Lelto I
acims UL3
Ljubljana, četrtek 28. avgusta 1919r
Stev. 187.
NI LIST
Cene po pošte:
z : celo leta . R W— za pol leta . H Zfl'— za čBtPt leta. H 10'— za 1 mesec.. H 3*50
Za Ljubljano mesečno 3 H
Uredništvo In oprana: Kopitarjeva ulica št. 6
Uredn. telefon štev. SO
Posamezna številka 16 vin.
NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna številka 16 vin.
k««<
Nova ogrska vlada.
LDU Budimpešta, ',27. avgusta. (Dun. KU) OKU javlja: Štefan Friedrich je danes sestavil novo vlado. Ministrski predsednik in minister za notranje ppsle je industrialec Štefan Friedrich, za m inistra za zunanje posle so designirali odsotnega grofa Emericha Csakyja, bivšega legaciiskega svetnika. Državni tajnik v ministrstvu za notranje posle je bivši poslane«,' in višji župan Edmund Beniczky; poljedelski minister: Julij Rubinek, ravnatelj ogfskegrj. poljedelskega društva: trgovinski minister: veletrgovec Franc Heinrich; finančni minister bivši državni tajnik v finančnem ministrstvu Ivan Griinn; vojni minister: gene-
ral Franc Schnetzerj minister za ljudsko prehrano: inženir Karl Ereky; minister za uk in bogočastje je: bivši poslanec Karl Huszar; državni tajnik v ministrstvu za uk in bogočastje je: Julij Pekar; justični minister: kurialni sodnik Jurij Baloghy; minister za narobne manjšine: vseučilščni profesor Jakob B!eyer; minister za narodno zdravstvo: zdravnik Andrej Csillery; minister ra propagando: bivši poslanec in publicist Štefan Haller: minister malih poljedelcev: poljedelec Štefan Szabo Sokoro-batka; minister industrijalnih delavcev: že-lezninarski delavec Daniel Olah.
Ministerski predsednik Friedrich Clemenceau"!*.
„ I*DU Budimpešta, 27. avgusta. (Dun. KU) OKU javlja: Ogrska vladna kriza je končana. Danes zvečer se je pod pr edsed-stvom Štefana Friedricha konstituirala nova vlada. Ob osmih zvečer je bil m inistr-ski svet. Na podlagi sklepa ministrskega fveta je poslal ministrski predsedn ik na *nleraliirane vojaške misije v Budimpešti pismo, kjer jih obvešča o sestavi nov«? vlade in jih prosi, poslati noto, ki je priložena pismu, predsedniku mirovne konference Clemenceauju. Nota se glasi med drugim: »Gospod predsednik! .Vsled demarše vrhovnega sveta z dne 22. avgusta je ogrski upravitelj nadvojvoda Jožef in ž njim vlada, ki jo je on imenoval, demisionirala, Nova vlada se je sestavila nastopno: (Sledijo imena novih ministrov.) Bilo je nemogoče sestaviti vlado, ki bi zadovoljila zahteve vseh vojaških misij v Budimpešti in zahteve mnogih političnih frakcij. Gotovo Pa je, da uživa nova vlada simpatije in brezpogojno zaupanje velike večine naroda, o čemer so se mogli preveriti vodje vojaških misij. Gospod predsedniki Socialno demokratična stranka se je za vlade Bele Kuna spojila s komunistično stranko. To ®° socialnodemokratični voditelji, ki so °stali tukaj vedno poudarjali na sovjetskem kongresu in v njihovem ofirielnem "stu. Socialnodemokratični voditelji delavca niso uporabili svojega vpliva, da bi 2&trli boljševizem, temveč so se vdali noremu gibanju ali pa so pobegnili v inozemsko in so pustili delavstvo' samo, ki je Vsled tega bilo izročeno uničujočemu vpli-
vu boljševiških idej in terorju komunistične vlade. Neboljševistični voditelji delavstva, ki so bili v inozemstvu, so sicer stopili v zvezo z entento, niso pa prišli ne delavstvu ne deželi na pomoč. Ogrsko meščanstvo ima za delavstvo pripravljeno vlogo v politiki. Zaradi tega sem sprejel v svoj kabinet zastopnika delavstva. Gospod predsednik! V interesu možnosti uspešnega delovanja prosim Vas, da odredite, da se voješke misije v Budimpešti ne bodo vmešavale v našo notranjo politiko, kvečjemu, da nas podpirajo pri vzdrževanju reda in pri vzpostavitvi gospodarskega ravnotežja. Moj kabinet je sklenil, da bo v najkrajšem času, v treh ali štirih tednih, razpisal volitve za narodno skupščino, in sicer na podlagi enake, splošne in tajne -volilne pravice, ki se bo izvajala po občinah, Da ne bo dvoma o tem, da bodo volitve za narodno skunščino izražale prosto voljo naroda, prosim Vas, da odpošliete na Ogrsko delegacijo za nadzirame vo^tev. V tej de’egaciji naj bodo, če mogoče, tudi zastopniki socialnih demokratov. Gospod predsednik! Za našega provizomega vladanja hočemo doseči nastopne cilje: Zatiranje boljševizma, vzpostavitev pravosodja, zavarovanje prehrane in produkcije, popolno vzpostavitev in obrano varnosti življenja in posesti ter politično enakopravnost in končno priprave volitev za narodno skupščino. Z najodličnejšim spoštovanjem, Štefan Friedrich, ministrski predsednik,«
Združene države proti Metliki.
