dqločilih na Zvezo narodov za intervencijo. Aestaocatiia o Aostciji še ni eestaoeatiia na Carskem Zlobne so trditve, ki spravljajo vzpostavitev Habsburžanov v Avstriji v zvezo z vzpostavitvijo Habsburžanov na Madžarskem. Madžarska se je vendar 1. 1920 na konferenci veleposlanikov sama obvezala, da ne bo na prestol sv. Štefana nobenega Habsburžana. Na vprašanje časnikarjev, zakaj ni taka konferenca zahtevala istega od Avstrije, ni baron Wiesner odgovoril ničesar, pač pa so mu z odgovorom postregli časnikarji sami: To je bilo zaradi tega, ker se je bilo tedaj bati, da pridejo v Avstriji na vlado socialisti. V nadaljnem razgovoru se je vodja legitimistov izvijal, češ, da vzpostavitev Habsburžanov še davno ne pomeni revizije mirovnih pogodb. Avsteiia se ie umaknila Pariz, 7. februarja. Po prvi konferenci avstrijskega podkanclerja Starhemberga in ministra Flandina se je zdelo, da bo Avstriji uspelo postaviti na dnevni red vprašanje Habsburžanov. Med poznejšimi razgovori se je položaj razčistil toliko, da se je Avstrija morala s tem svojim namenom umakniti in priznati, da je to vprašanje za zdaj zgolj vprašanje notranje ureditve Avstrije, ki se mora razčistiti najprej med posameznimi skupinami v državi. Starhemberg jc izjavil, da je Avstrija pač primorana se odreči vprašanju o restavraciji Habsburžanov, toda da to stori le pod pogojem, da ji odločujoče evropske države obljubijo gospodarsko pomoč. Francija pa spravlja to obljubo v zvezo s tem, ali se bo Avstrija sporazumela z Malo zvezo ali ne. Nenuijii In sookcife Berlin, 7. februarja. Nemška diplomatska korespondenca prinaša daljši članek o Nemčiji in o sankcijah. V tein članku govori pisec, da ne gre spravljati zadnjih odlokov nemškega trgovinskega ministrstva o prepovedi izvoza nekaterih predmetov v zvezo s sankcijami. Nemčija je te odredbe, zlasti glede izvoza zajčjih kož, ki jih v veliki meri potrebuje italijanska klobučarska industrija, izdala brez ozira na ukrepe, ki jih jc Ženeva zahtevala z ozirom na Italijo. Nemčija nima z ženevsko institucijo nobene zveze več, zato jo tudi ne brigajo odloki, ki jih Društvo narodov daje svojim članicam- Nemčija uravnava svojo politiko in svoje gospodarstvo po svojih potrebah in hoče ohraniti v italijansko-abe-sinskem sporu najstrožjo nevtralnost, kakor je bilo že od vsega začetka sklenjeno. Nemčija odklanja vsako odgovornost za zaplete, ki bi, v zvezi s poostritvijo sankcij mogla v Evropi naštati. Zato tudi Nemčija ne more pri svojih ukrepih ter pri svojem izvozu sprejeti nikake kontrole ženevske sankcijske policije. Nemčija bo hodila svoja pota brez ozira na to, kaj sklenejo druge evropske države. Dala se bo vezati samo v pogodbah, ki jih je sklenila s prijateljskimi narodi direktno, edino to in pa njeni življenjski interesi bodo zanjo merodajni. letalski pakt Anglija-Nemčija Bcr'in, 7, februarja. Angleški minister za zra-koplovstvo lord Londonderry se že več dni mudi v Berlinu. Njegovo bivanje je zavito v največjo tajnost in se je časnikarjem posrečilo izvohati komaj to, koliko časa je že v Berlinu. Nemški uradni krogi o tem obisku popolnoma molče. Hočejo mu dati čim bolj zasebni >značaj, češ,' da se angleški letalski minister mudi v Londonu samo mimogrede. Res pa je, da ga je včeraj sprejel Hitler. Vrh-tega je Londonderry imel več sestankov z nemškim letalskim ministrom generalom Goringom. Razgovor o Potenju Pri teh razgovorih med obema letalskima ministroma je šlo predvsem za tem, da bi Anglija in Nemčija čim prej sklenili zračni pakt. V to je silil zlasti angleški zastopnik. Goring pa je spravil na dnevni red vprašanje demilitarizirane porenske cone, ker so se zadnji londonski razgovori med Neurathom in Edenom nehali prav pri tej točki. Eden tedaj ni hotel razpravljati o tej zadevi, ki je preveč razburila francoske uradne kroge. Zdaj pa, ko se je pokazala potreba, da spričo naraščajoče zapletenosti Anglija čimprej zavaruje svoje evropsko ozemlje od najbližjega zračnega nasprotnika, se zdi, da so Angleži pripravljeni dati Nemčiji koncesije v Porenju. Lord Londonderry se bo jutri z rezultati svojih pogovorov vrnil v London, angleška vlada pa bo potem uradno odgovorila na nemške zahteve. U Angliji miljena nezaposlenih London, 7. febr. Po zadnjih izkazih delovnega ministrstva je v evropski Angliji Sami nad tri četrt milijona nezaposlenih poljedelskih in vrtnarskih delavcev. Spričo dejs|/a, da je evropska Anglija skoraj /golj industrijska država, Je to število izredno visoko in govori o tem, dj je nezaposlenih skoraj S0% vseh angleških delavcev te vrste. Vprašanje postaja vse bolj kočljivo, saj so to povečini oženjeni ljudje z družinami. Delovni minister je včeraj sprejel deputacijo strokovne organizacije poljedelskih in vrtnarskih delavcev in se z njo dolgo časa razgo-varjal o tern, kako bi bilo treba organizirati čimprejšnjo pomoč zlasti za družine nezaposlenih delavcev. Po natančnem pretresu položaja se jc minister z delavci sporazumel o tem, da bodo družine nezaposlenih dobivale državno podporo 30 šilingov tedensko, izključene pa bodo od podpore tiste družine, kjer farmarji sami dajejo delavcem sredstva za preživljanje. Urediti bo treba tudi vprašanje irskih delavcev, ki prav za prav spričo političnega odno- Razdejanje v viharjih Vasi Žirovnica, Selo, Moste in Zabreznica so ob zadnjem viharju 4., 5., pa tudi še. 6. februarja trpele veliko škodo. Poleg teh vasi so bile prizadete tudi še nekatere druge, vendar pa ne tako, kakor omenjene. Vihar je metal opeko s streh, poškodoval zidovje, ruval drevesa in metal kozolce po tleh. Škodo so sedaj ocenili približno na 300.000 D. Vsekakor je eden od najbolj prizadetih, posestnik Jože Zajc v Selu, ki mu je vihar odnesel streho z njegove stanovanjske hiše, mu poškodoval delavnico in tudi precei uničil njegovo kolarsko orodje. Posestnik Zajc se je zaradi tega moral izseliti z vso družino. Drugi, ki je bil tudi zelo prizadet po tem viharju,-jc Jože Zupan iz Žirovnice. Tudi njemu je veter odnesel s hiše streho, poškodoval precej zidovje, iz skednja pa mu odnesel vso opeko. Zofija Baloh iz Zabreznice ima tudi precej poškodovano hišo. Streha, pokrita z eternitom, je skoraj popolnoma uničena. Vihar je odnašal tudi celo pohištvo, ki je bilo shranjeno na podstrešju ter je začel delati škodo že v prvem nadstropju. Tudi ta sc je morala izseliti iz svoje hiše, v kateri je imela tudi par najemnikov, ki so z njo vred zapustili stanovanje. Sedaj je še ob to najemnino, ki ji je bila edini dohodek. Posestnik Valentin Zima trpi največjo