Igromni pomen TL kongresa KPJ za nadaljnji razvoj gvolncionarne misli in zgraditev socializma v FLRJ prihodnjega kongresa bo posebna komisija izdelala program Zveze komunistov Jugoslavije, ki bo vseboval Qrksistično analizo poti Jugoslavije in vsega človeštva v socializem in komunizem - Moša Pijade o značilnih novega ustavnega zakona FLR Jugoslavije - Propadel poskus bedne kominformovske provokacije 5. — Danes je če-Sfj j. j sestega kongresa kroft],. dan diskusije o !( “11 “laršala Tita, ki mu ' dni vsi delegati 'hej J • nenehno navdušene 11 dane=nj burne aplavze, ki j, 8 dosegli svoj višek. :ivk 'h‘i8Ree pozdravnih brzo-klovijT Jjh še vedno pošilja iojgj, 'Judstvo 1 vse države 'inbezn-u-, so dokaz ogromne felov.-.^/^aupania vseh ju-i*lj0 kih delovnih ljudi v WLartii° *n dokaz čvrste jn granitne enot- 11, Pan‘je °s#es in ljudstva. mir Bakarič. Rodoljub Colako-vič. Edvard Kardelj, Boris Kidrič, Lazar Koliševski, Moša Pijade, Melentije Popovič, Djuro Salaj, Milovan Djilas, Boris Ziherl in Veljko Vlahovič. V svojem govoru je Milovan Djilas poudaril, da bo stvarna in pozitivna osnova bodočega programa Marov nauk, kakor tudi marksistična analiza mednarodnega in jugoslovanskega razvoja in poti tako Jugoslavije kot človeštva v socializem in komunizem. «Brez tega pozitivnega v sebi bodo-1 či program ne bi mogel imeti He(i ,Predpoldne je govo-j onega pomena za Jugoslavijo dfugimi Milovan Dji- in socializem sploh v tariJaSističnim osvajalcivojni. rkfevniJ*. takrat italijan- ISm"1 toVn p°litiki molče r v, * sPrave. ki jo je hre *h tn5°!*avija, čeprav bi jo s svojim stali- !ti)V . Politične stranke od ra je general Kosta Naj pouda-jVj'n skrajne desnice pa i ril, da se ie ta protijugoslovan-* * (kominformovske) I ska kampanja zaostrila po pristopu Italije v atlantski pakt in po objavi resolucije Inform-biroja. ki je, »kot kaže praksa, italijanskim iredentistom in šovinistom vseh vrst prišla kot nalašč«. ((Navedel bom samo nekaj citatov, je nadaljeval general Nadj, iz nekaterih njihovih listov. V «Bollettino dTnforma-zioni« čitamo ta tekst; «Vse meje še niso dosežene, vsa naša ozemlja niso priključena. Dovolj je samo pogledati na zemljevid, da se prepričamo, da Jadransko morje ni nič drugega kot nadaljevanje Padske nižine, ki z jadranskim bazenom sestavlja enoter. kompleks, omejen z Apenini, Alpami. Velebitom in Dinarskim gorstvom. To zemljepisno e-notnost Jadrana sploh in naših mejnih pokrajin posebej potrjuje etnična enotnost. E-notnost rase in zgodovine združuje dve nasprotni obali. Hribovje Velebita in Dinare je obrambni zid latinstva in ro-manstva rimske cerkve. Na oni strani teh hribov sta se utrdi-in prositi odpu- la bizantinizem in pravoslavje. °no zlo, ki ga je Obenem so ti hribi, ki omeju- „a ... fjtj ^Ofalj^škega dostojan- morale, kul- jejo jadranski bazen, in pomenijo prave zemljepisne meje Italije, pravi obrambni zid ro-manstva, krščanstva in evropske kulture« Iz tega je jasno razvidno, kako Vatikan in današnji vladni krogi gledajo na rešitev tega vprašanja. Oni vpijejo; ((Dalmacijo je treba imeti za žilo arterijo matere domovine, kajti brez nje bi bila cirkulacija krvi v njenem organizmu onemogočena«. To je De Gasperi-jev program v splošnih frazah. Italija mora torej osvojiti ne samo Trst. ne samo Istro, ne samo do rapalskih meja, temveč mora iti po sledovih Mussolinijevih armad leta 1941 in vključiti v svoje meje vs6 Dalmacijo in del Hrvatske«. Nato je general Nadj citiral besede znanega generala Piaz-zolija in poudaril, da je ta general govoril tudi o pomoči v oborožitvi, ki jo Jugoslavija dobiva z Zahoda, in obrekoval jugoslovansko armado, da je nesposobna uporabljati to orožje v sodobni vojni «Govoril je tudi — je nadaljeval Kosta Nadj — da je ena italijanska divizija vredna za tri jugoslovanske divizije (prisrčen smeh v dvorani) No, ta general in mnogi drugi Italijani, ki danes vodijo Italijo, so pozabili, kako se je godilo fašistični italijanski vojski v naših krajih (ploskanje)! Mislim, da so jih naši narodni heroji Sava Kovačevič, Simo Solaja Staniša Opse-nica in mnogi drugi naši junaki naučili, kakšen je odnos sil v praksi na naši zemlji. (Aplavz, vsi delegati vstanejo in dolgo skandirajo: Tito-Ar-mija). Naši narodi ne bodo nikoli pozabili nedavne preteklosti, posebno pa še ne monstruoznih dejstev, ki za vso zgodovino ob-‘ežujejo Italijo. Ne bom navajal številk o tem, koliko naših žrtev je padlo od italijanskih fašistov, kajti to so suhe številke. ki ne bi mogle opisati grozot, trpljenja, bede in solz, ki so jih naši narodi v krajih, kjer so divjale italijanske fašistične armade, doživljali«. Nato je generalni polkovnik Kosta Nadj poudaril, da so v Jugoslaviji mnogi italijanski mladi ljudje pustili svoje kosti, ker so slepo verjeli bleščečim frazam rimske demagogije in se navduševali za svojo «civili-zatorsko« poslanstvo na Balkanu, preživeli Italijani iz te ekspedicije pa bodo vse življenje znali ceniti slučajno srečo, da so ostali živi. «Toda zdi se, da njihov primer ni deloval na "tiste, ki imajo oblast in vpliv v Italiji po drugi svetovni vojni. Nikakor jim ne gre v glavo, da je Italija preveč grešila, da je narodom Jugoslavije prizadejala preveč zla in da je treba iz tega vendarle potegniti neke konsekvence. Mi budno spremljamo dogodke v Italiji, je zaključil general Nadj, posebno Da oživljanje fašizma, in jim priporočamo, da umaknejo prste od naše zemlje in da se zavejo, da je to nova Jugoslavija, socialistična skupnost, katere sila je v enotnosti vseh naših narodov (aplavz), ki se borijo za mir v svetu in za svojo neodvisnost, katere jamstvo je naša močna Ljudska armada, naše partijsko in državno vodstvo na čelu s tovarišem Titom«. (Dolgotrajen aplavz). Nato je govoril predsednik vlade LR Slovenije Miha Marinko o proizvodnosti dela kot pogoju za blaginjo in o uspehih in slabostih dela delavskih svetov. Vlajko Begovič je govoril o tehnični in gospodarski izobrazbi delovnega ljudstva. Toša Pribičevič iz podjetja Djuro Djakovič v Slavonskem Brodu pa je poudaril uspehe svojega kolektive. Popoldne se je kongres nadaljeval ob 16 uri. Prvi je govoril član politbiroja CK KPJ Moša Pijade. ki so mu delegati več kot pet minut ploskali, preden je lahko začel govoriti, Najprej je govoril o predlogu maršala Tita o preimenovanju KPJ v Zvezo komunistov Jugoslavije in dejal, da bo novo ime tudi formalno označilo razliko, ki že obstaja med KPJ in ostalimi komunističnimi partijami skupno s sovjetsko, ki jih je maršal Tito že pravilno označil kot «samozvano komunistične«. V drugem delu svojega govora je Moša Pijade govoril o ustavnih spremembah in dejal, da bo načrt ustavnega zakona o najvišjih organih oblasti v FLRJ v kratkem objavljen in predložen Ljudski skupščini v odobritev. Moša Pijade je citiral glavno načelo načrta novega ustavnega zakona, ki je hkrati tudi prvi člen novega zakona in se glasi; ((Delovno ljudstvo Jugoslavije suvereno izvršuje oblast v občinah, mestih in okrajih po ljudskih odborih, v ljudskih republikah in v zvezni državi pa po Zvezni ljudski skupščini, pri čemer prenaša na zvezno državo samo one pravice, ki jih določa zvezna ustava«. Nato je nadaljeval: ((Enot- nost oblasti se kaže v pravicah, ki pripadajo Ljudski skupščini in v popolni odsotnosti vlade kot samostojnega organa državne uprave, ki je, čeprav je bil odgovoren Ljudski skupščini, imel svoja posebna zakonska pooblastila in samostojnost v upravljanju državne administracije. Zdaj, po no. vem načrtu, je oblast združena v skupščini, ki ima v zvezni državi za svoje izvršne organe predsednika republike in pre. zidija. v republikah pa samo prezidije. Upravni organi so popolnoma administrativni, v rokah odgovornih uradnikov, ki odgovarjajo prezidiju. Takšen značaj imajo tudi državni sekretarji in podsekretarji. Oni ne morejo biti ljudski poslanci, kot to ne more biti noben uradnik državne administracije, to je. ljudski poslanec ne more biti niti uslužbenec administracije niti sodnik katerega koli sodišča. Izjema je storjena samo za državnega sekretarja za zunanje zadeve, ki je lahko ljudski poslanec, oziroma ljudski poslanec je lahko državni sekretar za zunanje zadeve. Zvezna ljudska skupščina bo imela dva doma: Zvezni svet in Svet proizvajalcev, ki bosta obstajala tudi v republiških skupščinah in v najvišjih telesih avtonomnih enot Samo Zvezni svet bo sestavljen iz poslancev, ki jih volijo prebivalci okrajev in mest na osno. vi splošne enake in neposredne volilne pravice, tako da pri. de en poslanec na 50.000 prebivalcev. in iz poslancev, ki jih vodijo predstavniška telesa republik in avtonomnih e-not. Ti poslanci bodo v prime, rih, ki jih predvideva načrt ustavnega zakona, sestavljali Svet narodov. Tako bodo v tej instituciji, čeprav v drugačni obliki, ohranjene one garancije enakopravnosti naših narodov in republik, ki jih je doslej predstavljal Svet narodov kot poseben dom Zvezne skupščine«. Na koncu je Moša Pijade po. udaril, da bo ta ustavni zakon. skupno z republiškimi u-stavnimi zakoni, ki mu bodo sledili, in z že sprejetimi zakoni o ljudskih odborih predstavljal na ustavnem področju najvišji vrh, do katerega se v -dosedanjih jugoslovanskih pogojih lahko povzpne socialistična demokracija, in da bo organizacija najvišjih organov oblasti na novi podlagi močan vzvod za nadaljnji _na-predek jugoslovanske družbene skupnosti na poti socializma. Na popoldanski seji je govoril še Mitar Bakič o pomenu jugoslovanske revolucionarne prakse za napredno gibanje v svetu. Univerzitetni profesor Siniša Stankovič je nato pozdravil kohgres v imenu Aka. demskega sveta FLRJ. Kolj Široka je govoril o grobem izkoriščanju Albanije s strani ZSSR, Zdravko Bukovič pa o družbenopolitični vlogi vaške mladine. Sledil je Božidar Maslarič. ki je s svoje (Nadaljevanje na 4. strani) NAŠA O Včeraj smo objavili protestno noto, proti priključevanju cone A k Italiji, ki jo je jugoslovansko zunanje ministrstvo izročilo italijanskemu poslaniku v Beogradu. Nedvomno je to še en dokaz, da imamo tržaški Slovenci in vsi protianeksionistični Tržačani, to je, večina tržaškega prebivalstva, v naši borbi prdti pohlepu italijanskega imperializma edino resnično oporo v naši matični državi, v Titovi Jugoslaviji. Zaradi tega so tudi vsi pošteni Tržačani, še pod vtisom neofašističnih provokacij ob obletnici italijanske | okupacije Trsta in De Gaspe-rijevega proslavljanja takratne azmages, to Aoto z veseljem in navdtlšenjem pozdravili. Poleg te osnovne ugotovitve se nam vsiljuje še nekaj dejstev, ki jih je treba pribiti. Prvič je jugoslovanska nota namenjena tisti državi, ki je dejanski kršilec mirovne pogodbe glede na STO in ki s svojim nenehnim izsiljevanjem sili na pot kršitve pogodbe tudi obe velesili, ki sta odgovorni za upravo cone A in za izvrševanje določil mirovne pogodbe, katerih osnovno je prav to, da se je Italija odpovedala Trstu in vsemu STO. To opozorilo uradni Ita_ liji je tem bolj na mestu zdaj, ko Rim vse bolj odkrito postavlja ne le bolj ali manj prazne zahteve, temveč si konkretno prizadeva za postopno uresničevanje svojih želja. Zadnja zahteva v tem okviru se tiče «izvršitve tristranske pogodbe, kar zadeva cono A)), to je, preproste priključitve Trsta in okolice k Italiji, in zdi se, da je to minimalni program, ki bi ga rad Rim izsilil za nov volilni golaž prihodnjo pomlad, ko bo mmih izioljeh a pkmim zii Republikanci so dobili i/ečino tudi v predstavniški zbornici in v senatu - Eisenhouier namerava v kratkem odpotovati na Korejo - Posebna poslanica Franciji - Odposlanci novega predsednika se bodo razgovarjali v Reli hiši glede novega proračuna in glede prevzema uprave - WASHINGTON, 5. — Eisen-hovver je bil izvoljen za novega predsednika ZDA. Uradno bo prevzel predsedniško mesto kot 34. predsednik ZDA 20. januarja prihodnjega leta. Pozno ponoči so bil-i znani sledeči podatki lilnih sedežev 145.943: Eisernhotver Stevenson za 129.926 vo-od skupnih 30.641.211 24.694.040 Republikanska stranka si je zagotovila večino tudi v predstavniški zbornici in v senatu. Za predstavniško zbornico manjkajo podatki za še 11 sedežev, vendar pa so si republikanci zagotovili že 218 sedežev od skupnih 435. Demokrati Jogočna manifestacija ljudstva v Kopru Ogovor porajajočemu se fašizmu v Italiji ■110 ^zborovanjc, kute-ostvovalo nad ?C Slovansko-itali- ašistične unije ko- £iSwlkraia. ^ ' 'b tJ,1**' s kamioni Na Samo zborova-lad. iz Pirana motornih ja- fttS w ]al° 2 000 Utidl, tudi >z oh °tvoril tajnik ota S1AU Albin \ii*a kle Sovoril član n' ^ j“mitt;ja Stanko 8 tl'0e druB‘m re‘ i "a manifestaci-bratstva in od-Ba ljudstva je *eEa da bomo C tt« boti Ka da bomo Nva^UniK. P0 kateri nas &>• &*a partija Ju- Oi*r°dl i skupaj z o-V>l Jih m "Boslavije cilj *r, ko socia. se bo- V0UtVammnoŽice zBr‘' da na de- mokratičen način izvolijo svoje.predstavnike v ljudsko oblast, bo za nas pomenil ne samo manifestacijo naše notranje moči in enotnosti, ampak bo obenem tudi odgovor vsemu svetuK posebej pa še v Italiji in v Trstu porajajočemu se fašizmu, da je naša enotnost strnjena v geslih Jugoslavija, Partija, Tito.« V nadaljevanju je tov. Furlani govoril tudi o šestem kongresu Komunistične partije Jugoslavije v Zagrebu in je rekel, da pomeni to za nas poroštvo, da bomo ostali gospodarji svoje usode, tako v mednarodni areni ostalih svobodoljubnih narodov, kakor tudi na naši poti v socializem-V svojem govoru se je tov Furlani dotaknil popuščanja zaveznikov, ko gre za fašistične vojne zločince in za oživljanj > fašističnih pojavov v svetu, Rekel je: ((Nacistično zborovanje esesovcev v nemškem mestu Verdenu, zboro- vanje italijanskih fašistov v Arcinazzu na posestvu in pod pokroviteljstvom vojnega zločinca Grazianija, z blagoslovom italijanske vlade, ter naj. novejše ponedeljsko zborovanje fašistov v gledališču Ros-setti v Trstu, ki ga je počastil s svojo prisotnostjo na smrt obsojeni vojni zločinec Valerio Borghese in vse to pred nosom Vidalijevega tako imenovanega antifašizma. To so rezultati zadnjih dni, to so dogodki, ki nosijo v sebi kot grozeč oblak nad človeštvom, razdejanje, smrt in trpljenje. Naša pravica in dolžnost je, aa opozarjamo in zattevemo od tistih, ki so za to odgovorni in med drugimi tudi od Zavezniške vojaške uprave, da predvsem v lastnem interesu napravi konec fašističnemu izzivanju, ki gre kot voda na mlin v korist samo drugo-barvnemu fašizmu moskovskemu imperializmu. Ni zaman na zadnji seji tržaškega občinskega sveta sam tržaški fa- šistični voditelj Morelli izjavil, da mu zvenijo Vidalijeve besede zelo prijetno. Naj iz vejo delavske množice v Trstu, kakšen socializem se pripravlja v Italiji v bratskem objemu s črnosrajčniki! Na zborovanju je govoril tudi Mario Abram, ki jc o bližnjih volitvah rekel, da medtem ko kominformisti z Vidalijem vred izdajajo načela marksizma, «pri nas pripravljamo prvič v zgodovini sploh volitve v zbore proizvajalcev, po katerih bodo naši delovni ljudje sodelovali in odločali v vseh panogah družbenega življenja«. Ob koncu so zborovalci spre-jeli resolucijo šestemu kongresu KPJ, v kateri odobravajo njegovo delo ter pozdravljajo zamisel Zveze komunistov Jugoslavije in Socialistične zveze delovnih ljudi, ki bosta nadaljevali glavne borbene tradicije Komunistične par. tije Jugoslavije in Ljudske fronte. imajo do sedaj 205 sedežev. | V senatu razpolagajo repu- j blikanci z 48 gotovimi glasovi i in z enim glasom neodvisne- j ga senatorja Wayneja proti 47 : demokratičnim. Razen tega bo podpredsednik Nixon, ki bo predsedoval senatu, v primeru enakega števila glasov razpolagal z odločilnim glasom, j Od začetka so prvi objavljeni podatki kazali, da je borba med obema kandidatoma precej ostra, a proti jutru se je že pokazalo, da Eisenhower močno vodi pred Stevensonom, tako da je ta ob 7.45 zjutraj priznal svoj poraz. Medtem je Eisenhower odpotoval za deset dni na dopust. Pred odhodom je novinarjem izjavil, da ima namen odpočiti se, ni pa omenil svojega nameravanega potovanja na Korejo. Glede tega potovanja mu je predsednik Truman ponudil svoje osebno letalo. Truman je namreč poslal Ei-senhowerju brzojavko, ki pravi: «Cestitam vam za zmago. Proračun za leto 1954 mora biti predložen kongresu pred 16. januarjem. Vsi podatki so pripravljeni. Morali bi takoj poslati svojega predstavnika, da se pogovori z glavnim ravnateljem za proračun. Letalo «Indipendence» bo na vašo razpolago, če želite še odpotovati na Korejo.