LDU Amsterdam, 27. avgusta, (Dun. KU.) Kakor javlja tiskovni urad »Radio« iz washingt0na, so dogotovljeni vsi načrti za intervencijo Zedinjenih držav v Mehiki, lotervencije se bo poleg armade udeležilo
• tttdi brodovje. List »Newyork Sun« pripominja k tej vesti, da bodo Zedinjene države naredde z MeMko prav tako, kakor svoj-čas s Kubo. Kot glavni vzrok intervencije smatra list popolno propadanje Mehike.
Ameriške čete v Carigradu.
LDU Rotterdam, 26. avgusta. (ČTU) Kakor poroča »Chicago Tribune«, odpošlje Amerika svoje čete v Carigrad. Položaj v
resen.
I/entn ponuja mir.
b LDU Bukarešta, 27. avgusta. (ČTU) Rutnunski tiskovni urad javlja: Kakor podajo listi, je dospela v Kišenev boljševi-
ška delegacija, ki je Rumunom v Ljenino-vem imenu ponudila mir.
Mirovni posvet.
. LDU St. Germain. 27. avgusta. (Dun. KU) »Temps« javlja: Vrhovni svet je da-®es dopoldne pod predsedstvom Clemenceauja proučeval in sprejel spremembe fiospodarskih klavzul avstrijske mirovne Pogodbe. Kakor poroča »Journal des De-hats«, so naziranja glede gotovih vprašanj, ki se tičejo Avstrije v vrhovnem svetu še ^edno tako različna, da še ne bo tako kmalu konca razprav. Na izročitev mirovne pogodbe bo treba še nekaj dni čakati.
LDU Pariz, 27, avgusta. (Dun. KU — Brezžično.) Vrhovni svet je imel danes dopoldne pod predsedstvom Clemenceauja ®cjo, kateri je prisostvoval tudi Tardieu. Vrhovni svet je sprejel gospodarske klavzule končnoveljavne mirovne pogodbe z Nemške Avstrijo. Razprava se bo jutri dopoldne nadaljevala, ker bo Clemenceau Popoldne prisostvoval seji zbornice. Danes Popoldne se je sestala komisija za poljske 2%deve.
Turčiji in v Mali Aziji se smatra kot zelo
Težave z Italijanskim posojilom.
LDU Amsterdam, 27. avgusta. (Dun. KU.) Tiskovni urad »Radio« javlja iz Was-hingtona: »Kakor poročajo »Newyork Times«, je predsednik Wilson imel s senatorjem Swansinom razgovor o splošnem položaju z ozirom na mirovno pogodbo, kjer je izjavil, da je ogrožena vsa mirovna pogodba, vkolikor se tiče Zedinjenih držav, ako senatni odsek za zunanje stvari vztraja pri svojem zadnjem glasovanju. Dejal je, da bi Anglija in Francija pri vsakršnem dogovoru z Japonsko podpirale japonske zahteve glede predpravic v San-tungu ter ne bi trpele nikakih izpreniemb. Ako senat ne bi hotel odnehati od svojega sklepa, tedaj bi bile Zedinjene države prisiljene, da izstopijo iz zveze narodov m sklenejo separaten mir z Nemčija_
Širite -Večerni Ibt"
Leki bede.
Povdarjali smo že, da je položaj delavstva beden. Ta beda pa ni utemeljena v naravnem razvoju stvari, niti je ni krivo delavstvo samo. Delavci so žrtve nenaravne gospodarske oblike, ki je vzgojila brezobzirno sebičnost bogatinov in mogočnikov.
Novo zlato dobo so oznanjali moderni tueroki ljudstvu. Sklicevali so se na čudovit napredek v tehniki, ki je človeku po-daihla cb??st nad naravnimi silami in mu jih usužniev ala. Dejali so, da bo pr'sem delavec deležen teh dobrot. Delavna doba se bo skrčila na najnižjo mero, *ovamiŠi izdelki se bodo izdelovali v velikih množinah, in bodo vsled tega poceni ter vsem dostopni.