škodo v svojem sadovnjaku. Vihar mu je podrl 30 dreves, kozolec, deloma odnesel streho in tudi gospodarsko poslopje popolnoma odkril. Odnesel ie tudi polovico opeke s strehe. Gojil je v svojem sadovnjaku mlada drevesca, ki jih jc nato prodajal in s tem vsaj nekaj zaslužil. Sedaj bo moral čakati precej časa, da pride spet vsaj do tega skromnega zaslužka. Razen teh navedenih, ki jih jc vihar hudo prizadel, ic še vse polno drugih, ki čakajo na pomoč javnosti, ali pa merodajnih oblasti. šaja, v katerem se Irska nahaja do Anglije, ne morejo zahtevati, da bi jih vlada združenega kraljestva podpirala v taki meri kakor svoje delavce. Delavske organizacije, to jc levičarski sindikati, pa nameravajo proti vsem teni ukrepom ministrstva protestirati, češ, da kakršnokoli socialno razlikovanje, bodisi jro jx>ložaju, bodisi po narodnosti prizadetega delavstva ni upravičeno in da tudi ne sme vlada reševati vj>ra-šanja nezaposlenih poljedelskih delavcev brez zveze z ostalim nezaposlenim industrijskim delavstvom. c \ Kriza naše živinoreje Včeraj smo poročali o anketi ki jo je priredila kr. badska uprava o teni, kako dvigniti živinorejo, posebno, kako dvigniti cene živini. Na anketi je imel referat o krizi nase živinoreje ing. L. Muri. Radi aktualnosti vprašanja prinašamo glavne misli njegovega referata: Slovenija je v glavnem alpska dežela. Polagoma prehaja gorati del na eni strani v dolenjsko gričevje ter posavsko nižino, na drugi strani pa V ptujsko in prekmursko ali panonsko ravnino. Taka geografska lega je tudi predpogoj, da je v severnem goratem delu radi cenenih vodnih sil razvita v večji meri industrija, kakor pa v ravninskih delih. /e od take geografske lege pa je tudi odvisno stanje in razvoj našega kmetijstva. To kmetijstvo se mora v alpskih krajih nujno izražati v enostranski razviti živinoreji, medtem ko je v nižini poleg živinoreje razvito še v bolj ali manj prevladajoči meri poljedelstvo, v katerih krajih pa še zlasti vinogradništvo in sadjarstvo. Kljub temu, da je Slovenija deloma že zelo industrializirana dežela, vendar se še pretežni del prebivalstva peča s kmetijstvom. Izraža pa se v naši banovini kmetijstvo predvsem v živinoreji, ki je včasih tvorila temelj našega blagostanja in bogastva skupaj z lesom naših gozdov. Ako ne more kmet prodati po primerni ceni svoje živine in lesa in ako (raja tako stanje dalje časa, mora '■> nujno voditi do popolnega gospodarskega prop: a večine prebivalstva Slovenije. Nekaj časa more kmet živeti od skromnih prihrankov prejšnjih let, more nekaj časa, tudi nekaj let — delati zastonj in v izgubo. Produkcijski stroški so namreč danes večji, kakor p.i nato kmet za svoje proizvode dobi. Pri obrti, industriji in trgovini mora pri takih razmerah rbrat takoj prenehati, le kmet še vzdrži. Toda stalno tudi tu tako ne gre. Zato je treba najti potov in načinov, kako ‘pripeljati kmeta v Dravski banovini iz današnjega obupnega stanja vsaj deloma še ohranjenega preko težkih Tet krize. Ta kriza, ki se je pričela že pred leti in o kateri smo mislili, da je dosegla pred pol leta višek, se je strahotno povečala radi izvajanja sankcij proti Italiji. Temelj kmetijstva: živinoreja in les Temelj slovenskega kmetijstva je živinoreja in les. Zato pa tudi slovenski kmet najbolj občuti krizo, ker sta prizadeta pri padcu cen in neinožnosti prodaje ravno ta dva produkta. O lesni krizi je bilo govora na konferenci pred 10 dnevi. Glavni padec cen živini se prične pri nas v letu 1930. Od leta 1025 do leta 1930 padec cen še ni tako velik. Tako je bila jiovprečna cena za vole II. vrste leta 1925 Din 8.12, v letu 1927 Din 8.05 in v letu 1930 Din 8.90. Pade pa ta cena v letu 1931 na povprečje Din 6.43, v letu 1932 na Din 4.20, v letu 1933 na Din 3.50, v letu 1934 na Din 3.37 in končno v letu 1935 celo na Din 3.20. To je bila povprečna cena na ljubljanskem trgu. Isto velja tudi za cene krav klobasaric, telet in praiščec. Saj je bila v 1. 1930 še povprečna cena za krave klobasarice Din 4, v letu 1931 le še Din 3.07, v letu 1932 Din 2.20, da pade v letu 1933 na Din 1.84, leta 1934 ostane na isti nizki višini, da doseže v letu 1935 sramotno nizko ceno Din 1.70. So pa seveda večkrat na deželi še mnogo' nižje cene, tako da kmet res ne ve več, ali je cena za kravo bolj» nekak milosten dar, ve le to, da se reja živine pri takih cenah že zdavnaj več ne izplača in da mora to nujno voditi do katastrofe. £ri teletih je padla cena od leta 1930, ko je bila povprečna cena Din 13.80, v letu 1931 na Din 8.75, v letu 1932 na Din 5.40, v letih 1933 in 1934 je bila povprečna cena Din 5. V letu 1935 pa je padla cena teletom že na povprečno Din 4.80. Če računamo mleko samo po Din 1, vidimo, da stane hrana za produ-ciranje 1 kg teže teleta več kakor pa še enkrat tofiko, kakor pa kmet za 1 kg te teže dobi. Da je v takih razmerah ^saka reja telet nemogoča in to vodi do propasti naše živinoreje, je jasno. Saj bi po vsem tem kmet iz ljubljanske okolice in v krajih, kjer je dana možnost prodaje mleka, napravil najbolj pravilno, da teleta čim preje zakolje in prodaja mleko v mesto ali mlekarno. Nič boljše ni pri svinjereji, kjer je padla cena za j 1 kg žive teže od Din 11.50 v letu 1930 na Din 7.50, ! v letu 1931 in na Din 6.50 v letu 1932. V letu 1933 l se je cena malo popravila in to na Din 7.50, da je takoj naslednje leto padla na Din 6.30 in v letu 1935 celo na Din 4.75. Kaj pa poljedeljski proizvodi V istem času, ko so cene vsem vrstam živine tako stabilno padale in ko so dosegle današnje tako nizko stanje, da je jxs zdravi pameti vsak nadaljni padec skoraj nemogoč, pa so nekaj manj padle cene ]5oljedelskim proizvodom. Vse to vpliva v še večji meri na nerentabilnost živinoreje. Pšenica je padla v ceni od leta 1930, ko je stalo 100 kg jjšenice povprečno Din 240, na Din 230 do leta 1933 in na Din 175 v letu 1935. Krompir je stal leta 1930 in 105, se ie v naslednjih dveh letih v ceni še popravil in je stal v letu 1935 jjovprečno Din 110. Res je ta povprečno visoka letna cena radi tega, ker je novi krompir vedno mnogo višji v ceni in ta sezonska cena vpliva na celotno povprečno ceno, vendar pa se pridelovanje krompirja še izplača, medtem ko je. živinoreja skozi in skozi nerentabilna. Nerentabilno je pa seveda tudi krmljenje s krompirjem. Tudi seno ima bolj stalno ceno. Saj je padla cena od Din 100 v letu 1930 na Din 60 v letu 1935. Ako ne bi moral kmet rediti živine radi lastne domače f>otrebe in radi produkcije gnoja, bi bilo najbolje seno prodati in opustiti vsako rejo živine. Ni