« Eisenhower je odgovoril, da bo skušal v dveh ali treh dneh odrediti, da se bo njegov osebni odposlanec sestal z ravnateljem za proračun. Glede letala pa je izjavil, da mu bo dovolj kakršno koli vojaško prevozno letalo za njegovo potovanje na Korejo in da bo kolikor mogoče kmalu obvestil obrambnega ministra o dnevu svojega odhoda. Truman je nocoj sporočil, da bo v kratkem povabil Eisen-howerja v Belo hišo, da bi z njim razpravljal o prenosu oblasti. Objavil je uradno poročilo, v katerem izjavlja, da sprejema izid volitev kot ((odraz volje ljudstva« in se obvezuje podpirati republikam sko ustavo ter poziva vse Američane, naj storijo isto. Truman izjavlja da čakajo novega predsednika in novi kongres skrajno težka vprašanja, zlasti glede zunanje politike. »Pravilna rešitev teh vprašanj, dodaja Truman, bo lahko odločala, ali bo prišlo do tretje svetovne vojne in ali bomo preživeli kot svobodna in demokratična država. Razen tega niso mogoče nagle in lahke rešitve teh vprašanj, ki bodo zahtevala žrtve in trdo delo v prihodnjih letih.« Državni tajnik Acheson je popoldne odložil odhod v New York in zaprosil za sprejem pri Trumanu, Baje sta se raz-govarjala o vključitvi novih ministrov in visokih funkcionarjev v vlado, ki jih bo določil Eisenhovv-ir. in ki bodo dodeljeni za svetovalce Trumanovim ministrom in funkcionarjem. Prav tako javljajo da je republikanski senator i Wiley zahteval, naj bi se Tru- man in Eisenhower čimprej razgovarjala o važnih vpraša-nijh, ki so pred Združenimi narodi. Eisenhower je kmalu po svoji izvolitvi govoril po radiu v posebni oddaji posvečeni Franciji. V tej poslanici je Eisenhower med drugim izjavil: ((Čeprav so pred nami še številne težave, je vendar v tolažbo vedeti, da vežejo ZDA in Francijo najtesnejše vezi«. Dalje omenja v poslanici svetovno vojno in izkrcanje v Se. verni Afriki ter svoje bivanje Evropi kot načelnik glavnega stana atlantske zveze. Medtem že postavljajo številne domneve, kdo bo imenovan na najvišja mesta v novi republikanski upravi. Vztrajno se govori, da bosta Thomas Dewey ali pa Foster Dulles imenovana za zunanjega ministra. Dulles je nocoj izjavil, da predstavlja Eisen-howerjeva zmaga »mandat, naj se išče boljša zunanja politika«. Dejal je dalje, da bo morda nekatere skrbelo, da se bo ameriška zunanja politika spremenila pripomnil pa je, da ni republikanska stranka nikoli napadala nobene zunanjepolitične pobude, o kateri sta dejansko sodelovali obe stranki, na drugih področjih pa da bo lahko prišlo «do bolj učinkovite politike«. Ameriški politični opazovalci obračajo zdaj svojo pozornost na vprašanja ki jih bo moral Eisenhower načeti. Glav. no vprašanje je vsekakor Koreja. V političnih krogih so mnenja, da tudi s spremembo predsednika ne bo mogoče rešiti tega vprašanja ne v Pam Mun Jomu in tudi ne v Pekin-| gu, pač pa v Moskvi. Uulies bo verjetno novi zunanji minister novih ameriških Čet na Daljni vzhod. Francoski zunanji minister Schuman je izjavil, da je Francija prepričana, da bo Eisenho. wer nadaljeval politiko, ki jo je vodil kot vrhovni poveljnik atlantskih sil v Evropi. Socialistični voditelj Guy Mollet je izjavil: «Upamo. da bo Eisenhower branil ameriško zunanjo politiko pred avanturističnimi skušnjavami«. Moskovski radio ni do sedaj se je kmalu preselila v Kansas, v Abilene, kjer je tudi Dwight preživel mladost in hodil v osnovno in srednjo šolo. Po končani srednji šoli je Dwight Eisenhower vstopil v vojaško akademijo v West Pointu. ki jo je leta 1915 končal z odličnim uspehom. Med prvo svetovno vojno je bil inštruktor za tanke. Se preden pa je prišel čez morje, se je vojna končala. V mirnem času je bila njegova vojaška kariera počasna, služboval je v domovini in v območju Panamskega prekopa. Leta 1935 je podpolkovnik Ei-senhower šel v Manilo z Mac Arthurjem, ki so ga imenovali za načelnika ameriške misije na Filipinih, in ostal tam do leta 1939, ukvarjal se je med drugim z organizacijo filipinskega letalstva. Konec leta 1941 je bil Eisen-hower še polkovnik, le malo znan izven vojaških krogov. Ker se je pa izkazal kot izreden organizator in voditelj, ga je general Marshall priporočil predsedniku Rooseveltu za važno mesto. Poverili so mu sestavo načrtov, koordinacijo in izvedbo vojnega pohoda za osvoboditev Evrope, tako v vojaškem kot v diplomatskem pogledu. Ko se je leta 1945 vrnil v domovino, je stopil v pokoj in leta 1948 postal rektor Kolumbijske univerze Truman ga je spet poklical v aktivno službo in tako je Eisenhower 16. decembra 1950 na zahtevo držav atlantske organizacije postal prvi vrhovni poveljnik zavezniških sil evropske obrambe. Svoj sedež je imel v bližini Pariza. Ko je Eisenhower v preteklem juniju znova zapustil Ev-ropo. se je vrnil v Združene države kot politik in se predstavil kot predsedniški kandidat. (Nadaljevanje na 4. strani) De Gasperi moral pred volivci polagati račun za svojo ponesrečeno upravo. Drugič postavlja jugoslovanska nota vprašanje STO v njegov pravi okvir; STO je bilo ustanovljeno zaradi Trsta (ko Trst ne bi bil večji ali pomembnejši kot recimo Koper ali Milje, se to vprašanje sploh ne bi postavljalo); osnovni del STO sta torej Trst in njegova okolica, pa naj poskuša italijanska diplomacija s svojimi diverzijami o coni B, »nepretrgani etnični črti« itd. to preprosto in očitno dejstvo še tako prikriti. Osnovni jugoslovanski gospodarski interesi na STO se tičejo prav Trsta, da ne govorimo o tem, da stoji to mesto na slovenskem nacionalnem ozemlju, čeprav ima danes italijansko večino zaradi perfidne avstroogrske politike in italijanskega fafistiine-ga nasilja, kot je poudaril v svojem poročilu na VI. kongresu KPJ maršal Tito. Tretjič pa je skrajno zanimiva reakcija kominformi-stov (o reakciji italijanskega buržoaznega tiska se ne splača izgubljati besed, ker je bilo že vnaprej jasno, kakšna bo) na jugoslovansko noto. Včerajšnja vUnila» imenuje jugoslovanski protest zaradi priključevanja cone A k Italiji snesramno Titovo noto« (espudorata nota di Titom), ker je pač vsako nasprotovanje priključitvi Trsta k Italiji za kominformiste nesramnosti Vidali si na primer niti enkrat ni upal tako nesramno nastopiti in seveda tudi nikoli ne bo, saj je celo začel pripravljati teren za svoj odkriti prehod na iredentistične pozicije z enačbo «protiane-ksionističen — protiitalijanskim in s propagiranjem ideje priključitve k «Togliattije-vi Italiji». (Le da si «Delo» tega ne upa odkrito zapisati). Toda jugoslovanska nota je za kominformiste «spudoratam verjetno še iz enega razloga: prav nesramno namreč razbija vse njihovo pleten i-nje o «barattu», in to prav v času, ko postaja vse bolj splošno jasno, da pripravlja Vidali mnogo večji «barat-tom — on prodaja vse STO Italiji! To, da se je vidalijevska stavba ebarattam, že tolikokrat podrta in z največjo muko spet za silo skrpucana, spet enkrat temeljito znašla na tleh, je seveda res nesramnost, da, višek nesramnosti, ki so si ga dovolili v Beogradu. Mi pa vemo, da imamo v socialistični Jugoslaviji močnega in iskrenega zaščitnika proti vsem spletkam Borghe-sejevega, De Gasperijevega in togliattijevsko-vidalijev-skega italijanskega imperializma. Beograjski komentarji italijanske politike Nepravilno tolmačenje zunanjepolitičnih izjav maršala Tita in Edvarda Kardelja v poluradnih in novinarskih krogih na Zahodu Eisenhovverjeva biografija Novi predsednik ZDA Eisen-hower je bil rojen 14. oktobra 1890 v Denisonu malem mestecu v Texasu; njegova rodbina — nemško-švicarskega porekla, ki je prišla v Ameriko v prvi polovici 18. stoletja Komentarji v Evropi in drugod Evropa se je danes zbudila in s presenečenjem zvedela, da je bil general Eisenhower izvoljen za novega predsednika. To presenečenje se meša s 'pričakovanjem, kako bo učinkovala sprememba na politiko do evropskih zaveznikov. V Veliki Britaniji niso uradno reagirali. Churchill pa je poslal Eisenhowerju čestitke. Bevanis Davies je govoril o »katastrofalnem rezultatu«, ki bi lahko med drugim povečal .vpliv kitajskih nacionalističnih krogov na washingtonsko upra. vo. Levi laburist Silverman pa je dejal; «Izvolitev Eisenho-werja ne obeta nič dobrega. Za novim predsednikom delujejo zlobne sile, in Ike je pre. šibalc in premalo izkušen, da bi kljuboval«. Bivši minister Younger je izrazil razočaranje, ker ni bil izvoljen Stevenson Dejal je, da je malo verjetno da bi nova ameriška uprava podpirala politiko pošiljanja (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 5. — Kljub jasnemu načinu izražanja, ki je karakterističen za vse izjave jugoslovanskih voditeljev, so se pojavila netočna tolmačenja inozemskth poluradnih in novinarskih krogov o referatu maršala 'Tita in govoru zunanjega ministra Edvarda Kardelja v zvezi z jugoslovanskim stališčem do paktov. Odgovorni krogi jugoslovanskega zunanjega ministrstva izjavljajo v zvezi z referatom maršala Tita, da izjava maršala Tita, da je Jugoslavija pripravljena sodelovati z vsemi državami, ki se bore za mir, ne pomeni, da Jugoslavija zapušča sedanjo politiko privrženosti načelom kolektivne varnosti, in ne, da želi svojo varnost zavarovati z vojaškimi odnosno drugimi pogodbami Prav tako je zastopnik zunanjega ministrstva danes izjavil, da so neutemeljeni komentarji londonskih poluradnih krogov in «Timesa» o govoru Edvarda Kardelja, češ da je Kardelj izjavil da bi Jugoslavija pod določenimi pogoji pristopila k atlantskemu paktu. Edvard Kardelj je včeraj jasno definiral jugoslovansko stališče do paktov in dodal dobesedno: «Mi se želimo, dokler je to mogoče izogibati regionalnim paktom, toda jasno je, da se tega našega stališča ne bomo mogli držati, če se bo svetovni položaj še nadalje zaostroval in če bi nevarnost za našo državo postala akutna. Toda sedanje naše stališče ne pomeni, da ni potrebno izkoristiti vseh možnosti, ki nam jih nudijo sedanji mednarodni odnosi za krepitev naše neodvisnosti in varnosti naših meja«. Edvard Kardelj je s tem popolnoma jasno poudaril, da je mednarodno sodelovanje Jugoslavije strogo v mejah zagotovitve varnosti in miru in zaključil: «Taka je bila naša politika doslej in taka mora o- I stati tudi v bodoče«. Te jasne besede dokazujejo, da se v tem pogledu politika jugoslovanske vlade ni spremenila in da so vsi zadevni komentarji inozemskih krogov neutemeljeni, poudarjajo politični krogi v Beogradu. V zvezi z jugoslovansko noto italijanski vladi in nedavnimi provokacijami v Redipu-Iji poudarjata današnja «Bor-ba» in «Politikay>, da je Jugoslavija že ob podpisu mirovne pogodbe izjavila, da se ne strinja s teritorialnimi odločbami mirovne konference, zato se danes tem manj strinja z enostranskimi akcijami Italije na ozemlju, ki je življenjskega pomena za Jugoslavijo; oba lista poudarjata tudi, da italijanska vlada s svojim ravnanjem onemogoča rešitev spornih vprašanj. Nedavne provokacije v Redipulji in stalne šovinistične manifestacije v Trstu in Italiji dokazujejo, da to niso dejanja neodgovornih elementov, poudarja »Borba«, temueč je nasprotno njihov neposredni iniciator italijanska vlada, ki je postala instrument v rokah neofašističnih elementov in ki dokazuje, da ji ni do dobrih odnosov z Jugoslavijo in do utrditve miru v svetu. V zuezi z obiskom italijanskega vojnega ministra Pac-ciardija v Washingtonu in vestmi italijanskega tiska, da bo Pacciardt protestiral v Wa-shingtonu zaradi favoriziranja Jugoslavije pri vojaški pomoči v primerjavi z Italijo, sodijo politični krogi v Beogradu, da se Italija dejansko opri-jemlje podobnih poskusov. V zvezi s tem poudarjajo v Beogradu, da je Italija tudi do sedaj izkoriščala svoje članstvo v atlantskem paktu, da bi zadovoljevala svoje iredentistične zahteve na račun Jugoslavije. B. B. IZDAJA ZA GORIŠKO IN BENEČIJO PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE kVM. - Štev. 268 (2264) Ipl^e^^n.VtTg"! TRST. četrtek 6. novembra 1952 NAMESTO DA GOVORICI O ((RAZNARODOVANJU* V CONI B, NAJ DA DE GASPERI BENEŠKIM SLOVENCEM SOLE V MATERINŠČINI, IN NAMESTO DA GOVORICI O kPOLNIH PRAVICAH* GORIŠKIH SLOVENCEV, NAJ JIM TE PRAVICE V RESNICI PRIZNA ! Cena 20 lir PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 6. novembra 1952 Danes, četrtek. 6. novembra Lenart. Ratislav Sonce vzide ob 6.51 m zatone o 16.45. Dolžina dneva 9.54 Lun vzide ob 20.01 in zaione ob n.