PRIMORSKI DNEVNIK __ GLASILO OSVOBODILNE , Leto IV . ceDa 10 lir - 6 iugrolir * 2.50 din FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Danes ob 17 uri na trgu sv. Jakoba bodo predstavnice ASIŽZ govorile zbrani množici, ki bo ponovno pokazala svojo odločno voljo, da hoče preprečiti imperialistične spletke proti miru. Poštama plačana v gotovim Spedizlone m abbon. postale Stev. 860 SPMIE iOČO UMIIK POCODDE 1 J J J Trst v ospredju med-' J V ® Pozornosti. Predlog An- >11'«« Trstenk* in Franciie> na> “■ it) P vpraša,, L' PostavH v osprtd-%dC^.r6M£iK mirovne po-in ‘v'k®i m ’ ki ie komaj pred 0?(>^g J*J' stopila v veljavo. *■ Ji * uolif ^nevra v eve- l: v ltam> ki * h,‘ 5(*vlja . tako if, pred-^iiico J predlo9 jasen dokaz, r4iist0rn ^to-amertškim trupe- nisti, k, a° mednarodnih obvez-bezali 7 SB S mojimi podpisi šaf J.,.a 'ifl bodo spoštovali, v interesu utrditve P-vik TJ Wl.*po®tltjet'0 mednarod-n nje izhajajočih !ši slctir,- 6tleranski, potsclarm-^ferj'’ sk!ePi moskovske 1 A »5 s 0 Vrtiče«./!* fašizma vsakem koraku kršijo f ‘vMran: vsakem koraku loršijc ' ili»ov, ^^P-^mertških vsnpč' ~0v, Jse t0 ^Sja tJ- v oil^u orsom- "sj bi v }e svetovne vojne, ki Fnn vrsti ameriškim 'ieJ2 omogočila zasui-*»fa voJit<1' -Ta Politika se M .i * 26 Preizkušenimi ^ tratm h},'enimi Goebbelsc-****»« j« 7' 0 borbi proti komu-f®in« d70 nekakšne za-"*» prJT 0'*’ ki pa v bi-i/a najbolj izrazito to WppJ7rt a. , te vsem-u svetu ena- ^ pon!??* *”*** vodi mx~ £ "»Oje J7t0,j T>olmk0 'zprsd-rfr ^rjatn ele> medtem ko $ in Amerilca ® J-Ptu svojo vojaške ba-vr ***> hJCaniern mi Sovjetsko it ^'aiijn ej0 an.dlo-ameriški im- tlrv. ‘ SfLvnrs. ——■»_f,. v f Ic, 1 Ja . "'IH -----ra w Jrste ^ ani° zakriti svoje pri- le • s svoje vojaške ba- te ***> hJCan)e,n mi Sovjetsko •f.l ^ JO CLnnl.ft~flr*t eri dl».‘ im. . ■“ ««ivnij * ofci* n°W wo?reo-tolft 77 te po!it'ke anglo -ame-*HK JtrJj TrStU' TPk° te , ’ltiwio z iške ga ozemlja pod 4 Varnostnega sve- e « Svetovne demokratična J . . r vvr rujai rie-f/U' sve- i l!e 5 So.J ^tovne demokratične j>taja na če7u bo eM a//w m i0,llJt-o«1?a takšsn mednsroden rej,3’ samo da se to vpra-l!'1' v ir J v **ttare*u. miru in e ‘ ie tj; Jsir o eve(u. Statut, ^ * tem. sprejet na to« tJy*renoi, je vendar bH^stt <7krm’u Prebivalstvu » ‘toe r’,^a * '5* tudi o okviru k'pr'bouVe tržaškega vpraša-*a«ic Pravico, da si ureja ••o* . V ^ rridika lastnih in-h^ršk, ** M5tixlri i>°yše 50-i» V) P7^°ie iMienja In kar 5 koseče končno mir S I selo T7io Tfrilik' ki 30 P°- . fi 0 *arorfi vojne in e 7>)l ra*mer Po vojni. 7 J /6| da so anglo-ame- J > 2SS"' » •” V. ‘em , pogodbo z Italijo v- iotJ7rrnnlno sprejeli vse S Ja>^ v T0** • ifaL stai 1 zacasnt- t> «a »<* ♦ i ta.ne i>orf Z8 takrat računali, ,it b7k° »77* n>kob te določbe de- in da bodo na- )o xV°]o i’ ustvarijo v Tr- iJ’0tfo listič« o bazo, ki \7ho JPora}‘tjaU izključno za it T^^bujskaike politi- i )>)«, 'kavarn ljudske demo- < niJ* tut naših trditev gle- Itjsta '‘^kr-ameriške politike ', ®a j noj sporazuma ne X,'iVr,Jn^ ameriškega tiska h. n>lo ■ uk*** Ota IV.**« n«’1" * Italijansko za-K>*$?a*na t-^ievalca te tomkr anglo -S ? np.Jr * vprave „ Trst«, ^ ^Jriatkega prebival-*oi mirovne pagod- l*-0’1*. pi”' mij sporazuma ne "'-dvol^js amerišk JS y n° Potrjuje. tii n!? flmts* popolnoma in vprašanje, rfa ^ i)ne i,ca vc smeta do-\*iatilJ°7lnJ<1 guvernerja, " ’ J>r_, Varnostnemu svetu a bilo preveč tve- % ' ker . ouo preveč tve-'• h, 'teleti,. ne Predstavlja no-'ip.' bi[ v J moči in guverner 'n li„,, P^va vodila svojo Politiko v samem So^’>loferatiA*,n ke>raku prega-!? N1 nie,^’10 »‘fconje, na od-r&oJtdvljr, pri Javni upravi ?\,!',rno. *aJbol] izrazite re-Soi'n trthiUČnf.. elfmente. občinski svet, italijansko ža- be v veljavo, 15. septembra se ni izvedla še niti ena bistvenih določb mirovne pogodbe; nasprotno, kršila so se run vsakem koraku. Dosledni tej politiki so anglo-ameriškt imperialisti prišli danes na dan z znanim predlogom, ko se v Italiji vodi volivna kampanja, in si izbran Bidarulta za svojega glasnika. Čeprav predstav-Ija ta predlog o priključitvi Trsta k Italiji navaden votivni manever, pa je ntt drugi strani hkrati tudi nevarna vojna provokacija. Danes se anglo-ameriški imperialisti poslužujejo Trsta za leglo svoje vojnohuskaške politike proti demokratičnim silSm, po čemer je njihova politika do Trsta ves čas stremilai Podpreti hočejo svojega varovanca D» Gasparija in preprečiti zmago ljudske fronte v Italiji, hkrtiti pa sprožiti besno kampanjo proti Jugoslaviji ter tako ustvariti vojno ozračje v tem delu Evrope^ Izjave generala A ir ega, poveljnika cone A Tržaškega ozemlja, o položaju v ooni B, ki je pod jugoslovansko upravo, o nekih eventualnih namerah Jugoslavije proti Trstu itd., so čisto popolnoma v skladu z značajem, ki ga, ima ta predlog. Tržaško prebivalstvo je la prrdlog sprejelo tako kot ga je po svojem bistvu v resnici zaslužil, kot navaden volivmi manever in vojnahujskaški akt anglo-ameriških imperialistov. i so ostale mirno doma, ali pa ob štreni na pločnikih zaskrbljeno opaetovale, kako ti razgrajajoči prepevajoč fašistične himne, zaščiteni od policijskih jeepov, hodijo po mestu, Vsa kampanja reakcionarno fašističnega tiska, ki je hotel izkoristiti ta predlog, da izzove nacional-šovinistične demonstracije, je doživela popoln poraz in ti režiserji novega fašizma sedaj zaskrbljeno premišljujejo o svojem porazu. Ob tej priliki je čutil nekako za dolžnost, da izreče svojo besedo tudi tisti conski svet, ki si je danes za ceno, da prodaja interesa tržaškega prebivalstva tujim imperialistom, nasilno prilastil formalno možnost, da govori v imenu Trsta, dejansko pa ne predstavlja nič drugega kot tiste kroge, ki niso nikoli zastopali resničnih interesov Trsta. Tržaško prebivalstvo je dejansko ta najno-Vefši vojnohujskaški in volivni manever anglo-ccmeriških imperialistov v zvezi s Trstom obsodilo. Tržaško prebivalstvo se končno sprašuje, kdaj se bo prenehalo s tem, da se o njegovih življenjskih vjn-ašamjih odloča mimo njega in ne da bi se ga vprašalo, kaj ono misli; sprašuje se, kdaj se bo prenehalo s prakso, da ko zjutraj vstane, izve, da je Trst vključen v Marshallov plan, drugič, da se Trst skuša priključiti k Italiji, da se izdajajo razne odredbe in dekreti, ki so v nasprotju z njegovimi interesi itd. Sprašuje se končno, kdaj se bo prenehalo s takšno politiko anglo-ameriških imperialistov, ki si lastijo pravico, da s tržaškim prebivalstvom ravnajo kot z navadnim trgovskim