a j v c ž j i slovenski dnevni]^^ T Združenih državah Velja za vse leto - . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 289. — STE V. 289. GLAS NARODA List slovenskih .delavcev y Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. □ Issued every day except Sundays d and legal Holidays. 75,000 Readers. OEŠ =SQ Entered as Second Class Hatter. September 21. 1903, at ths Post Office at New York, N. 7., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHELSEA 3878 NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 10. 1329. — TOREK, 10. DECEMBRA 1929. VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVII. DELAVSTVO PODPIRA PREDSEDNIKA H. HOOVERJA PO MNENJU GREENA BO IMELA LONDONSKA KONFERENCA ZA DELAVCE DOBRE POSLEDICE Splošno protivojno razpoloženje je treba sistematično organizirat:. — Vodilni naredi se morajo združiti ter skupno delovati v ta namen. — Ameriško delavstvo bo v polni meri podpiralo prizadevanje londonske konference. HOOVER IN MLADA PRODAJALKA WASHINGTON, D. C., 9. decembra.—William Green, predsednik Ameriške Delavske Federacije je rekel danes, da bodo izpolnjena vsa upanja londonske mornariške konference, v kolikor pride vpo-stev delavstvo. Green je pojasnil, da ameriško delavstvo soglaša s predsednikom Hooverjem in njegovim programom za napredek svetovnega miru. ki ga je mogoče doseči le potom skrčenja oboroževanj in polom sistematičnega organiziranja splošnega proti-vojnega razpoloženja. Ameriški delavski voditelj je pray posebno poudarjal potrebo enotnosti akcije od strani vodilnih narodov sveta. Tako kot predsednik Hoover, tudi Green ni mnenja, da bi moglo razoroženje enega naroda pospe-šeti splošni mir. Svetovni mir je mogoče najboljše pospešiti, če se združijo vsi vodilni narodi ter delajo skupno v ta namen. "Ameriško delavstvo je že dolgo časa upalo, da bo zavladal mir med vsemi narodi. Spoznali pa smo da je mogoče doseči mir edinole s primernimi pripravami. Trajen napredek proti temu cilju je mogoče doseči le potom medsebojne akcije onih naro-dv, ki vodijo svetovno politiko. poštev prideta dve izpremembi: množina o-rožja se mora zmanjševati, v nasprotni smeri se pa mora razvijati stremljenje po miru. Londonska konferenca za omejitve oboroževanja je v polni meri deležna podpore ameriškega delavstva, ker smo prepričani, da je stvar miru sveta stvar. Upamo, da bo konferenca zamogla pospešiti, zmanjšanje oboroževanja. 'Oboroževanje je pa mogoče skrčiti edinole s pomočjo načrta, ki bi bil obvezen za vse narode. "Nekatere dežele potrebujejo več vojaštva, nekatere mani, in vsledtega so te potrebe odnosne ter jih je mogoče zmanjšati potom medsebojnih dogovorov. Londonska konferenca bo najbrž izpolnila upanja milijonov, ki streme po miru med narodi. Pri tem je tudi ameriško delavstvo bistveno prizadeto." ORTIZ RUBI0 i MIR MED FRANCOZI NA POTI V ! S0VJETI IN j NE VEDO KAM NEW YORK KITAJCI i Z VINOM Vsako !cto je pred Bo?item v teku velika kampanja za prodajo znamk, koje čisti dobiček je namenjen za ljudi, bolne na pljučih. V Beli hiši se je oglasila mala Jaquelina Krah ter prodala par pol teh znamk predsedniku Hooverju. AMERIKA JE ČLANICA RAZSODIŠČA VIHARJI OB OBALI ANGLIJE čel potapljati v Rokavskem prelivu. Kapitana je rešil neki nemški parnik. Narjhujši vihar je divjal v zapad- ____________ ni smeri ter ogrožal severni del . . .. Francije, zapadni del Nemčije in Ollni viharji SO zahtevali južni del Norveške. Severno morje najmanj sto človeških je prav posebno vihamo, žrtev. — Dosti parniko v v nevarnosti ob francoski obali. SAMOMOR TRGOVCA LONDON, Arglija, 9. decembra. Strašen vihar, ki divja ob angleški in francoski obali, še vedno ni ponehal. Ker so prekinjene vse telefonske in brzojavne zveze, ni bilo mogoč" dosedaj natačno ugotoviti števil* žrtev, navzlic temu pa cenijo, da je vihar zahteval najmanj sto človeških žrtev. Pomanjkljiva poročila javljajo, da je ob obali Francije in Anglije kakih dvajset parnikov, katerim preti nevarnost. Moštvo angleškega parnik a Ar-lanza Je rešilo posadko italijanskega parnika Casmona, ko se je za- CANANDAIGUA. N. Y.. 9. dec. — Tukaj se je zastrupil s svetilnim plinom Timothy Lynch, star 55 let ter predsednik Lynch-Fuller Corporation. Njegova tvrdka je vložila pred par dnevi prošnjo za prostovoljni bankerot in imenovan je bil receiver v Buffalo. Mr. Lynch zapušča ženo, štiri sestre in dva brata. KRALJ MIHAEL DOBIL GRAD BUKAREŠTA, Romunska, 9. dec. Pravoslavne cerkvene oblasti so po- ' bili deloma utemeljeni glede Kel- J. Pierepont Moffat, poslanik v Bernu, je bil pooblaščen, naj podpiše protokol v imenu Zdr. držav. ŽENEVA. Švica. 9. decembia.. — J. Moffant, ameriški poslanik v Beinu, bo podpisal odkumente, da je postala ameriška vlada članica svetovnega razsodišča.. To odločitev bo pa moral odobriti ameriški senat. Moffat bo najprej podpisal prvotna pravila glede svetovnega razsodišča ter nadalje statute sodišča kot jih je odobrilo zadnje zborovanje Lige narodov ter tudi Rootov protokol, ki določa sprejem tozadevnih odločb, pod pogojem, aa jih sehat odobri. WASHINGTON, D. C., 9. dec. — Državni tajnik Henry Stimson je zahteval danes naj bo Amerika zastopana v svetovnem razsodišču Ameriškemu pooblaščencu Moffatu v Švici je poverjena naloga, naj podpiše vse dokumente, s čimer bo postala vlada Združenih držav članica svetovnega razsodišča, pod pogojem, da bo senat odobril ta korak. Ko bodo dokumenti podpisani v Švici, bo tozadevno vprašanje takoj predloženo senatu Zdiužcnih držav, kot je bil obveščen državni department. Državni tajnik Stimson je rekel, da sta predsednik Theodore Roosevelt in njegov tedanji državni tajnik Elihu Root pravzaprav oži-votvorila svetovno razsodišče. Ugovori senata proti pristopu so MORNARIŠKI VOJAKI SO SE IZKRCALI Prebivalstvo na H a i t-skern otočju se je