Toda mestu tega zdihuje delavski in kmečki stan veliko huje pod silo razmer. Kajti množica strojev ni razbremenila delavcev, pač pa jih usužnjila še bolj, da so bogataši še bolj bogateli. Stroji so prišli, se izpopolnjevali, in delavec je postal služabnik mrtvega stroja. Dan in noč, v petek in svetek teče stroj, in nepretrgano mu mora streči človek. Začelo se je izkoriščanje žena in otrok po tovarnah, predolga delavna doba je počasi, toda gotovo uničevala delavčeve življenjske sile. Jetika je postala stalni gost v bednih delavskih družinah. Delavčevo stanovanje je bila klet, kotišče bolezni. Medtem ko je izkoriščevalec gromadil v svojih jeklenih blagajnah milijonske dobičke, so vsled slabe prehrane delavskih mater umirali dojenčki po delavskih brlogih in siromaštvo delavstva je rastlo v isti meri, ko so se množili milijoni podjetnikov. Denar je postal gonilna moč, zlato tele je zavladalo nad človešKO dušo. Vse to je rodilo odpor v masah izkoriščanih, rodile so se več ali manj radikalne socialne struje. Kdor pozna ves ta razvoj kaoitalistične sile, kdor pozna od por izkoriščanega delavskega stanu prori kapitalizmu, pa vse eno obsoja stremljenje delavskih organizacij, da se zlom« m stre ta kapitalistični sistem, katerega vir je nasilje, brezsrčnost, pomanjkanje ljubezni in človekoljubja — temu moramo odrekati pravično socialno mišljenje.
Edini lek — to povdarjamo zopet —• proti temu je, da se krščanska blagovest, evangelij ubogim, nauk Gospodov dejansko zopet uveljavi v srcih. Organizacije krščanskega delavnega ljudstva, delavskega in kmečkega, so edine poklicane, da vodijo to socialno gibanje krščanskega socializma. In vsak posameznik, ki se priznava k spo-znavalcem teh načel, je dolžan da ta načela spoznava tudi v dejanju na svojem bližnjem. So posamniki, ki stoje v vrstah onih, ki žive od kapitala, katerih denar je naložen v kapitalističnih podjetjih, od katerih vlečejo dobiček nekaterniki, so posamniki med njimi, ki se priznavajo kri-stjane-katoličane. Zasebne verni m pošteni, ne uvide vajo, da krščanska ničela niso le za to, da se ž njimi zapreš v cerkev ali sobico, marveč za to, da ž njihovo živo silo stopiš v svet pred vsem med uboge in teptane. Ti možje so v prvi ’-rsti dolžni dajati vzgled nesebičnosti. »Modet-no« morda to ni, toda tudi krščanska ljubezen prvih kristjanov v poganski rimski dobi ni bila moderna, a je vendar zmagala. Krščanska dobrodelnost pa je danes premalo. Treba je pred vsem krščanske pravice. To pa bodo priborile v boju krščar-ske organizacije. Tu ne veija le ljubezen in usmiljenost, marveč delo, žrtve in vstraj-nost v dobrem. V tem smislu, krščanske delavke in delavci, na delo!
Napad na Trockega.
LDU Dunaj, 27. avgusta. (ČTU) »Te-legraph« poroča iz Berna z dne 27. t. m.: Vest o smrti Trockega se ne potrjuje, pač pa bi bil skoro postal žrtev atentata. Skupina zarotnikov, katerim so pripadali tudi člani generalnega štaba in vojnih komisariatov, so kanili razstreliti vlak, v katerem se je nahajal Trockij na inšpekcijskem potovanju. Do eksplozije pa je prišlo nekoliko sekund prehitro. Stroj se je prevrnil in ves vlak je skočil s tira. Trockemu se ni pripetilo nič žalega. 60 oseb so are-tiralL
Boljševizem in monarhija na Mažarskeai.
Svet je okrogel, zato se vrti, kar spodaj je bilo, na vrh naj zleti!
Humorja polna je ta inozemska slika, povzeta iz »Colliers Weckly«, ki pred« stavlja položaj na Mažarskem, kjer se zdi, da se dva nasprotna sistema bijeta za svoj obstanek, a ne moreta dobiti ravnotežja. Na sliki vidimo vrhu zemeljske oble »boljševizem«, spodaj pa je »monarhija«; ma* žarski »globus« pa se vrti, kaj bo na vrhu, ko obstane, nam še ni znano.
Protliftidski šolski načrt.
Po vsem svetu opažamo stremljenje, da se v šolo zanese več življenja, več zmi-sla za žive potrebe najširših slojev. V to svrho je predvsem treba, da se šole kolikor mogoče oproste spon birokratizma in dobi v njih neposredno besedo narod, ljudstvo. V tem oziru nam moreta hiti zgled Amerika in Anglija, kjer vživajo šole najširšo« avtonomijo in izvršuje država nad njimi samo neprisiljeno nadzorstvo. Zato so tam šole v vednem razvoju ter se pri* lagodujejo po času in kraju izpreminjajo-čim se zahtevam življenja, zato je Angl«? in Amerikanec tako samostojen in sigu ren borec v življenja boju.