blagom, ki ga uporabljajo za svoje borzne špekulacije. Tržaško prebivalstvo je že vsega tega do grla sito in zahteva v prvi vrsti mir, spoštovanje mirovnih pogodb, ker njihova enostranska kršitev vodi lahko samo v vojno. Zahteva pravico, da si samo ureja svoje življenje, da si preko svobodnih in tajnih volitev izbere takšno predstavništvo v javni upravi, ki bo dejansko ščitilo njegove interese. Zahteva ekonomsko zboljšanje svojega položaja in v zvezi s tem poživitev celotnega tržaškega gosjtodarstva in v prvi vrsti njegove industrije. V ta namen naj se Trst ekonomsko poveže z vsemi državami, ki želijo ekonomsko sodelovati z njim, v prvi vrsti z zalednimi držo/rami, ki dejansko Trst potrebujejo. Naj se Trstu ponovno da tista funkcija trgovskega in pomorskega mesta, kar po svoji geografski legi in gospodarski funkciji predstavlja. In še enkrat naj bo poudarjeno, da si tržaško prebivalstvo želi samo mir, normalizacijo prilik in izboljšanje neznosnega gospodarskega položaja, v katero ga je dovedla politika anglo-ameriških imperialistov v zvezi « Trstom. Vsa sporna vprašanja, ki bi eventualno obstojata med Jugoslavijo bi Italijo, naj se rešijo * neposredni ml, pogajanji sporazumno in v interes« obeh držav. Vsako enostransko reševanje problemov v zvezi s Trstom lahko vndi samo do vojne in proti taki politiki se bodo tržaške množice odločno borile Ul v tej borbi doprbia-šale svoj delež za prijateljsko zbil žan je med Jugoslavi jo in resnično demokratično Italijo v interesu obeh držav in njenih narodov ter tržaškega ljudstva. BABIC BRANKO Fašistični načrt za primer zmage ljudske Sronte Vse po direktivah „!ntclligeace Servicea4* in z vednostjo De Gasperijeve vlade -Sodelovanje Vatikana, SS-ovcev, četnikov In ustašev v protikomunističnem bloku - Sforza v zadregi zaradi jasnih izjav £ veko vica - Nennijevi socialisti odklanjajo sklepe londonske konference - Stavka davčnih nameščencev v Rimu (Od našega posebnega dopisnika) RIM, 31. — Številne desničarske stranke so izdelale za primer zmage ljudske demokratične fronte- fašistični uporniški načrt. Značilno je, da vladi vsa zadeva ni bila tajna. Po daljših preiskavah je razkril ta načrt neki večerni list, ki navaja, da so v zaroto vpletene osebnosti in politične skupine, ki jih vodi na pol zakonita organizacija s tajnim generalnim štabom. Ta organizacija je «protihoijšev;ška nacionalna frontam, ki se označuje s kraticami FNA Voditelji te organizacije imajo za cilj ustanovitev pravega fašističnega režima, ki naj odpravi parlamentarne stranke i« vse demokratične svoboščine. Dne 19, februarja t. 1. so se predstavn-ki desničarskih strank in skupin sestali v palači Dragov Rimu. Navzoči so bili maršal Messe, knea Co.onna, mister Deeds, agent Intelligence Servlca, pred nekaj dnevi umrli admiral Thaon di Revel, komendator Sarto-rio, Patrissi in Riselli, ki sta zastopala združenje industrijcev, turšnski general Reisoli Matthien, nekdanji vohun OVRE, general Pieche, ki mu je poveril Scelba položaj prefekta z «nadzorstvenmii funkcija-mi» in drugi. Ravno prisotnost gon. Pieche bolj ali manj dokazuje, da je vlada vedla za zaroto. Zborovalci so na tem tajnem sestanku, v namenu da si pridobijo naklonjenost demokristjanov m visokega klerusa, sklenili, da bodo pristaši FNA glasovali za demokristjane, da preprečijo na ta način nepotrebno izgubo glasov. Knezu Colonni so naročili, naj se sporazume z Vatikanom in naj s knezom Teodoro Paolo Paleologo Crivez poveže k sodelovanju vse bivše vohune, SS-ovce, četnike, ustaše in jih organizira v protikomunistični blok. Dalje so sklenili, da je nujno potrebna ((ustanovitev celic tajne policije, ki jo bo treba v ugodnem trenutku priključiti rednim policijskim edinicam. Na 6edežih volivnta odborov so predvidevali posebno obve- OOCOOOOOOOOOOOCOOOOCOC Haltfanskl delavci prisiljeni iskati deia v tujini RJM, 31. — Na podlagi podatkov državnega statističnega zavoda se je v zadnjih 10 mesecih zaradi visoke brezposelnosti izselilo v inozemstvo ned 150.000 italijanskih delavcev. ščevalno službo, s pomočjo katere b; tamkaj, kjer bi bila očitna zmaga fronte, pristaši FNA takoj uprizorili incidente. Pri tem pa b: imeli provokatorji pri sebi izkaznice levičarskih strank, tako da bi vlada, ko bi jih aretirala, zvalila odgovornost na komuniste, dobila pretvezo za proglasitev obsednega stanja in za izvedbo še drugih izrednih ukrepov. Dognano je tudi, da pokrajinski delegati te tajne fašistične organizacije že nekaj mesecev , po vseh mestih močno agitirajo. Tako imejo v Turinu svoj sedež pri AH, na korzu Emanuele 90. Javnost pričakuje z veliko nestrpnostjo nadaljnja razkritja. Grof Sforza je poskušal odgovoriti danes na jasne izjave, ki jih je podal jugoslovanski poslanik Ivekovič na včerajšnji tiskovni kan. ferenci. Vazno je, da Sforza ni odgovoril niti z besedico na ponovno vabilo poslanika Ivekoviča, ki je predlagal neposredna pogajanja med Italijo -n Jugoslavijo. Izvršilni odbor italijanske Splošne konfederacije dela je na današnji seji v Palermu proučil težek po-loSaj, ki je nastal na Siciliji zaradi ponovnih političnih zločinov proti sindikalnim voditeljem. Izvršilni odbor Je glede na popolno pasivnost ■vlade, ki n; ukrenila ničesar za kaznovanje storilcev, proglasile 24-umo ukinitev dela. Hkrati je določila nagrado pol milijona lir za orne. ga, ki bo izsledil morilca. Danes se je sestal odbor za vo-livno premirje, k; je preučil neštete pritožbe iz vseh krajev Italije, ki poročajo o fašističnem značaju MSI (Movimento scoiale italiano). Odbor je opozoril vlado in vrhovno sodno oblast, naj čuva in upo- rablja proti kršiteljem zakonov obstoječe zakone, česar Scelba in De Gaspefi nočeta slišat;. Na gospodarski konferenci fronte je socialist Morandi izjavil, da problem fronte ne obstoji samo v votivnem programu in da se bo fronta borila za* izvedbo svojega programa ne glede na izid volitev. Italijanska socialistična stranka je odklonila sklepe mednarodne so. cialistične konference, ki je bila nedavno v Londonu, s poudarkom, da predstavljajo poskus kompromitirati italijanski socializem in uničiti neodvisnost italijanskega nareda. Jutri bo pričelo stavkat; 300 davčnih nameščencev v Rimu in sicer v znak protesta, ker vlada noče ugediti merdnim zahtevam mestnih usluzbc-ncev. E. MILIC Teden političnih preganjancev od 31. marca do 6. aprila Organizacija vseh bivših političnih preganjancev v Evropi jn v svetu je proglasila dneve od Sl. marca do 6. aprila t. I za teden vseh bivših