dovolj ugotavljati... Toda ni dosti samo ugotoviti tega žalostnega dejstva. Treba je — in je že skrajni čas — da začnemo resno razmotrivati in delati na tem. kako bi bilo mogoče ta vedno bolj grozeči propad našega kmetijstva preprečiti in to vedno večje obubožanje našega kmeta zaustaviti. Zato naj bi današnja konferenca poizkušala najti izhoda iz tega obupnega stanja. Saj je to bil eden glavnih razlogov ,da je kralj, banska uprava sklicala to konferenco. Če pogledamo cene živini in živalskim proizvodom v sosednjem in daljnem inozemstvu, vidimo, da dobi inozemski kmet (Avstrija, Švica, Nemčija itd.) 3-krat, 4-krat in še večkrat več za svojo živino, kakor pa pri nas. Pri tem pa dajatve tam niso 3-krat ali 4-krat višje. Tem manj pa so proizvodi, ki jih kupuje kmet v inozemstvu, 3-krat ali 4-krat dražji, kakor so pa pri nas. Ti industrijski proizvodi imajo zunaj vsaj isto ceno kakor pa pri nas. To nesorazmerje cen je gotovo neopravičeno, zato pa kniel tudi isto upravičeno zahteva in pričakuje, da pride |»moč zlasti pri prodaji njegovih živalskih proizvodov čim prej. Današnja konferenca naj bi k temu vsaj nekaj pripomogla s tem, da pokaže vzroke nizkih cen naši živini in da nato pokaže način, kako bi bilo vendarle mogoče doseči višje I cene pri izvozu živine, s tem pa tudi v notranjosti. Najcenejše potovanje — po odgonu Moderni Ahasverji Zanimiv gost mariborskih zaporov. Bližina meje nam privablja v Maribor goste, ki jih drugje v sredini države ne poznajo. Poleg raznih imenitnikov, ki prihajajo preko Maribora v državo ter/jih oficijelno sprejemamo na meji, so naši pogosti gostje razni mednarodni cestni bratci, ki jih zanaša usoda križem sveta ter so jim pravi dom odgonske postaje po vsej Evropi. Enega takih smo imeli te dni v mariborskih policijskih zaporih. Ujeli so ga na meji, ko je prekoračil na Plaču naše mejnike brez potnega lista. Avstrijski mejači so ga poslali na našo stran ter se je poda! sam na našo stražnico ter se dal aretirati. Z meje so ga poslali obmejnemu policijakemu komisarijatu v Maribor, kjer so mu za nekaj dni določili stanovanje in streho pri Grafu v policijskem zaporu, včeraj so ga pa poslali naprej proti jugu na bolgarsko mejo. Od vseh mednarodnih potepuhov, ki so se zglasili v Mariboru, je bil ta gotovo najzanimivejši. Mož se piše Levi Siebrover, je star 37 let, rojen v Carigradu, pristojen v Lwov, po narodnosti Poljak, po veri pa Žid. Izučen je za ključavničarja, pravi njegov poklic pa je potepuštvo. Mož pozna vso Evropo, kakor človek svojo občino. Prepotoval je že vse evropske države od Turčije do Portugalske, od Italije do skandinavskih držav. Vsa potovanja pa je izvrševal tako rekoč službeno, na stroške dotičnih držav, v katerih se je mudil: iz zapora do zapora, iz ene odgonske postaje v drugo. Takoj po zaključku vojne ga je prijela strast do potovanja. Iz Turčije ga je zaneslo v Bolgarijo, odkoder so ga parkrat zopet vrnili nazaj v Turčijo, dokler končno vendar ni dospel do zapadne bolgarske meje ter so ga potem pognali v našo državo. Od na* je bil izgnan v Avstrijo, iz Avstri- Svoje ukradene vreče kupovat Da Ljubljančani doživijo včasih tudi kako bolj v««elo, ki je sicer v zvezi s kriminalom, ki pa ima v sebi tudi nekaj humorja, dokazuje primer, ki se je pred dvema dnevoma pripetil sredi Ljubljane. 30 letni brivski pomočnik Roman V., ki pa je brez posla, se je preživljal s tem, da je nakupoval za nekega ljubljanskega trgovca vreče. Pri tem je imel sicer tu in tam tudi nekaj trdega dela, vendar delal je, ker je moral. Pa je vedno in vedno premišljeval, kako bi prišel do zaslužka na lažji način. Končno je pogruntal: V noči na 4. t. m. se je skril in dal zakleniti v skladišče trgovca, kjer je bilo nakupičenih mnogo vreč. Znosil je od tam 150 vreč na podstrešje ter jih od tam zmetal skozi lino na cesto. Spodaj jih je zopet pospravil, naslednjega jutra pa jih je prodal nazaj svojemu trgovcu, za katerega je nakupoval vreče in katerega je, kakor rečeno, črez noč okradel. Trgovec je spoznal vreče za svoje šele potem, ko jih je že izplačal. Ni mu preostajalo drugega, kakor stopiti na policijo in vso zadevo prijaviti. Policijski organi so takoj stopili za Romanom ter našli ob preiskavi pri njem znatno vsoto denarja. Ker pa Roman ni imel temu odgovarjajočih dohodkov, je prav verjetno, da je na sličen način že večkrat opeharil trgovca. Zato ga je policija izročila sodišču. je v Čehoslovaško, potem naprej na Poljsko, kjer je našel nekaj let zatočišče, dokler ga zopet ni izvabil svet na cesto. Prišel je po odgonu v Nemčijo, pa v Francijo, v Španijo in Portugalsko, potem zopet nazaj do Italije, zopet skozi našo državo na sever do skandinavskih kraljevin in tako križem kražem po vsej Evropi. Sedaj je zopet na poti po odgonu na Balkan. Rad bi prišel v Bolgarijo in nazaj v Carigrad, mesto svojih mladih let. Mož ima mnogo smisla za humor, veliko je videl in vse te doživljaje je pripovedoval v policijskih zaporih, da se je poslušalo kakor roman. Pravi, da se je tako navadil na svet, da bi mu bilo nemogoče zdržati v tesnih razmerah enega samega mesta. Govori skoro vse evropske jezike in mnoge dialekte. O svojih potovanjih pa vodi zanimiv dnevnik — knjigo, v kateri zbira štampiljke odgonskih postaj in podpise ječarjev, pri katerih je prenočeval. Ta knjiga šteje že nekaj tisoč podpisov in štampiljk ter je gotovo edinstven eksemplar te vrste na svetu, ki ima tudi svojo vrednost. Ponujali so mu zanjo v nekaterih mestih že lepe denarje, pa se ni mogel ločiti od nje. Pravi, da mu je to preveč drag spomin na njegova neštevilna potovanja. Iz Maribora so ga poslali naprej proti jugu države — seveda zopet na državne stroške po odgonski poti. V zaporih je prosil še za podpis ječarja, ki ga je tudi dobil. Pri slovesu jc dejal, da upa, da se bodo zopet v doglednem času videli, ker v Carigradu gotovo ne bo dolgo strpel in ga bo zopet zaneslo po svetu. Kako je Beno Alter osleparil poštno upravo Maribor, 6. februarja. Poštna afera je vzbudila v Mariboru veliko zanimanje. Zlasti je bila javnost radovedna, ali je imel Beno Alter kakšnega sokrivca na pošti, ki mu je vtihotapil v poštni promet ponarejene nakaznice. Kakor pa je sedaj preiskava ugotovila, je izvršil celo sleparijo Alter popolnoma sam. Način, kako je to napravil, je prav za prav enostaven, pa baš zaradi svoje enostavnosti silno prebrisan. Ponarejene nakaznice, na katerih je navedel kot oddajno pošto Sušak ter ponaredil poštni žig, je naslovil na »akademskega slikarja Antona Slov-nika, pošta Maribor«. Nakaznice