Takih šol krvavo potrebujemo tudi ml Jugoslovani, ki nas čaka ogromna tekma z napredne‘šjmi narodi sveta. Te potrebe se naše ljudstvo živo zaveda in že zadnjič smo rekli, da hočemo demokratično šolo. Toda naša »demokratična« vlada nima ni-kakega pojma o času primerni šolski reformi, kakor nas mora prepričati njen novi šolski načrt. Po tem načrtu — da se za danes dotaknemo le te točke — naj bi bil okrožni šolski odbor sestavljen iz teh-le činiteljev: 1. okrožni načelnik, 2. okrožni šolski nadzornik, 3. vodja učiteljišča ali ako tega ni, ravnatelj kake druge srednje šole, 4. šolski zdravnik ali najstarejši službeni zdravnik, 5. službeni geometer, 6. vodja (voditeljica) meščanske šole, 7. vodja osnovne šole v okrožnem mestu ali ako jih je več, najstarejši po službi, 8. po en zastopnik iz vsakega okraja, ki ga izvoli okrajni zbor na 3 leta, 9. dva člana, ki jih izvoli okrožni učiteljski zbor na 3 leta, 10. varstveni sodnik.
Kje so tu zastojmiki ljudstva? Kot take bi mogli smatrati kvečjemu okrajne zastopnike, ki pa po številu nasproti ostalim ne bodo prišli v poštev.
Preznačilno za duh celega načrta :e tudi dejstvo, da ima v okrožnem šolskem
Stran 2
»Večerni Ub4«, dne 28. avgusta 1919,
Štev* 187.
odboru med drugimi pač mesto okrožni — geometer, ne pa duhovnik! Tu se najjasneje vidi, kam pes taco moli«
Kje so v odboru zastopnice ženstva, katere najdemo sicer v vseh šolskih zastojih modernih držav? Po načrtu bo prišla ženska v okrožni šolski odbor le, ako bo slučajno voditeljica meščanske šole ali pa po posebni milosti okrožnega učiteljskega zbora.
Že iz tega je razvidno, da je novi šolski načrt lažis-vobodomiseln, nedemokratičen in nazadnjašk v vsakem oziru. Slovensko krščansko misleče delavstvo ga odločno odklanja!
Politične novice.
4" O prekmurskem vprašanja piše »Nar. Politika« med drugim: Ministru Pri-bičcviču je bitlo mnogo na tem, d« napravi spor med Slovenci in Hrvati. Da to doseže, je razdelil upravo Prekmurja med slovensko in hrvatsko vlado... Konstatiramo, da kolikor mi vemo, niti en brvatski list m nikdar zahteval slovenskega Prekmurja za Hrvatsko ... Slovenci v Prekmurju naj ' imajo svojo slovensko upravo! Upamo, da se bo ta incident zvršil bolje, nego je to želel minister Pribičevič ter bo samo primer, kako zna Pribičevič tudi pametne glave zvabiti na tenek led.
i-fi Zadeto. Ko je ministrski predsednik Davidovič v svojem programatičnem govoru rekel, da hoče vlada delati po geslu, ki se danes blesti na križu srbskega pokopališča na Krfu in ki se glasi:	»Za
pravico in svobodo!« — tedaj so sc v zbornici culi medklici: »Da, pravica in svoboda visita na križu!«
■_1_ Lakota v Budimpešti. Dopisnik »Prager Tagblatt«-a poroča: »Budimpešta, sijajna prestolica poljedelske dežele, trpi zaradi lakote, da je nepopisno. Najvažnejša živila manjkajo popolnoma. Niti kruha ni. Sočivje je dobiti le za zelo visoke cene. Ena kumara stane na primer 32 kron. Dežela je pustila glavno mesto popolnoma na cedilu. Jokajoče žene in otroke je videti po cestah, ki prosijo z dvignjenimi rokami za košček kruha. Rumuni delijo na raznih krajih Budimpešte komis, za katerega se ljudje kar trgajo. Pripovedujejo, da se je po padcu boljševikov nahajalo v skladiščih še štiristo ton moke, ki pjt je takoj po dohodu Rumunov izginila. Razmere pooslruje posebno dejstvo, di denarno vprašanje še ni urejeno. Ljudstvo ima samo Bela Kunov »bel« denar, ki ga pa sprejemajo banke same za 20 odstotkov naznačene vrddnosti. Za bankovec od 200 kroo plačajo samo 40 kron. Zaradi tega je posebno delavstvo hudo prizadeto. Po raznih industrijskih podjetjih odpuščajo delavstvo kar kupoma.