političnih preganjancev. V tein tednu bo ta organizacija priredila vrsto zborovanj, na katerih, bodo bivši politični preganjanci poudarili milijonom zborovalcev po vsem svetu in še posebej v Evropi veliko vanost svoje organizacije, do katere je prišlo zaradi tistih nezaslišanih strahot, ki sta jih svetu in Evropi povzročila fašizem in nacizem. Povedali bodo vsem, da so kakor nelcoč tudi danes oni tisti, ki so v prvih vrstah na braniku človeštva pred novo vstajajočim fašizmom, ki se skriva za rajrazličnejšimi manevri ameriškega imperializma. Stotisoči in milijoni so bili pregnani in uničeni brez razlike na njihovo politično prepričanje samo zaradi tega, ker so se uprli fašističnemu in nacističnemu terorju že pred začetkom druge svetovne vojne. Fašizem in nacizem pa je prišel do oblasti že tedaj prav zgradi podpore, ki jo je prejemal od ameriških monopolistov BORBA ZA MIR V ZDA Wailaceova stranka bo hkrati zvolivno borbo vodila tudi borbo za mir - Senator Glenn Taylor obsoja Trumanovo vojnohujskasko politiko NBW YORK, 31. — Narodni odbor za volivno borbo v korist Wal-lacecve izvolitve je sporočil ameriškemu ljudstvu, da pričenja danes hkrati tudi borba za mir, ki bo trajala mesec oni. To gibanje bo pričel sam Wallace z govorom, ki ga bo Jrnel v senatnem odboru za vojsko v V/ashingtonu, kjer bo nastopil Brezposelnost v ZDA stalno narašča NEW YORK, 31. — list «Wall Stfeet* objavlja statistiko o brezposelnost; v ZDA 2,065.000 brezposelnih, v februarju pa je naraslo na 2,639.0000 in se predvideva, da bo v marcu še višje. Pred prijateljsko pogodbo med ČSR In Bolgarijo PRAGA, 31. — Agencija CTK poroča, da bo bolgarski ministrski predsednik Georgij Dimitrov prišel v Pfago prve dni aprila, kjer se bodo začeli raizgovori za pogodbo o medsebojni pomoči med CSR in Bolgarijo. Senator GLENN H. TAYLOR proti uvedbi obvezne vojaške službe. Nadalje bodo krajevne organizacije tega odbora priredile več sto manifestacij, na katerih bodo pobirali tudi podpise in izjave, s katerimi bo ameriško ljudstvo zahtevalo ohranitev mednarodnega miru. Te listine bodo nato predložil' kongresu in zahtevali od njega, naj predlaga umaknitev zakonskega osnutko za uvedbo obvezne vojaške službe. V času borbe za mir bodo skupine vojnih veteranov, sindikalne Ih ženske organizacije, skupine dijakov in narodnih manjšin organizirale javne manifestacije, ki se bodo razširile tudi na kinematografske in gledališke prireditve, oddaje v radiu itd. Kandidat za podpredsedniško mesto, senator Glenn Ta^lor je imel že danes v Heilywocdu na zborovanju tretje stranke govor za mir, na katerem je kritiziral Trumanovo vlado in jo označil kot prostovoljnega člana republikanske stfanke v koaliciji obeh skunk, ki jo na zunaj označuje sodelovanje Wall Sireeia in ameriških militaristov. Taylor je poudaril, da je nekdanja Rooseveltova demokratična stranka pod Trumanovo diktaturo ohranila samo svoje ;me, da pa se v ničemer ne loči od republikanske stranke. Truman je navaden izvrševalec imperialistične politike republikancev, politika Vandenberga, Du.lesa, Hooverja in Wall Streeta, ti govori neprestano o nekem «*astnem in pravičnem mlru», njegova dejanja pa so drugačna: V vse oddaljene kraje sveta pošilja ladje, letala in vojaštvo, pošilja vojaške delega. clje, dobavlja sredstva za oboroži tev, pripravlja tuje države na novo napadalno vojno z uporabo atomske sile in bakterij, skuša uvesti obvezno vojaško službo, hvali vse reakcije na svetu, hkrati pa se hlini, da podpira OZN. Nato je Taylor obtoži: Trumanovo vlado, da govori hinavsko o «po-moči» ;z človekoljubja, hkrati pa Je ukinil delovanje Unre in povečal podpore za monarho-fašistična grško vlado. Trumanu še očita, da je prekršil skiap OZN glede razdelitve Palestine in to samo zaradi inte resov trustov in ameriških petrolejskih monopolistov, pri čemer hoče, da bi ZDA sodelovale z arabskimi šejki in fevdalci. Glede Marshallovega načrta je Taylor mnenja, da se bodo v kratkem pokazali njegovi porazni učinki, ker bo življenjska raven v Evropi leta 1952 še nižja, kakor je letos. Marshallov načrt pomeni za evfopske države polom njihovega samostojnega industrijskega razvoja in ukinitev demokratičnih reform, za katere so se evropski narod; borli. Marshallov načrt, tako je zaključil Tayiot, pomeni gospodarsko nadzorstvo ameriških monopolistov nad notranjim življenjem evropskih narodov. PO VKLJ0C1TV1 FRANCOVE ŠPANIJE V MARSHALLOV NAČRT Nap se •redne sile bodo še t IDI »ol V \ in Špan ; okrepi ■ ■ liJC 11 R sle Franco že obljublja Ameriki nemoč v Italiji - Myron Taylor iz Rima t Pariz -Zadrega tako Imenovanih zanadnlh demokratov - Odpor vsega kulturnega sveta MADRID, 31. — Myron Taylor, kj Je bil nekaj dni v Rimu, je že napovedal »voj oblek v Madridu. Politični opazovalo; so komentirali njegov prihod v 'Evropo tako, da prinaša odi Trumana nove koncesije za zapadno evropsko reakcijo. V resnici je ameriška »bornjca izglasovala m;d tem sklep, da je treba vključiti Francovo Spenijo k onim 16 državam, ki naj bodo deležne cmeriške gospodarske «pomoči». Agencija Telepress poroča, da je špansko poslaništvo v Washingto-r»u takoj po »prejemu tega sklepa uradno izjavilo, da je Španija pripravljena poklicati pod orožje zaradi kritičnega notranjega položaja v Italiji dva letnika in dati Italiji za bodoče volitve vso pomoč. Pomembno je, da sprožil v ameriški zbornici tozadevni predlog za sprejem Španije v Marshallov načrt bivši predsednik ameriške antl-komuni*tične organizacije in republikanski poslanec Koneki. Glede na naglico, s katero je bil ta predlog sprejet, je očitno, da je bil ta korak že dolgo časa pripravljen ln predviden. Ta poteza ameriških kapitalistov se pridružuje ostalim kršitvam potsdamskih sklepov v vprašanju Nemčije, Avstrija in Japonske, ameriškemu stališču glede Palestine, tržaškega vprašanja in gle- de nadzorstva nad atomsko energijo, s čemer kolikor le more ovira delovanje OZN. Demokratični politični opazovalci v ZDA smatrajo, da bodo vsa ta Izdajstva ameriške politike imela za posledico, da bodo usmerila ameriške volivce v Wallacevo tretjo stranko, ker bo nemogoče opravičiti javnemu mnenju ameriško podporo Francovi Španiji. Ameriško ljudsko že danes vprašuje zakaj naj ZDA finansirajo najbolj osovraženo diktaturo. Sklep ameriške zbornice je spravil v zadrego vse tako imenovane zapadne demokracije. Hkrati je izzval soglasen odpor vsega kulturnega sveta. Pariški «Ocdre» je točno označil to razpoloženje z besedami: «Nemici že zahtevajo dve tretjini kreditov Marshallovega načrta, fašistični režim v Španiji ZDA uradno podpirajo in vzdržujejo, tudi Italija prihaja s svojimi zahtevami. Francozi se opravičeno vprašamo: «Ali je bila potem sploh potrebna druga svetovna vojna?