je nato dal v kuverto ter priložil zraven pismo, na katerem se je podpisal kot znani zgodovinar in učenjak dr. Valter Šmid, ki stanuje začasno v Pohorskem domu na Pohorju ter je omenjene nakaznice pomotoma dobil s svojo pošto. Sedaj jih vrača, da se oddajo pravemu naslovljencu. To pismo je naslovil na poštno upravo. Dne 6. decembra je potem prišel na glavno pošto ter povprašal pri blagajni, če so že prispele nakaznice za slikarja Antona Slovnika. Ko se je po predpisih legitimiral kot Anton Slov- njk — seveda s ponarejeno legitimacijo, je dobil izplačanih 15.000 Din. Z denarjem jo je takoj pobrisal v Ljubljano. Vendar ni imel sreče. Jurji se prav za prav niso niti ogreli v njegovem žepu. Seznanil se je z neko Tončko, s katero se je podil v Tacen pod Šmarno goro. Prebrisano dekle je kmalu izvabilo iz njega, odkod izvira denar in kar na lepem je vzela Tončko noč, z njo pa je šlo tudi 12.000 Din. Alterju je ostal v žepu samo še tisočak, ki je tudi kmalu splaval po vodi. Skušal je nato pošto opehariti zopet na sličen način. Ponaredil je dve nakaznici, vsako na 6000 Din. Naslovil je nato neko tiskovino na učitelja Zeil-hoferja v Limbušu, ki ga niti ne pozna ter priložil v pismo obe nakaznici, ki sta bili naslovljeni na trgovca Slavka Benedičiča, Ptuj, hotel Oslerberger. Upal je namreč, da bo učitelj Zeilhofer videl, da nakaznici nista naslovljeni na njega in da jih je dobil le pomotoma, pa jih bo nato vrnil poštni upravi. Slučajno pa so na kolodvorski pošti v Mariboru našli obe nakaznici v pismu ter prišli na ta način ponovnemu sleparskemu poskusu na sled. V Ptuju je policija nato aretirala v Osterberger-jevem hotelu »trgovca Benedičiča«, ki ni bil nihče drugi, kakor slepar Alter. Na policiji je svoja dela takoj priznal. Ni pa še dosedaj ugotovljeno, ali je Alter njegovo pravo ime. Povedal je namreč, da je rodom iz Celja, vendar so poizvedovanja v Celju ugotovila, da se ni Beno Alter tam nikoli rodil, niti ni tja pristojen in se tudi človek s tem imenom v Celju nikoli ni mudil. Oblasti poizvedujejo sedaj naprej, da se dožene resnična identiteta sleparja, ker je možno, da je to v resnici čisto druga oseba, kakor se pa izdaja. Najdaljši in najdražji proces Maribor, G. februarja. Med vsemi procesi, ki jih je obravnavalo mariborsko sodišče, nosi glede dolgotrajnosti gotovo rekord tožba upokojenega mestnega veterinarskega nadsvetnika g. Hugona Hinterlechnerja proti mariborski mestni občini. Poučeni juristi zatrjujejo, da bo odnesla la tožba tudi rekord glede odvetniških honorarjev in drugih s procesom združenih stroškov. — Leta 1032 je vložil takrat aktivni mestni veterinarski naclsvftnik Hugo Hinterlech-ner proti mestni občini tožbo na plačilo zneska 587.275 Diri ter na obresti v znesku 78.264 Din. Prva sodba je izšla že koncem meseca decembra 1932 ter je takrat okrožno sodišče cel tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožitelj se je pritožil na apelacij-sko sodišče v Ljubljani, zadeva je potem prišla pred revizijsko sodišče v Zagrebu, ki pa je en del tožiteljevega zahtevka in sicer ver kot 200.000 Din končno zavrnilo. Treba je bilo nato še rešiti vpra- šanje ostanka tožiteljevega zahtevka, ki je znašal okolij 872.000 Din. Stvar je prišla nato zopet pred okrožno sodišče v Mariboru. Senat je zaslišal ne-broj prič, predlaganih od mestne občine in toži-telja. Vrstile so se zaradi tega razprave ena za drugo. Usoda tožbe pa se z njimi ni izpremenila, ker je prišlo mariborsko sodišče do' zaključka, da nima tožitelj osnove za kako terjatev napram mestni občini. Sledila je pritožba na apelacijsko sodišče v Ljubljani, ki je sedaj izreklo, da prizivu ne ugodi in da mora nositi toži * p 1 j vsp stroške procesa. Apelacijsko sodjšče je potrdilo, da je okrožno sodišče v Mariboru zadevo natančno prerešetavalo in preiskovalo in pravilno sodilo. Gospod Hinter-lechner ima sedaj še možnost revizije na stol se-dmorice v Zagrebu ,ki jo bo, kakor smo doznali, tudi izrabil. Mestno občino mariborsko zastopa v tem procesu, ki je eden največjih, kar jih je občina kedaj vodila, njen pravni zastopnik dr. Fero Miler. Ljubljana mu ugaja Sedaj ob času take krize, kakršne Slovenija še ni čutila, je tudi razumljivo, da se vse, kar le more, zbira v mestu in da tu čaka od prilike na priliko, da mimogrede kaj zasluži. Tako so- postali večji kraji, predvsem mesta, pravo pribežališče brez-jroselnih. Med te pa se često pomešajo tudi razni delomrznežev, ki potem na vse mogoče načine izrabljajo ljudsko dobrodušnost. Postavljajo se okrog po oglih, zavijajo roke v cunje, molijo klobuke in vsak dan na drug način izvabljajo ljudem miloščino. Postali so v tem tako verziram, da se jim zdi naravnost nespametno vsako pošteno delo. »Kaj bi delal, ko pa lahko tako brez tlela dobim toliko, da boljše živim, kakor oni, ki gara od jutra do večera,« tako neštetokrat lahko slišiš, ako se neopaženo približaš kaki družbi delamrznežev. Zelo se je v tem oziru dopadla Ljubljana 22 letnemu brezposelnemu delavcu Alojziju T. iz Savinjske doline. 2e neštetokrat so ga policijski organi opazili, kako nadleguje ljudi, kako se p>ostavlja okrog oglov, jja se hitro umika, čim vidi, da ga je opazilo oko postave. Pa Alojziju ni nič pomagalo: moral je iz Ljubljane. Pa se tudi on ni pustil takoj ugnati: vrnil se je zopet v mesto, in ko so ga ponovno izgnali, se je ponovno vrnil. Predvčerajšnjim ga je stražnik zopet našel na ljubljanski ulici. Lojze je moral na policijo, kjer so niu razglasili, da se mu prepoveduje jx>vratek v Ljubljano. In tako so Lojzeta odpremili v domovinsko občino; s povrat-koni v Ljubljano, ki se mu tako zalo dopade, bo moral pa biti v bodoče bolj previden. Kajti tokrat ne bi šlo več tako enostavno, ker bi dobil pred odpravo iz mesta tudi še brezplačno stanovališče v policijskih zaporih. Burja vsepovsod Po Primorju in Liki še vedno čutijo močno padanje temperature, vsa kdan ostrejši mraz, na Korčuli pa je letos prvič padel sneg. Po morju divjajo viharji, ki močno ovirajo plovbo. Prav tako se bori s težavami tudi železniški promet, vlaki imajo za-|X>redoma velike zamude, največ radi velikih snežnih metežev, ki so pretrgali zvezo med Splitom in Sinjem, dočim je zaenkrat na liški progi še reden promet kljub strašno hudi burji in gostemu snegu. O enakih vremenskih neprilikih poročajo tudi_ iz Novske, ker je v noči od srede na četrtek divjala strašna burja, ki je ruvala brzojavne ter električne Prizor iz filma »črne rože«, ki ga bo igral »Union« od sobote dalje. drogove ter drevesa. Burja je