«-Jutri, petek 7. novembra Okt. rev., Zdenko ŠE NEKAJ O GORIŠKEM OBČIIVSKM SVETU Kato so izuaiali prilaioiisko sole snmi nase ram m mii za kurim utcinu V torek 28. p. m. je goriški občinski svet zaključil z zadnjo sejo v dvorani deželnih stanov na gradu svoje štiriletno delo. Bilo je to po vojni in po padcu fašizma prvo občinsko zastopstvoj ki so ga občani izvolili na tajnih demokratično - krščanskih volitvah Zato je imelo to prvo zastopstvo za Gorico podoben pomen, kakor ga je imela prva poslanska zbornica za vso državo: s svojim delom bi morala nova občinska uprava pokazati in dokazati, koliko je ostalo v predstavnikih italijanske večine in italijanskega naroda po 25-letni fašistični diktaturi in njeni nacional-im-perialistični vzgoji državljanov, koliko je ostalo v teh ljudeh še tistega demokratičnega, svobodoljubnega in človečanskega duha, ki so ga oznanjali Mazzini in drugi veliki Italijani preteklega stoletja, duha. ki je povezal vse italijanske pokrajine v času pre-poreda v eno samo veliko državo. Menda je ni občine v Italiji, ki bi bila za tako preizkušnjo primernejša od Gorice. Tik ob meji dveh držav in dveh narodov, z močno slovensko narodno manjšino, odtrgana od svojega naravnega zaledja, od katerega je živela in uspevala, je Gorica bolj kot kdaj koli potrebovala tako upravo, ki bi začela izvajati dosledno politiko narodnostne strpnosti in enakopravnosti na znotraj in politiko sporazuma in sodelovanja na zunaj. s Slovenijo in z Jugoslavijo. Kako je ta občinska uprava, ali bolje njena demokrščanska večina rešila to nalogo? Polni zaupanja so se predstavili naši občinski svetovalci dne 13 novembra 1948 na prvo sejo na goriškem gradu in to zaupanje je izrazil tedaj tudi naš svetovalec, sedaj pokojni Andrej Paglavec, ko je v svojem pozdravnem govoru poudaril, «da je za nas Slovence to važen zgodovinski dogodek, ker je bil doslej za naše ljudstvo goriški grad le simbol sužnosti in kraj, od koder mu je prihajalo samo- gorje«. Izrazil je nadalje željo, naj bi novi občinski sve^ skrbel za vse ljudske potrebe in ne delil samo obljub ter izjavil, da bo vsaka dobra stvar deležna naše pomoči. Njegove besede pa so bile izgovorjene v slovenščini in zato jih je nalašč za to prili-Uco zbrana tolpa in demokrščanska večina preglasila s huronskim vpitjem ter s tem takoj pokazala, kako si zamišljajo in kako nameravajo izvajati prijateljsko sožitje in skrb za vse ljudske potrebe. V tem smislu in v tem duhu se je potem gibalo vse delo občinskega sveta in občinskega odbora, ki sta šla roko v roki s prefekturo in drugimi oblastmi in sodelovala pri vsem, kar je bilo naperjenega proti slovenski narodni manjšini in kar je lahko služilo za zadevah pokazal pripravljenost upoštevati tudi naše potrebe, čeprav je moral tudi on v bistvu izvrševati višje ukaze, Vendar je pokazal vsaj umerjenost in skušal včasih brzdati preostre šovinistične izbruhe nekaterih svojih prenapetih sodelavcev. Morda je prav njegova zasluga, da ni prišlo včasih še do večjih izbruhov. Naše ljudstvo zna to ceniti in upa, da bo v prihodnje, ker bo verjetno decembra, ponovno izvoljen za župana, šel še dalje po poti razumevanja in upoštevanja naših upravičenih zahtev. Vsekakor pa je demokrščanska uprava goriške občine ka- kor državna uprava na splošno kaj slabo prestala preizkušnjo prave demokracije in zlasti mi Slovenci lahko ugotovimo z besedami svetovalca Pavlina, da smo na političnem in kulturnem polju na področju goriške občine v tem obdobju začeli z nič in končali z dvakrat nič. Kdor pa trdi, da je taka po-litično-moralna bilanca v tako važni obmejni občini, kot je Gorica, kjer se stikata dva naroda in dva svetova, «obram-ba italijanstva», je podoben španskemu vitezu DonKihotu, ki se je boril proti mlinom na veter misleč, da so nevarni velikani. (Iz «Soče») SPOMENIK PADLIM PARTIZANOM V PEVMJ PO GOVORU MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA V GORICI!«PRIŠLI VAS BOMO OSVOBODIT. Nič dobrega niso storili S lakirni izzivanji za goriško gospodarstvo se samo smešijo Spominjajmo se naših padlih in nadaljujmo borbo za naše pravic« GORICA, 5. — V goriškem | ga položaja. Njene gospodar- govoru je ministrski predsed-nik De Gasperi omenil tudi gospodarstvo Gorice. Dejal je, da so v preteklosti storili premalo zanj in da tudi sedaj ne obljublja, pač pa se bodo potrudili, da bodo napravili več. Njegovim besedam ne moremo verjeti, ker predobro poznamo vso dosedanjo italijansko politiko do našega mesta, politiko, ki temelji samo na poglabljanju šovinistične nestrpnosti do Slovencev. Nikoli niso v Rimu do kraja dojeli velike nevarnosti, ki preti Gorici zaradi njenega nove- ske probleme so vedno zame-tavali, tako da smo danes neposredno pred velikim polomom. Duhovnost italijanske demokracije ne prinaša delavstvu in delovnemu ljudstvu nobene koristi. Vsa njena načela temeljijo na propagiranju načel, ki ne vsebujejo nobene uvidevnosti za materialne potrebe prebivalstva. Zaradi te zgrešenosti niso v Italiji ge rešili gospodarskega vprašartja in prav zaradi za-metavanja važnosti materialnih osnov državljanov smo v Gorici še danes tako zelo da- IZ SODNIH DVORAN Onstran meje - posmeh Karabinjerjem GORICA, 5. — Zadnjega a-prila letos je neki mož srednjih let preskočil bodečo žico pri severnem kolodvoru tik pred gostilno. «Rudi». Ko je bil na jugoslovanski strani je veselo zaklical in zamahal itali-janskim stražnikom v pozdrav. Policija je pričela takoj s preiskavo, da bi ugotovila, kdo je bi} drzen neznanec in kaj kmalu zvedela, da gre za 41-letnega Karla Zaletela iz Ul. Sauro 3. Ubežnika so prijavili sodnim oblastem. Danes so na kazenski sodnji obsodili Zaletela v odsotnosti zaradi nezakonitega prestopa državne meje na 3 mesece zapora in plačilo 16.000 lir globe ter poravnavo sodnih stroškov. * * * Ker se je 24. avgusta letos mudil vinjen na ločniškem kolodvoru in nadlegoval ljudi na peronu, se je moral zagovarjati pred sodnikom dr. Vizzini-73-letni Peter Minin , “ — ' ,----- jem 73-letm Peter Minin iz poslabšanje odnosov s Slove- , Krm Matteotti 24. Pri mjo in z Jugoslavijo. I ... . ..... ... Tako je goriški grad ostal j °dl°čn° za Slovence še vedno kraj, od koder mu je prihajalo samo gorje. Te akcije in ukrepe demokr-ičanske večine in njenih pomagačev je potem njihovo časopisje imenovalo «difesa del-lTtalianita«, medtem ko so bile vse naše upravičene zahteve m protesti proti vedno novim krivicam zanje «livida avversione antiitaliana« (zavistna protiitalijanska mrž-nja). Resnici na ljubo moramo povedali, kar je ugotovil na zadnjem zasedanju občinskega sveta tudi naš svetovalec tov. Pavlin, da je bil župan dr. Bernardis edini od demo-krščanske večine, ki je vsaj deloma in v manj pomembnih zanikal obtožbo in trdil, da si tistega dne ni privoščil niti kozarca vina. Oprostili so ga zaradi pomanjkanja dokazov. Izmišljen roparski napad? GORICA, 5. — Zadnje dni preteklega oktobra je 44-letni Marij Cernic z Vrha javil orožnikom, da je bil ponoči, ko se je vračal domov, žrtev roparskega napada. Povedal je, da ga je na samotni cesti, ki pelje na Vrh, pozno ponoči ustavil neznanec, ki je bil po govoru in noši zelo podoben agentu javne varnosti, ter ga vprašal po dokumentih. Ko je on vzel listnico iz žepa mu jo je neznanec hipoma iztrgal iz rok in zbežal. Orožnike je Černičev primer pričel zelo zanimati in so ga večkrat zaslišali. Pri zasliševanjih je Cernic večkrat prišel v protislovje in so orožniki zato jeli upravičeno sumiti, da si je sam izmislil napad. Tedaj so ga pričeli kar oblegati z vprašanji dokler ni priznal, da si je zgodbico o napadu izmislil, da bi pred ženo opravičil svojo zapravljivost. Priznal je tudi. da je 7500 lir, ki naj bi mu jih ropar odnesel, zapravil s popivanjem. Zaradi tega je Cernic prišel danes pred sodne oblasti. Obtožen je bil, da je prijavil orožnikom namišljen roparski napad. Toda pred sodnikom je 'lanes presenetil svoje tožite-ije. Povedal je namreč, da so' ga orožniki z neprestanimi zasliševanji tako utrudili in naveličali, da je priznal, kar so oni hoteli. Pri tem je slovesno izjavil, da je napad resnično doživel. Oprostili so ga zaradi pomanjkanja dokazov. Padec kolesarja na Rojcah GORICA, 5. — Danes zjutraj se je 76-letni Jožef Marušič iz Ul Brigata Etna 32 napotil s kolesom v Standrež. Ko je prišel do ovinka na Rojcah je iz neznanih razlogov izgubil ravnotežje in padel. Pri padcu se je potolkel po nogah in opraskal po obrazu. Udarce in rane si je malce obrisal z robcem in nadaljeval svojo pot. Ko je v Standrežu opravil svoje stvari, je zavil v mestno bolnišnico Brigata Pavia. Ko ga je zdravnik obvezal, se je Marušič vrnil doniov. leč od zboljšanja gospodarskega stanja. De Gasperijev govor je v pravem pomenu besede razočaral poslušalce. Razočaral je tako šovinistične Goričane, ki so z nestrpnostjo pričakovali od ministrskega predsednika besed, ki bi dale duška njihovemu šovinizmu, kakor tudi tiste tržaške fašiste, ki so mu pričeli kričati iz nezadovoljstva, ker ni hotel govoriti o tržaškem vprašanju. Natečaj za pomočnika pokrajinskega zdravnika Z ministrskim odlokom, ki je bil objavljen v zadnjem Uradnem listu, je napovedan izpitni natečaj ža 30 službenih mest za pomočnike pokrajinskega zdravnika. Natečaja se lahko udeleže samo absolventi medicinske in kirurške fakultete. Prošnje je vložiti na prefekturo prositeljeve- pristojnosti do 20. decembra t. I. Za podrobnejša pojasnila se interesenti "lahko obrnejo na prefekturo (Ufficio Gabinetto). KINO VERDI. 16.30: «Kociss; indijanski junak«, J. Khander. vuttoria. 17.15: «l8ž», y. Šanson. CENTRALE. 17: «Dvor kralja Arturja«, B. Crošby in R. Fleming. MODERNO. 17: ((Drevored Flamingo«, J. Cravvford in Z. Scott. GORICA, 5. — Kot vsak šo- učitelji, višji šolski nadzornik vinistični «raduno» v Gorici, tako je tudi včerajšnji prinesel marsikaj zanimivega. Najvažnejše opravilo tolikih prišlekov, ki ne bi verjetno nikoli videli Gorice, če bi jim oblasti ne plačale vožnje in prigrizka v Gorici, je bil ogled državne meje. Ustavljali so se ob bodeči žici in z začudenjem gledali kako se je na jugoslovanski strani vlak pomikal proti predoru. Svojim očem niso mogli verjeti, da so na jugoslovanski strani prav tako ljudje in da imajo vse ono kar v Italiji, torej tudi železnico. Napiti prišleki so izgubili tudi vsako spoštovanje do državne meje. Pripovedujejo, da so trije, med katerimi je bil eden oblečen v obleko bersa-ljerja, prekoračili mejo in da so jih globoko na državnem jugoslovanskem ozeinlju ' obmejni organi ustavili. Eden od njih je brez prestanka kričal: «Prišli vas bomo osvobodit!«. ■h-5 : ’ .■ Zaradi ponavljanja takih neljubih dejanj, 'ki so posledica izzivalcih proslavljanj [ imperialističnih podvigov italijanske vojske v prvi svetovni vojni, .?o imeli danes popoldne v Solkanu protestno zborovanje. Čedad Pred nekaj dnevi so šolske-mij ravnatelju, Antonu Valen-teju, ob odhodu v pokoj priredili učitelji vsega okraja poslovilni večer v kavarni Sv. Marka. Slavnosti so se udeležili Nezgoda starčka v gostilni GORICA, 5. — Pred dnevi se je 60-letni Andrej Braini iz Ul. Alviano 2 mudil v neki gostilni v Standrežu. Za trenutek se je pred povratkom domov umaknil družbi prijateljev, s katerimi je popival. Ko je prišel na dvorišče pa je zamenjal straniščna vrata s kletnimi vrati. Ko jih je odprl je hotel v temi naprej in zletel pi strmih stopnicah, ki so tik za vrati. Pri padcu se je Braini " precej potolkel po obrazu, nogah in hrbtu ter si verjetno zlomil levo roko v zapestju. Brainija so včeraj sprejeli v bolnišnico Brigata Pavia, kjer se bo zdravil 20 dni. čaj, ki je bil 18. avgusta letos razpisan za 80 mest podporočnika in 40 službenih mest poročnikov na poskušnjo pri organih javne varnosti. Prošnje je vložiti na prefekturo prositeljeve pristojnosti. Natečaj za častnike javne varnosti Goriška prefektura sporoča, da so podaljšali do 15. dec. t. 1. rok za vlaganje prošenj za nate- PISMO GOSPODU BOGU Slovenci naj zahvalijo Boga, da živijo tostran meje, kjer uživajo pravice ki jih Italijani v Jugoslaviji niso deležni. Besede De Gasperija v Gorici 4. novembra Ljubi gospod Bog, piše ti goriški Slovenec, ki ima srečo da živi tostran meje in ki bi se ti prav rad zahvalil, da bi s tem uueljauil besede tvojega služabnika Al-cidija. Srečen sem, da so mejo tako potegnili, da je moja hiša ostala v tej svetli in prelepi deželi, kjer so posebno manjšine deležne vseh dobrot in katerim ne primanjkuje ničesar. Tvoj zvesti služabnik De Gasperi je meni in vsem drugim Slovencem odprl oči in sklenil sem, da bom pobožno vsako jutro pri vsakodnevni molitvici dodal tudi besede »Bog bodi zahvaljen, da živim v Italiji». Ne vem, če ti je znano, kakšne so naše pravice, skušal pa ti bom pojasniti tako, da bodo besede modrega voditelja dobro podprte in vsem jasne. Le poslušaj. Pred dnevi je bil v Tržiču slovenski delavec iz Doberdoba, ki je nujno moral na sindikate zaradi važnih opravil. Medtem ko je iskal urad je šel na hodniku mimo skupine ljudi, ki so se med seboj pogovarjali. Ujel je besede nekoga, ki je v vodstvu sindikatov in ki je ravno tedaj pravil ostalim nbisogna render dura la vita agli slovenio (potrebno je otežkočiti življenje Slovencem). Seveda mož iz Doberdoba še ni poznal modrih besed De Gasperija in se je nad tem zgražal. Danes pa bo gotovo rekel: «Bog bodi zahvaljen»! Druga slika pa se dogaja na invalidskem uradu v Gorici. Brezposelni invalid potrebuje nujno zaposlitve. Pri zasliševanju izjavi, da je bil nekoliko časa v Jugoslaviji in da se je pozneje vrnil u rojstni kraj, kjer pa je ostal brez dela. Službujoči uradnik pa mu je zabrusil čemu ni ostal v Jugoslaviji in kaj hoče tu v Italiji. Ce bi bil mož poslušal besede državnika bi dejal ravno tako: «Bog bodi zahvaljen!» «Bo0 bodi zahvaljeni» pa bodo tudi lahko rekli tisti dijaki slovenskih šol katere so v Govorici pred časom nahrulili, ker so med seboj govorili slovensko. Zahvalili pa se bodo tudi tisti pevci, katerim so prepovedali slovensko petje v slovenski vasi, ker so utemeljili prepoved s tem, da je razgrajanje prepovedano. Prepričan pa sem, da bi jim pustili končati pesem. če bi orožniki poslušali besede odlikovanca s svetinjo Karla Velikega. (To je odlikovanje, ki ga nueren berško mesto vsako leto poklanja najmodrejšemu državniku Evrope? To leto je čast doletela tvojega služabnika Alcidija.) Verjetno pa se bodo sedaj tudi lepo zahvalili in peli «Te Deum» vsi tisti Slovenci, ki so na svoji lastni koži občutili prihod Italije v te kraje 15. septembra 1947, Zakaj pa ne bi tudi zapeli «Hvala Bog ut tisti, kateri so bili deležni italijanskih bomb? In v Slovenski Benečiji, kjer ž’vijo Slovenci bodo o-troci vsak dan v šoli lepo in složno zapeli hvalnico seveda v italijanskem jeziku, ker je slovenščina prepovedana Tudi občinski in pokrajinski svetovalci se bodo lepo zahvalili tebi, ker ne morejo govoru i svoj materin jezik na sejah. Najvišja zahvala pa bo prišla iz ust našega slovenskega odposlanca v rimskem parlarr.entu, kjer ščiti naše pravice.... Kako? Saj res, Slovenci ga nimamo. Dragi gospod Bog, kaj pa bodo rekli jugoslovanski državljani italijanskega porekla? Oni, ki so tako zatirani, tako brezpravni. Kako žal da ne bodo mogli zapeti nobene zahvale. Nimajo šol. nimajo Časopisov in knjig, nimajo gledališča in nimajo predstavnika v Beogradu. Gospod Bog, ki si tako usmiljen in tako pravičen, prosim te usliši mojo ponižno prošnjo in uredi tako, da bodo lahko Italijani ki živijo v Jugoslaviji peli zahvalo kakršno bi morali po besedah tvoiega služabnika peti mi, mi pa se bomo rade volje pokorili in živeli v pogojih, ki so na oni strani meje Prisrčno te pozdravlja Slovenec, ki živi v Italiji. Natečaj