*. «HumanitČ» pa poudarja: «Eno-straneka odločitev WashJmgton«, s katero vključuje Francovo Španijo med države, ki jih predvideva Marohallov načrt, ponovno dokazuje, da zlorabljajo ZDA tako imenovano obnovo Evrope kot orid- Da v ZDA lahko voliš moraš plačati NEV/ YORK, 31. — Tajnik C.I.O. Oarrey je govoril v senatu o tež-kočah, na katere naletijo ameriški diplomati v inozemstvu tedaj, ko vri rajajo na teim, da je treba uvesti v tujih deželah svobodne volitve, med tem ko je znano, da je še milijonom ameriških državljanov praktično onemogočeno, da bi se zaradi posebne takse, ki jo zahtevajo za volivno glasovanje, mogli udeležiti volitev. Carrey je s svojo izjavo podpiral spremembo tozadevnega zakona, ki zahteva odpravo navedene takse, zaradi katere se je leta 1946 v onih krajih, kjer velja še ta taksa, udeležilo volitev samo 9.6% vollvnih upravičencev, v ostalih državah pa 47%. Senator Pepper pa je poudaril, da bo milijonom ameriških državljanov, zlasti ;a južnih držav, omogočeno glasovanje pri prihodnjih volitvah, če bo sprejeta sprememba tega zakona. stvo za vmešavanje v notranje zadeve zapadne Evrope.* Na splošno je francoski tisk prepričan da bo ameriški poslanci is-gl e sovah ta sklep na priporočilo zunanjepolitične komisije. — «L8 Mcnide* pripominja, da hočejo ZDA pod pretvezo darovalca vsiliti 16 evropskim državam še 17. tovariša; toda odpor, ki ga je doživel ta sklep v evropskih državah, dokazuje, da je ameriško javno mnenj-’ slabo obveščeno o razpoloženju, ki vlada v Evropi. Španski vladni krogi pišejo, da pomeni ameriški sklep »dejanje pravičnosti, ki ga je Španija zaslužila s svojim protikomunističnim in nevtralnim stališčem*. Predsednik španske begunske republikansko vlade Valera pa je izjavil, da upa, da bo ameriški senat odklonil sklep zbornica, ki bi pomenil, da je Marshallov načrt zaio tukaj, da okrepi sovražnike demokracije. Teda, tako je Valera zaključil svojo izjavo, če bo ta sklep ■izveden, potem bodo prišli španski demokrati do -prepričanja, da je nemogoča mirna rešitev španskega vprašanja in da jo bo treba rešiti samo z orožjem. Bolj« kot vse drugo, bo ravno ta sklep potisnil španske Francove nasprotnike v vrsta komunistične stranke. iz dežele „svobode" PRAGA, 31. —• Znani nemški Ijanstvo, je iz ZDA prispel v Prago. Ob prihodu je izjavil: «Ko so me člani odbora za neameriško delovanje vprašali, ali sem komunist, sem odgovoril, da na žalost nimam taka časti. Tem ljudem ni ta odgovor bil pogodu in so mi zaradi tega odvzeli ameriško državljanstvo. Imam mnogo prijateljev v Franciji in Italiji, toda tamkajšnji vladi sta mi vedno odklonili vizum, CSR pa mi je vizum takoj dovolila.* Eisler Je pripomnil, da je to prvikrat po desetih letih, ko je v prijateljskem in naprednem ambientu. Zakasneli potvaijaiec zgodovine Go&pod Fonda, ki s« poleg upravljanja svoje tovarne ukvarja tudi s pnitiko, je dal, kak-or obvešča pred kratkim sledeče: «Do sedaj smo dobavili Grčiji 74 tisoč ton vojhe opreme in živela za sto tisoč vojakov. Smo pa se na robu poraza...* Ta poraz pa hočejo preprečiti z obešanjem, ubijanjem in deportiranjem. V zadnjih letih je padlo okrog 7 tisoč antifašistov, 150 tisoč pa jih je bilo deportiranih v razna taborišča, kjer jih kosi smrt. Podobno se dogaja v Francovi Španiji: samo v letu 1947 je Franco pobil okrog 400 demokratov, te dni pa se je za nagrado njegova fašistična drsava na ukaz zeveh-noameriških, monopolistov vključila v Marshallov plan. O vsem tem in o vseh podobnih nasiljih, ki se dogajajo ob podpori ameriških imperialistov, bodo v dneh svojega tedna na zborovanjih govorili biuSi poltični prega* njanci in razkrinkali tiste, ki so krivi, da se vrste političnih preganjancev iz dneva v dan večajo, kljub temu da sta fašizem in nacizem ie pred tremi leti doiivela vojaški poraz. Pred silno ofenzivo prot! Čanyka|škovim silam SEVERNI SEN-SI, 31. — Predstavnik kitajske osvobodilne vojske je izjavil, da se pripravlja silna pomladanska ofenziva proti Cangikajškovim silam na vseh frontah južno od kitajskega zidtu, in s-icer v pokrajinah Santung in severnem Kiangsu ter v dveh velikih vojaških, področjih, Sensi - Ca« har - Hopej (severna Kitajska) in Sensi - Hopsj - Santung - Homan (osrednja in severna Kitajska). Mesi M&rsh S takim pozdravom je kolumbijsko ljudstvo sprejelo ameriškega zunanjega ministra -ZDA hočejo ustvariti „ameriški imperij'* BOGOTA, 31. — v torek se je začela deveta vseamtriška konferenca, na kateri so udeležene vse ameriške države razen Kanade, ki n; članica vseameriške zveze. Poročajo, da j« prihod generala Marshalla sprejelo na tisoče prebivalcev glavnega mesta Kolumbije s transparenti, na katerih je bil kljukast križ z nap.som: «Heil Mar-shalb>. Predstavnik ameriškega imperializma si ;e gotovo pričakoval drugačen sprejem od kolumbijskih državljanov. «To — je izjavil nekdo od njegovega spremstva — bi se nam lahko pripetilo v Evropi, toda y Ameriki gami nismo kaj jakega nikoli pričakovali*. Francoski tisk piše v zvezi s konferenco predvsem o usodi evropskih kolonij na zapadni polobli, o čemer bodo razpravljali na konferenci. «Humanltč» piše, da ameriški imperialisti med tem, ko skušajo »organizirati* Evropo, škilijo za evropskimi kolonijami v Latinski Ameriki, ki bi si jih hoteli prisvojiti in Wall Truman govori tako ustvariti «ameriški imperij*. Latirjika Amerika, ki je izrazita kolonija, bo prisiljena pod pretvezo »skupne obrambe* dajati vojaštvo. Washingtonska vlada; zaključuje članek, se ne zadovoljuje s tem, da ima v posesti Srednjo ln Južno Ameriko, pač pa se hoče polastiti tudi francoskih posesti v Guajant, Guadalupi in na Martiniku. oooooooooooooooooooooo Zakaj mešajo ? Kdor spremlja vesti dnevnega časopisja, prav dobro ve, da j« v Trstu že precej časa posebna delegacija vlade FLRJ, ki vodi pogajanja s predstavniki tukajšnje zasedbene anglo-ameri^ki vojaške uprave za dosego trgovinskega sporazuma med FLRJ in vojaško upravo anglč-ameriškega področja. Po drugi strani pa se že cd podpisa mirovne pogodba, t. j. od 15. septembra lani, predstavniki vojne uprave Jugoslovanske armade s sedežem v Kopru, ki upravlja istrsko okrožje Tržaškega ozemlja, redno sestajajo s predstavniki anglo-amcriške u-pruve ozemlja zaradi uredita« tekočih