prizadela največ škode železnici, ker je na progi od Novske do Nove Gradiške poruvala skoro vse brzojavne drogove in jih vrgla na progo. Promet je bil s tem močno oviran, dogodili so se slučaji, da so morali potniki vlakov z lastnimi rokami krčiti pot vlaku preko teh ovir. Zapadel je pa tudi zelo visok sneg. Tudi na mnogih drugih krajih je snežni vihar onemogočil vsa kpromet, tako po cestah kakor po železnicah, radi pretrganih električnih vodov pa so bili nekateri kraji, med njimi Križevci, brez luči. Zločinec se javit sam Pred nekaj tedni je na cesti med Ključem in Sanico v Bosni zločinec Trivo Krivokuča ubil dva brata in nato srečno pobegnil v gore. Skrival se je v gozdovih, po vasen, jx>toval pod tujim imenom naokoli in se vedno srečno izmuznil oblastem. Pred dvema dnevoma pa se je Krivokuča nenadno pojavil v Ključu, odšel na sodišče, in se pustil zapreti-Izjavil je, da ga je pekla vest in da se je radi tega prostovoljno javil oblastem. Vihar v Beti Krajini Metlika, 6. februarja. Na sejem po Svečnici, ki je bil eden najslabših, je po Beli Krajini tulilo, kakor da bi nastal sodni dan. Metlika se ima zahvaliti samo svoji legi, da danes meščani ne jadikujejo, kakor upravičeno Žumberčani. Prebivalci Žumberka prihajajo v Metliko in pripovedujejo o škodi, ki jo je povzročil vihar. Večina streh kaže rebra, samo v vasi Sv. Nedelja je pometal vihar okrog 1000 opek' s streh. Slabše zgrajena poslopja pa je vihar enostavno porušil. Poleg tega je zelo otežkočen promet, ker so v nekaterih krajih do 2 m visoki snežni zameti. Z Gorjancev pa piha sedaj burja in pričakovati je nov mrzli val. Tatvina v bližini Metlike Metlika, 6. februarja. Splošno se ljudje pritožujejo, da slabo spijo iz strahu pred tatovi in razbojniki, ki zadnje dni strašijo epri nas. Že je bila nada, da bo konec vsega tega, ko prineso Grabrovčani vest, da je bilo danes ponoči vlomljeno v zidanico aMrtina Černuglja, po domače v Pšelarjevo zidanico. Ta zidanica je oddaljena dobre četrt ure od Metlike. Tatovi so odnesli okrog 50 litrov žganja in nekaj litrov vina. Prebivalci — kmetje iz okolice — prihajajo v mesto, kjer bi radi pri zavarovalnih družbah zavarovali svoje pridelke proti tatvini. Organizirali bodo pa tudi nočne straže, da tako preprečijo tatvine, ki so zadnje čase tako goste v Beli Krajini. Zagrebčan Pallada v Stockholmu V Stockholmu so bili na mednarodnem teniškem turnirju doseženi tile rezultati: Pallada je premagal svojega rojaka Kukuljeviča z rezultatom 5:7, 6:3 in 11 :9. Finalno tekmo sta še kvalificirala Jugoslovan Pallada in Danec Plugman. V finalu pa je zmagal nad Dancem naš rojak Pallada z rezultatom 6 : 2, 6 : 3 in 6 : 2. V double za gos.pode pa sta zmagala Pallada in Kukuljevič nad Novozelandskim-dan-skim parom Malfreis Kemer z 6 : 1, 6 :3 in 6 :2. 3000 km šminke AmerišVi dnevniki so izračunali, da plačajo ženske v Zedinjenih državah letno za ustno rdečilo nad 50 milijonov dolarjev. V teku enega leta porabljeni svinčniki bi naredili zloženi v vrsto — 3000 km dolgo progo. Po vojni se je na novo udomačila ta razvada v Perziji, Indiji in Južni Ameriki, kjer si poprej niso pcelikale ženske ust. Posamezne vlade se borijo zoper to modo. Tako ne smejo imeti med službo barvanih ust angleške zdravnice in strežnice. Isto je odredila za svoje uradnice avstralska državna banka. Ljubljana danes Koledar Dnes petek 7. februarja: Romuald. Jutri, sobota 8. februarja: Janez M. * Nočno službo imajo: mr. Sušnik, Marijin trg5, Kuralt, Gosposvetska cesta 10, in mag. “»• hovec ded., Rimska cesta 31. Kaj bo danes Verandn« dvorana hotel« Union: Ob 8 pro-avetni večer. Predava kanonik prof. Josip Šimenc o temi: »Kako naj danes presojamo okultizem?« Dvorana hotela Miklič: Ob 20 predava na rednem večeru prosv. društva Ljubljana mesto podravnatelj g. Erce o denarju. Društveni dom na Vicu: Ob 20 prosvetni večer. Predavanje s skioptičnimi slikami. Salezijanski mladinski oder: Ob 20 sestanek salezijanskih sotrudnikov, * Klasična opereta »Bocaccio«, ki je imela v Stritofovi priredbi z našo priljubljeno primadono do Zlato Gavelovo velik uspeh, se ponovi v ne~ deijo popoldne za Bolniški fond Združenja. Opo-; zarjamo, da se bodo pri tej predstavi peli novi kupleti. Cene so od 30 Din navzdol. ♦ LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 2fl. Izven. Zni- Za čast domovine - za slavo športa Drama. Petek, 7. februarja: Zaprto. Sobota, 8. februarja: Pesem s ceste. Žane cene. Nedelja, 9. februarja: Ob 15 Vesela bož)a pot. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. — Ob 20 Trije vaški svetniki. Izven. Cene od 20 Din navzdol. Ponedeljek, 10. februarja: Zaprto. Torek, 11. februarja: Kako zabogatii. Go«tovant v Celju. ' Opera. — Začetek ob 20, Petek, 7. februarja: Koncert Glasbene Matice. Izv. Sobota, 8. februarja: Madame Butterily. Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol. Nedelja, 9. februarja: Ob 15 Bocaccio. Na korist Udruženja gledaliških igralcev. Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol. Ob Pri belem konjičku. Izven. Globoko zmzane cene od 30 Din navzdol. Ponedeljek, 10. februarja: Zaprt*). Drama. Nušičeva komedija »Pot okoli sveta« je že dokaj let stalno na repertoarju vseh naših gledališč, bila pa je tudi izvajana v inozemstvu. V režiji prof. Šesta jo pravkar pripravlja naša drama in bo premiera koncem prihodnjega tedna. Opera. Gospa Ribičeva je naštudirala naslovno vlogo v Puccinijevi operi »Madame Butterfly« in prvič jo bo pela na našem odru v soboto, dne 8. t. m. Gospa Ribičeva je izvrstna naša pevka, ki je kreirala na našem odru nebroj večjih in srednjih opernih vlog. Vedno s toplim priznanjem tako s strani občinstva, kakor tudi kritike. Brez dvoma bo njen sobotni nastop v tako važni vlogi zanimal v visoki meri naše gledališko občinstvo. Tenorsko partijo poje g. Gostič, konzula g. Janko. Pred-stava bo izven. Veljajo globoko znižane cene. Na korist Udruženja gledaliških igralcev se uprizori v nadeljo, dne 9. t. m. ob 15 opereta »Bocaccio« z go. Gjungjenac v glavni vlogi. Veljajo cene od 30 Din navzdol. Premiera v operi. V sredo, dne 12. t, m. bo v opernem gledališču prva izvedba šoštakovičeve opere Jekaterina Izmajlova, Lady Macbeth Mcenska v naši državi. Glavne vloge v tej izredno zanimivi in tudi efektni sodobni operi pojo: gdč. Oljdekop, ga. Ribičeva, ga. Golobova, dalje gg.: Betetto, Gostič, Marčec in Primožič. Muzikalno vodstvo ima ravnatelj Polič, režijo pa prof. Osip Odlična zagrebška plesalka Mercedes Goritz Pavelič priredi v petek, dne 14. t. m. v opernem