pomirilo. —Včeraj je dospelo tja iz Hampton Rds nadaljnih 5C0 vojakov. Novoizvoljeni me hiški predsednk se bo najbrž I sestal s prejšnjim pred ! sednikom Callesom, kc< se bo vrnil slednji iz Ev-j rope. IIDT SPRINGS. Ark.. 9. dec. — Novoizvoljeni mehiški predsednik Pascual Ortiz Rutiu se je danes od pravil proti New Yorku. Tukaj se je mudil le malo časa. Medtem pa je dobil iz Mexico City par brzojavk in j; z nekaterimi osebam govoril po telefonu. Neki njegov zastopnik je izjavil, do je dobil Rubio iz New Yorka po-rcjila da .se vrača bivši mohišk. predsednik Plutarcho Callcs iz Evrope ter da namerovi po svojem pnhcdu v New York konferirati raznimi odličnimi Mehikanci. Ob tej priliki bo navzoč tudi Rubio ter se bo posvetoval s Callesom. Rubio je dobil sporočilo iz Mexico City, da je dal mehiški kongres cbjaviti oficijelno proklamacijo, da je Ortiz Rubio izvoljen predsednikom. ITALIJANI PRODIRAJO V AFRIKI Zavzeli so oazo Brach, ki leži skoro štiristo milj južno od obali. — Domačini so se udali "zavojevalcem". Mukdenski odposlanec je odnesel v Kabarovsk podpisan protokol. — Formalna konferenca se bo takoj pričela. TOKIO. Japonsko. 9. decembra Mandžurski mirovni deleyat je odpotoval danes iz Mukdena v Kabarovsk ter nosil seboj podpisan protokol, katerega je sestavila sovjetska delegacija pod vodstvom Simono vskee a. Obe stranki upata, da bo na ta način v najkrajšem ča^u uravnan spor. ki je nastal vsled zaplembe kitajske iztočne železnice. Protokol določa, naj se zoper, vzpostavi skupno železniško kon trolc, katere so prekinili Kitajci, k s^ zaplenili železnico meseca junija. Sovjetski delegat se bo skušal do govoriti s kitajskimi zastopnik; kdaj in kje naj se vrši zaključna mirovna konferenca. Dvajset odstotkov francoskega prebivalstva je odv'snih od prodaje vina. —Eksport se je strahovito zmanjšal. COOLIDGE MOLČI GLEDESENATORSTVA NORTHAMPTON. Mass., 8. dec. Prejšnji predsednik Calvin Coolidge je ostal zelo molčeč glede poroči 1, da bo kandidiral za zvezni senat leta 1930. Ugotovilo Coolidga se j. glasilo: — Ničesar nadaljnega nimam pripomniti, ko si ga opozorili na časnikarska poročila glede njegovih namenov. ČANG ZANIKAL RES1GNACIJ0 klonile kralju Mihaelu grad Poljana Istcanilor, in kralj, čeprav je še majhen deček, obeta postati eden veleposestnikov na Romunskem. Novo posestvo, ki je obdano odi gozdov, leži v krasni dolini loggove proti-vojne pogodbe. Ker pa se je svetovni položaj tako iz-premenil, da je postalo ameriško članstvo pri mednarodnem razsodišču potrebno, se ni treba bati odpora ameriškega senata. PORT AU PRINCE.. Haiti. 9. dec. Po Haitskern. otočju jc danes prevladoval mir. kajti prebivalstvo se je miroljubno uklonilo predpisom vojnega prava. Pri izgredih, ki so se završili v petek .je bilo ubitih kakih dvajset domačinov. Nedelja je bila povsem .nima. Edinole nekateri domačini so propagirali in pozivali svoje tovariše, naj se jim pridružijo. Včeraj je dospela s Kube ameriška križarka Galveston. Ž nje se je izkrcalo v Yaemelu 40 mornariških vojakov. Predsednik* Hoover je poslal na otočje več ojačenj. in ta so bila pr- a. ki so dospela. Danes bo dospelo semkaj 492 mornariških vojake v iz Hampton Roads. Uradniki domnevajo., da do znašalo število ameriških vojakov več kot 1100 mož in da bo to »tevilo zadostovalo, da se odpomore kakošnemukoli položaju. RIM. Italija, 9. decembra. — Danes je bilo uradno objavljeno, da so italijanske čete pod poveljstvom ; vojvode iz Apulije zavzele oazo Brach v osrčju Sciati ozemlja. Domačini so se po kratkem odporu udali ter odložili orožje. Značil- j o;i je, da so imeli tudi na razpolago velik top. Oaza Brach se nahaja 375 milj južno od tripolitanske obali. Vojaštvo, ki se je udeležilo te ekspedi- j cije, je bilo posebno izvežbano za boje v puščavi. Italijani so imeli na razpolago tudi več razkoplovov. RIM. Italija, 9. decembra. — Italijanski senat je danes pozdravil, j z velikim navdušenjem oficijelno ' 1 naznanilo, da se je zaročil italijan- 1 ski prestolonaslednik z belgijsko princeso Marijo Jose. ŠANGHAJ, Kitajska. 9. dec. — Oficnelna časnikarska agenturo nacionalistične vlade je danes objavila pogovor s predsednikom Kaj-Šekoin v Nankingu, v katerem je zanikal namen, da bo resignirai. — Ker so mi poverili nalogo, da vzaržim mir, se bom boril do svojega zadnjega dihljaja, — je rekel baje. ko je odgovoril o vstaji proti nankinški vladi. — Dokler bo le še en lojalen vojak, se bom boril, da izstrebim upornike. PARIZ. Francija. 9. decembra. — Francija eksporlira dosti manj vina kot ga je ek.sjJortirala prejšnja leta. Vsledtega so naprosili francoski vinogradniki državo, naj potroši dvestopetdeset tisoč dolarjev z.. oglaševanje v inozemskem časopisju. Nekako dvajset odstotkov francoskega prebivalstva je direktno ah ndirektno odvisnih od prodaje vina Zmanjšanje eksportov vsledieg t vsi zelo občutijo. Pred vojno je Francija eksporti-~ala vsako leto povprečno štirist milijonov kvartov vina. Zdaj pi znaša eksport komaj sto potdesc * milijonov kvartov. Nekateri predlagajo, da bi vlad i mižala pristojbine za eksport L\ iavke na vino. Za pojemanje eksporta je v prv vrsti odgovorna prohibicija v Zdr državah. Dosti škodujejo tudi zmer-nostne in prohibicijske družbe, ki poslujejo po drugih deželah. GRŠKA BO USTANOVILA DVOJE^MEST ATENE. Grika. 9. decembra. Mednarodno arhitekturno tekr. vanje je bilo otvorjeno za zgrad:* dveh novih mest na Grškem. In. na teh mest so Neosmlma in N<-galipoiis. Nova mestna središča t do zgrajena zato. da s? nastani ti soče grških farmerjev, ki so se pr*. kratkim vrnili iz Rusije tek« splošnega izseljevanja iz dežele Sj-vjetov. Ker je imela Gr6ka že pr-je problem z inozemci, bo prih novih inozemcev nadalje otežkoča! položaj vlade. Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Zdru ženih državah. ŠVICARSKI HOTELI SE PRITOŽUJEJO ŽENEVA, Švica, 9. decembra. — Sedaj je postalo znano, cja so izgubile švicarske finančne tvrdke na Wall Streetu več kot S25.000.000. ! Številni Amesrikanci, ki so najeli sobe v švicarskih hotelih za zimsko sezijo, so izpremenili načrte in šte- i vilni drugi so vzeli svoje otroke iz ' švicarskih privatnih šol, vsled izgub 'na denarnem trgu na Wall Streetu. ■ Cene ameriških avtomobilov, ek-sportiranih v Švico, so padle, da se jih hitrejše spravi v denar. MEHIKANCI OBISKALI 10VERNERS ISLAND Skupina odličnih Mehikancev, ki so prišli semkaj, da pozdravijo bivšega predsednika Callesa, je bila rprejeta na Governors Islandu V skupini so se nahajali general Ce-dillo, governer province Mexico, polkovnik Tejada, governer Gomez, ter generala Roj as in Del Valle. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v.dinar jih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo Dim. 600 ..... 1,000 ..... " 1,500 ..... * »,000 ..... * 10,000 ..... $ 9.80 $ 18.40 9 45. 75 | tO. 60 $180.00 v Italijo Ux 1M ......................9 ».7» " «00 ......................fllJt * 800 ......................118.80 M 500 ......................937.40 " 1000 ......................954.21 Stranke, ki nam naročajo izplačila « ameriikih dolarjih, &p# »arjamo, da smo vsled sporazuma % naiim tvetam # starem kraju v stanu %nižati pristojbino ta taka ieplačUa od 3% na 1 % DVE ŽENSKI USMRCENI SOMERVILLE, N. J., 9. dec. -Tukajšnja državna policija je bila cbveščena, da sta umrli Roza Ja-varski in Sofija Bili iz Manville, N. J. na poti v isomerville bolnico. Poškodovani sta bili od nekega avtomobila na Mill Stone cesti. Voznik avtomobila je pravočasno izginil ter ga sedaj išečjo oblasti, Čeprav je malo vrjetno, da hi ga izsledile, ker ni nikomur znana številka avtomobila. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; za£50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. * Za izplačilo več jih zneakov kot gora j naveden«, bodici v dinarji! lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljše pogoje. Pri velikih nak* lilih priporočamo, da ee poprej ■ nam eporaranete glede na&ta* nakazila. IZPLAČILA PO POtTI so REDNO IZVRtCNA V DVIN OO TRKU TKONlV BUJNA NAKAZILA 1ZVB8VJKM0 PO CABLE LETT M M |J PRISTOJBINO 759. 5AKSER STATE BANK «1 OOBTLANDT STREET, N1W XOBE, EL X Telephone t IŠareUf 0890 _ •G LAS NARODA" NEW YORK. TCESDAY, DECEMBER 10. 1»*»9 The LARGEST SLOVENE DAILY In C. S. A. Owned and Published by SLOVENEC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) frank Sakaer, President Louis Benedik, Treasurer Place of business of the corporation and addresses .of above officers:, US W. 18th Street, BoTongb of Munhatan, New York City. N. Y 'j "GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. a. celo leto velja list za Ameriko in Kanado ____________________ a pol leta .................................$Sj00 ?. četrt leta ................................$150 Za New York za celo leto ........$7.00 Za pol leta ..................................$3.50 Za Inozemstvo za celo leto .......$7.00 Za pol leta ....................................$3 50 Subscription Yearly $6.00.___ Advertisement on Agreement. *Ol«»." Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov frpi.;i brez podpisa in osebnosti se ne priobfiujejo. Denar naj se bla-ovoli pošiljali po Money Order. Pri spremembi iraja naročnikov, rosimo. da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hilrejt najdemo naslovnika. "GLAS NARODA". 21S W. 18tb Street, New York. N. Y. Telephone: Chelsea 3878 LAŠKI KRALJ IN PAPEŽ Prejšnji f-etrtek sta obiskala italijanski kralj in kralji ea pniM-ža. 1 Njl.juhila mu prstan, nakar jima je podelil apostol-j -ki blagoslov. 1 ' ■■ •< Ji Kralj .je podaril papežu dragocen zlat križec, katerega smatrajo za veliko svetinjo savojske liise, papež je pa j .Mularil kralju, ki jt" strasten zbiralec- starega denarja,! »•(•kaj dragocenih starih nnvrcv. Kraljici j<* podaril biser* lii rožni""ene<-. Po kratkem pogovoru se jc kraljevska dvojica po~i slovila od papeža. Kraljev obisk je zgodovinskega pomena, in mu ne-1 kateri pripisujejo veliko važnost. S tem obiskom je bil pritisnjen zadnji pef-at na La_| teransko pogodbo, ki je bila sklenjena meseca februarja i« r nudi svetu dokaz, da je po dolgem času končno vendarle ustanovljeu mir med cerkvijo in italijansko državo. Najbrž je zavedno minil čas, ko so smatrali papeža za "samotarja" in za 'jetnika", ki ne prekorači vatikanskih meja. Minilo je razdobje šestili desetletij prostovoljnega izgnanstva, ki se je začelo, ko so vkorakale italijanske čete v Sveto mesto meseca septembra leta 1870. i i V blagoslovljeni Italiji je napočila nova doba pri"" j jateljskega sodelovanja med cerkvijo in državo. Papež Pij pa ni sprejel italijanskega kralja v pre~| ilo. zaposlena pri montaži strojev je najprej zbežal, pozneje se je pa vrnil in izvršil svoj maščevalni naklep. V zaporu je enkrat že priznal da je zažgal slamnato streho s cigareto, pozneje pa je trdil, da je storil to z vžigalico. Zgorela je streha z ogrodjem in vežni strop, kar znaša po cenitvi vaških mož okrog 15,000 Din ško- sekiro. Pripovedoval je. da je bila žena s svejim obnašanjem in hu- •• dim sovraštvom, ko mu je baje stregla po življenju, vzrok nesrečnega zakona in zločinskega naklc- j pa. Sredi noči je sklenil, da ženo u-bije in napravi tako konec nevzdržnim razmeram. Že ob dveh zjutraj je vstal, stopil v vežo. po- i Originaien cigan. Pred novosadskim sodiščem se je te dni zagovarjal cigan Jurij Ra-du. glavar roparske tolpe. Radu je bil radi 39 vlomov in 3 poskuienih umorov obsojen pred sodiščem v Bečkereku na 12 let ječe, njegovi tovariši pa od 8 mesecev do 6 let. Radovič se mu ni hotel umakniti. Seveda so se cigani pritožili. Pri nakar ga je Mandič s pilo tako moč- vzklicni razpravi se je pa zagovar-no sunil v glavo, da mu je počila jal samo Radu. Zatrjeval je, da je lobanja. Po zločinu je Mandič pri- nedolžen, krilil je z rokami in kli-čel svojo žrtev objemati, prosil je cal vse svetnike na pomoč, težko poškodovanega Radoviča od- Predsednik ga je opozoril, da je na policiji vse priznal, na kar je cigan dejal, da .so ga tepli in je mo- .al priznali. Na vprašanje, če se mu kaj pozna, da so ga tepli, je cigan odgovoril. da ne. pač pa radi pretepanja močno kašlja. Vzklicno sodišče ie potrdilo obsodbo s pripembo, da mu petmesečni preiskovalni zapor šteie v kazen. To ni mogoče!" — je kričal cigan in si brisal solze. "Ali nisi zadovoljen z obsodbo?" — ga je vprašal pred.