vprašanj, ki se tičejo odnosov obeh področij Tržaškega ozemlja. tVace bbera*. ki tako rada meta štrene, pa je v ponedeljek objavila neko vest znane agencije Reuter, v kateri govori o nekakšni jugoslovanski emisiji*, ki da je odpovedala sestanek zaradi «(«disponironosti* nekaterih njenih članov in ki je bila do sedaj edina zveza med obema vojaškima upravama itd« vse pa na tak način, da nepoučenega čitatelja napačno informira in dovaja do zaključka, d(t so vsi odnosi med FLRJ in anglo-ameriško vojaško upravo na eni strani ter med vojno upravo Jugoslovanske armade v Kopru in anglc-ameriško vojaško upravo prekinjeni, kar naj bi bil nov znak za poostritev odnosov in korak naprej — seveda k... novi vojni. Torej tudi najdrobnejša vest jim služi za vojnohujskaško propagando tistih, ki so izgubili tržišča in tistih, ki so izgubili imperij. In končno — kateri sslužbeni anglo - ameriški krogi* dajejo takšne meglene in zaželene in-formaoife t PRIMORSKI DNEVNIK 2 I. aprfa 19J Sklad za zimsko pomoč razširjen tudi na drage kategorije delavcev Od bo? sklada aa zimsko pomoč je sklenil razširiti raadeljevanje podpor na sledeče kategorije delavcev: 1. upokojencem, ki niso družinski poglavarji in prejeotejo pokojnino n'2jo od 5000 Kr, ki niso uslužbeni kje drugje in imajo prednostno SL’ vilsko nakaznico za upokojence; 2. brezposelnim, ki niso družinski poglavarji in imajo živilsko nakaznico za brezposelne, ki so vpisani v namestitveni urad z dne 31. decembra 1947, ali pa so bili Ze po tem datumu odpuščeni z dela; vsem tl-stim, ki prejemajo, ali ki so prejemali po 12. juniju 1945 podporo za brezposelne redno ali izredno (izvzeta povojna a posebna podpora); 3. revnim, ki imajo živilsko nakaznico za revne. Vsi zainteresirani, k; spadajo navedene kategorije, lahko dvignejo vprašalne pole pri sledečih uradih od 1. do 6. aprila in sicer od 8 do 14 ure: 1. Upokojenci in brezposelni pristojni v Trstu v uradu INPS v ul. Coroneo 2, ul. Battisti 10, ul. Ri-smondo 1, ul. delllndustna 9, ul. Cors.ca 17 in pri občinski delegaciji Bojana, Sv. Ivana, Skednja in Opčin. 2. Upokojenci in brezposelni, ki n.so pristojni v Trstu pri občinskih uradih v Miljah, Dolini, Nabrežini in Zgoniku. 3. Bevni pri odseku za skrbstvo ECA (vhod iz veže štev. 3 ul. Pa-scoli 31) od 15 do 18 po sledečem abecednem redu: četrtek 1. aprila vs. s črko A do D; petek 2. od E do L; soboto 3. od M do B; ponedeljek 8. od S do Z. Vprašalne pole bodo lahko dvignili samo tisti, k; bodo imeli osebno živilsko nakaznico ali pa živilsko nakaznico za upokojence, brezposelne ali revne. Vsi oni, ki niso vključeni v te kategorije, ki pa lahko dokažejo, da so podpore potrebni, bodo lahko vložili prošnjo na odbor sklada za zimsko pomoč. THZASKI DNEVNIK OFENZIVA DELODAJALCEV PROTI TOVARNIŠKIM ODBOROM 2&I10 V hofhl Z St Ulil* Neprimerna prvoaprilska potegavščina Med malimi oglasi ja včerajšnji «Giornale di Trieste* prinesel svojevrstno ponudbo, v kateri so neznanci obljubljali delo za 200 žensk iv starosti od 15 do 40 let, ki naj Be zglasijo na prvega aprila v ul. XXX. oktobra it. 6-1. Ker je tudi med ženskim svetom velika brezposelnost in se je zdelo ia ponudbe, dia se nudijo ugodni pogoji, so že včeraj v prvih jutranjih urah začele prihajati na naslov imeresSntke v družbi svojih staršev, bratov, ali celo zaročencev. Zelo neprijetno pa so bili presenečeni, ko so opazili, da na danem naslovu ne stanuje kakšen delodajalec, ampak nravstveni oddelek civilne policije. Inšpektor Terriblle in njegovi sodelavci so čudno gledali to procesijo, ki je prihajala k njim skupaj s pocest nicaml, ki so prihajale na zdravniški pregled in za podpis v knjižico, ter iskala delo, noseč v rokah kopijo oglasa. Ker je bilo takoj obiskovalk vedno več, so zadevo sporočili angleškemu polkovniku, ki poveljuje policiji. Ta je zahteval od oglasnega urada UPI pojasnila, vendar mu tudi tam niso mogli postreči z imenom onega, ki je dal burkast oglas v časopis. Uradnica, ki je sprejela oglasa ja vedela povedati sarrno, da sta prišla dva visokorasla mladeniča in ji dala naročilo. Polkovnik je ukazal, da mora oglasni urad na vsak način izslediti burke že, vendar njihovo mrzlično iskanje do večera ni rodilo pozitivnega uspeha. Prosilke za službo pa so pr-ha-Jale ves dan na pclicijski urad in Sele proti večeru je lahko prišel inšpektor Terribile in njegova uravstvena četa zopet malo do sape, ko so vsi zvedeli, da jih je nekdo krepko potegnil za prvi april. Vsekakor je vsega obsojanja vredno, da «e na tak nizkoten način norčujejo iz brezposelnih in njihove bede. Zveza gluhonemih za veliko noč Ob priliki velikonočnega praznika je zveza gluhonemih priredila v gostilni Pavan družinsko zabavo za Svoje člane z majhno zakusko. Med zabavo ;e bilo razdeljenih veliko daril, ki so jih zvezi podarili tržaški trgovci. Ob koncu je predsednik obrazložil vsem prisotnim cilje zveze. Deta vstvo daje odločen odgo vor na poskuse kratenja svobode zborovanja Danes bodo žene na svoiem zborovanja pri Sv. Jakobu odločno zahtevale spofitovan]e najosnovnejših demokratičnih pravic in zagotovitev miru v svetu POLURNA PROTESTNA STAVKA V TOVARNAH CRDA KOT ZAČETEK PROTIOFENZIVE DELAVSTVA PROTI DIREKCIJAM, KI SO ZA «KAZEN» ZARADI SKLICANIH SESTANKOV ODPUSTILE Z DELA ČLANE TOVARNIŠKIH ODBOROV, POTEM KO SO POSKUSILE VSE, DA BI SESTANKE PREPREČILE, NA ENERGIČNO ZAHTEVO DELAVSTVA SE JE TAKOJ ODSTRANILA POLICIJA IZ TOVARNE SV. MARKA Ko so pred nedavnim delavci pivovarne Dreher v obrambi svoboščine zborovanja na kraju zaposlitve stopili zaradi postopanja direkcije pivovarne v stavko in kasneje, ko se je zgodilo- isto v ladje-delnioah Sv. Marka, smo zabele-iili tudi misel, da postopanje omenjanih direkcij lahko pomeni začetek ofenzive delodajalcev, da bi iztrgali delavstvu važno borbeno sredstvo: sestanke na kraju zaposlitve. Enak, povečan pritisk delc-dajalcev na delavstvo smo namreč lahko ie del j časa zasledovati v vseh kapitalističnih državah, oziroma v vseh vazalnih državah ameriškega imperializma. Pri nas sicer ni bilo nobenih zunanjih opaznih znakov, da so delodajalci za tako prestopanje dobili navodila s strani tukajšnje filiale Wall Streeta. Toda vsakdo je to sam razumel, ker delavstvo na sestankih obravnava prav tista vprašanja, katerih rešitev tukajšnje ob-las-ti zavlačujejo, ali pa z navideznimi rešitvami poskušajo varati javno mnenja. Zadnji dogodki pa so vso stvar postavili v jasnejšo luč in potrdili naša predvidevanja. Včeraj smo že zabeležili, da v tovttrni