za državne službe V Uradnem listu od 25. sept. 1952 je zakladno ministrstvo z ministrskim odlokom od dne 22. avgusta 1952 napovedalo izpitni natečaj za pet službenih mest pomočnika prvega tehnika za poskušnjo pri skupini B tehničnega osebja državne kovnice. Prošnje za omenjeni natečaj je treba predložiti do 24. novembra t. 1. Vozni red avtobusov V veljavo je stopil nov vozni red avtobusov na progi Moli-no vecchio - Čedad - Videm Odhod iz Molino vecchio za Čedad je ob ' 6,30 in 14 (ob praznikih ob 13). Odhod iz Vidma za Čedad ob 12 15 in 18.35 (tudi ob., praznikih) ter iz Čedada v Molino vecchio ob 13 in 19.10 (tudi ob praznikih) dr. Dottoricci, čedadski župan odvetnik Pelizzo in druge osebnosti. Gorjani Določano je, da bodo občinske volitve 30. novembra; toda verjetno te volitve ne bodo pravi izraz ljudske volje, kajti vse kaže, da večji dej prebivalstva ne bo šel volit. Prebivalstvo Brega je namreč že I nje Slovencev ter skušajo uni-zdavna sporočilo Po delegaciji S čiti vsako organizacijo, ki bi podprefektu, da se bo zdrža'o ščitila njih pravice. Uničili so Mesec november je posvečen mrtvim in iz časopisov lahko razvidimo, kako mnogo se govori o nekaterih, medtem ko se na druge popolnoma pozablja. Italijansko časopisje pa bolj proslavlja 4. november, obletnico premirja med Italijo in Avstro-Ogrsko, kot dan mrtvih. Fašisti kakor tudi kominformi-sti so z velikim pompom proslavili spomin padlih vojakov v Redipulji pri tem pa marsikaj zagrešili. Tako se na primer nihče ni spomnil niti 2. in niti 4. novembra partizanov padlih v Terski in Nadiški dolini. In vendar so tudi mladi Slovenci in Italijani umrli za mir in svobodo svojih narodov. Kominformisti se na vse načine trudijo, da pozabijo na bratstvo v osvobodilni borbi. Razumljivo, da ne morejo ravnati drugače, ker dobivajo povelja iz Moskve in tako morajo trditi, da so Slovenci fa-šisti in imperialisti, zanikati morajo tudi njihove mrtve, kajti sicer bi morali priznati, da so tudi ti padli za zmago «slovenskega fašizma in imperializma)). Toda tu ne gre samo za proslavo spomina tistih Slovencev in Italijanov, ki so umrli v znamenju gesla: uSmrt fašizmu — svobodo narodu« ampak tudi za spoznanje mentalitete kominformistov, ki ob vsaki priliki skušajo škoditi tistim, ki živijo v Beneški Sloveniji. Kominformisti in fašisti so si edini ko gre za preganja- kakršen je bil pred nekaj desetletji. Žalosten je torej gospodarski, politični in socialni položaj prebivalcev Beneške Slovenije in da je temu tako so v največji meri krivi kominformisti. Naša dolžnost je torej, ^ spominjamo Slovencev in lijanov, ki so padli v 0 proti nacifašizmu m da e« nadaljujemo borbo za s1* ideale naših padlih in zn pravice. KRATKE VESTI iz beneških vas* Rezija 18-letni Livio Barbarino, sin Josipa iz Bita v Reziji, si je pred nekaj dnevi izposodil lam-breto v Vidmu pri izposojevalcu vozi] Vidussiju Ivanu v Ul. Piave št. 5. Barbarino je bil v spremstvu še neke osebe, Vidussi je Barbarinu lambreto rad posodil, ker ga je pozna* za vestnega odjemalca. Čeprav sta mladeniča obljubila, da se vrneta še istega dne, se je naslednje jutro oglasil Barbarino sam pri Vidussiju in vprašal, če se je njegov «prija-telj« že vrnil. Ko je prejel negativen odgovor, je povedal, da je svojaga spremljevalca samo površno poznal, in sicer pod imenom Egidij Di Lena sin Viktorja, 23 let star iz Rago-gne. Ko sta prišla v Rezijo, ga je Dj Lena prosil, če se sme odpeljat z lambreto do neke svoje prijateljice in mu obljur bil, da ga počaka ob 21. Toda Di Lena se ni več pojavil in Barbarino se je moral vrniti domov z avtobusom. Barbarino je naznanil svojega spremljevalca policiji, ki je' ugotovila, da je Di Lena vojaški dezerter. Njegova pustolovščina z lam- Se istega večera, ko je zapu- prišel v Ra" stil Barbarina, je Pv-- ^ bel j. kjer je^v ' prenočišče. tem levu« P*«1 f^boj doku-Ker pa m »n*1 titoj&r cementov, mti le ® ^ na ka- kel. da naj se gre J« a praV raibinjersko .ri, z gostil- medtem ko je . v gostiln0 ničarjem, je ^postaj* poveljnik orozn , ^ zbe- ga je Di Lena ^ go- žal in pustil lambreto stilno. [ahko Tako je ^ ^ vrnil Vidussiju izP°-0) breto. - r' :M Sedlišče Sedaj ko je z3^.^te50 pregledovati vse v proš"!0 Lrali vsi za izkoriščanje J. ^ak0 •' ki so jo že izr^ J ja moral gospod - 1 j^ojo. praviti na °^rabljati ' sme še nadalje ki mu poganja ^ potofc Toda če pomisli"10' vodo i# Malik jat, ki dova’a j^ostu nu, razjeda bi bilo P?j vasi, se nam , poPraV‘ trebno. da bi birfknie tudi most. če za vpras5 tično skuša urejeva i volitev, zato ker niso priklju- i sindikalno enotnost, tako da čili občine Brega k občini Brdo. i so se ljudje znašli v položaju, breto pa se je kmalu končala. | vodnih naprav. S SEJE DEVINSKO N A BREŽIN SK EGA OBČINSKEGA SVETA Preklic prodaje občinskega zemljišča na katerem so iredentisti zgradili ribiško vas Javil se in motorja JrfiZ lastnik lasiiP ni.leto* ” . ie ' I Včeraj zvečer ^ A Iberto Urči *?. jji: L///£ oglasil na P°' | da so mu nfc^, l; 1)1- veže stavbe št- “ ***:. m0- nekako med l5- ,’.r vt'e*®!nrts. včeraj 165.000 . g5 SP\j;avil torno kolo > Medtem ko ^ .potor11? ^a- tatvino, je lcer 3 r,uci2- že v rokah Pf'^le^jo* di neka avstrijska družba, toda tudi o tej stvari ni občina obveščena. Nato je dr. Skrk pravno utemeljil neveljavnost sklepa prejšnjega občinskega sveta ter dodal, da so se v zadnjem času cene zemljišču dvignile, da je omenjeni konzorcij v likvidaciji in da je bilo sedanje ribiško naselje zgrajene predvsem iz političnih razlogov, od katerega nimajo domačini nobenih gospodarskih koristi. Kominformist Albin Skrk je po nekaterih pojasnilih občinskega tajnika oportunistično predlagal, naj bi se v resoluciji ne omenjale politične utemeljitve, temveč samo pravne. Svetovalec Drago Legiša je nato omenil nekatere govorice, iz katerih je videti. na kakšen goljufiv način je omenjeni konzorcij do- TOVORNIK V FILOBUS filobus pa v gostilno Ohe vozili sta utrpeli procojšnjo škodo, potniki pa mnogo strahu, brez posloclic Kakih 25 minut po 7. uril je vozil v filobusu zateči po zjutraj je 23-letni Mario Gia-I zdravniško pomoč na postajo .. Rdečega križa na Trgu nesini iz Gorice vozil za volanom tovornika s prikolico z goriško evidenčno tablico po Ul. Valdirivo v smeri Carduc-Cijeve ulice. Na križišču z Ul. Roma se je Gianesini iz neznanih vzrokov zaletel s prednjim delom svojega težkega vozila v sprednji del filobusa, ki je tedaj privozil po Ul. Roma v smeri Ul, Milano. Sunek je bil tako močan, da je filobus porinil na pločnik in pri tem z zadnjim delom trčil v vhod mesnice last Marija Be-nedettija. stanujočega v Ul. Giulia. Medtem ko sta se šofer tovornika kakor tudi šofer filobusa, 44-l?tni Alojz Pečar iz Vicolo del Castagneto, rešila brez prask, se je moral 22-letni Tullio Boasi. stanujoč v Ul del Teatro Romano, ki se križa na Trgu V. Veneto. Ker poškodba — udarec na prsnem košu — ni bila huda, so Bossija po prvi pomoči odposlali. s prognozo okrevanja v treh dneh. domov. Obe vozili sta utrpeli precejšnjo škodo. Tudi vrata mesnice so bila po karambolu precej poškodovana. Po dvajsetih minutah prekinitve je policija zopet odprla cesto za promet. tlh i t p i n Pii mol,tki dmiHiik! ka in da je njegov govor slišalo okoli 200 ljudi na javni seji tržaškega občinskega sveta, je župan Terčon vztrajal na svojem stališču Končno so svetovalci prešli na dnevni red Odbornik Flo-ridan je poročal, da se v smislu ukaza ZVU št. 16 lahko poviša uzitninski davek na domačo porabo električnega toka in sicer do 10 lir na kw uro Predlagal je, naj bi povišali trošarino od dosedanjih 0.90 lir na 4 lire kajti na ta način bi občina dobila približno 900.000 lir več dohodkov. Svetovalec tov. Srečko Colja je izjavil, da so življenjski pogoji prebivalcev devinsko-nabreiinske občine vedno slabši in bi tak povišek obremenil družinsko gospodarstvo posameznih družin, predvsem delavskih. Navedel teden dni v ^;liaia v veda vozilo odpeli ^ v pričakovanju, a . .. lar:;nik- 7nano zakaj % Ni se zn^,kU icq0 T- stil svoje m°*rn o je ^ čudeno o-bstal. ker v0j. bilo nobenega sledu IZLET pD TBSp]ant"^ V nedeljo 16. nov- * fif v druStvo priredilo 1*1* d** p Štjak. Vpisovanje ^ Ul. Macchiavelli ’ 19. uro. £111 IC UUIClIjCIU JVUlltUltlJ segel, da je ZVU finansirala! Je ,ve? konkretnih primerov, iz oz podprla delovanje konzor- ) katerih je bilo razvidno, da so j- -- .-----: i prebivalci podeželja v veliko oz. cija in po njem ustanovi- J preoivaici podeželja v tev ribiškega naselja v pod-! ~5ern. P°l°z?lu kot oni ki ročju ki je dejansko brez rib- prebivajo pod upravo tržaške 1 občine ter je zaradi tega pred- jega bogastva. Končno je dal župan resolucijo na glasovanje in je bila soglasno sprejeta. Resolucija ugotavlja, da je občinski svet občine Devin - Nabrežina odobril prodajo omenjene parcele vendar do prodaje ni prišlo, kajti pogodba ni bila nikoli podpisana. Tretja točka omenjene resolucije pravi dobesedno; «Občinski svet ugotavlja, da se je medtem tržna cena ne samo bistveno povečala, temveč se je izkazalo, da služi nameravani nakup zemljišča izrazito protislovenskim kolonizatorskim namenom ter je istočasno v očitno gospodarsko škodo domačemu prebivalstvu. Poleg tega je o-menjeni konzorcij v likvidaciji Zaradi tega sklene, da svoj sklep od dne 27. aprila 1950 št, 10 razveljavi*. Po sprejetju resolucije je dr. Skrk ostro napadel tržaškega župana Bartolija, in sicer zaradi govora, ki ga je ta imel v tržaškem občinskem svetu dne 30. oktobra t. 1. Takrat je namreč župan Bartoli med drugim dejal, da bi se «jutri, ob povratku Italije, dobro ljudstvo podeželja povrnilo v mesto z italijansko trobojnico, da pozdravi naše vojake ker bi ljudje vedeli, da bodo še enkrat zaščiteni pred režimom, ki jih tlači« Zupan Bartoli je s temi besedami ne samo žalil vse Slovence na tem ozemlju, temveč je pljunil na spomin tistih,, ki so žrtvovali svoja življenja v borbi proti režimu, ki je več kot 25 let tlačil naš narod in njegovo človečansko dostojanstvo Zato je dr. skrk predlagal, naj občinski svet odločno protestira proti tem nezaslišanim žalitvam. Zupan Terčon je dejal, da se mora občinski odbor najprej prepričati, če je župan Bartoli res tako izjavil in da bo šele potem podvzel primerne ukrepe. Čeprav je dr. Skrk pojasnil, da je njegov citat dobesedni prepis stenografskega zapisni- lagal, naj se trošarina ne poviša temveč ostane pri 090 lir. Dr. Skrk je s svoje strani izjavil, da morajo prebivalci Trnovice in drugih bližiijih vasi plačati do 8 lir za kvv uro in tudi predlagal, naj ostane pri starem. Svetovalec Mario Milič je predlagal, na se obdavči o-ne, ki z veliko uporabo luči služijo denar, ne pa tiste, ki luč rabijo tako kot zrak in vodo. Končno je dal župan predlog odbornika Floridana na glasovanje Po tajnem glasovanju je bilo razvidno, da je 10 svetovalcev glasovalo proti povišanju, 6 za povišanje, dve glasovnici pa sta bili prazni. Občinski svet je torej predlog odbil. g tem so sejo zaključili, prihodnja pa bo v ponedeljek ob 181. uri. Prosvetne konference V soboto 8. t. m. ob 20 uri bo v dvorani prosvetnega društva <(Igo Gruden« v Nabrežini prosvetna konferenca za na-brežinski okraj * * * V nedeljo 9. t, m. ob 9. uri bo v Jercogovi dvorani v Dolini prosvetna konferenca za dolinsk’ okraj * * * V nedeljo 9 t. m. ob 9. uri bo na sedežu p. p. «Ivan Vojko« na Devinščini prosvetna konferenca za Prosek, Konto-vel za zgoniško in repentabor-sko občino * * * H konferencam so vabljeni vsi odborniki prosvetnih društev, učitelji, srednješolska in visokošolska mladina in vsi tisti , ki s svojimi nasveti in sodelovanjem želijo prispevati k utrditvi ljudsko-prosvetne dejavnosti v naših slovenskih uaseti. V NEDELJO 9-17. uri bo v IdjJ V * K O N C % % za poč?*titev <,#’*' pok. Frana ve^ Županstvo ni obveščeno o nameravani graditvi podobnega naselja z avstrijskim kapitalom-Protest zaradi govora tržaškega župana - Večina za- __ . . - vrnila predlog agneletovca Floridana o povišku trošarine na električni tok convertini ^klica^S®D|inCf' 1 m -gr1- izročila, * . .................................................... s trditvijo, da ye Na včerajšnji seji občinskega sveta v Nabrežini je bilo prisotnih 9 svetovalcev Liste slovenske skupnosti in 9 agne-letovcev in kominformistov. Po čitanju zapisnika je svetovalec Skof predlagal, naj bi v gospodarskem načrtu št. 11 zvišali postavko glede ureditve trga pred postajo v Vižovljah in razširitev ceste do Sesljana na skupnih 5 milijonov lir, toda Župan je pojasnil, da je bil načrt že poslan v odobritev in <}a se zaradi tega ne da več ničesar storiti. Nato je poročal, c}a je komisija, ki sestavlja spomenico glede ribiškega naselja v Sesljanu predložila resolucijo, ki se tiče občinske zemlje ob izlivu Timava v morje Ta komisija je namreč ugotovila, da je prejšnji občinski odbor sklenil prodati Teritorialnemu konzorciju za zaščito ribolova v Trstu 3.550 kv m, in sicer po 100 lir kv. m. Čeprav je občinski odbor dvakrat poklical predstavnike omenjenega konzorcija, da bi podpisali pogodbo, se to ni zgodilo in tako je dejansko zemlja ostala v lasti devinsko-nabrežinske občine. Zupan Terčon je resolucijo, ki so jo predložili svetovalci LSS, a je bila podana v imenu omenjene komisije, prečital ter predlagal naj bi se o tej stvari razpravljalo na prihodnji občinski seji, ker je bil zaradi tega zemljišča klican na finančno intendanco. Svetovalec dr. Skrk je njegov predlog zavrnil in dejal, da je stvar nujna, kajti na občinski zemlji se nekaj gradi, ne da bi občina o tem kaj vedela. V časopisju so se že pojavile vesti, da namerava zraven ribiškega naselja ustanoviti nekaj podobnega tu- evs# «Valentin Vod«** Nastopajo: ^ por p ^orneSa V telja, n svetnega in -> lavc^ novembh; izlet v Šhocijan 7 ^ Vpisovanje ® j bra n0ve ^ 22- ,N ,ZLETI V Toimi*1 Kobarid *s,ri“ na KrasU Bcvini.‘" (jjg) H»K0 (®p, »»£, VpisovanJe^^.E*^ ' bra Pr‘ Seve.r° Ul. ra l°i 29243. :tr PRIMORSKI DNEVNIK — 3 — 6. novembra 1952 TURŠKI CASI SO BILI ZA BOLGARIJO PRAVI RAJ VOD PRITISKOM RUSKEGA ŠKORNJA, V TEŽNJI PO S V OP ODI Ce se danes Bolgari v od-losu do Sovjetov nahajajo v °lonialnem položaju, obstaja-1° ta to dobri razlogi. Vladne-mu predsedniku in sekretar-Ju bolgarske kominformovske , Partije Cervenkovu, so ti raz-1 *'B1>»I,er^etno zf^° dobro zna-j • Neduom.no pa se bo skrbno Pwil, da jih ne bi kdaj jav-n. priznal ali pojasnil. Ni po- ,rebtii lako ®. Bolgarsko ljudstvo jih te pozna. Bo° S0 ^onec septembra 1944 JPieovi regimenti sicer res popili na stran protifaši-bo v* S*I irt se nekaj mesecev j. * proti hitlerjevskim ooj- Tolh.’ t0 n' m°Bl° preprečiti ?**hinouim generalom, da . bi Bolgarijo enostavno oku-,ter z ni° ravnali kot s raitio deželo. Razlog ni bil ^0 v tem, da je do nedavne bila fašistična in na stra-garažnih sil, ampak zlasti °> ker se jim od vseh izda-ttin zaPuščeno in do konca de-olisirano bolgarsko Ijud-0 ni moglo in ni znalo po-"£*« Po robu. 