gledališču samostojni plesni večer z zelo pestrim in zanimivim sporedom. Natančen spored objavimo, danes pa še opozarjamo na ta baletni večer. Včeraj so prisluhnili ob 11 dopoldne vsi zvočniki in ponesli v svet, da so bile ravnokar slovesno otvorjenc IV. zimske olimpijske igre- Športni svet je obstal in deset dni bo v napetem pričakovanju pričakoval slednje besede iz Garmischa. Vse pripravljalno delo petih mesecev bo pokazalo, s kakšno vestnostjo so se Nemci pripravili na teh deset dni in s kakšnim ponosom poudarjajo dan za dnem, da hočejo doseči, da bodo letošnje olimpijske igre največje, kar jih je doslej videl svet. Od državnega kanclerja pa do zadnjega delavca, ki jc vozil led in gradil progo za vožnjo z bobom, je na teh igrali zainteresirana vsa Nemčija. Vse priprave so stale ogromno denarja: stadion za drsalne tekme več kot pol milijona mark. Veliki novi smučarski stadion je po svoji ureditvi največji na svetu. Stadion in obe skakalnici sta veljali 800 tisoč mark. Ogromni smučarski stadion je bil že davno pred 11 poln občinstva. Računajo, da je bilo na otvoritvi okoli 60.000 ljudi. Malo pred 11 se je pripeljal v stadion državni kancler Hitler Adolf. Godba je odigrala znano Horst-Wesslovo himno in že so začeli prihajati zastopniki 28 narodov iz vseh delov sveta. Pred vsakim odposlanstvom so nosili napis imena države, ki jo zastopa. Na čelu sprevoda so korakali Grki, to je njihova tradicionalna pravic? kajti iz njih so izšle olimpijske igre- Nato so po abecednem redu sledile posamezne države. Naša reprezentanca je korakala za japonsko in pred kanadskim moštvom. Ekipe so korakale v tem-le redu: 1. smučarji, 2. drsalci, 3. igralci hokeja, 4 moštv ki vozi bob. Najmočnejše je bilo nemško moštvo, ki je korakalo poslednje. Ko so vse države odkorakale v stadion, je predsednik pripravljalnega odbora za olimpijske igre vitez pl. Malt pozdravil vse navzoče, nato se je obrnil proti Hitlerju in ga nagovoril: »Prosim Vas. nas vodja, razglasite, da se olimpijske igre začenjajo!« Nato je vstal v častni loži nemški kancler, oblečen v narodno-socialistično uniformo in odgovoril: »Proglašam četrte zimske olimpijske igre v Garinisch-Partenkirchenu za otvorjene.« V tem so prižgali poleg velike skakalnice olimpijski ogenj in dvignili visoko olimpijsko zastavo s petimi krogi. Med salvami iz pušk in »Heil« klici je godba Odigrala olimpijsko himno, ki so jo vsi mirno poslušali. Nato so se pod častno tribuno v polkrogu postavili praporščaki vseh narodov- Od teh se je odločil nemški olimpijski tekmovalec Wi!ly Bogner in je v imenu vseh tekmovalcev položil olimpijsko prisego: »Prisegam v imenu vseh tekmovalcev, da bomo pri olimpijskih igrah pošteni borci in da se bomo borili v viteškem duhu v čast domovine in v slavo športa.« V istem redu kot so posamezne ekipe prišle so tudi odšle iz stadiona. V pol ure je bil stadion prazen. — Popoldne ob 14.30 se je pa vršila prva hokej tekma med Ameriko in Nemčijo. Nemčija s USA Za to tekmo je vladalo veliko zanimanje ne samo zato, ker je bila prva, ampak tudi radi tega, ker so pričakovali ogorčeno borbo, saj so Nemci mnogo obetali. Dasi je bila borba precej izenačena, so vendar zmagali Atnerikanci z rezultatom, ki so ga že postavili v tretjini igre. Ves čas je igro motil droben sneg, ki je močno naletaval. Bojazni torej, da bi v Ga-Pa zmanjkalo snega, ni več. Tekmi je prisostvovalo lO.OCO ljudi, med njimi tudi minister za propagando dr. Gobbels. Končni rezultat je ostal 1 :0. Švedska:Japonska Druga tekma, ki je prav tako bila dobro obiskana, je bila Švedska in Japonska- Japonci, ki so v tem in prejšnjem mesecu že precej igrali, so igrali s tako voljo, da so tudi Švedi, ki so prav dobri igralci, komaj obvladali Japonce, ki so igrali s tako voljo, da zmagajo. Zmagali so Švedi z rezultatom 2:0 (I : 0, 0 :0, 1 :0). Kanada : Poljska Veliki favorit za zmagalca v hokeju, Kanada, je včeraj tudi odigrala prvo tekmo. Nasprotnik je bila Poljska. Toda Kanadčani so že v prvi tretjini igre pokazali tako premoč, da jc bilo jasno, da se jim Poljaki ne bodo mogli dosti upirati. Prva tretjina igre je dala že rzeultat 5 :0. Končni rezultat )e bil 8:1 (5:0, 2 : 1, 1:0). Madžarska : Belgija Zadnja tekma, ki se je odigrala včeraj, je bila Madjarska : Belgija, je končala tudi z veliko zmago 11:2 za Madjarsko. Svojo premoč so Madjari pokazali tudi šele v zadnji tretjini igre. Današnji in jutrišnji program ob 9.00: hokej na ledu, ob 11.00: tekma v smuku za moške'in ženske, ob 14.30: hokej na ledu, ob 21-00: hokej na ledu, jutri: ob 0.00: hokej na ledu, ob 11,00: slalom za moške in ženske, ob 14.00: vožnja z bobom, ob 14.30: hokej na ledu, ob 21 00: hokej na ledu. Proga za vožnjo v smuku Tekme v smuku in slalomu se vršijo prvič na letošnjih olimpijskih igrah. Proga, kjer bo letošnja tekma v smuku, je izredno težka in vodi od zadnje postaje vzpenjače na Jungspitze v višini 1710 m v dolino 750 m. Ima torej skoraj 1000 ni višinske razlike. Proga je kar najbolj raznovrstna in stavi na tekmovalce izredno tehnično sposobnost. Tekmo- valci izbirajo progo po svoji volji, pasirati morajo le ona kontrolna vratca, ki so na progi [»stavljena. Proga je radi svoje raznovrstnosti zelo bogata, vodi skozi gozd, po čistem terenu, po strmih in folo/nih obronkih. Neposredno pred ciljem pa začne proga naglo padati in se konča v močnem »šusu«. Tekmovalci bodo startali v časovnem razdobju 30 sekund; čas pa, ki ga bodo dosegli, pa se bo meril električno z natančnostjo petinke sekunde. Čas. ki ga doseže posameznik, se preračuna v točke. Največ dosegljivih točk je 100, ki se z časoni zmanjšujejo. Isto merilo bo tudi v slalomu, in če bo zmagovalec isti v obeh disciplinah, bo dosegel teoretično največ dosegljivih tredn, obvestila. — 18.15 P Oh m i o ljubezni in pesmice za plns (plofcčc). — 14 Vromonuko l*iro6ilu, borzni tečaji. — 18 Zemska ura: O betežnem otroki' (ga. Angela Vole). — 18.30 Massenet: Slike iz Alzacije, izvaja lnndons&i »inf. orkester (plo#če). — 1IM-0 Pravno predavanje: Podjetje v delovnem pravu (dr. Hajki Stojan). — 1!) Napoved rasa. vremenska napoved. poročila, objava »iioredn, obvestila. — 19.311 Nac. ura: Jintosl. demo-noloKiija (Ivo Kronic iz Zagreba). — •20 Koncert t.;ia«l>enc Matice. 22 Napoved čiusa, vremenska napoved, i>oro£ila, objava spoTeda, obvestila. 