strojev in v ladjedelnici Sv. Marka direkcije niso dovolile delavstvu, sestanka, Oziroma, da so ga poskušale preprečevati s pozivom policije itd. Poleg tega so poskušali preprečevati tudi vstop v tovarno predstavnikom zveze ES, kar pomeni polog kratenja svoboščine zborovanja, novo obliko odrekanja delavskih pravic. Delavstvo je na te provokacije odločno odgovorilo, nakar so se sestanki v redu in miru vršili. Včeraj zjutraj pa so potem direkcija omenjenih dveh tovarn, kakor tudi direkcija tovarne Sv. Roka (vse tri druži direkcija CRDA z g. Cosulichem na čelu) predložile enodnevne, oziroma dvodnevne *kazenske» odpustnice z drla članom tovarniških odborov. V ladjedelnici Sv. Marka je bila prisotna celo civilna policija, ki pa S9 je na energično zahtevo delavstva odstranila. Razburjenje delavstva jes zaradi teh dogodkov na višku, ker poleg teh provokacij delodajalcem naklonjeno pisanje lokalnega tiska Hearstovega tipa in indiferentnost okupacijskih oblasti, velja posled- službenega položaja uslužbencev raakuževalnega podjetja. Dalje so odobril nakup 67 tisoč m2 zemljišča na Vrdeli za 13 milijonov lir. Zemljišča bodo rabili za gradnjo stanovanjskih hiš. Splošna razprava o načrtu bedočih javnih del, ki ga je pripravila mestna občina, in o delihl, ki jih je odobrila vojaška uprava, je bila odgodena. Zanimivo pa je, da> VU ni odobrila gradenj novih stanovanjskih hiš niti se ji ni zdelo potrebno, da Je treba zgraditi neve šole, bolnice, sanatorij in druge prepotrebne stavbe. Poleg nekaj koristnih načrtov, ki jih je ta odobrila, so taki, ki pomenijo cčitno razmetavanje denarja. Med taka «javna delaš spadajo popravila cest po tržaškem Krasu, popravila cest okrog vojašnic in ceste, ki pelje do oficirskih menz v Lazaretu, ške za gradnjo napajališč , za ži- Da bi nekako pogreli volivni gu-■vino, je bila debata o ustanovitvi ljaž so še prebrali neko pismo iz živinskega sejma v Bazovici krat- Italija, v katerem je bila izražena ka, in s® je ugodno rešila. Odobrili želja, da bi se Trst kmalu vrnil so tudi manjše spremembe glede | ped Italijo. nje gotovo kot potuha, če ne kot odkrita podpora ofenzivi delodajalcev proti tovarniškim odborom. Delavstvo bo zato z borbo preprečilo ponovne provokacije delodajalcev in branilo svoje tovarniške odbore ter se tako Istočasno borilo, da bodo tovarniški odbori zakonito priznani. Delavstvo je dalo svoj prvi odgovor že včeraj, ko je Od dveh do pol treh popoldne v znak protesta prekinilo delo v tovarnah CRDA. Protiofenziva delsvstva se tako začenja. S seje občinskega sveta Bolj potrebne ceste na Krasu kokor stanovanjske hiše v Trstu Ker so; Bazovc: pisali občinskemu svetu, da bodo sami krili stro- V tem trenutku je na svetu menda najvažnejša beseda amin, ki jo nekateri izgovarjajo v želji, da bi končno resnično zavladal v svetu mir, drugi pa hočejo s svojimi lažmi in klevetanjem spraviti svet v novo vojno in vodijo ostro kampanjo proti mt! oljubnim narodom. Pred nekaj dnevi so lene vsega sveta na velikih množičnih, zborovanjih pokazale svojo odločno voljo braniti mir in zagotoviti svetu boljše življenje. ASIZZ je sklenila prirediti veliko zborovanje, na katerem bi vse demokratične tržaške žene razpravljale o najvažnejših problemih in pokazale svetu, da hočejo mir. Zaprosile so vojaško upravo, da bi jim dovolila uporabo trga pri Sv. Jakobu., kjer naj bi bilo to zborovanje, kar je vojaško uprava tudi dovolila. Na tem zborovanju, ki bo danes ob 17 popoldne, bodo žene, kakor tudi vse demokratično prebivalstvo Trsta, razpravljale o važnosti enotne fronte vseh demokratov za zmago miroljubnih množic in bodo zahtevale, da se sprejmejo v javno upravo predstavniki demokratičnih organizacij, ki bodo lahko preprečili delovanje sedanjih upravnih organov, katerih glavni namen je, sejati sovraštvo in nemir. Dolžnost vseh demokratičnih žena, ki so vključene v ASIZZ in tudi vseh tistih lena, ki niso vpisane v to organizacijo, pa so vendarle spre- gledale, kam vodi politika imperialističnih držav in njihovih lokalnih hlapcev ter si telijo mir, je, da. se tega zborovanja polnoštevilno ude-lelijo. Četrtek 1. april* ftOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Geslo VU: Odklanjati vse, kar prihaja iz ljudstva Zveza primorskih partizanov je bila prisiljena preložiti kongres, ki bi moral biti 10. in 11. aprila. Za to se je pač morala odločiti zaradi zadržanja okupacijskih oblasti, ki so zvezi odrekle potrebno dvorano. Anglo-ameriška okupacijska oblast si čestokrat in še zlasti v poslednjem času privošči ukrepe, ki bi morali spraviti iz ravnotežja tudi njene najvnetejše zagovornike, Dosledno odklanja in ovira vsakršno prireditev, ki nima ravno namena poveličevati nadvse umno in pravično delovanje njene uprave. N kakor pa noče priznati, da bi mogel imeti še kdo drugi lastno mišljenje in poglede na svet, različne od onih, ki so lastni sedanjim u-praviteljem Trsta in njihovim služabnikom. Spričo nenehnega ponavljanja podobnih krivičnih ukrepov splahne potrpljenje tudi najstrpnejšemu in še zlasti v pr meru, ko se skuša ovirati in onemogočati delovanje ntkdanjfga nojzanesljivejSega zaveznika. Spričo tega poziva Zveza primorskih partizanov v*c demokratične organizacije, naj še intenzivneje pristopijo k pripravljalnemu delu za velik partizanski kongres. Birokracija in zmeda v nekaterih uradih na škodo delovnega ljudstva KDO BI VEDEL POJASNITI, KAKŠNI KRITERIJI VODIJO NEKATERE GOSPODE, DA BRANJEVKAM Z ENAKIM OBDAVČLJIVIM ZNESKOM, ENAKIM PROSTOROM, ENAKIM ZASLUŽKOM ITD. ODMERJAJO DAVKE, KI SE RAZLIKUJEJO ZA VEČ TISOČ LIR IN OBRATNO, DA BRANJEVKAM Z RAZLIČNIMI DOHODKI ODMERJAJO ENAKE DAVKE? davčno osnovo Enotni sindikati niso sprejeli. Predložili so predlog, ki je izdelan na osnovi pravilne ocenitve splošnega prometa na trgu., kakor tudi prometa po. sameznikov in razdelili prodajalce v več kategorij, kakor pač odgovarja to dejanskemu stanju. Enotni sindikati so sporočili odločujočim oblastem odločno voljo vseh branjevk, da začno tudi stavkati, če ne bo preklicana v celoti in posamezno absurdna ocentev letnega prometa. Medtem ko so pogajanja o tej krivični ocenitvi, ki povišuje branjevci dosedanjo davčno osnovo na pr. s sedmih tisočev na milijon 4SS tisoč lir, so prodajalke cvetja dobile pozive za plačanje dohodninskega davka. Oglejmo si primere: Tereza Danijel je dobila poziv, da z ozirom na obdavčljiv znesek ts tisoč lir (l. 191,7 je znašal 1!, tisoč lir) plača redni obrok v višini BSžt lir. Turk Justina: obdavčljiv