'm 11 *e t0 m°9l° zgoditi, . nemalo zaslug «tovarišu %**kov, kot tudi vsi ostali lt ^nnisti in slabiči iz vod-. 8biuše Bolgarske delavske IjimL ie bolgarsko boui ° namre£ naib°lj potre. ki* ’ n' Prau n'* >l T' Nikogar ni bilo, ki bi , bil u takratni zmedeni si- aciii >„„i _„i_____ Pot ti i»0a povesti v borbo i pro-^ orisu i proti Hitlerju, da Po končani vojni moglo jas. Ilte,n glasno od vsakogar za-*<*, da se spoštujeta nje-He 8 svoboda in neodvisnost ^j.^oga človeka v vodstvu Hjfse bolgarske delavske parku n' bi‘°- so raje poča-ij0 Pofcje bolj na varnem, v ne * ati kje drugje, samo ilce° ®oloariji Borisa Kobur-„3 kjer bi se bilo treba po-1 »a čelo svojemu Ijud-i*ot: se skupno z njim boriti .nosi!ju in krivici, pri seveda, tudi tvegati i^ nlavo. To je trajalo Sol i dokler ni sovjetski 1 tOflj^buhin »osvobodit* Bol-otij /i,Takrat pa so se tudi Bou vrat na nos vrnili v iti da bi se tu z use. vse mar- •v0 'Umi močmi posvetili Nii, ""'umi,minimumi iiiiiiiiiiiiiiiin (Savinska drama o Matiji hjjou in kmečkem uporu 1. vj ki jo je napisal Bratko re,t, je sedaj na sporedu v ^tpbškem Hrvatskem narodih. gledališču. Premiere, ki . “tla v okviru prireditev na i?1 Ni. kongresa KPJ, se je C^ilo mnogo delegatov i„ fosa. Glavne vloge so £ Vika Podgorska, Boža-V.n^raljeva Emil Kutijaro, i,’ilt0 Maričič, Mato Grkovič sta Delo sta režirala Ko- a>č in Mladen Skilja. to je doživela premie- «0bj Va drama Ervina Sinka ki 3*nci». Ta drama je prva, ko ^ravnava sodobno temati-jtvsv lriscenirane informbiro-skeo,6 Procese na Madžar-V teh dveh del so Vi. ^ ^kih gledališčih na čast Xa °|* St>- ‘Milj umetniki pa so pri- Mtupj ra«tavo sIik in kipov-1avno a 'likarjev, ki so ne-it prj Potovali po Italiji, pa ? iinened'*a Posebno razstavo ’'ii» °n' “beležke ' Poti P° ^'tavii • azstavljalci, ki so se 1 v Rimu, Neaplju in ■ 'o razstavili 44 del 'ncah graditvi «socializman. To bi bili v kratkem tisti razlogi, zaradi katerih je danes »socialistična^ Bolgarija pravzaprav le navadna sovjetska kolonija. Ker pa so kolonije zato, da se iz njih vlečejo ekstraprofiti, ravnajo tako tudi Sovjeti. Na vse načine in v raznih oblikah. V tem imajo neverjetne izkušnje in posebne organizacijske talente. V našem primeru se v ta namen poslužujejo predvsem tako imenovanega Bolgarsko-sovjet-skega društva, ki ga po upravnem odboru vodi in nadzoruje oddelek za zveze z inozemstvom pri sovjetskem poslaništvu v Sofiji. Za boljše razumevanje »solidnosti* funkcioniranja tega upravnega odbora je treba pripomniti, da je polovica odbornikov članov politbiroja bolgarske komin-formovske partije. Letos oktobra je to društvo praznovalo mesec bolgarsko-sovjetskega prijateljstva. Kot je že običaj na takih slavnostih je tudi tokrat nastopilo v .i j imenitnih govornikov. Iz ust vseh skupaj pa ni bilo čuti drugega kot to, kako da Bolgarija brez SZ ne more živeti, kako da je majhna in bi brez varstva ruskih bajonetov kaj kmalu postala plen imperialističnih razbojnikov, kako da je revna in bi brez ebratske» pomoči ne mogla živeti itd. Pa poglejmo, ko se stvar že tako postavlja, kako je prav zaprav s to bolgarsko revnostjo, čemu se Sovjeti toliko napenjajo, da bi ubogim bolgarskim param «pomagali» iz te «revščine». Predvsem je treba povedati, da je Bolgarija izrazita poljedelska dežela s približno pet milijonov ha obdelovalne zem. Ije. Povprečni letni donos pšenice znaša okrog milijon ton, 25 tisoč ton tobaka, 7 milijonov stotov grozdja. Po njej se razteza nad 60 tisoč hektarov sadovnjakov. Redijo okrog 6 milijonov glav drobnice, milijon svinj, nad tri milijone glav živine in več kot 14 milijonov komadov perutnine. Iz službenih podatkov sovjet, ske statistike iz leta 1948 je razvidno, da gre okrog 66 odstotkov celokupnega bolgarskega izvoza v SZ. V Bolgariji danes deluje ver bolgarsko-sovjetskih družb in na stotine sovjetskih strokovnjakov in specialistov, ki so tu samo zato', da bi povečali proizvodnjo, izvoz pa ttstnerili v SZ. Te bolgarško-soijjetske druž- be imajo privilegiran položaj. S posebnim ukazom jih je bolgarska vlada oprostila vseh davkov, taks in dajatev. Za proizvode, ki se izvažajo v SZ, ne plačajo carine. Z ukazom z dne 28 maja 1949, ki se dotika mešane družbe za civilni promet TABSO, je bila ta družba oproščena vseh davkov in carin, V svoji brošuri «Ekunomska pomoč SZ za izgraditev socializma v Bolgarijiv pravi M. Kolev: «Ustanavljanje mešanih gospodarskih bolgarsko-sovjetskih družb za izkoriščanje rudnikov, za poljedelstvo, transport, gradbeništvo, pomeni velik prispevek k industrializaciji naše dežele. Ta društva so osnovana s pomočjo imetja in kapitala, ki ju je v Bolgariji imela bivša nemška država.» Mešana bolgarsko-sovjetska družba za gradbeno dejavnost se imenuje «Sovbolstroj». Rusi so kot «svoj» delež vložili vanjo imetje dveh bivših nemških podjetij v Bolgariji, bolgarska vlada pa stroje, ki jih je nakupila v SZ. Direktor podjetja je seveda Rus, inženir Ševčenko. Tudi na ostalih vodilnih mestih so sami Rusi. Njihove plače so osem do desetkrat večje od normalnih. Na njihovo razpolago so skladišča, ki si morejo v njih nabaviti najbolj kvalitetne stvari po mnogo nižjih cenah. Leta 1948 se je z združitvijo več manjših ustanovila enotna bolgarsko-sovjetska zavarovalna družba. Rusi so kot «suoj» delež vložili vanjo ka- i danes v Bolgariji težko zami-pital neke manjše nemške za- sliti kakršno koli gospodarsko varovalne družbe, ki je prej dejavnost. Kako ti ljudje žive obstajala v Bolgariji. Pod pri-1 in se vedejo nam pove nasled- tiskom Rusov je družba leta 1952 razvila posebno živo aktivnost za zavarovanje vsega mogočega, celo perutnine, samo da bi se dohodki povečali. Zraven tega so širom po Bolgariji stalno na pohodu razne sovjetske geološke ekspedicije, ki stikajo za rudnim bogastvom. V Nerččenski banji pri Asenovgradu so našli uranovo rudo. Bolgari sodelujejo samo kot pomožno osebje. Sovjeti nameravajo tu odpreti rudnik ter ga izkoriščati za svoj račun. Na grški meji, v bližini mest Krdžali, Zlatograd, Smolen in Rudožen, so v teku velike priprave za povečanje izkoriščanja svinčeno-cinkovih rudnikov. Ta predel so spremenili v prepovedano cono in se zdi kakor neko izolirano delavsko taborišče. Te rudnike izkorišča mešana družba «Gorubso», ki pošilja rudo naravnost v SZ. V Bolgariji je danes nad 6 tisoč raznih sovjetskih «strokovnjakovii in «specialistov» vseh kategorij, ki so zasedli vse najodgovornejše položaje ter absolutno obvladajo ves gospodarski aparat. V ministrstvu za finance je poseben oddelek, ki tem ljudem izplačuje njihove mesečne prejemke. Ti prejemki znašajo letno nad 8 milijard levov (v stari valuti), kar predstavlja za Bolgarijo ogromno breme. Brez teh strokovnjakov si je nji primer: V veliki sofijski termoelektrarni sNadas, danes «Stalin», So zaposleni sami sovjetski inženirji. Njihov šef je neki Ivanov. Tem ljudem so poskrbeli stanovanja u najboljšem sofijskem hotelu «Blparija». Do centrale, ki je oddaljena 6-7 kilometrov, jih je vsak dan «potegnil» avto podjetja Ker pa so se pritožili, da jim je to spotovanje» pozimi neprijet. no, jim je podjetje zgradilo posebne hišice v bližini mesta zaposlitve. sStrokovnjakin pa bi.ne bili to kar so, če bi ne bili takoj ugotovili, da so sobe preozke, oprema slaba, zidovi tanki, ter še odločili, da bodo raje še naprej ostali v dragem hotelu «Blgarija». Ko je nekdo iznesel ta primer na sestanku rajonskega komiteja partije, ga je delegat mestnega komiteja silovito napadel. Neki tdo-bronamerneŽD pa je naivneža povlekel za rokav, češ naj molči, dokler ima še zdravo kožo. In takšnih primerov sovjetskega izkoriščanja v Bolgariji je še na tisoče. Gre pa to vsak dan težje, ker je odpor ljudstva vsak dan močnejši. Ni izključeno, da se bo ta odpor nekega dne spremenil v poplavo, ki bo neusmiljeno od-plavila ves gnoj iz Avgijevega hleva Cervenkove Bolgarije, ljudstvo pa si bo v počiščenih prostorih uredilo . novo življenje. •STARO PREKLESTVOh — Na malariji zboli letno približno 300 milijonov ljudi in umrje 3 misijone mož, žena in otrok. Strokovno osebje Svetovne zdravstvene organizacije sedaj pregleduje močvirja v Siamu, kjer so legla komarjev, ki prinašajo klice malarije aimmimmmimimiiimmmmmmmmmmtimmmmmmmmimmmmimmimmimiii NATEČAJ ZA SPOMcNlK „Neznanemu političnemu jetniku" KULTURNE VANDA GERLOVIČ, canterburški nadškof, norfol- Rok za veliko mednarodno umetniško nagradno tekmovanje kiparjev za najlepši osnutek «Neznanega političnega jetnika*, ki ga je letošnjo pomlad razpisal londonski institut sodobne umetnosti, se je zaključil v septembru. Za to tekmovanje so bili v posameznih državah ustanovljeni posebni izbirni odbori, ki so izbrali najboljše osnutke. Tako je v Nemčiji tekmovalo 607 umetnikov, v London na končno odločitev pa so poslali le 12 osnutkov. V ZDA je tekmo, valo 400 kiparjev, ameriški izbirni odbor pa je izbral samo V celoti je po vsem svetu sodelovalo okrog 3500 umetnikov. Samo v Italiji skoro 300, v Avstriji 112, na Danskem 38, v Grčiji 36, na Norveškem 57, na Islandiji 31, na Portugalskem 24, na Švedskem 66, v Španiji 30 in v Jugoslaviji 48. Iz Sovjetske zveze ni bilo na povabilo nobenega odgovora. Ze prihodnji mesec bodo v Londonu vsa tekmujoča dela razstavili na mednarodni razstavi, nato pa bo posebna komisija kritikov raznih narodnosti izbrala in nagradila najbolj uspelo delo z 11.500 fun- deset del za zaključno izbiro. I ti šterlingi (17,250.000 lir). iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiMMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTi,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiifitiiiiiiiiiiiiiiirniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiimiiiiiiiiimmmiiii r K.. TEHKIC1Ki problemi ha področju letalske industrije jj TUBI LETA LA SE Znano je, da se vsak kovinski del ali izdelek zlomi ali zdrobi, če naložimo nanj tovor, ki prekaša njegovo nosilnost. Obtežbo, ki povzroči prelom, imenujemo končno rezistenco, končni odpor. Iz kovine izdelani del se prelomi tudi, če ga ponovno obremenimo s tovorom, ki je sair. manjši kot končna rezistenca. Cim manjše je to breme, tem večkrat ga moramo iporabiti. da povzročimo prelom. Ti de- Do sedaj je 5 let predstavijalo življenjsko dobo letala, danes zahtevajo, da mora trajati lO let - Prej so letela 600 ur letno, danes pa od 2000 do 3000 ur - Hitrost letala zahteva njegovo večjo odpornost li, ki se utrudijo in o katerih pravijo, da se udajo zaradi pretiranega uporabljanja, ima. jo na svoji površini lahne razpoke. Te razpoke se postopoma večajo, dokler cel del ne Množično izdelovanje najnovejših angleških letal na reakcijski pogon. Prvi angleški lovec s trikotnimi krili »Gloster GA 5 Javelinn oslabi do točke, pri kateri se zlomi. Ogrodje letala je izpostavljeno ponovnim obreme. nitvam, ki jih povzročajo zlasti tudi- razni sunki vetra med poletom ob slabem vremenu. Na j večj o skrb je zato treba posvetiti problemu, da življenjsko dobo ogrodja (ki se meri po urah letenja) preseže za določeni rob varnosti čas, ki je določen za uporabljanje letala. Večino novih vrst raznih delov letalskih ogrodij podvržejo vibracijskim in rezistenč-nim preskusom, preden jih u-porabfjajo pri sestavi letala. Ti dve vrsti poskusov se precej razlikujeta. Za rezistenco obremenijo krilo z mnogo več. jo utežjo, kot jo bo moralo prenašati v zraku; običajno obremenitev postopoma povečujejo, dokler ne doseže meje preloma, tako da se lahko določi stvaren faktor varnosti. Da se določi oslabljenje se krilo preskusi z vibracijami, ki odgovarjajo upogibanju kril med poletom, ki ga povzročajo zračni sunki; tako se doseže gotovost, da krilo ne oslabi prehitro. Ne moremo reči. da bi bila taka raziskavanja dokončna, zlasti še ker letalska industrija izdeluje vedno nove izdelke v pospešenem tempu. Vsakih pet let se pojavijo novi načrti. Vsako novo letalo skuša na različen in poseben na čin ustreči zahtevam trga glede hitrosti, tovora, operativne kvote in značilnosti manevriran jair Nikjer ni - rečeno, da mora biti trpežnost, ki so jo kalkulirali za lani zgrajena letalska krila, nujno ista, kot bo trpežnost kril, ki jih bodo gradili prihodnje leto. Obstaja pa Že zbirka osnovnih podatkov, po katerih lahko napravimo nekatere zaključke splošnega značaja. V laboratoriju kraljevskega zavoda za preskušnje letalskih ogrodij v Farnboroughu, v Južni Angliji, že mnogo let proučujejo vse, kar zadeva sestavne dele letala. Dosežene zaključke in podatke dajejo na razpolago vsem letalskim graditeljem. Le-ti pa predlagajo laboratoriju svoje tehnične probleme, tako da lahko vsako novotarijo v načrtu ali uporabo novega materiala temeljito proučijo, preden jo uporabijo pri novem letalu. Farn-boroughški inženirji pa vztrajajo na načelu, da morajo vsa. ko novotarijo proučiti z vrsto novih poskusov. Eden od teh novih činiteljev je daljša življenjska doba letal, ki jih uporabljajo na trgovskih progah. Običajno so se ta letala izrabila v 5 letih; zdaj pa zahtevajo, da morajo trajati 10 let. To povečanje je nastalo zaradi večjega obsega dela, ki ga morajo opraviti vsako leto. Najprej so letala trgovskih letalskih družb letela na leto 600 ur, danes pa letijo 2.00Q do 3.000 ur. Nadaljnji faktor je hitrost. Jasno je,, da ima nenaden padec ali dvig pri hitrosti 640 km na uro mnogo hujše posledice kot enak padec pri hitrosti 320 km. Študije Q razburkanem zraku, ki jih napravljajo na vseh progah in v vseh operativnih kvotah, so bistveno potrebne za reševanje celotnega problema. Pri teh študijah uporabljajo posebne aparate. Po sedanjih izkustvih se ne more predvidevati, kako dolga bo življenjska doba letalskega ogrodja, za katero so šele izdelani načrti. Tako se je treba zanesti na poskuse, ki jih izpopolnjujejo natančni redni letni pregledi, s katerimi ugotavljajo sposobnost letal za po. let. Iz podatkov, ki so jih dobili z laboratorijskim raziskovanjem in s študijami v letenju so tehniki pridobili vrsto izkustev, na podlagi katerih ob-lastvo, ki izdaja dovoljenja, lahko predpiše določena zdravila za načrte, ki naj dosežejo določeno trpežnost in življenjsko dobo letal. To oblast-vo je Air Registration Board. Urad, ki bdi nad varnostjo potujočega občinstva in ki je sestavljen iz letalskih konstruktorjev, tehnikov, inženirjev, znanstvenikov ter zastopnikov zavarovalnic. ški vojvoda in grof Scarbo-rough (tega navadno določijo za gledališkega cenzorja). Takoj po filmanju bodo filme zaprli v zapečatene škatle in prenesli v buckinghamsko palačo. «Za obvarovanje dostojanstva ceriirsonije* bodo cenzorji takoj odrezali in sežgali tiste dele filma, o katerih bi iz kateregakoli razloga menili, da niso na višini, primerni za veliki dogodek. 