-?dniK. "Nisem kriv". — je dejal cigan, če mi pa vštejete preiskovalni aapor v kazen, sem pa zadovoljen". in drugih delih. P?ter Burger je pc nesreči zašel med jermenje stroja j Stroj ga je zagrabil in potegnil zj sa, da bi jih mogla komu izročiti.... Kakor hitro je odšla, je vojaštvo cbogatel je kot dobavitelj Napoleonove armade. Pisateljev ded. ki je bi) holandski konzul, je postal pod i zapečatilo hišo .... , . i w ! vplivom svoje žene zelo bigoten, če- Strah me je spreletel ob teh be- i ^ . ..... Ki »prtractnfct n ■Ir. \V III Kun e. HnS rabiti Nuja-Ton« *uko no* In tnwl u. moja koi* je I mi naznanjam o i*Ka . *t m >l.i glavobol in hoirti-kola J«* psi le|M> liarvr ". IJ«n ljudi j, v -Vug*-Tone • •mix- iti olajk.ivi). 1'ovrrilo f In mof, odpravilo rasne Tri>r.njf In *o H.- K * „ j * - - zvečer so peli v Ostrogu fantje na njen, temveč na drugo stran, ces, . ° vasi. Pridružili so se jim tudi mlaj- Očc radi umora sina obsojen na 29 let ječe. Pred sodiščem v Varaždinu se je te dni odigral epilog strašne rodbinske tragedij?. Radi umora lastnega sina se je zagovarjal 70-letni pc.seiinik Alojzij Gorski iz cela Gora Veternička. Ko se je sin Andrej nekega dne vrnil z dela v rudniku domov in utrujen iegel spat, je pristopil oče s sekiro v roki k njemu in ga tako močno udaril, tla mu Je prebil lobanjo. Udarec je bil smrten. kri in možgani so brizgnili daleč naokoli. Živinski oče pa ni bil prepričan, da je sin že mrtev. Zato je vzel še nož in ga sinu porinil v vrat. Starec pri razpravi ni hotel povedati. zakaj je sina umoril. Državni pravdnik je predlagal smrtno kazen, sodišče je pa upoštevalo obtoženčevo starost In je Gorskega obsodila samo na 20 let težke ječe. Zločin na poroki. Božična nakazila za vase sorodnike v domovini. Priporočamo Vam, da nam Vašo letošnja denarno pošiljate v naročite čim prej, in sicer iz dveh razlogov: PRVIČ: želimo, da se denar Izplača prejemnikom vsaj en »—______ - _ *- teden pred prazniki. To je mogoče ie tedaj, če nam naročite nakazilo še pred koncem novembra. DRUGIČ' iclimo Vlun računati dinarje še »o naši sedanji ________ceni. Pred kratkim se je začela nakupni cena dinarjev nekoliko dvigati ter je mogoče, da bomo primorani povišati tudi svojo prodajno ceno. Sicer se pa nadamo, da bomo lahko ostali pri sedanji ceni dokler nismo večino božičnih nakazil od-' poslali. ker smo najbolje pripravljeni za točno izvrševaNJE va&m naroČil, vas prosimo, da ista pošljete na SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York; N. Y. ■p Šele zdaj je prejela italijanska kraljica zadnji pozdrav od umorjene carske rodbine in prinesel ga je neki Giacomo Sereni, cirkuški klovn. Pred vojno jc nastopal v Ciniselijevem cirkusu v Petrogra-du, od leta 1912 dalje je bii večkrat povabljen k bolnemu carjeviču v Carko Seio. Carica je Sereni ju dovolila prest vstop v palačo, da jc razveseljeval njenega edinca. Po prevratu je hotel Sereni preko Si-bir'je v domovino. Oglasil se je tudi v Jekaterinburgu menda en teden pred krvavim koncem Romanovih Posrečilo se mu je vtihotapiti se v ostro zastraženo hišo. Carjevič Alek sej je prijatelju podaril svojo sliko s sledečim, za 15-letnega dečka jeko pomembnim napisom: "Zdaj vidiš, prijatelj Giacomo, da je tudi carska oblast prav tako ni-čeva kakor slava cirkuškega umetnika. V spomin na dneve, ko se je končala na Ruskem tudi tvoja sla-* vo. Aleksej". Nato je izročila najstarejša carjeva hčerka Sereniju pismo na kraljico Heleno: carjeva rodbina je ž njo v sorodu po črnogorskih soprogah Nikolaja Nikolajeviča in drugih velikih knezov. Sereni je obljubil, da bo izročil pasmo in je razburjen zapustil usodno hišo. A moral je prebiti veliko neprilik in ponovno tvegati življenje, predno se mu je posrečilo iz Sibirije pobegniti na Kitajsko. Šele preko Japonske in Californije je dospel, v domovino. Ta pot je trajala dolga leta : saj si je moral služiti svoj vsakdanji kruh. Kraljica Helena je klovnu dovolila avdijenco, se mu zahvalila za pismo, ki je vsebovalo "zadnji poedrav na sorodnike v Evropi, od onih, čjjih dnevi so šteti" in je Sereniju naklonila tudi skromno podporo, ki ga je rešila skrbi na stara leta. da je tam shranjeno žito, katero ie treba v prvi vrsti rešiti. Sosed ga je ubogal, ker pa ni našel žita na o-znapenem delu podstrešja, se je pozneje sam napotil na drugo stran. Tu pa je našel na deski gorečo svečo, oddaljeno kakih 15cm od Jožeta Zagorca podil spat in ko ni-l sta hotela oditi, ju je z grdo napo- slamnate strehe. Okrog sveče je bi-j t^uval la naložena slama. Kot, kjer je sta Strašen zločin blazneža v Splitu. 16. novembra je bil v Splitu'izvršen strašen zločin, ki je razburil v.