znesek ss.ooo lir (lani et.soo lir) obrok i.96o lir. Regent Terezi pa so obdavčljiv znesek povišali na 35,000 lir (lani st.ooo lir in predlanskim 7000 lirt), na katerega so izračunali dohodninski davek v višini £325 lir (1). Kakšni kriteriji so vodili gospo- de pri financi, da so odmerjali branjevkam, ki prodajajo na istem mestu, ki imajo iste dohodke itd., različne obdavčljive zneske, ni razumljivo. Se manj pa je razumljivo, kako so mogli pri enakih obdavčljivih zneskih (glej primera Turk in Regent) izračunati za tisoče lir različne mesečne obroke. Oba problema, ki smo jih zgoraj omenili in katere razčiščujejo Enotni sindikati, kažeta tako vse preveliko površnost nekaterih gospo- dov, ki i birokratičnimi «rešitvami* in zmedo škodijo delavnemu ljudstvu in koristijo nameram onih, ki bi radi naše ljudi čimprei pognali od tok, da bi imeli proste roke. Tov. Vidali bo govoril na Opčinah V petek ob 20 bo na Opčinah govoril tov. Vidali o političnem položaju. Na konferenco so vabljeni vsi, pesebno pa politični preganjanci. Tatovi okradli civilno policijo Med tem ko so se nollcajl zabavali na plesu, so neznanci odnesli iz blagajne ves izkupiček veseiice Civilna policija, je organizirala prepeklo soboto v vojašnici Belle-no, kjer je policijska šola, veselico s plesom. Ob veseli godbi In v družbi nežnega apola so kmalu pozabili na težave svojega poklica Pozno v noč je trajala zabava in večina prisotnih je postala precej okrogla. To priliko so izrabili naznani tatovi, ki so se vtihotapili naravnost v brlog svojih zatiralcev ■in odnesli iz blagajne pri vratih ves izkupiček policijske prireditve v znesku okrog 200.000 lir. Ko so nekateri med policaji opazili, da je bila blagajna prazna, je bilo že zdavnaj prepozno in nič ni pomagalo njihovo tekanje sem in tja in iskanje sledu za tatovi, ki so bili že daleč in got.ovo tudi na varnem. Lahko si mislite, kako neprijetno je zadela policijo ta tatinska pote-gevščina, ki jim je bolj kot izguba denarja na mah pokvarila vse veselo razpoloženje. Sicer »o podobne šale tržaški tatovi ž« večkrat napravili policiji. Tako na primer takrat ko so u-kradli polkovniku Bowmanu gume z njegovega avtomobila, ali ko so izpraznil; trgovino, ki / je nasproti glavnega vhoda civilne policije, vendar je ta poslednja največja v kroniki tržaške civilne policije. Čeprav so se policaji vrgli s podvojeno vnemo na zasledovanje, vendar doelej ie niso našli tatov. Splošno pa prevladuje mnenje, da so uzmoviči med njihovimi kolegi in oe skrivajo pod policijsko uniformo. škega v vojaškega odnosno mednarodnega, kjer se zbirajo anglo-ameriški vojaki, številni mornarji in njihova »nežna* družba. Prejšnji večer okrog 23 ure je hotel v klub tudi ameriški mornar v civilu Richard Bradwel. Ker pa je bil precej vinjen, ga niso pustili noter, vendar si je on izsilil vstop in prisedel k nek; mizi, kjer so bili momairji z ženskami. Nekaj časa so ti prenašali njegovo druščino, ko p«, se je le preveč drzno obnašal, so se sprli med seboj in stepli. Gospodar je poklical policijo na pomoč. Ob njenem prihodu pa so se mornarji združili in složno napadi policijo. Vendar je bitka končala tako, da je osrtala nazadnje policija sama z Bradwelom, ki so ga odpeljali seboj ter ga pozneje izročili vojaški policiji. Pretep med mornarji in policijo Odkar je postal solastnik «Mexico kluba* bivši angleški častnik Wll-lifcms Ronald Frederik se je ta lokal vedno bolj spreminjal iz trža- Namišljeni iai 8. januarja t. 1. so neznanci vdrl; r vino v stanovanju gospe Trinca. v stanovanje gospe Laure Trinca v Tudi ta tatvina pa je najbrže b.la ul. deile Querce Iz stanovanja so sad njegove fantazije. D’Uaine Je tatovi odnesli radijski sprejemnik, na razpravi opravičeval svojo izja-30 rjuh, več kosov obleke, 3000 lir vo glede tatvine v stanovanju gospe v gotovini in dragulje. Skupno škodo so po‘.em oceniil na preko 700 ‘tsoč .ir. Po prijavi tatvine ie kriminalni preiskovalni oddelek pričel takoj s preiskavo. Vendar pa z zelo čudnim zaključkom. Za ponesrečen zaključek te preiskave sta se včeraj znašla pred okrožnim sodiščem Narciso D Udi-ne in Ferruoc.o Gorup. Dvajset dni po prijavi tatvine so policijski agenti aretirali D’Udina, ker se Jim je zdel sumljiv. Aretiranca so odpeljali na stražnico, kjer Je sledilo zasliševanje. Gostobesedni D Udine se je enostavno začel obtoževati in sicer, da Je Izvršil že mnogo tatvin Prelika ve v tem smislu pa so dognale, da so bile te D Trdinove tatvine le plod njegove bujne fantazije. Toda obtoževal 6e J« še kar naprej. Izjavil je, da Je on s pomočjo Ferruccia Gorupa lavršil tat- Trinca z opravičilom, da so mu grozili policijski agenti na zasliševanju s pretepom. Izjavil je celo, da ga je narednik Visintin tepel. Toda pri soočenju se ,e obtoženec začel izmikati in pretep zmanjšal na dve klofuti, ki mu jih je dal narednik. Tudi narednik vis.ntin je omenil, da blago, ki naj b! bilo skrito pri ljudeh, katere je navedel obtoženec, m policija zasledila. Čeprav Je ves potek raziprave pokazal, da je obtoženec D’Udine navaden patološki tip, Gorup pa žrtev njegove fantazije, Je državni to. žilec Amodeo vztra^,; na tem, da b; sodišče obsodilo oba obtoženca na 3 leta ;n 2 meseca ječe. Zagovornik Jacuzzi pa je prediagal popolno oprostitev, ker obtoženca nista zagrešila dejanja. Sod šče pa je našlo srednjo pot ln obtoženca oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Podaljšanje roka za neposredno pobiranje občinske trošarine v tržaški občini Časovna omejitev za pobiranje rhestne trošarine in sorodnih davščin se pedaljša do 30. junija 1948. Ta ukaz je čtopil v veljavo dne 27. marca. ZDTO In ZTV sta proslavili ielo revu.ucj 1848 V torek zvečer so v krožku grafikov priredili dijaki srednjih Sol in tržaški visokošolci konferenco v proslavo revolucionarnega leta 1848, katere se je udeležilo ogromno število dijakov in visokošolcev. Predsednik zveze tržaških visokošolcev tov. Marži je v svojem govoru poudaril pomen ljudskih vstaj v Franciji, Nemčiji, na Dunaju, v Češki, v Madžarski in Italiji in govoril o tržaških razmerah pred enim stoletjem v zvezi s tedanjim gospodarskim, socialnim i-n političnim položajem. V Trstu niso bile še leta 1848 progresivne množice na taki razvojni stopnji, da bi lahko tvorile revolucionarno gibanje, kljub temu so bili delavci, ki so govorili ca raznih zborovanjih in zahtevali udejstvovanje predstavnikov ljudstva v Javni upravi. Prav takrat so bile volitve za občinski svet, toda volja ljudskih množic takrat