28 FILMOV je trenutno v delu po raznih italijanskih podjetjih. Med temi so filmi ki so že dvignili precej «zanimanja», kot na pr., «Dama brez kamelij*, v katerem bi morala nastopat; Gina Loliobrigida, Pa je vloge odklonila in si s tem nakopa- tudi med tržaškimi Slovenci poznana sopranistka ljubljanske Opere, je na četrtem jugoslovanskem tekmovanju solistov dosegla prvo nagrado 40.000 dinarjev. Tekmovanje je bilo v Sarajevu in se ga je udeležilo 30 tekmovalcev. Razsodišče so sestavljali glasbeni umetniki in padagogi iz Beograda, Zagreba, Ljubljane. Sarajeva in Skoplja. Naslednjo prvo nagrado je dobil še fagotist Božidar Tumelj iz Beograda. Drugo nagrado, po 30.000 din. sta prejela Milivoj Bača-novič, baritonist iz Sarajeva, in Dragutin Mirkovič, flavtist iz Beograda. Iz Ljubljane so prejeli nagrade še Cvetka Souček (mezzosopran), Boris Čampa (flavta), in Sabina Skalar (violina). Zadnja je nastopila 3. nov. kot solistka na j ja tožbo. Reklama zanjo in za simfoničnem koncertu, na ka-1 terem je dirigirala Američan-' ka Antonia Brico. ANTONIA BRICO, ameriška dirigentka, je dirigirala simfoničnemu orkestru Slovenske filharmonije na kon. certu v Ljubljani v ponedeljek zvečer. Na programu so bila dela Ralfa Vaughan-Wiliamsa, Mendelsohna, Debussyja in Si-beliusa. Solistični part Men-delsohnovega koncerta je igrala mlada Sabina Skalarjeva, ki je pred nedavnim prejela nagrado na tekmovanju jugoslovanskih glasbenih umetnikov v Sarajevu. •REPUBLIKA«, časopis za književnost in umetnost, št. 9, je izšla pred kratkim z naslednjo vsebino: Ervin Sinko, Istina Miroslava Krleže; Novak Simič, Godine (1941-1945); Jakša Kušan, Mi-nistarsko pismo; Dušan Dju-kič, Tri pjesme. — Niko Be-rus, Tri starofrancuske kronike o Zadru u god. 1202; An-tun Soljan i Ivan Slamnig, Eugene 0’Neil i američka drama izmedju dva rata; Vinko Tecilazič, Eugene Dabit; Ivo Hergešič. Thomas Hardy, po-sljednji viktorijanac, — prvi borac protiv Viktorij anizma; Zlatko Tomičič, Je li mogao ili nije mogao biti kompozi-tor? — Osnovna partijska organizacija Društva Književnika Hrvatske održala je svoj prvi otvoreni partijski sasta-nak. — Časopis za kulturo hr-vatskoga književnog jezika: Smrt Jeana Dayra; Stogodiš-njica fodjehja Sirrie Matavu-Ija; Uz drvoreze Fransa Ma-serčdla/ V Številki 'je' tudi več Masereelovih lesorezov. SONJA DRAKSLER, slovenska mezzosopranistka, se je udeležila mednarodnega tekmovanja mladih glasbenih umetnikov v Ženevi. Na kon-kurzu je bilo 110 konkurentov, od teh 70 žensk. Draksler jeva je prišla v najožji izbor 10 tekmovalk in dosegla med vse. mi pevkami četrto mesto, med mezzosoprani in alti pa drugo Prejela je srebrno plaketo. LABODJI SPEV AMEDEA NAZZARIJA bi naj bil film «Angeli na tro-toarju*. Tako vsaj je igralec, ki ima sedaj 45 let, izrazil, ne da bi povedal, kaj namerava v bodočnosti. Baje pa se že dolgo ukvarja z mislijo, da bi sam režiral. V omenjenem filmu igra poleg drugih tudi Ali-da Valli. CENZURIRANO KRONANJE. Za pregled filma, ki bo posnet v notranjščini vesfcminstrske opatije ob kronanju angleške kraljice Elizabete II, je bila imenovana posebna komisija ki jo sestavljajo trije cenzorji: FILM O TOULOUSE-LAUTRECU, ki ga pripravlja John Huston, navdaja Francoze z zaskrbljenostjo, da ne bi bil Toulouse-Lautrec preveč amerikaniziran. Francozi se namreč boje, da ne b' Huston zaradi strogih moralnih predpisov, ki veljajo v Hollywoodu, preveč idealiziral podobe francoskega slika^jz impresionista, ali pa da ne bi film preveč trpel zaradi naturalistične grobosti, ki je za Hu-stona karakteristična. •ANGLEŠKI KRALJI IN KRALJICE« se bo imenovala razstava, ki jo bodo priredile v Liverpoolu mestne knjižnice, muzeji in Walkerjeva umetnostna galerija ob kronanju angleške kra. ljice Elizabete II. Istočasno, poleti prihodnje leto, pa bodo priredili v Londonu razstavo portretov britanskih vladarjev v «Royal Academy’s Diploma Gallery». JANKO KAC, pisatelj, novinar in botanik, je umrl v soboto v ljubljanski bolnici. Rodil se je leta 1891 v Latkovi vasi pri St. Pavlu pri Preboldu v Savinjski dolini Končal je srednjo šolo v Ljubljani in Celju in se nato posvetil medicini. Tik pred koncem pa je medicino pustil in se predal rastlinstvu. Ko je študiral.na ljubljanski univerzi botaniko, je bil sotrudnik profesorja’Jesenka. Pozneje je še naprej delal na področju botanike' in skušal svoja dognanja tudi praktično izvajati. Zraven pa je pisal zgodbe in povesti. Znane so njegove zbirke «Med padarji in zdravniki*, roman «Grunt», ki je preveden tudi v češčino, potem «Pisane zgodbe* in roman «Moloh». Tik pred vojno je končal prvo knjigo svojega velikega dela «Na novinah*. Čeprav se kritika ni posebno zanimala za Kačevo delo, je bil njegov «Grunt» vendar med najbolj branimi knjigami. IIIIIIIIIBIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIVIII*!!*!!!**!*!1!1*1111111 /I """.II, '""nniiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiintiiiiiiinininminnnninniiinniiiiimiini nun ......................................... .............................................................................................. i...mi................................... umu............................... KAKO PRITI NAJHITREJE DO GOSPOSTVA NAD SVETOM Osvajalna taktika St Sovjetska radijska postaja je pozivala Poljake na upor in »Domača vojska* generala Bora je res zgrabila za orožje. 63 dni se je upirala osmim nacističnim divizijam. Toda čeprav so bili Sovjeti tako blizu, ji niso hoteli pomagati in so dopustili, da so Nemci Borovo vojsko poklali. Britanska in južnoafriška le. li ministrsko predsedstvo, ven. dar so še ohranili obliko koalicijske vlade. Tako sod;lo-vanje je trajalo dve let., čeprav je ministrski predsodtrk prisilil vlado, da je leta 1947 odklonila pomoč po Marshallovem načrtu. Izkoriščanje demokra- ib' ka) < ■#. M ' / , Seu _ s« -pre.d desetimi leti, ko ?* v*H>m*ka'e Hitlerjeve tol-globlje na rusko * ter Požigale in ruši- hVi*tslT ^a mestom. le bila a država na robu pre- h>vl®tinrt se k zdelo, da se bo če *a zveza celo v prime-1 Se nu!? 51 bo posrečilo reši-i>žS raza *n zdržati kot po £‘ko eni sami g neraciji > »^Pravila od strašnih iz-tMrsk* ji ,‘n ogromne gospo-% 8k°de zaradi divje, to- itSi • >i desetih letih, pa hr,,t>riavr,i;1iZerr! sovjetiziral ali *i\'iU(ii okrog 750 milijo- 'dih 0ii]iina Področju, ki me-ltov inov kvadratnih ki-*v»tu i °k tretji človek Šv‘,°h|s,,.)e podvržen sovjet-G? da,,.,1’ k* nadzira več kot ha nekdaj neodvisnih Pt>v,.i4etrtin' v'e zemelj-'a vihi • Nikdar prej ko La'i n ?? ni » k^tro ?■ d’čna ‘‘rilo. to , tez. ako gotovo, kakor lite"*«* oaY morje, ni prišlo kau ‘fetii slučajno. Osvo- N avtoIm sveta ni bila ne- Nb*mo ai‘4en Proces. Da-d'0l^a ie Bila t po- J v8nia. Ka in skrbnega i^kvOčrtiK' to 'o napravili »eij' ki so jih tako ak kakor sestav. leni Hn nase velik načrt za| no še ni zrela za socialno reka; da nase, volucijo. Dolga diktatura bi v takem primeru ustvarila potrebne pogoje za tako revolucionarno spremembo, kakor jj hočejo. ni nobena duhov-doktrina ta- vojaške nastope. Nemci, ki v mnogih ozirih niso tako zviti in so bolj naivni kakor Rusi, so imeli navado, da so tudi napisali, kar so mislili. Pismene napovedi Hitlerjevih osvojitev po časovnem redu so krožile po Evropi že leta 1936. Samo nihče jim ni verjel, ker so se zdele tako fantastične kakor prividi blaznežev. Prožna taktika osvajanja Sovjeti so osvajali, z manj trobentanja in z večjo konspi-rativnostjo. Razvili so tudi neskončno bolj izpopolnjeno in prožno tehniko osvajanja in sicef za vsak položaj posebej prikrojeno. Značilno je, da Sovjeti le redkokdaj kaj improvizirajo. Sodobna zgodovina kaže, da s. je kremeljski genij izmislil kar šest različnih tehnik za osvojitev oblasti. Toda naj bo. de metode osvojitve take ali take, vse so izraz naslednjih temeljnih treh načel: a) prevzem oblasti je glavni cilj in namen. Oblasti se lahko polastijo povsod in ob vsakem času celo majhne drzne skupine, tudi če država, ki bi se je radi polastili, go- kaKor sestav- Ki Ol se je iaui pumami, gu-i®4ki glavni stan, ki I spodarsko, miselno in moral- b) Dobre so vse metode, tudi najpodlejše. če si lahko z njimi olajšajo prevzem oblasti Moralni pomisleki ne smeji priti v obzir. c) Narodni interesi niso važni, čč gre za sovjetske interese, kajti Sovjetska zveza je domovina — edina domovina — vseh delavcev. Laž in kleveta Ta temeljna načela rodijo zanimive posledice. Iz prve točke sledi, da razpolagajo stalinisti tudi tam, kjer obstajajo kominformovske stranke čisto legalno, s tajnimi organizacijami, katerih namen je pripravljati državni udar. Za to tajne partijske skupine navadno članstvo ne ve Drugo načelo opravičuje najhujša sovjetska obrekovanja, kakor na pr., «da je Južna Koreja napadla miroljubno Severno Korejo*, «da pomeni Severnoatlantska zveza napadalni pakt*, in da je ((Zahodna Evropa zasedena po naci-stično-ameriških silah*. V imčnu iretjega načela lah k(. označijo vsako vojno za jo pač stališče Sovjetske zve-1 francoske revolucije. Komm-ze. Tako so vodili francoski formovci še vedno živijo m komunisti od leta 1920 do leta 1935 francoski vladi sovražno politiko. Od tedaj do leta 1939. to je po sporazumu med Stalinom in Lavalom, pa so postali največji domoljubi. Od leta 1939 do nacističnega napada na Sovjetsko zvezo v letu 1941 so delali propagando proti ((imperialistični vojni* in to zaradi dogovora med Hitlerjem in Stalinom. Po na-pedu na Sovjetsko zvezo in do leta 1947, torej v času, ko je bila Sovjetska zveza ena od zaveznic protihitlerjevske voj. ne zveze, so se pogumno bojevali v vrstah odporniškega gibanja in aktivno sodelovali pr1 obnovi. Kakor hitro pa se je začela hladna vojna, so spet prešli v silovito opozicijo proti Zahodu. Čeprav so dogodki po vsem svetu dokazali, da om njena tri načela točno izražajo odnos Sovjetske zveze do drugih držav, milijoni ljudi tega še vedno nočejo verjeti. V svoji trdni veri prav nič ne dvomijo nad sovjetsko politiko in nočejo nikoli priznati ali verjeti da so njihovi strankarski voditelji agenti tujega nacionalizma Ti ljudje nočejo razumeti. da je današnji stalinizem prav tako daleč od Leninovega komunizma, kakor je da si hočejo priključiti tam-.ta!a. so se odzvala poljskim l tičnih svoboščin pravično ali zločinsko, kakor [bil Napoleon daleč od duha delajo v utvari, da je Stalin Leninov duhovni dedič. Stalin je odpravil politične komisarje, spet uvedel ministrske nazive in oživil ves blišč klasičnega militarizma. Na domači politični pozornici se je diktatura proletariata izpremenila v diktaturo nad proletariatom. Načelo, da je prevzem oblasti glavni cilj, sili najboljše glave stalinizma k temu, da z vso temeljitostjo študirajo, kako bi mogli ta cilj v različnih zgodovinskih okoliščinah doseči Odkrile so pet različnih načinov. Ultimat šibkim sosedom Tako je dal Stalin leta 1939 ultimat Estonski in Litvi. iste. ga leta je dal ultimat Finski, naslednjega leta pa Romuniji kar je vse privedlo do priključitve ozemelj, ki so jih Sovjeti hoteli. Za to so jim bili dobri razni izgovori. Glede baltiških držav so dejali, da hočejo spet vzpostaviti meje iz leta 1914 in da hočejo dobiti izhod na morje, ki ne zamrzne (na obali baltiških držav). Glede Besarabije so govorili, da si hočejo spet priključiti provinco, ki je bila ruska od leta 1812 do 1878. kajšnje stvo. slovansko prebival- Sunek z nožem v hrbet To je storil Stalin že 9 mesecev pred Mussolinijem. Ko je Hitler po 17 dneh vojne razbil poljske sile in ko so bile nacistične čete samo še okrog 76 km oddaljene od sovjetske meje, so sovjetske čete 17. septembra 1939 vpadle v Poljsko; v sporazumu s Hitlerjem so s> Sovjeti priključili njen vzhodni del, med mejo, ki jo je sprejel leta 1919 Lenin (s pogodbo v Rigi) in mejo iz leta 1929, ki je znana kot Cur-zonova črta. Z etničnega in jezikovnega stališča si je morda mogoče razložiti ta napad. A politično je privedel do četrte razdelitve Poljske. Pozneje so nado. mestili Poljski to izgubo z delom nemškega ozemlja, toda nasprotja glede tega pomenijo hudo nevarnost za bodoči mir Izkoriščanje odporniških gibanj Naj hujšo okrutnost so pokazali Sovjeti gotovo na Poljskem. Dne 1. avgusta 1944 je bila oddaljena sovjetska voj Glede Bukovine pa so dejali, | ska okrog 32 km od Varšave. pozivom na pomoč in so se dvignila z italijanskih oporišč ter odletela okrog 2.500 km daleč preko gorovij in sovražnih ozemelj, da so odvrgla Poljakom orožje in hrano. Osemnajstega septembra so odletela ameriška letala iz Francije in odvrgla s padali preskrbo nad oblegano Varšavo. Medtem — 11. septembra — so tudi Sovjeti zaradi lepšega odvrgli s padali nekaj pomoči, toda njihova municija ni odgovarjala kalibru poljskega orožja in hrana se je pokvarila, ker so jo odvrgli brez posod. Ko se je moral general Bor dne 3. oktobra vdati nacistom, so sprožili Sovjeti proti njemu strupeno propagandno gonjo. Sele štiri mesece pozneje — januarja 1945 — ko so nacisti poklali že 250.000 prebivalcev, odvlekli 350.000 preživelih v ujetništvu in popolnoma uničili mesto — je sovjetska vojska vkorakala v Varšavo. To metodo so uporabljali na Češkoslovaškem. Po osvoboditvi so bili zastopani v vladi stalinisti in še štiri druge politične stranke. Stalinisti so hoteli imeti obrambo, notranje in informacijsko ministrstvo. Pri volitvah leta 1946 so prejeli sorazmerno največ glasov — 36 odst. — in tako so doai- Počasi pa so odvrgli masko. Ministrski svet, kjer so bili stalinisti v manjšini, je odstavil policijskega načelnika, ki ga je imenoval notranji minister. Predsednik republike je odlašal s podpisom tega sklepa in dvanajst «buržujskih» ministrov je odstopilo, trije socialisti pa so vrnili svoje mandate socialistični stranki. Stalinistični ministri pa so vztrajali na svojih mestih in sicer pod zaščito namestnika sovjetskega zunanjega ministra Zorina, ki je priletel iz Moskve. Policija je potegnila s stalinisti in obrambni minister je začel razdeljevati orožje. Minister za informacije je dal oddajati po radiu prosovjetske pozive in dovolil kominfor-movskemu dnevniku, da je izšel v ponedeljek, ko po tradiciji češkoslovaško časopisje ni izhajalo. Vsepovsod so se pojavili akcijski odbori in začeli s čistko uradnikov v tovarnah in v državni upravi. Stalinistično usmerjene socialiste ki so si pred nekaj meseci priborili vodstvo socialistične stran, ke, je dal ministrski podpredsednik vlade, Fierlinger, nagnati iz prostorov njihove stranke in iz uredništev socialističnih listov. (Nadaljevanje sledi) Rdeča knjiga o suženjskem delu7/ Kot je znano, sestavljajo 67 strani obsegajočo brošuro izpovedi očividcev in tistih, ki so sami doživeli suženjska taborišča za železno zaveso. Te izpovedi je zbral odbor za su* ženjsko delo, ki sta ga ustanovila Organizacija združenih narodov in Mednarodni