-e prebivalstvo. Delavec Juri Kuzma-novič-lvanov je nenadoma pobesnel in ubil enega policijskea uradnika. dva pa težko ranil. Prstaniški delavec Jure Kuzma-novič-Ivanov. star 21 let. ie znan nasilnež. Policija je imela ž njin: že opetovano sitnosti. Bil je tudi že dolženca in njegovega tovariša večkrat kaznovan. Te dni se je o bo- j pa brataGafipar rožil z dolgo pilo, vdrl v policijski ši fantje, med njimi obdolženec, katerih pa starejši niso trpeli poleg sebe. 23-letni Anton Cekuta je ob- V Beljakovcih pri Mostaru se je te dni oženil Ivan Dragičevič. Po poroki je bila vesela svatba, na katero je p.:vabil poleg številnih gostov tudi Nikolo Vasina. Ta js bil več čas dobro razpoložen, nenadoma pa je potegnil samokres in začel streljati med svate. Posestnikov sin Božo Sego je bil na mestu mrtev. nevesta Anica je bila težko ra- ADVERTISE in -GLAStNARPDA:' la sveča, je bil zastrt z nekimi zaboji. Mož je svečo ugasnil, jo vtaknil v žep ter zapustil podstrešje. Pred hišo je trem drugim povedal, kaj je našel. Vsi so potem govorili da razumejo, kako je ogenj nastal in da .liso tako neumni, da bi se '?e dalje ukvarjali z gašenjem. O tem gevorenju je bil že prihodnjega dne obveščen tudi Janez Toplišek in prišel je k sosedu, ki je našel gorečo svečo na njegovem podstrešju. Sosed je dejal, da noče zadeve ovaditi, ker ga nič ne briga. Toplišek pa je šel sam k orožnikom ter vse naznanil. Poprej je sosedu dejal, da bo naznanil, ker bi drugače vsi mislili, da s je hišo sam zažgal. Orožniška preiskava je končno dognala, da ne more biti požigalec nihče drugi, kakor posestnik Toplišek sam. Mož je zadolžen, zavaroval pa se je pri dveh zavarovalnicah na vsote, ki močno presegajo vrednost njegovega posestva. Obtoženec zanika vse navedbe obtožnice ter se nagovarja, da mu je ogenj gotovo podtaknil kak sov-ražnik. Trdi tudi, da _au je ogenj prizadel več škode kakor znaša zavarovalnina. Ker so prišle priče s svojimi izjavami v bistvena nasprostva. je senat ugodil predlogu držav, pravd-nika ter pfeložil razpravo. Novo mesto, 26. novembra. ZA VRATNI UMOR Da je za vratno umoril svojo ženo, dolži obtožnica 54-letnega posestnika v Mikotah Jožeta Stajner- ja. Letos dne 29. julija okrog 6. zjutraj je obdolženec poklical svojo Obdolženec in Zagorc sta zaradi tega osramočenja kuhala jezo na Cekuto in Zagorc je že med potjo proti Prekopi ustrelil iz samokresa proti mestu, kjer so fantje stali, a k sreči ni nobenega zadel. Nato sta šla oba v sosednjo vas Prekopo. končno pa nazaj v Ostrog na obdolženčev dom. Tu je vzel obdolženec enocevno puško, jo nabasal s samokresnimi kroglami in se vrnil že po polnoči v Zagorcem na v-?s iskat Cekuto. Dobila sta ga pod o-knom Marije Škrčeve. Obdolženec ga je takoj začel klicati, naj pride k njim na cesto, da bo povedal, zakaj ju je prej osuval. Cekuta ie odgovoril, da ne gre in na ponovno vprašanje obdolženca za vpil. "Zgini!" Ker pa obdolženec le ni odnehal, je Čekuta stopil od okna k bližnji skladovnici, pobral par polen in še proti obdolžencu s klici: "Zgni,. zgini!" Zagorc je res zbežal, obdolženec pa je ustrelil iz puške na Cekuto, ki je padel in kmalu nato izdihnil. Pri obdukciji je sodna komisija ugotovila, da so bila prestreljena pljuča in srce,: f-tako da je smrt nastopila zaradi | izkrvavitve. Obdolženec priznava, da je stre- | ljal na C&mto v namenu, da ga t poškoduje, ker je Čekuta šel pio-; 1 ti njemu in baje vrgel vanj pole- j p no. Obtoženec je dej vije priznal. — Porotniki so soglasno potrdili vpra-1 §j šanje uboja, nakar je bil obtože-1 N nec, ki ga je zagovarjal dr. Čes-nik, obsojen na dve in pol leta težke ječe. Današnji senat so tvorili dss. Kuder kot predsednik in vdss. dr«- Foerster ter dss. Dolenc kot votanta. Obtožbo je zastopal namestnik državnega pravdnika Kovač. urad na Lučeu in brez vsakega povoda napadel uradnike in stražnike, j £>unil je višjega stražnika Kupre-šanina s pilo v srce tako. da je bil nesrečnež takoj mrtev, potem je pa težko ranil še stražnika Spiro Cosiča in Bcža Vukmana, ki so ju morali prepeljati v bolnico. Po zlpčinu je blazni zločinec pobegnil na ulico, a stražniki so planili za njim. Na ulici je nastala pravcata bitka, med katero je bil Kuzmanovič ranjen v levo roko. Končno se je posrečilo stražnikom pobesnelega zločinca obvladati' in zapreti. Pokojni Kuprešanin je bil ože-njen in zapušča ženo ter enega otroka. Njegova tragična smrt je vzbudila v Splitu splošno sočutje. in Giga Ostojič sta bila nevarno j obstreljena. Peta žrtev očividno j zblaznega atentatorja je bii Gjoio Pavlovič. ki je bil ranjen v prsa. Po zločinu je ubijalec pobegnil, toda orožniki so mu na sledu. Vzrok je bila baje ljubosumnost. Nikola je namreč poprej hodil za Anico, ki se ga je pa kmalu naveličala In se poročila z drugim. Zato je sklenil osvetiti se in je svoj namen res izvršil. Obsojen Uefravdant. V Čečku se je te dni vršila razprava proti blagajniku zadruga v Gornjem Milanovcu Blagotu Kako-toviču. ki je poneveril 1 milijon dinarjev. Obsojen je bil na 20 let težke ječe. ■n HHH BBWIiil:®) imafo I mm 0 BBSaraBBQBMBNi i Wi'MKTW •G NEW YORK, TUESDAY, DECEMB EK II, 192» LARGEST ILOVER1 DAILY h V. A MAŠČEVALNA LJUBEZEN Francoski spisal Georges Ohnet.,1 Za Glas Naroda priredil G. P. (Nadaljevanje.) — Zapeljivec po poklicu! — Ta človek, moja uboga Anina, te bo neizprosno vpropastil! Z bolestno-prosečiml pogled jo Je prosil Trelaurier in ona ga je poslušala z neuklonjivo, ledeno brezbrižnostjo! Vse je bilo zaman! In vendar je imel prav. Sedaj šele je spoznala, ko je bilo že prepozno. Žrtvovala mu je čast, svojo varnost, življensko srečo svojega rnoža. iz sijajne zgradbe svoje domnevane sreče je napravila kup razvalin! Kakšen pa je bil izid? Mraz jo jc stresel sedaj. Eno samo leto je zadostovalo, da so bile potrjene vse uničujoče napovedi, katere je izgovoril Trelaurier. ko jo je s solzami rotil, naj ne gre proč od njega. Anina pa je zrla usodi v obraz, ne da bi se zgrudila. Razvila je toliko pogumnosti pri prenašanju posledic kot je razvila drznosti, da si pribori pravico nastopa. Zavestno in prostovoljno je ravnala ter je morala tudi iz tega izvirajočim neprilikam nuditi pogumno čelo ter Jih skušati zmanjšati. Njei* položaj pa je postal skrajno resen in njen