Dnevne novice.
— Vsem organistom na deželi dajemo na znanje, da se jim pošilja od 20. avgusta naprej »Večerni list« od srede, namesto »Naše Moči«, ki ne izhaja več. Številke, ki ■jih dobe, niso poslane na ogled in so njih lastnina. "»Večerni list« (številka od vsake srede) je obvezna in brezplačna številka za vse člane Jugoslovanske Strokovne Zveze.
—- Novo žigosanje denarja? Zagrebška »Nar. Politika« poroča iz poučenih krogov, da se bodo bankovci znova žigosali, vendar na čisto drug način nego zadnjič.
— Falzifikati 2kronskih bankovcev. V zadnjem času se pojavljajo čim pogosteje ljovi 2kronski bankovci. Ti bankovci utegnejo biti ogrskega izvora, so pa le falzifi-kati. Ker jih samoobsebi umevno ni mogoče priznati kot plačilno sredstvo, opozarja se občinstvo, da jih ne sprejema. Falzifi-kate je spoznati deloma iz številk serij. Pri pravih bankovcih niso tisočice številk višje kakor 1, pri ponarejenih so tisočice nižje in višje, n. pr. 0021, 7392 itd. Pri pravih bankovcih so emblemi kakor avstrijski orel v nemškem tekstu, ogrska krona in črke O M B v ogrskem tekstu jasni, precizni in temnosivi, d očim so na falzifikatih jako bledi in nejasni. Pri nekaterih manjka valovita mreža na nemški 6trani- Posebno slabo so izdelani na falzifikatih ženski obrazi. Rdeče barvilo je v obče jako živo in papir mnogo bolj bel kakor pri pravih bankovcih.
 Izvoz iz Jugoslavije. Odslej se sme
glasom odredbe C. U. 8493—16—8—19 Centralne uprave izvažati iz naše države le proti zdravi valuti. Ta omejitev velja tudi za vino, žganje, jabolčnik, koruzne štorže in vinske drože, kateri predmeti so se doslej glasom odredbe C. U. 4819—25— 6—19 Centralne uprave lahko izvažali proti plačilu izvozne pristojbine brez omejitve glede valute. Izvoz medu, lanenega semena, malin in drugega jagodičja pa je 6ploh prepovedan.
— Iz ruskega ujetništva je prišel v 8 el grad med. Lovro Klemenčič iz Št. Vida pri Stični. Nad 3 leta ni bilo o njem poročila.
— Strokovno glasilo poštnih nameščencev. Na poštnem kongresu v Belgra-du so sklenili, da »Pošta« in »Glasnik«
prenehata izhajati, namesto tega se ustanovi novo skupno glasilo zveze poštnih nameščencev pod naslovom »Poštanski Glasnik«.
— Novice iz Amerike. Umrl je na svojem domu v bližnji Ottawi ondotni dolgoletni gostilničar John Ilenič. Bil je doma iz Črnomlja, 50 let star. Pripeljan je bil k g. John Jermanu, na 1112 N. Chicago St., od koder se je vršil pogreb ob veliki udeležbi sorodnikov in znancev. Pred dobrim letom mu je umrla soproga in sin vojak. Zapušča več odrastilh otrok. — Umrla je v bolnici Mrs, Marija Hajdnik, v starosti 42 let. Umrla je mati in dete, ko jc bilo rojeno. Družina Hajdnik stanuje v Collin-woodu na 158 cesti. Doma je bila od Dra-gomerja pri Ljubljani in se je popiej pisala Čuden. V Ameriki je bivala 18 let, zapušča tukaj eno hčerko in dva sina. — Dne 2. avg. je umrla v Oak Forest bolnici blizu Chicaga ena najstar. Slovenk cbika-ške naselbine: stara Hrencva mati ali Mrs, Cecilija Hren; doživela je nekaj nad 70 let. Svojemu možu, p^k. Frank Krenu st je sledila v večnost ravno sedem tednov po njegovi smrti. Pokojna Mrs, Cecilija Hren je bila doma blizu Toplic na Dolenjskem. Tu v Chicagu je živela okrog 30 let. Zapušča dva sinova: Viktorja in Franka, ter dve hčeri: Marijo, omoženo Gerdešič, v Chikagu ter Cecilijo, omož. Živec, v Joli-etu. — Naj v miru počiva!	v
— Umor in samomor. V Gradcu 52 ustrelil te dni generalmajor Franc Klaar svojo ženo in potem sebe.