urad za delo. Na splošno Rdeča knjiga ne prinaša nič takega, česar bi že pred leti ne vedeli. Prava vrednost tega dokaznega gra-fliva pa je v navajanju podrobnih dokazov, ki drug ob drugem sestavljajo zaključno podobo sistema, njegove organizacije, izbiranja žrtev, njihovo trpljenje, izčrpavanje in umiranje... Nihče ne ve števila suženjskih delavcev za železno zaveso. Nekateri sodijo, da jih je tri milijone, zopet drugi pravijo, da je ta številka petkrat večja. Za Sovjetsko zvezo pa je gotovo eno: po koncu druge svetovne vojne je napolnila svoja suženjska taborišča z nemškimi vojnimi ujetniki, s stotisoči državljanov nekdanjih baltiških držav, ki so danes sovjetske kolonije, z milijoni ruskih delavcev in vojakov, ki so bili ne po lastni krivdi med drugo svetovno vojno tako nesrečni, da so ui-deli Zahodno Evropo in so bili zato potrebni nove ideološke prevzgoje s suženjskim delom. Vse te množice ljudi opravljajo v suženjskih taboriščih resnično naporno delo tako dolgo, dokler telesno ne shirajo. Hrana je revna, zdravstvena in bolniška oskrba manj kot nezadostna. In v takem vzdušju — pravi poročilo a-meriškega zunanjega ministrstva — je povprečen zapornik kaj kmalu zapisan počasnemu umiranju. Kakor v začaranem krogu se bliža neizogibnemu koncu. Ce manj napravi, dobi manj hrane Manj hrane pa zopet pomeni manj telesne moči. manj dela. In tako se vrti začarani krog do najmanjših obrokov hrane, ob katerih si nesrečniki ne morejo želeti drugega, kot da jih pobere smrt.s t I k 1 p Vremenska napoved za danes: U l/L h A L V glavnem lepo vreme brez Y | \ LIV l L spremembe temperature. — Včerajšnja najvišja tempara-tura v Trstu je dosegla 12.2 stopinj; najnižja 6.8 stopinj. STRAN 4 ŠPORTNA POROČILA 6. NOVEMBRA 1952 Ogromni pomen VI. kongresa KPJ (Nadaljevanje s 1. strani) strani obrazložil potrebo spre. membe imena KPJ. O položaju žena v Jugoslaviji je govorila Bosa Cvetic, nato pa je Ostoja Djurič pozdravil kongres v imenu kmečko-obdelovalne zadruge «Tito». Avdo Humo je razpravljal o gospodarsko-teh-nični izobrazbi delavskega raz. reda. Sledil je general Nikolič, ki je obširno razložil veliki napredek vojne industrije in navedel številne podatke o tim napredku. Ze sam ta kratek seznam imen posameznih govornikov s še krajšo oznako njihovih govorov in ozračja, v katerem so razpravljali, nam pove. kako Komentarji o izvolitvi Eisenhovverja (Nadaljevanje s 1. strani) še komentiral Eisenhowerjeve izvolitve, medtemkoso poljski, madžarski in češkoslovaški radio že popoldne sporočili Ei-senhowerjevo zmago kot »volilno komedijo, ki je enostavno zamenjala Trumana z Eisenho-werjem». Radio je dodal, da bo Eisenhower prav tako kakor Truman nadaljeval politiko pripravljanja na vojno, politiko inflacije in predvsem vojne na Koreji. «Vendar pa — pravi radio dalje, — je ogromna večina za Eisenhovverja pokazala, da je ameriško ljudstvo protestiralo proti Trumanovi politiki«. Dunajski večerni listi objavljajo brez komentarja Eisen-howerjevo zmago. Avstrijska javnost je presenečena, ker je bila pripravljena na Stevenso-nov uspeh. V socialističnih krogih so sprejeli izid volitev z razočaranjem, ker ga tolmačijo za neuspeh močnih ameriških sindikatov. Kancler Figi pa je izjavil, da je prepričan, da bo Eisenhower vodil »realistično evropsko politiko« in da bo tudi nadaljeval z ameriškimi napori, da pride do sklenitve avstrijske pogodbe. Nemški kancler Adenauer je dejal, da pozdravlja v novem predsedniku človeka, ki je popolnoma na tekočem o evropskih zadevah. Voditelj socialno demokratske opozicije Ollenhauer pa je izjavil, da je izvolitev Eisenhovverja še bolj otežkočila Adenauerjev položaj, kar se tiče zunanje politike. Kakor javlja AFP. je neki predstavnik jugoslovanske vlade v Zagrebu izjavil: ((Nimamo nič kaj komentirati. To je vprašanje, ki se tiče izključno ameriškega ljudstva«. V Tokiu je glavni ravnatelj v ministrstvu za japonsko o-brambo izjavil: «Tudi če bi Ei-senhovver zahteval, ne bi mogli mi poslati vojakov na fronto«. Iranski zunanji minister Fate-mi pa je dejal; »Upamo, da bo politika nove ameriške vlade do Irana različna od Trumano. ve Pričakovali smo mnogo od ameriške vlade, toda do sedaj nismo dosegli nič razen kake malenkostne pomoči«. General Nagib je v Kairu izjavil, da je zadovoljen nad izvolitvijo Eisenhovverja in je pripomnil, da bo »njegovo globoko poznavanje mednarodnih vprašanj gotovo prispevalo k okrepitvi miru«. Neki vladni predstavnik je izjavil, da upajo, da se ne bo ameriška politika na Srednjem vzhodu spremenila v svojih velikih obrisih in da bodo arabske države še dalje deležne razumevanja in uspešne pomoči od republikanskih voditeljev. V indijskih uradnih krogih so zelo rezervirani. V poluradnih krogih pa se bojijo, da bo indijska politika nevtralnosti naletela na oviro, ker so ameriški republikanci mnenja, da je treba v Aziji posvečati večjo pozornost. obsežni in važni so problemi, ki predstavljajo delo tega zgo. dovinsko važnega kongresa. Iz tega je hkrati razvidno, da se glavna diskusija ne vodi o vprašanju novega imena Zveze komunistov Jugoslavije, ki je logičen rezultat že izvršene o. predelitve in ločitve KPJ od VKP(b) in ostalih kominfor-movskih partij, ki so le ruske agenture, kot je poudaril Mo-ša Pijade. saj bo program Zve. ze komunistov Jugoslavije izdelan šele do prihodnjega kon. gresa. , Prav tako ni na kongresu napravil prav nobenega vtisa poskus kominformovske provokacije delegata Ljubodraga Djuriča, ki ga po poročilih iz inozemstva tako kričeče izkoriščajo vsi sovražniki Jugosla, vije v svojem tisku. Omenjeni Djurič se je namreč vsiljivo vmešal v diskusijo, »ne glede na poslovnik kongresa, in začel po govoru dr. Pavla Gre. goriča govoriti razne nesmisle, tako da so ga delegati z medklici večkrat opozarjali, naj preneha. Nenadoma pa je na račun delegata Petra Stambo_ liča vrgel ostudno kleveto, zaradi katere so ga najbližji delegati na soglasno zahtevo vseh zborovalcev spremili iz dvorane. Djuriču je takoj odgovoril Milovan Djilas in po petih minutah, kolikor je ves incident trajal se je delo kongresa mirno nadaljevalo Izvoljena je bila še komisija, ki bo njegov primer proučila. Kasneje je o tem poskusu provokacije spregovoril maršal Tito, ki je dejal: »Naš kongres se je začel in bo potekel v znaku neverjetne enotnosti in monolitnosti naše Partije. Na tem kcngresu že tretji dan ni političnih in idejnih nesoglasij. No-ben posameznik, ko bi se našel, ne more nastopiti kot komin-formist po idejni in ideološki liniji, ne da bi se takoj sam razkrinkal. V vprašanju idejnih im ideoloških nesoglasij, pa tudi po liniji Kominforma ne b[ mogel zadati nobenega moralnega udarca kongresu, temveč bi bil nasprotno sam razkrinkan kot sovražnik. Imamo torej indicije in jaz šeni globoko prepričan, da stoji za tem norcem sovražna roka, ki je hotela z umazanim nastopom omadeževati naš kongres in nam zadati moralni udarec«. Ob kancu svoje izjave je maršal Tito poudaril: «Ce je Kom-inform hotel na ta način zmanjšati ugled tega kongresa, se je kruto prevaril. Nadaljujte z delom, kajti rezultat tega kongresa bo imel ogromen pomen za nadaljnji razvoj in razširitev revolucionarne misli in za izgradnjo socializma v naši državi«. Pred govorom in med njim so delegati maršala Tita pozdravljali z več kot deset minut trajajočimi ovacijami in klici «Tito - Partija« in «Heroj Tito«. Po koncu izjave so delegati zapeli: «Druže Tito, mi ti se kunemo« in «Druže Tito, vodj-a komunista«. Bil je to prizor. ki je še enkrat dokazal enotnost jugoslovanske Komunistične partije. Tako je na mlzeren način izpadel tudi ta najnovejši poskus Kominforma, kar je obenem dokaz več, kakšnih metod se ta poslužuje. Popoldne je predsednik kongresa prečital dve brzojavki: v prvi partijska organizacija, ki je provokatorja Djuriča izvolila za svojega delegata odvzema provokatorju pooblastila, z drugo pa komunist okraja Arilje v Srbiji, kjer je bil Djurič izvoljen za poslanca, sporočajo, da se ga odrekajo in da odobravajo besede maršala Tita in delo kongresa, ki mu ves čas sledijo po radiu. Kongres bo nadaljeval delo jutri'ob 8. uri; predvidevajo, da bo jutri diskusija o poročilu maršala Tita končana, nakar bo Aleksander Rankovič poročal o statutu KPJ. Menijo, da se bo kongres končal v petek zvečer. S. R. ./ m ........ ■iiliiiiiiiiiiiiiliiii :::: :: !!: :!> f ■ iti : i h lih illlilii I uilllllj i Hit!!::::::!!! !!!!!!£!:!!::!$: :::. : !!! * ^lii i' i lili lil i I iill ' !J!i JiiiiUii i*1 Jiiiiil PET JUGOSLOVANSKIH JUNAKOV JESENSKIH LESTVIC Palada, Poredski, Bobek Čajkovski I. in Zebec Najboljši teniški igralec, najuspešnejši kolesar in trije predla-ganci za kontinentalno evropsko nogometno reprezentanco V jeseni je čas lestvic. Pred dnevi so se začele pojavljati po raznih listih in nekaj časa sz bodo množile iz dneva v dan. V nekaterih Športnih panogah se take lestvice sestavljajo na podlagi rezultatov. V takem primeru seveda ni sporov, kvečjemu opravičevanja. Stoperice ne lažejo. Drugače je v tistih športih, kjer sicer obstajajo tudi medsebojna tekmovanja, a je poleg njih še toliko drugih faktorjev, da postane vrstni red bolj zapleten. Za danes si oglejmo tri razpredelnice: najboljše jugoslovanske igralce tenisa, jugoslovanske kolesarje in nogometno reprezentanco kontinenta, kakor si jo zamišlja slavni avstrijski nogometaš Stojaspal. Zagrebški tednik uSportska panorama» prinaša vrstni red v tenisu. Takoj pade v oči ena stvar: Po devetnajstih letih je nracket št. I« zopet Josip Palada. Vsekakor neverjeten podvig! Na prvo mesto so ga dali pred Petrovičem, s katerim sta med sezono igrala devetkrat Palada je štirikrat zmagal, trikrat izgubil, dva matcha pa sta nasprotnika morala prekiniti in sta nedokončana. Petrovič je manj... vzdržljiv kot Palada, vendar znatno kvalitetnejši igralec od Milojkovi-ča, ki je na tretjem mestu. Skupno z njim je četrti Laszlo predstavnik stare generacije. Sledijo mladi; peti je Legen-stein, šesti Panajotovič, osmi Plečevič, deveti Nikolič. Na sedmo mesto se je vrinil Sa-rič, lestvico zaključuje Brixi. V prihodnjem letu strokovnjaki pričakujejo največ od Le-gensteina in Panajotoviča, či- gar moderni tenis daje garancije. Tudi ostala dvojica beograjske trojice Pa-Ple-Ni lahko že v bližnji bodočnosti zmeša račune najboljšim. Beograjski aSport» pa je priobčil lestvico izpod peresa znanega kolesarskega strokovnjaka Stjepana Ljubiča. Tu je posel bil še težji kot pri teniških igralcih, ker so kolesarji letos imeli malo možno- S*::**!: •■M mmm Zebec in Bobek, leva stran kontinentalnega napada. C&jkovski je že mnogo let najboljši desn,j krilec na kontinentu, sti, da bi se pomerili med seboj. Na prvo mesto je postavljen Milan Poredski, ki je prav celo leto bil v zadovoljivi formi. Osvojil je državno prvenstvo, zmagal na mednarodni dirki nOkoli Schneber-gat> ter bil 21. na svetovnem cestnem prvenstvu v Luksemburgu. Drugo mesto pripada Veselinu Petroviču predvsem zaradi visokega plasmaja na dirki «Po Luksemburgu» (sedmo mesto). Bil je drugi na državnem prvenstvu, na svetovnem pa 27. Vid Ročic je zmagal na dirki «Prvi maj» kasneje pa je popustil v formi. Stjepan Stanko je povsod, kjer je vozil, dosegel lepe plasmaje. To mu je zadostovalo za četrto mesto pred Apol-lonijem iz Kopra, zmagovalcem tridnevne «Od Jadrana do Triglavar>. Sledijo 6. Vilko Perne, 7. Gabrijel Celesnik, 8. Josip Ciger, 9. Antun Metelko. 10. Radoje Bulatovič. Zaradi premajhnega števila tekmovanj niso dobili mesta na lestvici Milivoj in Branko Bat, Miroslav in Dragoslav Ješič, Polak, Grajzer in še nekateri drugi. Končno se zaustavimo za trenutek še pri nogometu. Neki zagrebški novinar je na svojem obisku na Dunaju ob priliki tekme Avstrija-Francija naprosil znanega napadalci Stojaspala, naj mu pove svoje mnenje o trenutno najboljši zasedbi kontinentalne enaj-storice. Moštvo bi sestavil takole: Zeman (Avstrija), Cervato (1-talija), Marche (Francija) Čajkovski (Jugoslavija), Lorant (Madžarska) ali Ocioirk (Avstrija), Bonifaci (Francija), Budai II. (Madžarska), Puskas (Madžarska), Nordahl (Švedska), Bobek (Jugoslavija), Zebec (Jugoslavija). Torej trije Madžari, trije Jugoslovani, dva Francoza, en Sved, en Italijan in eden odnosno dva Avstrijca. Stojaspal je navedel še ostale kandidate za posamezna mesta: Vratarji Grosits in Bea-ra, deloma Svensson in Moro. Desnih branilcev ni: Buzansky, Glanessi, Stankovič, Roeckl ne j odgovarjajo, zato bi moral igrati na desni strani eden od levih bekov (Cervato). Krilcev | je dosti: Čajkovski, Hanappi in Bozsik na desni, Bonifaci, Schanko in Piccinini na levi strani. Horvat, Giovannini so zanesljivi, vendar Ocwirk nima konkurence pri dunajskem sistemu, Lornat pa pri WM sistemu. Nordahl je zdaleč najboljši srednji napadalec, kombinacija Puskas-Bobek je ravno tako dobra kot Kocsis-Puskas. Budai II in Zebec imata nasprotnike v Hidegkutiju, Egresiju in Csiboru (vsi Madžarska). :::::::: •::: t" :• •• .5: ii RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. ccne Trsta: 18.40: Stare tržaške narodne pesmi, poje mešani zbor iz Barkovelj. p v Milana Pertota. — Trst II.: 19.00: Slovenščina za Slovence 21.00: Nestroy: Veseli ljudje. - Trst 1.: 18.00: Glasbena ura: Tartini, Diodov in Hmdenutn. Slovenija: 19.40: Pesmi jugoslovanskih avtorjev, poje baritonist Marcel Ostačevski. I FRANCOSKI BOKSARSKI i FRVAK SE JE PO MATCHU ZGRUDIL ■ Resno stanje Pratesija i LONDON, 5. — Bivši francoski (boksarski prvak mušje kategorije Honore Pratesi je včeraj zvečer izgubil na točke proti Jakeu Tuliju, prvaku britanskega imperija. Dvoboj je bil v ((Albert Hallu« v Londonu. Na polovici dvoboja je Pratesi bil ranjen nad očesom in je do konca po malem krvavel. Sodniki so proglasili Tuli-ja za zmagovalca, čeprav je vse občinstvo navijalo za Francoza. Pratesi je potem odšel v slačilnice, se oblekel in prišel zopet v dvorano, da bi prisostvoval ostalim dvobojem večera. Nenadoma je padel v nezavest in bližnji zdravniki so poskrbeli za takojšen prevoz v bolnišnico. Danes popoldne je Pratesi bil še vedno v nezavesti. Kljub operaciji zdravniki pravijo, da je njegovo stanje kritično. Po devetnajstih letih je Palada zopet najboljši teniški igralec y Jugoslaviji! AMSTERDAM, 5. — Nogometna enajstorica Saarbrue-cken je porazila holandsko reprezentanco na olimpijskem stadionu z rezultatom 3:2. Gledalcev 35.000. GLASGOW, 5. — Nogometna tekma med Škotsko in Irsko se je končala neodločeno. Rezultat je bil 1 : 1 (0 : 0). KOŠARKARJI ! Danes ob 20. uri naj se vsi košarkarji športnega društva Primorje zberejo na redni trening. Vabimo tudi tiste, ki še niso vpisani, obenem pa opozarjamo na točnost. PRIJATELJSKA NOČNA NOGOMETNA TEKMA Partizan - Koein 4-0 BEOGRAD, 5. — V nočni nogometni tekmi je beograjski Partizan porazil enega izmed najboljših nemških