22.15 Plošče. - Konec ob 23. Drugi programi: Prlek, ?. februarja: Belprad: 19.5(1 Narodne pe»mi _ 20.20 Bizetova suita .Arležamkai. _ 21 Prano« i'/. Lj ubijam. ~ -J2.25 Deliihcsove skladbe. — Zagreb: 51 Prenos simfoničnega koncert* iz Hrvatskega glasbenega /avoda. — 22.15 Jazz. - Dunaj: 19.50 Iz arhiva pločč. — 20.40 Orkestralni koncert. — 22.10 Zabavna glatiba. — 23.45 Dunajski Šramli. — Budimpešta: 20.10 Madjarske pesmi in ciganska glaisba. — 21.40 Plošče. — 23 Plesna glasba. — Trst-MHan: 20.35 PloSfie. — 21 Simfonični koncert. — tlim-Bari: 20.35 Igra. — 21.05 Godba na pihala. — Prana: 19.10 Operetni koncert. — 20.20 Mozartov koncert za flavto in orkester. — 20.45 Gradejevn igra «Bdi-p«. — 22.35 Plošče. — Urna: 22.20 Stara če*ka gla«ba za combalo. — Bratislava: 20.05 Klavir. — 20.40 Slovaški šlagarji. — 21.10 Or k e« tor in violin«. — l arsara: 20.10 Simfonični koncert. — Berlin: -Jun Obis-k v deželi mravelj — Konigaberg: 20.55 Romanska glasba. — Hamburg: 20.10 Thumajiinova Igra Jod ut. .— 21.10 Nordijska glasba. - Vratislava: 20.10 Nova nnindka plesna glasba, — Lipsko-Mottakovo: 20.10 Večerni koncert. - Knin: 20.10 Sheriffova vojačka igra .Druga plat«. _ Frankfurt-Stuttpart: -JOJo Mozartov in Beethovnov večer. — Rcromunatcr: 20 Rosi nijeva komidna opera «li signor Brnschvno*. Študent pripoveduje doma na deželi svojemu očetu o Nobilu, kako je letel na severni tečaj. Oče ga nekoliko posluša, nato pa, ko se mu vse skupaj zdi le že preveč smeSno, pristavi: •Kaj hodi na severni tečaj, rajši naj bi se bil poprijel kakega dela.« Ljubljana, 7. februarja Notranjec je splošno miren človek, ki se na trdi kraški gnidi bori za obstanek Ni prepirljiv in se zlasti nerad pravda, kajti splošni) na Notranjskem velja pravilo: »Bolje slaba in cenena poravnava kol pa dolga, draga pravda.« Iz sodne statistike lahko posnemamo, da je Notranjec v svojem gospodarstvu občutil vso težo in jnezo gospodarske stiske in naposled še sankcije proti Italiji. Na drugi strani pa je razveseljivo dejstvo, da se je na Notran|SKeni lani in že dolga leta dogodilo p-av malo velikih zločinov, ni bilo jx> kriminalni kroniki niti strasnin umorov, ni bilo ne jx>bojev ne ubojev. Na Notranjskem ni »junakov noža«. Nož je redko orožje, s katerim bi notranjski fant branil svojo čast ali pa napadal svojega nasj^rotnika. Tuintam zJjxijo kre-|jelca, a fantje se kmalu pomirijo in poravnajo, tako, da sodišča nimajo jx>sla s prelepači, ubijalci in morilci. Notranjska, kakor znano, ob:-:ega kraje od Preserja proti zapadu- Ima torej 4 okrajna sedišča, in sicer na Vrhniki, v Logatcu, Cerknici in Ložu. Notranjec se nerad pravda. Lani je bilo pri vseh omenjenih sodiščih 470 civilnih pravd za zneske do 12.000 Din, leta 1930 pa 528. V Cerknici je bilo lani 04 civilnih tožb, predlanskim 100, v Logatcu lani 76, predlanskim 84, v Ložu lani 74, predlanskim 75, in na Vrhniki lani 226, predlanskim 228. Zaradi gosjx>darske stagnacije, zlasti ker počivata industrija in trgovina, tarejo nasprotno No-tranjca prav mnoge rubežni in dražbe. Pri vseh 4 okrajnih sodiščih je bilo lani eksekucij 2488, predlanskim 1079 in leta 1930, ko je bilo živahnejše življenje, pa le 1300. Cerknica je lani imela 667 eksekucij, predlanskim 442, Logatec lani 446, predlanskim 488, Lož lani 474, predlanskim 282 in Vrhnika lani 901, predlanskim 76/. Prav ti podatki zgovorno govori: o vsej bedi notranjskega gosjx>darja. V lepo luč postavlja Notranjsko kriminalna, sicer suhoparna statistika. Pri vseh 4 sodiščih je bilo lani 188 kazenskih preiskav, predlanskim 245 in leta 1931 največ 260. Torej nizek odstotek preiskav, ki so jih vodila okrajna sodišča v Sloveniji in ki jih je bilo lani 4905. Cerknica je imela lani 5<) kazenskih preiskav, predlanskim 55, Logatec lani 46, predlanskim 51, Lož lani 29, predlanskim 47, in Vrhnika lani 63, predlanskim 92. Od 27-730 kazenskih prestopkov v Sloveniji odpade na Notranjsko lam le 624, predlanskim 694. Cerknica je zaznamovala lani 125 prestopkov, predlanskim 152, Logatec lani 134, predlanskim 153, Lož lani 194, predlanskim 178, in Vrhnika lani 171, predlanskim 211. Taka je Notranjska v luči sodne statistike. Drobiž iz domovine Naročajte 99 Slovenski dom“ Vlom v trgovino s krznom Sredi Zagreba na Iliči je bil izvržen včeraj v pozni noči vlom v trgovino s krznom last Žida Buki Alkalaja. Vlom so opazili šele uslužbenci, ki so zjutraj prihajali na delo. Čim so odprli vrata, so zapazili, da je trgovino obiskal že pred njimi gost, ki najbržc ni bil Židov uslužbenec. V trgovini m našli po tleh razmetane razne kože in drugo krzno, v pisarni pa so našli raztrgano veliko blagajno. Takoj jim je postalo jasno, da so ponoči obiskali trgovino vlomilci, ki so bili strokovnjaki v svojem poslu, kajti blagajne so se lotili na tistem mestu, kjer se da najlažje začeti in ludi najlažje priti do denarja. Policija je prišla takoj na delo in ugotovila, da sc je moral vlom izvršiti okoli poltreh ponoči, ker so bili uslužbenci v trgovini skoro do polnoči in delali inventuro. Zločincem se je posel izplačaj. Iz blagajne so Židu Alkalaju odnesli gotovine za 90.000 Din, jx>leg tega pa so odnesli tudi Se velike količine najbolj dragocenega krzna, kakor kože srebrnih lisic in hermelinov, katerih vrednost ceni Žid na 100 tisoč Din. Skupno je Alkalaj utrpel skoro 200 tisoč Din škode, katero bo pa pokrila zavarovalnina. Policija je spravila na noge ves svoj aparat. , Hidrocentrala pri Čapljini Elektrifikacija Bosne in Hercegovine se poslednja leta razvija zelo hitro, tako da imajo že nekatera manjša mesta in kraji svoje električne centrale. V najkrajšem času bo zgrajena hidro-centrala v Trebinju, sedaj pa se je odločila tudi občinska uprava v Čapljini, ki bo ravnolako gradila lastno hidrocentralo na rečici Trebižat. Za gradnjo bo občina najela kratkoročno posojilo. Oče in sin na zatožni klopi Maribor, 6. februarja. Na okrožnem sodišču je bila danes nenavadna razprava. Na zatožni klopi sta sedela oče in sin, pa ne kot sokrivca, ampak kot nasprotnika, ki sta prišla v senco paragrafa zaradi tega, ker sta se medsebojno poškodovala. Sta to 32 letni delavec Alojz Leskovar iz Trnovcev in njegov oče, 65 letni Simon Leskovar, posestnik v Starem logu. Med očetom in sinom je nastal spor zaradi posestva. Oče ni hotel sinu prepustiti gospodarstva, ker je fant vedno popival in zapravljal denar. Dne 22. marca je prišlo med obema zopet do prepira. Med kreganjem sta skočila drug v drugega. Sin je potegnil nož, hoteč zabosti očeta. To je pa preprečil sosed Furman Franc, ki je izbil Alojzu Leskovarju nož iz rok. Nato je mladi Leskovar zgrabil ža sekiro ter navalil z njo na Furmana, pa si je premislil ter udaril z ušesom sekir^ svojega očeta po glavi. Oče je prestregel udarec