prenapeti možgani, r, katerih se je umaknila vsaka okorelost so se takoj lotili dela. da premotre vsako rešitev ter pridejo do sklepa. V enem samem trenutku je premerila razdaljo, ki je ležala med njo in njeno odgovornostjo, med njo in njegovimi odgovornostmi. V jjolni meri je spoznala nevarnost njenega položaja. Če jo bo Andrej ljubil ali jo celo prenehal ljubiti, potem bo izgubljena, družabno blago, katero se viže na breg. Postala ji je jasna potreba, da obdrži lju bimca, da se ga oprime z vsemi svojimi silami, mesto da bi brez popu m a povesila glavo. Oprijeti se moža. katerega je ljubila, se ji je zdelo najbolj varno sredstvo. Ali pa ne bo postala njena zvestoba nadležna in kaj potem, če se je ne bo enkrat naveličal? V resnici jo je ljubil tako, kot je ni ljubil še nikdar poprej. Ponosr na odpoved mlade žene ga je ganiia, dasiravno je bil drugače samo- ' ljuben in trd. Zmagovita sila njene lepote, ki je vzbudila splošno pozornost vsepovsod, kamor sta prišla, je izvanredno ugajala Andreju. Čeprav mu Je bilo sitno, da Je namerila svoje misli na materijalne strani življenja, je bil vendar hvaležen ljubici za prednosti, katere mu jc nabavila. Kljub temu pa je vrelo v njem neko mrko čustvo. Odkar mu ie Anina izjavila, da se ne bo obrnila več na blagajno Trelaurierja. je postajal denar kaj redka prikazen v hiši. Kaseta, kjer je ponavadi opremljala Anina svoje bankovce, je postala naenkrat prazna kot osu-šen vrelec. Vsebovala je namreč le še čekno knjižico banke Brabante, o kateri pa je izjavila Anina, da se je ne bo nikdar več poslužila. Vsled tega so bili njeni listi nekako prav tako vredni kot suhi Usti, v katere 60 se izpremenile v pravljici z*ate kepe. To je bilo torej konec. Polagoma se je vrnil k drugi drlžbi, ker ni mogel dobiti od Anine nobenega denarja več. Seznanil se je z neko nekdanjo ameriško pevko, ki je pozneje vzela nekega angleškega lorda ter imela sedaj ob Carabelu krasno vilo. Lady Brandon, ki je bila tedaj stara nekako petdest let. je imela nekoč najkrasnejši glas, kar jih je bilo mogoče slišati. Njeni zmagoslavni pohodi po vsem svetu so ji prinesli neštete milijone in razventega se Je tudi še poročila z bogatim angleškim lordom, ki je strastno ljubil godbo. Vilan Brandon je bila tekom zimske sezije zbirališče vseh umetnikov, ki potujejo na Rivijero ter vprizarjajo tam koncerte. Ko so predstavili vicomte de Preigne pri Lady Brandon je bil francoski mojster Vignot gost hiše. Privedel je s seboj" velikega tenorista Villedeuil in iz Italije je ravnokar prišla Cortazzi-jeva, rdečelasa Benečanka. ki je izvrstno pela v Verdijevi operi Otello ter bila obenem tudi najbolj ekscentrična pevka na vsem svetu. Bila je zelo lepa. dasiravno ne več preveč mlada ter tako razpo sajena, da bi je nikdo ne vsiljeval boljši družbi, če bi se ne navedle kot olajševalne okoliščine njenega izvanrednega talenta. Vignot se je poslužil obupanega razpoloženja Cortazzijeve, da jt dal v majhnem krogu zapeti arijo Dide iz opere Trojanci. Dan pc tej vprizoritvi so predstavili Lady Brandon vicomta de Preigne. Nosil je sivo obleko, v kateri ni izgledal starejši kot dvaset let. Ob njegovem nastopu so postale oči Benečanke trde in nepremične in v njenem duhu se je vršil velik boj. Prišla je iz temnega kota, kjer je preje sedela ter stopila k skupini, v kateri je mladi Parižan ravno pripovedoval anekdote. Pripovedovali so vsakovrstne stvari iz mesta, ter se veselo smehljali, ko se je naenkrat vrinila v družbo Cortazzijeva. Lahen robec, ki je pokrival njene lase, je padel na pleča in sveža barva je dala novih barv njenemu obrazu. Vsi so dobili vtis, da je le vicomte de Preigne povzročil to izpremembo. On sam pa ni pazil na to ter je bil zelo presenečen, ko mu je neki lord rekel na poti proti domu. — No, dragi, vi pa gotovo niste izgubili časa! Cortazzijeva bo zapela z vami Romea in Julijo. — Ne delajte bedastih devtipov! Mi niti v glavo ne pade! Lady Brandon, ki dobro pozna to Cor-tazzljevo. mi je rekla, ko mi je podala skodelico s čajem- — Zelo čedno od vas, da ste privedli vicomta. kajti sedaj lahko počnemo s Heleno, to je namreč ime Cortazzijeve, kar hočemo, seveda pod pogojem, da bo ostal poleg lepi, mladi mož! — Oprostite mi. obiska nisem napravil za bodrilo pevke! — Ne govorite tako lahko o Cortazzijevi! Izza Pattijeve se ni svetila še nobena zvezda tako svetlo!.... Ugajati taki umetnici, mora biti zelo laskavo! — V prvi mladosti ne stoji več dama. niti v drugi! — Poslušajte njen glas! Potem ji boste prisodili komaj dvajset let — Nikdar nisem še ljubil dam z gledišč in godba mi je naravnost zoperna..,. — Kaj ne pravite! — Gotovo pravim ter ponavljam z najbolj globokim prepričanjem Ta debela padovanska kokoš z rdečim gTebenom nima prav nič zapeljivega zame in če jo bom moral še poslušati, bom izginil. — Krivoverec! Oba prijatelja sta se poslovila in Andrej je odšel domov, kjer je nadel Anino izvanredno resno. Poslušala je skrajno raztreseno, kar ji Je pripovedoval o Lady Brandon ter orisal z žensko nečimurnostjo vtis, katerega Je napravil na prUetno pevko. Opisal ji je njeno osebo na tak način, da se je Anina konečno smejala. K ljubosumnosti se ni nagibala in razventega tudi ni smatrala Andreja zmožnim prevari-ti Jo. — Če tvoja navzočnost pri lady Brandon zadostuje, da napotiš pevko k počen j an ju čudežev, — Je rekla, — bi bilo skrajne neljubez-njivo od tebe, če bi to službo odrekel številnim g06tcm, ki iščejo v vili Carabacel teh umetniških užitkov. — Skrajno čudna ženska A, Anina, — je odvrnil vicomte nekoliko razdražen. — Ali ti nisem povedal, da se mi ta komedijantka nesramno obeša krog vratu? ~ Ti se pač ne bojiš, da bi te zasledovala do tukaj? Pripelji bi Jo te za petje! : f 1 fci' ; fzffMS Sovjetski pekel. Te dni je priobčil švedski Ust —; Vročo vodo in čaj so