še ni bila upoštevana. Položaj pa se je ka j kmalu izspremenil, kot v vsem svetu, tako tudi v Trstu. Poudaril je: «Po preteku sto leti se moramo še vedno spominjati naukov, ki so nam jih dale revolucije leta 1848, Ljudske množice bodo lahko dosegle svobodo in demokracijo samo z vztrajno borbo in naša dolžnost je, pomagati jim v tej borbi, da se končno uresničijo želje ljudskih množic iz leta 1848 in sicer svoboda vsem narodom, mir in medsebojno sodelovanje*. Njegove besede so navzoči dijaki z navdušenjem pozdravili. ZTV in ZDTO sta s svojo iniciativo pripomogli h kulturni in politični vzgoji tukajšnje mladine. Zelja vseh bi bila da bi se take kon-ference še večkrat vršile. Zakonce, vinska bratca pred sodniki Zakonca Dentini sta včeraj od-kr.U, svoje družinske spore pred sodniki okrožnega sodišča. Zakon-sk' drug Ludvik Dentin; je bil obtožen, da je st-alno pretepal svojo ženo Karlo, da kot pijanec ni nikdar skrbel za svojo družino. Zadnjič je ženo brcnil v trebuh in v nogo tako močno, da se je ta morala zateči v sp.ošno bolnico in se tam zdravila 10 dni. To se Je zgodilo 23. februarja t. 1. Na razpravi se je pokazalo, da, ni žena deležna samo batin, temveč da jo zakonski dru? večkrat povabi v gostilno na pijačo, seveda če le ni slabe volje. Toda tudi pri teh dej-stv.h sta se oba sprla pred sodniki. Karla je vzklikn il, da je pač zaradi tega tudi ona zahajala v gostilno, da bi tako laže moža nadzorovala, da bi se preveč ne napil. Pravi vzi'ck zadnjih batin pa je; bila brea dvoma ljubosumnost. De-jecsko je nekega dne Dentini debil razgledn co od sosedne družine Pra-vlsani. Ta razglednica ga je spomnila, kako ga je njegova žena pred ietj prevarala, medtem ko je bil on v ječi. Tede j je žena šla v gostilno s Pravisanijevimi, tam se je nasfkaia vina in postala nekaka ljubavnlca družinskega poglavarja te družine. Dentini je verjetno to zadevo že odpustil svoji ženi, toda, ko je dobil razglednico, ga Je znova podžgalo. Zato se je nameril 23 2. t. 1. zvečer k tej družini. Toda njegova žena Karla, ki je včeraj nastopila kot priča, mu je zastavila pot. Ker pa je bil Dentini vinjen in razburjen, so je lopnil. Zatfadi tega greha se je mož včeraj zagovsrjal pred sodniki. Preden je sodišče obtoženca obsodilo na 6 mesecev ječe (to je že dvanajsta kazen!), sta se oba zakonca toliko sr e-nila, da se bosta ločile zares .n sicer tako, da jima ne bo treba š» enkrat priti pr>d sodnike. Sodil je dr. Nacia ch, tožilec je bil Amc-deo, uradno imenovani zagovornik pa odvetnik Varlastro. hOLEIHR Spominski dnevi 18011 se je rodil slavni ruski pisatelj Nikolaj V. Gogolj. Umrl je 4 111. 1852. 1947 je pričela jugoslovanska mladina graditi progo Samao-Sa rajevo. PRESKRBA Oddaja odrezkov. Do jutri 2. t. m, moirajo vsi razdeljevalci živil oddati občinskemu prehranjevalnemu uradu sledeče odrezkei milo (št. 1) testenine (Il-testenine), mast (I-maščobe), sladkor (I-sladkor), bele testenine (odrezki meseca marca-dodatni za delavce), testenine (XIII-za skupino od 0 do 4 leta) koruzni zdrob (46 D-nakaznic AV-ISS), sladkor (II-sladkor), bela moka (25 in 26), evaporirano mleko (št. 3 za skup. od 0 do 19 ter preko 65 leta in vsa posebne odrezke) sladkane mleko v prahu (št. 3 za skup. od 19 do 65 leta). Istočasno marajo predložiti se aram potrošnikov. Občinski urad bo zaradi tega delal danes in jutri nepretrgoma od 8 do 19. Prektic dodatkov kruha a/ngle-škim in ameriškim državljanom. Z ukazom vojaške uprave je bil preklican s 1. aprilom t. 1, odlok o dodatku 100 gr. kruha zavezniškim državljanom. Občinski prehranjevalni urad bo dvignili v teh dneh dodatne nakaznice. EMOTiMI SaNSIKATI KMETIJSKA STROKOVNA ZVEZA. Odborniki in referenti so vabljeni na sestanek, ki bo danes 1. aprila ob 18.30 na se^ dežu v ul. Imbriani 5. Stavbna strdka. Vsi delavci, nameščenci ia člani tržaške stavbene zadrug?, so naprošeni, da se zglase na sedežu dnevno od 18.30 do 20. P-tziv pekom. Športni odsek sprejema prijave za nogometno tekmo med porečenimi in samskimi peki. Informacije daje tajništvo. Zveza mesarjev. Danes 1. aprila ob 19 seja upravnega odbora. Zveza oblačilne m tekstilne stroke. Danes 1. aprila ob 19.30 seja upravnega odbora na sedežu. ZPP Zveza primorskih partizanov'sporoča vsem aktivistom in partizanom, da se predkongresno delo, občni zbori in volitev zastopnikov rila vi'j a normalno. Zveza primorskih partizanov sporoča, da bodo danes ob 20 sledeče predkongresne konference aktivistov in partizanov, včlanjenih v ZPP: II. rajon pri KK «Kraljic»-u; III. rajon pri KK Maganja, VOM št 2; VIII. rajon pri KK Maganja. Jutri, 2. aprila, ob 20 pa bodo konference: IV. rajon pri KK Tomažiču, in I. rajon pri KK Pe-. rossa. ZVEZA PRIMORSKIH PARTIZANOV vabi vse demokrate našega ozemlja, da po svojih močeh prispevajo k stroškom za bodoči partizanski kongres. Prispevki naj se pošiljajo na krajevne odbore ZPP. Zveza primorskih partizanov III. rajona s sedežem v Vicolo Ospedale Militare št. 3 priredi v soboto 3. t. m, od 20.30 naprej plesni večer. Na sporedu je tudi loterija. PROSVETNA DRUŠTVA Makarij. Sonca Sonce vzhaja ob 5.45, ob 18.33. Dolžina dneva Luna vzhaja ob 2.12, ob 10.05. Jutri 2. aprila Gojmir ooooocooooooooooooooo § SLOl/ENSKir- MRODNll n gledališče g ZA TRŽAŠKO OZEMLJ^ Danes 1. aprila. Goldond-Rupel: 6 na Kanin. Vpisovanje M športni klub, kakor tudi t tft v ul. S- Cilino 95. Vt Rojstva, smrti in Por° st Dne 31. marca se je 11 trok, umrlo Je 8 ljudi, P° bili dve. -pdic'0» CIVILNA POROKA: ^(( asistent Edvard PelihaB z nica Desanka Popovič. 01^ t0 CERKVENA PORO!'-*; jo * ir, n.ik Walter Lockard Sco ‘ sebnica Franca Bongi. rra{P 15 UMRLI: 70-letni Aloja* 79-letni Venčeslav Ravš, <*"r' 8 \ , Veledelo o boljs* voluciji. SUPERCINEMA. 15-0° ^ borba*, T. Power, Pr.Sni*' " FENICE. 16.00: «PozablJ<; ^ Mac Crea. F1LODRAMMATICO. f.f>ry gcm, miater Chipa!*’ ’ 0-IVALIA. 16.00: «Zadre*®’ ge ra, D. Niven. k0, ALABARDA. 16.00: ^ Ji darni Junaka, R. v MASSIMO. 16.00: «Tar*» ^ e. ( Yorku», J. Weissmu1’j‘l0» “ \ NOVO CINE. 15.30: .*> gle», Buster Crabbe. , GARIBALDI. 15.30: «2»» f Belita, P. Foster. ' ARMONIA. 15.30: zneje*, S. Laurel, O.. g\r. ODEON. 15.30: iZvonO^^- ,/ rije*, I. Bergman, B- gifli** JK SAVONA. 16.00: »Mia^r ^ U> ,h v Waehington», J- ^ & J« Stevvart. m IDEALE. 15.00: .Sudan««" ✓ M. Moniez. v» RADIO. 15.30: ^Plavoja« j P Stanku v ponedeljek > deli in R Stanley. . CENTRALE. 15.00: *1Ne V šaat», J. Downa. vt^ ’ VIALE. 15.30: «MoraK° Od«, urednik STANISLA^-j/ Tisk Stabilimento