z roko, da ga ni smrtno zadel. Furman je nato mlademu Leskovarju izvil sekiro, med tem pa je že zgrabil Simon Leskovar za malo ročno sekirico ter oplazil sina z njo po glavi. Pred sodniki se je sin zagovarjal, da ga jc oče prvi napadel. Ta zagovor pa je ovrgel Furman. Oče pa se je zagovarjal, da je ravnal v silobranu, kar mu je sodišče verjelo. Obsodilo je mladega Alojza Leskovarja na šest mesecev strogega zapora, dočim je očeta oprostilo. Čapljini je lastna elektrarna potrebna, ker spada med najprometnejše kraje v Bosni in Hercegovini. Motorni vlaki Prometni minister je včeraj izdal končni odlok, s katerim se uvajajo na progi Banjaluka— Sunja motorni vlaki. Po prvih poizkusih, ki so se odlično izkazali, je bilo do zadnjega negotovo, se bodo li motorni vozovi uvedli ali ne. Motorni vlaki bodo pričeli voziti 15. t. m. Ženin z lažnim imenom Zagrebška policija je pred nekaj dnevi aretirala nekega Josipa Kraljeva, katerega je policiji prijavila njegova žena pod sumnjo, da jo je povedel pred oltar pod lažnim imenom. Mož je namreč takoj po poroki zapustil svojo ženo in pobegnil. Aretirani je na policiji priznal svoj greh in povedal, da se prav za prav piše Javorški in je romunski državljan. Policija je grešnika pridržala v zaporu, ker mu ne verjame, da je povedal pravo ime. Obenem se pa nadeja, da bo iz tega človeka izvlekla priznanje o še kakem drugem pre-grešku. Dva prijatelja tujega blaga Zagrebška policija je spravila na varno dva nevarna prijatelja tuje imovine, ki sta se s tem zasebnim poslom bavila kar na debelo križem Zagreba. Na vesti imata sedemnajst vlomov, ker sta pokradla vse, kar jima je prišlo pod roko, zlatnino, srebrnino, perilo, obleke in slične stvari. Vsega skupaj v vrednosti preko 50 tisoč Din. Grešnika sta priznala vse, česar so ju obdolžili. •Kaj pa delaš?« »Njegovo pismo berem. »Tako dolgo pismo?« »Da, dvajset listov!« ♦ In kaj ti piše?« »Da me ima rad .. .* ToninUro pmtancmtc o pcoviloi uporabi panelucmM ~ sitega fotografskega maUdlali? se bo vršilo v petek, 7. t. m. v dvorani Okrožnega urada na Miklošičevi cesti ob pol devetih zvečer. Predaval bo strokovnjak tvr. Gewaert. Vstop prost. vojni še vedno manevri italijanske Krona ob krsti kralja Jurija V Angleška kraljevska krona, ki je danes postavljena ob krsti kralja Jurija V., kjer čaka, da si jo nadene tiovi angleški kralj Edvard VIII., je najlepša, kar jih je kdaj nosil kak vladar. Pa ni samo najlepša, ampak tudi najdragocenejša. Vanjo jc vdelanih okrog 3000 najdražjih kamnov na svelti sploh, nekaj pa je med njimi tudi takih, ki imajo za seboj dolgo in zanimivo zgodovino, in so, predno jih je dobil v svojo last angleški kralj, bili last raznih oseb, katerih imen zgodovina ni zabeležila. V kroni sc nahaja sto let star prekrasen safir, ki ga je nosil na svojem prstanu Edvard Pravoverni, zadnji kralj stare angleške kraljevske hiše. Nič manj ni dragocen in zgodovinsko slaven rubin Henrika V- znanega >Crnega princa«, zmagovalca nad Francozi. Ta rubin jc Henrik V. nosil vedno s seboj kot svetinjo, in jc bil prepričan, da ga la varuje pred nesrečami. Najdragocenejši kamen v angleški kraljevi kroni pa je vsekakor demant »kulinan«. Ta je pritrjen na sprednji strani krone tik pod malteškim križem, in radi svoje velikosti in sijaja zasenčuje druge, ne mnogo manjše diamante, ki jih je vsega skupaj nič manj kot 2783. »Kulinan« je najdražji demant na svetu. Našli so ga med prvimi demanti v Južni Afriki leta 1luli. Prva črta stražnih ladij je priplula za nami in začela streljati na nas. Obe slražni črti sta bili tako oddaljeni druga od druge, da se nista mogli videli. Naša podmornica je bila med obema vrstama. Toda slišali so v prvi vrsti topovsko bitko in so prih i t el i drugi vrsti na pomoč. Tako smo bili zdaj nenadoma v dvojnem ognju in smo se morali branili od spredaj iu zadaj. Krog in krog nas je šumelo morje — granate, ki so padale vanj, so dvigale venec vodnih stebrov okrog nas. A imeli smo srečo, kajti sovražnik je slabo streljal. Streli so leteli daleč čez podmornico. Očividno je smatrala prva vrsla strele druge za svoje in obratno. Bil je lo divji lohuvabohu. Nam se ni zgodilo nič, zabavali so nas le vodni stebri, ki so se dvigali iz morja, kot bi padale vanj težke kaplje dežja. Še na misel nam ni prišlo, da bi utegnili tudi nas zadeti. Velel sem krmarju, naj pluje z 'največjo brzino. Ladje nam niso mogle več sledili in so polagoma izginile na obzorju. Tudi ladje iz druge slražne vrste so izginile proli Maliji. Predrli smo torej vrste in bili smo spet prosti! Kar sc doslej še nobeni podmornici ni posrečilo, lo se je posrečilo nam in to s pomočjo mladega častnika, ki je napravil šele svoj ognjeni krst. ’ 1 Otraulska ožina mi je še enkrat napravila velike skrbi. Nekega večera ob mraku smo zapustili Kotorski zaliv, da bi odpluli v Sredozemsko morje. V zalivu sc je odločila skupina lorpedovk, da nas bo spremljala prvih petnajst do dvajset milj. Torpedovke so plule z vso hitrico, da bi nas počakale zunaj zaliva. Bim — bim — biin ... J Ura bije šest. Gibraltarske opice Gibrallarsko skalovje je zavetišče zadnjih div,-jili opic v Evropi. Nadlegujejo izletnike in kradejo zelenjavo na Irgu, toda nahajajo sc pod zaščito zakona. Vojno sodišče neusmiljeno kaznuje pobijanje, pa tudi preganjanje opic. To ima svoje vzroke. Angleži vedo, da bodo po veri domačega prebivalstva obvladali Gibraltar tako dolgo, dokler ne bodo izumrle opice. Gibraltar je nad vse pomembna postojanka. Opice so postale simbol britske oblasti. Nekoč, po zasedbi trdnjave leta 1704., je štela opičja čreda več sto glav. Tuzemci so prepričani, da so prišle opice iz Afrike po starem predoru pod oceanskim dnom, -ki je zdaj pozabljen, a je bil znan arabskim osvojevalcem. Pozneje so pričele opice izumirati. Leta 1933. je ostal samo cn par brez mladičev. Poveljnik trdnjave je poslal častnika v Afriko in je ta prinesel še en par. Toda neznani storilci so ponoči zadavili opice. Poveljnik jc moral ponoviti naročilo. Zdaj so se opice zopet pomnožile nj 20 glav. Vojaška oskr-bovalnica skrbi za njih prehrano. Ko so dobile opice dva prva mladiča, je priredila posadka veselico. Henna« in slično. Tudi umetne plavolaske naj rabijo samo kamilični čaj ali rabarbaro. Vodikov dvokis izluži maščobo. Lasje postanejo krhki in bolehni. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica G/IIL Telefon 2994 in 2996. Uprava: Kopitarjeva 6. lelcion 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ceč. Izdajatelj: Ivan Kakovec. Urednik: Jožo Košiček.