dobili kaz-"Dagens Nyheter" senzacijonalno | njenci šele tretji dan. Tega dne se vest, da se je posrečilo 60 politič-nim ujetnikom zloglasnega taborišča na Soloveckih otokih v Belem morju po nepopisnih mukah prekoračiti finsko mejo. Nesrečneži s sekirami pobili paznike v gozdu blizu meje, kjer so sekali drva. Ta vest je ponovno opozorila svet na grozne razmere, ki vladajo na So- je pripetil tudi dogodek, ki bi lahko imel za 14 koznjencev usodne posledice. V oddelku, kjer se je vozil Cederholm, sta bila tudi dva agenta črezvičajke. Koston in Kalu-gin. izgnana na Solovecke otoke za radi nekega disciplinarnega pre-greška. Ko je hotel Kalugin na stranišče, se je na zgornji polici loveckih otokih, kjer so živeh do! prevrnila posoda s čajem in mu nedavnega menihi. Največji je So- poparila vrat. Kalugin je začel kri-lovecki otok na 65. stopinji sever- , čati, da bo obračunal s krvicem v ne širine v Belem morju/ Ta otok. Kemu, »a zadnji etapi dolge poti. na katerem pritiska pozimi strašen] To se je res zgodilo. Vojaški pove! j-polarni mraz, poleti od junija do J nik v Kemu je izjavil, da ustrele 14 septembra pa gospodarijo moskiti. je bil močvirnat in neobljuden. toda pred 500 leti so se naselili na njem menihi, ki so ga izpremenili v rodovitno pokrajino. Obdelovali; postajo in jih ustrelili. kaznjencev. Če se ne javi tisti. Ki je agenta črezvičajke poUl s kropom. Kaznjenci so izdali tri tovariše, katere so takoj odvedli na so polje, zasadili so goUčave z drevjem, gradili so ceste, uredili pristanišče, postavili morski svetil-1 nik, zgradili mehanično žago. opekarno, več poslopij, katedralo, javno kopališče in šolo za deco oto-čanov. Nad 500 menihov je živelo tu v miru in oznanjalo ljubezen do bližnjega, dokler ni leta 1921 pristal pri otoku parnik s komisarjem črezvičajke. ki je otok v imenu sovjetske vlade zasedel in pozval menihe, naj ga zapuste. Sovjetska vlada se je hotela polastiti otoka in vse'ga bogastvi marljivih menihov, obenem pa u-stanoviti -na njem in na prilegajo-čih otokih taborišče, kamor bi pošiljala vse svoje politične nasprot- Deportirani agenti črezvičajke so v primeri z drugimi kaznjenci a-i ristokrati. Na vsem otočju so samo trije svobodni možje: poveljnik taborišča. njegov namestnik in po- 1 v-eljnik evakuacijskega centra. O- J stalo uradništvo se rekrutira iz j najrazličnejših elementov.To se biv- ! ši vohuni, agenti provokaterji. jet-tiiški pazniki itd., katere je poslala sovjetska vlada na Solovecke oto- j ke zaradi disciplinarnih pregreškov j :'n ki se hočeio rehabilitirati s tem 1 da trpinčijo nesrečne politične | kaznjence. Tem slede kategorije ; morilcev, in banditov. Sovjetska j vlada, ki je začetkom revolucije na j «težaj odprla vrata vsem kriminal- j nirn zločincem, je bila slednjič pri- ! prehoditi 240 stopnic in nositi po njih vodo. Vsak najmanjši odpor se kaznuje s smrtjo. Justfikacije so sploh na dnevnem redu, kajti uprava taborišča je v tem pogleda avtonomna. Raymupd Duguet opisuje v svoji knjigi rafinirane' muke in grozodejstva pobesnelih agentov črezvičajke, ki sekajo nesrečnim kaznien-' , cem ude, izžigajo oči itd. Na Soloveckih otokih imajo pa še druge speci j ali tete. Prava šiba božja so čez poletje moskiti, ki neusmiljeno grizejo kaznjence. Dan za dnem se dogajajo primeri, da postavijo kaznjenca v opoldanskih urah nagega na dvorišče, da ga lahko moskiti grizejo. Pozimi zapirajo kaznjence v samih srajcah v ceUci. — Blizu bivše samostanske cerkve so globoki vodnjaki, kamor spuščajo kaznjence, ki morajo noč in dan stati. Ob kruhu in vodi puste kaznjenca v vodnjaku 15 do 20 dni. Lani je umrlo v prvih šestih mesecih od 900 kaznjencev celih 200.' 11 decembra: Stutls^n, LS«ml> >gr.e Sur M**r, I^re-m-n Kepubllc, Cherbourg. Hrem»>n 12. decembra: St. Luuia. Ch«-rbi.urfT. Hamburg Koma, Najeli, Gem Prance. Hair« 13. decembra: Cerengjri;t. Cherbourg 14. decembra: itreinen. Cherbourg, Bremen < iforpe Washington, Clie'bourg. Bremen Voltrndara. Boulogne Sur Mer. Flot-terdam Minnekahda, Plymouth, Boulogne Sur Mer 19. decembra: Coiumbus. Cherbourg, liremen 26. decembra: U m hambe« u. H*vre 27. decembra: Uaurcunu, Havre Minnewtu, Cherbourg 28 decembra: l»«-ut>«'M.iinl, Cherbourg, TIaniburi BANOVČEV1 KONCERTI. Wis 15. decembra: Milwaukee Svetozar Banovec, 381 E. 160. St.. Cleveland, O. nike. In tako je postalo to otočje. cilj ena nastopiti proti njim in iz-strah in groza vseh, kdor se ne stri- ; gnati jih na Solovecke otoke. Nji-nja s sovjetskim režimom. Vesti o hov položaj ni posebno prijeten, grozotah na Soloveckih otokih so > v e t h v razkošju, «nloi>n<.Kti in iiH-R-hi-i ter 111:«I i najlo >!.-&•> sužik v Evr-I*, pitoebiir ifne z;i tj=t in nizaj. V-C novosti na t. h iiii.tm i.i'i ladjah \k!Ji č-no plavalni Uazen v drugem rajsrt-.lu. PHELPS BROS. & CO. »Jen Atfeutje 17 Battery Place. New York I- P ONI PREKO OCEANA! ! Najkrajša In najbolj ugodna pot sa ootovanj« na ojromnih ««rniUh: FRANCE 12. decembra. »6 P. M.i, ILE DE FRANCE IT. jan.: 7. feb. i 7 P. M.) ' 1 P. M.» PARIS 24. jan.: 21. februarja ij P. M.I <1 P M i Najkrtja* pot po tdeitmcl VnakO Je v posebni kabini s vsem! m->dfirnl tni ud >bno*il — pijana Id slavna feancoaka kuMnJa !ir»-1no ntske can« ViiraAajta kateregakoli -MtoMaACeoagm agenta g^ FRENCH LINE tJ »TATE STREET NIW VOHK. N. Y. LVL1 X — (Dalje prihodnjič.) knjigah, kakor Francoz Raymond muk morajo prenašati tudi straho Duguet in finski trgovec B. Ceder- i vite moralne muke. Izročene so na holm, katerega knjiga je izšla tudi milost in nemilost kaznjencem, ki v francoskem prevodu in pariška lahko počenjajo z njimi, kar hoče-"Illustration" je ponatisnila iz nje jo. nekatere odstavke. Čujmo,.kaj pri- Življenje ali bolje rečeno počas-poveduje Cederholm o življenju na no umiranje je na Soloveckih oto-Soloveckih otokih, ki se po pravici kih grozno. Kaznjenci morajo o-nazivajo sovjetsko peklo. pravljati najtežja dela in sicer po- J- Zaletel, Joseph Hrovat. 