moštev Koeln z rezultatom 4:0 (4:0). Izmed vseh igralcev se je najbolj odlikoval Bobek, ki je sam zabil tri gole. Četrtega je dal Veselinovič. LABURISTIČNA NEZAUPNICA CHURCHILLOVI VLADI Opozicija se upira denacionalizaciji iehlarsRe industrije in transportov LONDON, 5. — Angleški ministrski predsednik Churchill in njegova vlada sta danes predložila v spodnji zbornici dva zakonska načrta za denacionalizacijo transportov in jeklarske industrije, ki so ju nacionalizirali laburisti. To so prvi ukrepi za povratek h kapitalizmu. Zakonski predlog, nanašajoč Williom Foster pri generalu Nagibu Kairo, 5. — Podtajnik v ameriškem obrambnem ministrstvu William Foster se je v spremstvu ameriškega poslanika sestal z generalom Nagibom in po tem srečanju izjavil: »Zagotovil sem generalu Nagibu, da se Američani zanimajo za vse ukrepe, ki jih podvzema egiptovska vlada v prid blagostanju egiptovskega naroda in za okrepitev svobode. Ameriško javno mnenje, je nadaljeval Foster, je že pokazalo svoje navdušenje in simpatije za novi režim generala Nagiba. Te simpatije se bodo v bodoče lahko še povečale in podprle upravičene zahteve egiptovskega naroda«. LONDON, 5. — Glasnik zunanjega ministrstva je izjavil danes, da izraža egiptovska vlada v zadnji noti o sudanskem vprašanju željo, naj bi bila čim prej ukinjena posebna oblast angleškega generalnega guvernerja nad južnimi sudanskimi pokrajinami, ki so bolj kjer baje pogrešajo šest ribi- Podmorski potres je razgibal Tihi ocean VICTORIA, 5. — Potreso-mernie postaje Po vsem svetu so zabeležile 6ilovit potres, čigar epicenter je bil nekje pod Tihim oceanom nedaleč od sibirskih Obal. Potresni val se je razširil od polotoka Kamčatke preko severnega Tihega oceana in povzročil znatno gibanje morja, ki je z visokimi valovi preplavilo obale Havajskega otočja, Aleutov in Midway.skdh otokov. Šibkejši valovi so uda rili tudi ob kanadske in obale ZDA. Dozdeva se, da so se nekateri valovi širili preko oceana z več sto kilometrsko brzino. Morsko gibanje, ki ga je povzročil potres, kljub svoji silovitosti ni zahtevalo žrt>?v in tudi materialna škoda ni velika. Podoben dogodek je n. pr. 1946. leta zahteval na Havajskem otočju 169 žrtev. Zaenkrat pa še ni točnih vesni o učinkih potresa nia Japonskem, zaostale nego druge. Ukinitev te oblasti predstavlja eno izmed točk, o kateri so se na nedavnih razgovorih v Kairu sporazumeli predstavniki E-gipta in neodvisne sudanske stranke. čev. Potres je zabeležila tudi tržaška potresomerna postaja, in sicer z začetkom ab 18. uri, računajoč njegov izvor v oddaljenosti 9600 lan. se* na transporte, predvideva odprodajo okrog 41.000 tovornih vozil, uporabljivih za dolga potovanja. Ta vozila so skupno z železnicami nacionalizirali laburisti: vsekakor pa železnice ne bodo denacionalizirane. Prav tako bo denacionalizirana jeklarska industrija, vendar bo ustanovljen poseben odbor, ki bo vodil nadzorstvo nad to industrijo. Laburisti grozijo, da se bodo borili dosledno proti obema zakonskima načrtoma in obljubljajo, da bosta obe industriji ponovno podržavljeni, ko se vrnejo na oblast. V "tej zvezi je laburistična stranka danes zvečer predložila nezaupnico Churchillovi vladi. Resolucija o nezaupnici, o kateri bodo glasovali prihodnji teden, kritizira predloge o denacionalizaciji in zatrjuje, da program ni primeren za omi-ljenje gospodarske krize. Laburistična parlamentarna skupina je imela danes zjutraj zborovanje in soglasno izvolila za predsednika elementa Attleea. Kot podpredsednik pa se je postavil Bevan proti Morrisonu. Ridgway na turško-boigarski meji CARIGRAD, 5. — Vrhovni poveljnik SHAPE gen. Ridg-way je pregledal včeraj čete v Traciji ter enote in vojaške naprave ob turško-boigarski meji. V spremstvu turških voja. ških poveljnikov, ki jim je poverjena obramba Tracije in Carigrada, je general zvečer odšel v Adrianopolis, kjer ga je sprejela navdušena množica. Po inšpekciji je Ridgway izra. zil svoje zadovoljstvo nad tur. škimi četami in dodal; »Ce bi imel na Koreji divizijo turških vojakov, bi bilo korejsko vprašanje že davno rešeno». Ruski protest zaradi ameriške pomorske blokade na Vzhodu LONDON, 5. — Sovjetsko poslaništvo v Washingtonu je včeraj izročilo ameriški vladi 'noto, v kateri protestira proti pomorski blokadi na Daljnem vzhodu in obtožuje ZDA, da s tem ponovno dokazujejo, da nočejo konca korejske vojne. Ob zaključku zvrača nota vso odgovornost na ZDA za »novo napadalno akcijo in za vso morebitno škodo, ki bi jo pri tem utrpela Sovjetska zveza». KINO V X U S T 1 Rossetti. 16.30: »Tam kjer rtM pada«, J. Stevvart. Excelsior. 16.00: «Usmiljenje pravičnike«, K. Douglas.. Nazionale. 16.00: «Tri prepoved®* ne povesti)), E. Rossi Drago, A. Lualdi, L Amandi, G. Cern. Fenice. 16.30: »Streljanje opol- dne,), G. Cooper, T. MitcheU. Filodrammatlco. 16.00: »Desetorf ca iz legije«, B. Lancaater. Arccbaleno. 15.00 «Miren n)<«*■ J. Wayne, M. OHara. Astra Rojan. 16.30: «Ognj«l krsu’ A. Murphy. . Alabarda. 16.00: aNeroir*19 ’ R. Vallone, M. Berti. Ariston. 16.00: ((Zaradi tebe umorib), B. Lancaster. Armonia. 15.30: (.Puklov*!* v Kairu«, J. Mac Donata. Aurora 15.30: jev«, C. WiWe, M. Oj« Garibaldi. 16.00: «ZadnM nec», A. Murphy. n Ideale. 16.00: »Tvoja sem». Dailey, A. Baxter. Impero. 16.00: «Ake J Spanske-Italia. 16.00: ((Dekletai** ga trga», L. 3ose» C. Viale. 16.00: »Krik AfrKe*. * Massimo. 16.00: »Vojvod™!3 Idahe«, Ester WllliarriS. Kino cb morju. en milijon«, G. Cooper. Moderno, 16.00: čenoin, J. Garland, v. •> Savona. 14.00: »VelM C^’ M. Lanza, A. Bljth. Secolo. 16.00: ^ Vrttorio Veneto. nad temo«, A. Kenije#-Azzurro. 16.00: »Dekle z Belvedere. 16.00: «No«em te biti«, B. Stanwyck. ^ Marconi. 16.00: »NehvaH®®" ^ Novo cine. 16.00: ((DakotBKl farji«, F. Tucher. viharjU», Odeon. 16.00: «Krik v L. Olivi er, M. Oberon. ^ Radio 16.00: «Upor», G- RADIO .1 C«OSI.»VA*S^ t; o \ e TB» * 254.6 m ali llT8 veiobra 1J52 ČETRTEK, 6. nove— nsJ(4 7.10 Foroiila. 7.15 5 za. narodne. 13.30 Por° ctrani na^ bavna glasba. 14.30 S zgodovine. 14.40 D0^10v 17 . 17.30 10’ važkih ans3?,p 'pes,rf‘ Jugoslovanske nar -havfll 0<" 13.15 Igrajo ameriški * 0Ktoj>f k estri. 18.30 Ob obletni trja-ske revolucije. I8-40 je u**31’ ške narodne pesmi, nJiim1* zhot iz Barkovelj P-Pertota. 19.00 Večeru* ^ TKS X O- 306.1 in ali 980 KC- po- 11.30 Lahki orkestri, 'j 13-3° ročila. 13.00 Domaii m01 Predavanje o dohodkih gjjer; kih tržaške družine; n» i4.P zi in caerkci. 14.00 Por<*£- il.3° Slovenska ritmična gW>jast>en° Plesna glasba. 18.15 _.asBa' predavanje. 18.45 19.00 Slovenščina za = p0r0* 19.20 Pestra glasba. 19.4» ^ la. 20.00 Pestra operna * jDor 20.30 Okno v svet. 20.45 Choraliers. 21.00 Nestroy: » veseloigra v treh dej«1' BONN, 5. KancJer Ade , nauer je danes popoldne spre- ■iud^e* jei predstavnike strank, ki soj « «w 1 £- .jj naklonjene Nemčiji in ki niso u.oo Motivi iz filmov. v Posarju dovoljene. O razgo- simfonična g asba. 12.15 Ze® 2j vorih niso dali nobenega urad-1 uia. 12.30 Vesele pesmi, •jjj nega pojasnila. Obveščeni kro-j,a.ml lat nske Amerike. ^ ,n gi pa Vsem poslancem so bile iz- strank poročali Adenauerju ročene glasovnice, ki jih bodo ' položaju, ki je nastal v Posarju, morali izpolniti do ponedelj- POem ko je saarska vlada ^do- trdijo, da so voditelji teh | Glasbena ura: Tartini, Lioa®j ka. Domnevajo, da Bevanu ne bo uspelo zmagati nad predstavnikom zmerne skupine v ločila volitve na 30. novembra. Adenauer se je danes razgo-varjal tudi s komisarjem za obrambo v Zahodni Nemčiji buristične parlamentarne skupine. stranki Morrisonom, ki je že , Theodorom Blankom v zvezi z dolga leta podpredsednik la-1 ureditvijo bodoče vojiske. Blank je nocoj po radiu izjavil, da ni nevarnosti, da bi se povrnili k pruskemu vojaškemu sistemu. Pripomnil je, da se pravila pripravljajo na pod agi načel, ki so jih določile oblasti evropske vojske. Vsak nemški častnik bo moral obiskovati tečaj o političnih vprašanjih in o odnosu vojakov do države, s čimer bodo lahko spoznali spremembe, ki jih je treba vnesti v nemško vojaško zamisel. PARIZ, 5. — Danes je prispela z letalom iz Varšave v Pariz žena Mauricea Thoreza Jannette Vermeersch. Dejstvo, da se je Thorezova žena sama vrnila v Pariz vzbuja domnevo, da se Thorez ne bo vrnil še tako kmalu v domovino. Hindemith. 20.35 Glasovi In dlje iz Culver Cityja. 21.00 p r.ei in Giovannini: «Lov n* kladfo, veseloigra. SIOVliKIJ* 327,1 m, 202,1 m, 212,4 12.C0 Opoldanski koncert. Poročila. 12.40 Narodne i« V ne pesmi poje mladima«!, tj Slovenske filharmonije. ji.«" verture iz slovanskih <*ejfyr Igra Zabavni orkester. 1»- . W ka glasba. 16.00 Koncert; Ijah. 17.00 Oddaja za žen .r| i Tone Selškar: Na Ilovi • cf bilo... 18.00 Lr,hka1Qs]r!rtur C keitral ia glasba. 18.40 — — tfp, blnsteln Igra skladbe ^i. »v- uuiolciii . aCP1- Chopina. 19.40 Pesmi J« el * torjev poje baritonist stačevski. Challei Uitclmib 127 Prevedel prnf. dr. Fr. Bradač Potem se ,ie zaletel Wardle v drugič ln za njim gospod Pickwick in Sam in gospod Wlnkle in gospod Bob Sawyer in debeli fant m potem gospod Snodgras; drug drugega so podili tako resno, kakor da gre za življenje. Najbolj zanimivo je bilo, kako je gospod Pickwick Igral svojo vlogo pri tej ceremoniji: s kakšnim strahom Je opazoval svojega naslednika, da bi se izognil nevarnosti od zadaj, kako se je obračal, smehljal in kako mu je radost žarela iz o<-l. In kadar je vendar padel, je bilo nad vse zabavno videti, kako je privzdigoval klobuk, grebel v rokavicah in ovratni ruti. Zabava je dosegla višek, smeh je postajal zmerom glasnejši, ko se je začulo močno pokanje. Vse Je letelo k bregu, dame so kričale, gospod Tupman je klical na pomoč; led je po” 11 in voda je silila navzgor; gospoda Pickwicka klobuk, rokavice .in robec so plavali na površini. To Je bilo vse, kar Je bilo videti od gospoda Pickwlcka. » Obup in strah se Je izražal na vsakem obrazu; gospodje so bledeli, dame so omedlevale; gospod Wlnkle in gospod Snodgras sta se držala za roke in zrla z blazno trpkostjo na kraj. kjer se je njun mojster pogreznil. Medtem Je gospod Tupman, da bi brž prišla pomoč in da bi vsem. ki so ga mogli slišati, oznanil strašno nesreoo, tekel čez polje m kričal na vse pre- tege: «Gori!> V trenutku, ko sta se stari Wardle in Sam Weller previdno bližala luknji v ledu in se Je gospod Bob Sawyer na hitro po-sivetoval z gospodom Benjaminom AUenom, ah bi ne bilo dobro pustiti žilo vsej družbi, da bi se v tem nekoliko izurila, se je prikazal iz vode obraz, glava m rame; takoj sc spoznali obraz in naočnike gospoda Pickwicka. »Samo trenutek, samo trenutek se držite nad vodo,» Je Je-čal gospod Snodgras. «Da, da, rotim vas... zavoljo mene,» je tulil globoko ganjeni Winkle. Rotenje je bilo seveda odveč; zakaj tudi če bi gospod Plck- wick ne bil skrbel za to, da bi se držal nad vodo zavoljo koga drugega, bi bil to gotovo storil zavoljo sebe samega. «Ali stojite na trdnih tleh, prijatelj?* Je vprašal Wardle. «Oh, da!» je rekel gospod Plckwick, sitresal vodo z glave in obraza ter lovil zrak. «Padel sem vznak in se spočetka nisem mogel postaviti na noge.» Blato na suknji gospoda Pickwicka je potrjevalo resničnost te izpovedi; in ker so skrbi gledalcev po pripombi debelega fanta, češ da voda ni nikjer globlja kakor pet čevljev, bolj in bolj izginjale, so sl prizadevali, da bi ga spravili ven. Voda je brizgala, led je pokal in slednjič jim je uspelo, da so gospoda Pickwlcka srečno izvlekli iz nerodne pozicije, tako da je bil spet na suhi zemlji. •*Oh, se umrl bo, tako se je prehladil!* je rekla Emilija. «Dragi stari gospod,« je rekla Arabella. «Dovolite ml, da vas ovljem s temle šalom, gospod Plckwlck.» «Ah, to je najbolje, kar morete storiti,* Je rekel Wardle, «in ko se zavijete, hitite domov, kolikor morete, in brž v posteljo.* V minuti so ponudile dame gospodu Plckwlcku šest šalov; ln ko so izbrali tri najdebeleJSe, so zavili vanje gospoda Pick- wicka, ki je hitel v spremstvu gospoda Wellerja domov; to je bil čuden pogled; z njega je kapala voda, bil je razoglav in Je z rokami, povitimi k bokom, poskakoval, kakor da hoče preteči 6est dobrih angleških milj na uro. Toda gospod Piokwick se v tem izjemnem položaju ni prav nič menil za to, kakšen pogled nudi ljudem, temveč s Samom je hitel dalje in dospel v Manor farmo, kamor Je pred petimi' minutami prisopihal tudi gospod Tupman ln tako prestrašil staro gospo, da je dobila utripanje srca; mislila Je namreč, da gon v dimniku; to nesrečo si Je zmerom slikala v najbolj žarečih barvah, če je bil kdo le količkaj nemiren pred njo. Gospod Plckwick ni prav nia čakal, temveč kot bi trenil, je bil ves v pernicah. Sam Weller je lepo zakuril v sobi ln prinesel obed. Nato je dobil gospod Pickwick časo punča, zbrala se je družba in pili so, da proslavijo njegovo rešitev. Ker gospod Wardle ni hotel niti slišati o tem, da bi gospod Plckwick vstal, je moral predsedovati kar v postelji. Za prvo časo je prišla druga, za drugo tretja, ln ko se je gospod Pickwick drugo jutro prebudil, ni čutil niti najmanjšega znaka revnatlzma, kar dokazuje, kako prav je opomnil gospod Bob Sawyer, da v takih primerih ni nič boljšega kot vroč punč ln če se tu pa tam vro6 punč ne izkaže kot preventivno sredstvo, je to samo zato, ker zaide bolnik v splošno razširjeno zmoto ln ga preveč Izpije. Vesela družba se je drugo jutro poslovila, Slovo, če hodimo še v šolo, je Imenitna stvar, v življenju pa precej boli. Smrt, lastni lnterest in menjajoča se sreča vsak dan lo^i člane vesele družine, ki gredo v sirni svet; m mladeniči n dekleta sa ne vračajo več. s tem seveda nočemo reči, da Je bilo to v tem primeru prav tako, mi hočemo !e poudariti, da so se razm člani družbe razpršili vsak na svoj dom. Gospod Pickvvick in njegovi prijatelji so sedli spet na muggletonsko poito, Arabella AUenova je sla v spremstvu in pod varstvom svojega brata Boba Sawyerja v kraj svojega cilja, naj je *e bil, kjer Je hotel — rečemo pa lahko, da Je gospod Wlnkle vedel, kje J -znavamo, da tega ne vemo. gosP° Preden so se razsU, sta vzela gospod Bob Sawyer w Benjamin Allem gospoda Picwkicka vstra. Gospod r^ic*® yer je položil svoj kazalec med dve rebri gospoda . sVoJ ter ga vprašal, hoteč s tem v svoji šaljivosti na^nac znanje anatomije človeškega telesa: «Starl prijatelj, kje stanujete zdaj?* , «JU^W Gospod Plckwick je odgovoril, da stanuje zdaj P1 z Jastrebom.* «Ali me ne bi obiskali?* Je vprašal Bob Sawye* «Prav rad,* je rekel gospod Pickv/ick 0 Četrtletna «00 polletna S700 celoletna Jaoo Ur. fed ljud repub Jugoslavila: ^vo<’ PoStnl tekotl račun STO ZVU Založništvo trlnSki-ga tiska Trsi 11.537« - Jugoslavijo: Agencija demokratičnega in nZ().Z. l.lubllans TvrSeva M tel *0(t' rpkoei rafun ori Komunalni banki v Ljubljani #-1-903351-7 — Izdala Založništvo tržaSkrga t*5'*8 ečii° J1° IisK*