— Zanimiva aretacija v Škofji Loki, K tozadevni notici nam sporoča sin aretiranega M. Žigona: »Žigon je bil prijet vsled izpovedi aretiranega tatu tobaka na škofjeloškem kolodvoru, češ da je kradel za Žigona. Koliko je resnice na tem in na trditvi, da jc verižil Žigon s tobakom, nakupoval ukradene stvari in zakrivil druge večje nerednosti, bo dognalo sodišče. Pri preiskavi niso našli niti enega motorja. Tudi ni bilo kupljeno ukradeno blago namenoma in z vednostjo Žigona. Tudi »zaupniki po celi Sloveniji« niso nič drugega kot trgovci, s katerimi je Žigon kupčeval in to že 30 let, ne pa šele od prevrata sem in tudi ne z ukradenim blagom. Žigon danes ni milijonar, ker nima niti ene hiše.« — Besedo ima sedaj naš dopisnik.
ljubljanske novice.
Ij Umrla je po daljšem bolehanju dolgoletna odpraviteljica naših časopisov gospodična Amalija Bohinec. Blaga pokojnica je bila od 1. 1889 v upravi naših časopisov in je skoro vso dobo zavzemala v njej vodilno mesto. Pogreb bo jutri popoldne iz hiše na Dunajski cesti št. 17. Blagi pokojnici najblažji spomin, veleč, rodbini pa naše iskreno sožalje!
lj Ljudski oder v Ljubljani. Danes zvečer ob 8 .uri se vrši skušnja za »Našo kri«. Prosim zanesljiv« in točne udeležbe. — Režiser.
lj Čevljarska zadruga za Ljubljano in okolico vabi svoje člane k rednemu občnemu zboru, kateri se vrši v nedeljo, dne 31. t. m. točno ob 2. uri pop. v gostilni g. Val. Mraka, Rimska cesta 4. K obilni udeležbi vabi — odbor.
lj Revanche-tekma »Česky lev« : »Ilirija«. Danes se vrši na športnem prostoru pred državnim kolodvorom revanche-tekma med »Ilirijo« in »Češkim levom« iz Plzna. Začetek ob 17.30, blagajna se otvori ob 16.30. — Igralci naj bodo vsaj ob 17. uri v garderobi.
lj Football-tekma »Česky lev« : »'Ilirija«. Včerajšnja tekma se jc končaU ne-odlrčeno 0 :0. S športnega stališča je tek-ira kljub razmočenemu, polzkemu terenu zelo lepo u«pela. Čeni so nam nudili lepo, sigurno igro in so »Ilirijo« v kombinaciji, posebno pa v športn; discipliniranosti zelo nadkriljevali. »Ilirija* je bila slabejša in nesigurntiJa kakor v nedeljo proti »Špar-ti«. Predvsem je manjkalo razumevanja med krilno in napadalno vrsto. Glede gola, ki so ga dosegli Čehi koncem igre iz off side-pozicije, se je dosegel med moštvoma popoln sporazum. Tekmi jc prisostvovalo pribl. 1500 občinstva. Sodnik: dr. Berce. — Danes ob 17.30 se igra ponovi.
lj Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 17. do 23. avgusta 1919. število: a] novorojencev 13, b) umrlih 23, domačinov 11, tujcev 12. Med temi za grižo 4, za jetiko 6 (vmes 3 tujci) vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 10, za pljučnico 1, za pegavico 1. Za nalezljivimi boleznimi so oboleli in sicer:	za
osepnicami(Variola) 1 (tujec), za Škrlatico 2, za grižo 25 (23 domačih, 1 tujec, 1 vojak), za vratico 2. za pegavico 2 (tujca).
lj Uradnica za pisarno z odlično uspelim trgovskim tečajem, zmožna slovenskega in nemškega jezika, slovenske stenografije in strojepisja želi primernega mesta. Prijazne ponudbe naj se naslovijo na Jugoslovansko Strokovno Zvezo v Ljubljani. — Jugoslovanska tiskarna II. nadstropje.
lj Našla se je delavska suknja v Gosposki ulici. Poizve se v Križevnjški ulici 10/1L
Jugoslovanska Strokovna Zveza.