12 Moskve ali Leningradu na So- i dnevi in ponoči. Delo traja 10 do lovecke otoke je dolga pot. Ceder- 12 ur dnevno. Kaznjenci morajo holm je odpotoval koncem avgu- sekati drva. popravljati ceste, de-sta 1925 iz Leningrada s kilogra- j lati v opekarnah itd. Nedelj in mom črnega kruha in tremi naso- praznikov seveda ne poznajo. Na-ljenimi ribami. V vagonu, določe- porno delo zahteva dobro hrano, nem za 60 potnikov, je bilo natr- j toda nesrečneži dobivajo najslabšo panih 91 političnih kaznjencev, ka- hrano baš takrat, kadar morajo tere je stražilo pet do zob oborože- največ delati. Pretežna večina in-i MICHIGAN KANSAS Glrard, Agnes Močnik. Kansas City, Frank Žagar. MARYLAND Steyer, J. Čeme. Kitzmiller, Fr. Vodopivec. nih vojakov, ki so menjavali vsaki terniranih nima ne denarja, ne dve uri. Med vožnjo je neki Tatar obleke. Mnogi podležejo trpljenju umrl in tovariši niso mogh spraviti že prvo leto, drugi si pa v obupu iz vagona njegovega trupla. Neki končajo življenje sami. Kazni so ze-ameriški inženjer je dobil hud živ- lo razUčne in rafinirane. Kdor nočni napad in začel je kričati. Po- če delati, ga vržejo za 30 dni v pod-veljnik transporta je pa tebi nič zemno ceUco in mu dajejo na aani meni nič potegnil revolver in ga samo 200 gramov črnega kruha.' ustrelil v ramo. Rano so mu obve- Če se še upira, ga posade v poseb-zaU šele na postaji Sorocka. kjer no ceUco v bivšem samostanu. Ta so potegniU iz vagona tudi Tatarje- celica je globoko pod zemljo in vo truplo. j nesrečnež mora štirikrat dnevno Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 popolen cenik je priobcen v tem listu vsaki teden ii Calumet, M. F. Kobe Detroit, J. Barfch, Ant Janezici MINNESOTA Chisholmn, Frank Gouže, A. Pa-nlan. Frank PucelJ. Ely, Jos. J. Peshel, Fr Sekula. La Salle, J« SpeUcb. Masco utah. Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich. Summit, J. Horvath. Waukegan, Frank Petkovšek in Jože Zelene. Eveleth, Louis Gouže. Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Po vie. Virginia, Frank Hrvat)ch. I MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa. NEBRASKA Omaha, P. Broderick. NEW YORK Gowanda, Karl Sternl&ha. Little Falls, Frank Masle. OHIO Barberton, Jonn Balant, Joe Hiti. Cleveland, Anton Bobek, ' Chas. Xarlinger, Louis Rodman. Anton Simcich, Math. Slapnik. Euclid, F. Bajt. Girard, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant in J. Kumie Nlles, Frank Kogovšek. Warren, Ura. F. Rachar-Youngstown, Anton KlkelJ. OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank JakJto. Bessemer, Louis Hribar. ______ Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipatee, j Velik STENSKI ZEMLJEVID CELEGA SVETA sestoječ iz iestih zemlje, vidov, s potrebnimi pojasnili, seznami držav, mest, rek, gora itd. s mmmnmm Brez dobrega zemljevida ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrše po svetu. . mmmmmm CENA *1. ZA CANADO $1.20 GLAS NARODA 216 W. 18 STREET NEW YORK Claridge, A. Jerin. Conemaugh. J. Brazovec, V. Ro-vanšek. Crafton, Fr. Machek. Export, G. Previč, Louis Jupan-člč, A. Skerlj. . Farrell, Jerry Okorn. Forest City, M~lh. Kamln. Greens burg, Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Fe-renchack. Irwin, Mike Paushek. i Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz. Krayn, Ant. Tauželj. Luzerne, Frank BaJloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprivfiek. , Midway, John 2ust. Moon Run, Fr. Podmll&ek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh In U. Jakobich, J. Pogačar. Presto. J. Demsnar. Reading, J. Pezdirc. Steelton, A. Hren. Unity Sta. in okolico, J. Skerlj, .T. Schlfrer. West Newton, Joseph Jovan Willock, J. PeterneL UTAH Helper, Fr. Krebs. Kako se potu-je v stari kraj id i nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potu rati « star' kraj, je potrebno, da > poučen o potnih listih, prtlja&1 in drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam ml umor*mo dati najboljša poiasniia in priporočamo ledna le prvovrstne brao-parnike. j Tudi nedržavljanl zamrejo potovati v stari kraj obisk, tocLa preskrbeti si morajo dovoljenje ca ! po'.-aiiey (Return Permit) ht Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto. Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev ; in tzii se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred od po tov an jem v stari kraj. Prošnja za permit m mora vložiti najmanje eden mesec I pred nameravanim od potovanjem in oni, ki potujejo preko New Torka, je najbolje, da t prošnji označijo, naj jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo, z prvim Julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizejl se izdajajo samo onim prosilcem, ki Imajo prednost v kvoti in ti no: Stariši ameriških državljanov, mižje ameriških državljank, ki so se po 1. junija 1928. leta poročili, žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. TI so opravičeni do prve polovice kvote. Do drug« polovice pa se opravičeni žene in neporočeni otroei izpod 21. leta onih nedržavljanov, ki so bili postavno pripuščeni v to deželo sa stalno bivanje. Za vsa pojasnila »e obračajte na poznano in zanesljivo 5akser state bank ■Z CORTLANDT STREET NEW YORK WEST VIRGINIA: Williams River, Anton 8vet. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren. Racine in okolico, Frank Jelene. Sheboygan, John Zorman. West All is, Frank Skok. WYOMING Rock Springs, Louis Taucher. Diamondvllle, F. Lumbert. Vsak zastopnik izda potrdilo ra svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda : Za eno leto $6.; za pol leta S3.; za štiri mesece $2.; sa četrt leta $1.50. New YorjK City jo $7, celo leto. Naročnina sa Evropo je $7. sa celo leto.