o Vevče. Dne 25. VIII. 1919 so si zroi-slili soc. dem. spet eno, ki jo pa samo oni odobravajo in sicer zato, ker so jo sami iztuhtali. Stvar je namreč ta: zgoraj omenjeni dan je prišel v Vevče g. Tokan, poklical k sebi zastopnike soc. dem. skupine v Vevčah, kakor tudi po enega iz Goričan in iz Medvod. Vstopili so v pisarno tamoš-njega vodje, ki ga nazivljejo »šefa v imenu vevškega delavstva, češ, da se hočejo
Eogajati na podlagi že vložene spomenice, lelavstvo pričakuje, da bo sedaj dobilo zvišanje plač, a se bo pa osmodilo, ker niso bila pogajanja za zvišanje, ampak je bila le regulacija plač — (izenačenje). To pa na ta način, da so se plače ženskam ali tistim delavcem, ki imajo bolj lahka dela, nekoliko znižale ir. moškim pa zvišale. Tako ne bo pri tem dobička, temveč ravno isto kot prej, samo da je nekoliko izenačeno, Kakor sem dognal so se ta pagaja-nja oziroma regulacija vršila po spomenici, ki smo jo mi vložili. Ako jim je za dobrobit delavstva, bi bila njih nekaka dolžnost nas obvestiti, in potem bi na ta način mogli oni reči; mi prihajamo v imenu vsega delavstva; kakor se je pa sedaj zgodilo, bi morali kvečjem reči, da prihajajo kot zastopniki soc. dem. delavstva v Vevčah, Stališče sodrugov se je slabo obneslo. Računali so namreč tako: J. S. Z. bo odnehala od svojih zahtev, potem bodo pa oni pritisnili in magari, če se premakne samo cd c na cis, pa bo že velika slava. Toda grozovito so se zmotili, zadovoljnih bo par delavcev, tem hujše bo vznemirjenje pri samskih delavkah, katere nimajo otrok, ki bodo oškodovane. Pred vsem zanimivo je pa to, da izrabljajo to že po svojih shodih. Dne 26. avgusta 1919 zvečer je bil shod kniigoveškega delavstva v Avrovi pivovarni. Tam je pretresava! govornik tudi Vevče, če?, J. S. Z. ni nič naredila, mi smo jim pa ahcljšali. Mislim pa, da s tem zboljšanjem ne bode zadovoljno delavstvo. Zapomnijo si naj, da J. S, Z. ni odnehala od svojih zahtev, ker lahko vsak pameten človek uvidi, da so plače presramotne, da ni mogoče izhajati s tem zaslužkom. Vtisnejo
naj si v spomin, da J. S. Z. hodi po poti pravičnosti in občuje z ljudmi in ne — po domače rečeno — z 'babami, ki. ne drže tega, kar se zavežejo. Delavstvo si bo pa tudi zapomnilo, s kom se bo. družilo ker tega ne bo dopustilo, da bi so. ga smatralo za igračo.	Voi'nski.
Razne novice.
r Gibanje stavcev v Splitu, Splitski stavci so stavili nove zahteve glede plač, katerim se delodajalci šc: upirajo. Vrše se pogajanja, medtem pa izdajajo pasivno re-sistenco. Listi izhajajo v zmanjšanem obsegu in neredno ter bodo najbrže za nekaj časa sploh prenehali. Socijalistično glasilo naznanja, da bodo stavci začeli izdajati nov list, ki bo predvsem informativnega značaja ter bo prinašal tudi brzojavne vesti.
r Kaj so delali boljše viki? Iz Budimpešte poročajo, da so tam vtaknili v ječo po padcu Kuhnove vlade dva brata znanega boljše viškega komisarja, krvoločnega Samuelyja (ki ie dal sto in sto mažarsluh kmetov pobesiti in postreliti) kakor tudi precejšnje število tako imenovanih »Ljc-ninovih hlapcev«, ki so doslej priznali, da so usmrtili 188 ljudi. Med njimi je sam Ke-rehes umoril 36 oseb. V stanovanjih teh boljševikov so našli velike zaloge živil in raznega blaga. Mažarski kmetje zasledujejo in pobijajo člane boljševiškega direk-torija sosebno okoli Stolnega Belegagrada in Vesorima. Značilno!
r Iz Prage v Draždane v 75 minutah« V kratkem času bodo otvorili zračni promet med Prago in Draždani. Službo bo opravljala cela vrsta prvovrstnih zrakoplovov; prenašali bodo pošto in tudi ljudi. Pot bodo preleteli v 75 minutah.
r Zaslužek s puškami. V Mindenu na Westfalskem so zaplenili v nekem hotelu 60.000 pušk, ki so jih bili kupili po naročilu poljske vlade in hoteli s tem zaslužit* kaka dva milijona mark. Stvar je šla po vodi.	'	/
r Brzovlaki med Dunajem in Prago začnejo voziti zopet prihodnji teden. Tudi nadaljnji promet ententinih vlakov čez Dunaj je zagotovljen.
Stekleničnica.
(Češki spisal Karel .V, Rais; preložil Al. Benkovič.)
(D*)!«.)
»Tudi jaz sem to sss-lišala — in menda jim nihče ni vrnil obiska, samo ravnateljevi —«
Gospa Darbujanova jc samo glavo zasukala.
»No, to jo bo jezilo, vem, da bo stara Domorazkovka vsa iz sebe — to jo bo bbb-olelo. Nobeden ne gre iz hiše, pravijo, še k sorodnikom ne gresta. Meni se pa zdi gospa Darbujanova, da se boste morali pripraviti, ljudje pravijo, da Beranek —*
»Ne govorite vendar kaj takega!« ji je Darbujanka ostro ustavila žive besede.
»Nnn-o, povsod to govore,« se je nasmejala ženica.
»Saj sem vam že rekla, da se nam mč ne mudi — čemu-bi hiteli, dekletu je prav dobro doma.«	,
»Pa bi se on lahko ženil?«
»Zakaj bi se ne mogel? Zdaj dobi tu stalno službo, svojih pet sto bo imel — in on je pripraven človek, vljuden, olikan —« Tercijanka te prikimovala; potem pa je rekla zamišljeno, bolj sama zase: »Jaz tega nisem hotela verjeti, ker sem si zmi-rom mislila, da bo gospodična vendar mislila na kaj boljšega nego je učitelj —« Gospa Darbujanova jc povesila glavo k nogavici in štela pentlje.
»Saj vam pravim, da s« nam nič ne mudi, a zakaj bi se. ne kratkočasila, ali ne? Olikan človek je, kdo pa je še tu, s komur bi mogla govoriti? Tako pa vendar ne dela, kakor tasta županova — pa saj sami veste, ljudje pa tudi vidijo. Z možem o tem še niti govorila nisva. Edino, kar bi rada videla, je to, da bi otrok ne šel kam drugam, da bi ostal doma — prvo nadstropje imamo prazno, sobe tako lepe ■— res, doma bi imela vsega dovolj!«
»To je res! to je res! Zzz-daj moram pa hiteti — pa lahko noč Bog daj — tak pojdi no — tega ccc-igana umazanega imam s sabo —«
In Tercijanka je zavila čez trg v ulico. Komaj je bila zginila, se je Malka vrnila k materi,
»Ne vem, zakaj se pogovarjaš s to bedasto babo,« je mrmrala.
»Saj je nisem klicala —«
»Mislila bo, da nam je bogve kaj za tisto kredenco — kaj še.«
»No, saj nisem rekla nič takega, a ti se takoj lotiš matere!«
Malka se je vzravnala, globoko razžaljena vzdihnila ter zopet pričela kvačkati.
Senca hiše z angleškim skriljem sc je bila že potegnila do nasprotne veže. - _ Po robatem tlaku so marširali štirje otročaji. Vsak ie nosil palico čez ramo,
samo poveljnik je jahal na njei kakor na konju.
Bajtar Bartoniček, sedeč na lojterskem vozu in vajeti držeč v roki, je zaklical* »Dober večer Bog daj!«
Darbujanovi pa se nista zmenili 7X
to,
»Tudi o Beranku je nekaj rekiar« ravnokar rekla gosp Darbujanofva, .
Malka na to ni rekla nič.	\
»Baje se že povsod govori, o tem
»Naj govore. Briga me!« <
»Saj nič ne rečem, samo previj»ft bodi.«	'	'
»Ne bodite taki, mam«!'« in gospodična Malka je zopet zmajala z ramama, ja-mučena pogledala proti nebu in globoko vzdihnila.	.
Gospa Darbujanova je pletla še nekaj časa, potem pa je zvila nogavico, zatekniLa iglo, rekla: »Moram pogledati v hišo, «8® bo vsak čas tu!« in odšla.
Gospodična Malka, imajoč roke na* vzikriž zadaj na predpasnikpvi pentlji, i» počasi hodila pred hišo.
Spominjala se jc predvčerajlniega »
leta.
Ob treh popoldne je vsa družba odaa* jala v gaj. Udeležila se je vsa gospoda
nekaj izbranih druzega reda.
Malka, zopet sprijaznjena z Berankom in tajnikom, je bila vesela in je s svojim glasom prekašala vse stare, preizkušene drozge.
Bila je prva med vso družbo, sama gospa županova je morala pripoznati; »Ta gospodična nas vse zabava!«
Gibčna je bila kot srna, sladita kot med, z lic ji je kar gorelo. Nabirajoča s' šopek gozdnih cvetic, je tekala po trati-nah in njena rožasta bluza se jc zasvetila zdaij tu, zdaj tam. Sam sirieh je je bil in šala, naenkrat pa je vzdihnila hrepeneče* »Ah, gospod Beranek, jaz tako ljubim te divje cvetke!« in se je zamišljena zagle dala v šopek.
»Saj so pa tudi res krasne,« je pritrjeval in si gladil razmršene, ruse brke, »tudi meni so veliko bolj všeč nego vrtne, vzgojene cvetice.«
»Jaz se tu smejem in norcc brijem,4 je mehko nadaljevala in gladila pisane cvetke, »pri srcu pa nisem taka. Rada posedam zamišljena v samoti, in tako žalostno mi je pri srcu. Ko ste zadnjič pripovedovali o Tylu, potem celo noč nisem spala,«
(Dalje.)
Lrdajatelj konzorcij »Večernega lista«.
Odgovorni urednik Jože Rutar.
.Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani.