DELAVSKA
OLITIKA
POLITIČEN DNEVNIK
Izhaja vsak delavnik ob ll. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne spreje»ajo
Uprava: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje.
Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani ia po pošti 20’— Din, po r; znašalcih izven Ljubljane ‘22'— Din, za inozemstvo mesečno 3'2‘— Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1‘— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1'— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2 25 Din. Pri večjem številu objav popust.
St. 54.
V Ljubljani, sobota 6. marca 1926.
Leto I.
Skupščina Delavske zbornice.
V nedeljo se bo vršila prva skupščinska seja izvoljene Del. zbornice. S tem dnem preneha njena začasnost in v roke izvoljenih delavskih in nameščenskih zaupnikov bo sedaj prešla zbornica.
Povdarjamo:	ravno	socialisti-
čnim predstavnikom delavskega razreda gre zasluga, da so se izvršile volitve v Delavsko zbornico. Saj so se ravno ti najbolje zavedali, da je uspeh, procvit in napredek Delavske zbornice vezan na zaupanje in kontrolo delavskega razreda. In, zavedajoč se važnega pomena Delavske zbornice, so zahtevali razredni predstavniki od vsega svojega po-četka, da se volitve razpišejo in izvedejo.
Ko se konstituira definitivna zbornica, ne moremo preko težav, ki jih je preživljala začasna Del. zbornica. Ob povsem nezadostni in neprimerni državni subvenciji, ki je znašala komaj tri tisoč dinarjev mesečno, zbornica ni mogla uveljaviti svojega stališča in ne razviti v zaželjeni meri svojega delovanja in delovnega načrta. Ob vztrajnosti, odločnosti in neustrašenem nastopanju socijalisti-čnih delegatov je onemogel napor meščanskih strank, da postane Delavska zbornica smešna karikatura in za delavske potrebe in zahteve odvisna ustanova.
Kljub temu pa so se meščanske stranke udeležile volilnega boja, postavile svoje kandidatne liste in naj-žalostnejše poglavje volilnega odbora tvori ravno teror delodajalskega razreda pri ravnokar izvedenih zborničnih volitvah.
Zato pa bo predstavnikom razrednega proletarijata prva skrb in glavna naloga, da delodajalski interes ne bo našel torišča v delavski zbornici.
Delavski interesi, delavske potrebe ne prenesejo tudi harmonije obeh razredov. Kot stanovska predstavnica, kot razredna predstavnica delavstva mora uveljavljati in uveljaviti interes delavskega razreda naprain vsakomur brez izjeme. Zato zaupnikov enotnih organizacij ne bo motila okolnost, da je skoro polovica delegatov v skupščini takih, ki so izvoljeni na kandidatnih listali meščanskih, žoltih organizacij.
Potom Delavske zbornice ne pričakujemo proletarijatove rešitve. Sl e jk opre j bo dosegal proletarijat uspehe in zmage le potom neizprosnega in nespravljivega razrednega boja. m, razrednemu boju mora služiti tudi 1 telavska zbornica. Zbornica mora ostati torišče razrednih interesov!
ležišče lazrednega boja pa bo še vedno razredna delavska organizacija in tem razrednim organizacijam, ki zastopajo interese delavskega razreda, mora služiti Delavska zbornica.
Vemo, proletarijat, ki je volil kandidate razrednih strokovnih organizacij zaupa svojim zaupnikom. Zaupniki pa morajo to zaupanje visoko ceniti, uvaževati in ta zavest mora prevevati delegate pri njihovem delovanju in udejstvovanju.
Enotnost delavskih strokovnih organizacij jc dosegla zmago pri volitvah v Delavsko zbornico. Zato mora tudi enotnost zborničnih članov pričakovati zmagovitih in lepih usnehov v Delavsko zbornico. Le z iskrenostjo, brezpogojno solidarnostjo in medsebojnim zaupanjem pa bo-
Rudarska komisija v Ljubljani.
Danes se bo sestala v Ljubljani rudarska komisija, da preišče in ugotovi gospodarski položaj Trb. premogokopne družbe in socijalni položaj rudarskega delavstva. V tej komisiji se nahajajo predvsem za-sotpniki ministrstva socijalne politike, pravde in ministrstva za šume in rude.
'Skrajni čas je, da spozna Trboveljska prem. družba, da ne sme nekontrolirano in nekaznovano upro-pašcati rudarskega, težko preizku-šanega delavstva.
Nepravilno je sestavljena ta ko-
misija. V to komisijo niso poklicali zastopnikov rudarskega delavstva, ki bi /brezpogojno morali sodelovati pri raz/čiščenju gnusnega početja Trboveljske prem. družbe.
Komisija bo brezpogojno ugotovila vnebovpijoče krivice, ki jih trpi rudarski proletarijat in nevzdržno gospodarsko in socijalno stanje rudarjev.
Izjavljamo, da bomo pazno 'zasledovali delo te komisije in skrbeli za to, da bo zaključila komisija s porazno obsodbo režima Trboveljske premogokopne družbe.
Proračun ministrstva za notranje zadeve.
Belgrad, 6. marca. O proračunu ministva za notranje zadeve, ki se sedaj razpravlja v parlamentu, se je razvila dolga debata. Debato je pričel notranji minister Maksimovič sam z ekspozejem, v katerem je zagovarjal delo žendarmerij in policij, napovedal nove obči ms k e in oblastne volitve, ne da bi le malo reagiral na napade, ki jih je n (»davno proti njegovemu ministrstvu naperil Radič.
Sedanja debata pa je naravnost strašna in grozna obsodba policijskega režima v državi. Nešteto slučajev je navedla opozicija o pristranskem postopanju policijskih
oblastev, o balinanju, da, tudi o ubojih, ki so jih uprizarjali policijski in politični uradniki, so govorili v parlamentu.
Naravno je zato, da se sedaj ra-dičevska stranka noče vmešavati v to debato in noče prevzeti soodgovornosti'za postopanje policijskega režima. Pač pa bodo tudi radičevci s svoje strani predložili v zadevi notranjega ministrstva svoje zahteve, ki bodo predpogoj, da glasujejo za proračun.
Zanimivo je tudi, da so nekateri radikalni poslanci sami navajali o divjaštvih policije in žendarmerije naravnost neverjetne stvari.
Chamberlain zahteva za svojo politiko svobodne roke.
London, 6. marca. Ob splošnem zanimanju in največji pozornosti je podal Chamberlain v angleškem parlamentu svoje poročilo o prihodnjem zasedanju Zveze narodov. Predvsem se je pečal s kontrover-zami, ki so nastale v zunanjepolitičnem svetu glede pomnožitve mest v svetu Zveze narodov.
Chamberlain je izjavil, da je z napetostjo zasledoval potek tega spora in tudi govori Brianda, Du-tnra, Vandervelda in k minskega, kažejo, da se vsi ti zavedajo s tem vprašanjem nastalega spora. Po Chamberlainovem mnenju vlada v vseh državah jasna volja za sporazum. Tudi Chamberlain v načelu ne nasprotuje težnji, da se poveča število mest v Zvezi narodov. Dobro pa se zaveda, da bi v sedanjem
času onemogočilo povečanje števila mesit Nemčiji vstoip v Zvezo narodov. Zato je po •Chamberlainovem prepričanju sedaj pač najvažnejše, da se Nemčiji ne delajo težave in da se locarnska pogodba tudi v tej smeri izvede.
Splošno začudenje in proteste pa je vzbudila Chamberlainova izjava, da sc angleška vlada v tern vprašanju še ni opredelila in zahteva, da se pusti angleški delegaciji v tej zadevi popolna svoboda.
Za Chamberlainom je govoril takoj Maodonald, ki je ostro grajal negotovo in neodločno stališče angleške diplomacije. Predvsem pa je Maodonald resno podvomil, da bi imela angleška vlada še svobodne roke.
Beneš na Dunaju.
Dunaj, 6. marca. Na poti v Ženevo je obiskal Beneš oficijelno tudi avstrijsko vlado.^Pri tej priliki so podpisali razsodiščno pogodbo med Češkoslovaško in Avstrijo, ki ureja mirno reševanje nastalih sporov med obema državama.
Benešev obisk pomeni seveda v zunanjepolitičnem pogledu nrecejšnjo važnost. Saj je ravno Češka najbolj interesirana na tem, da se ne izvede priključitev Avstrije k Nemčiji. Zato je tudi Beneš svoječasno z vsem svojini vplivom sodeloval pri sklepanju ženevskega pakta, potoin katerega so krščanski socijalisti skušali izvesti sanacijo propadlega avstrijskega
državnega gospodarstva. Svoječasno so že socijalni demokrati pod Ren-nerjevo vlado upostaviti ožje stike s Češkoslovaško, vendar pa so takrat ravno krščanski socijalci uprizorili proti temu najhujšo gonjo.
RAZSODBA V HAAGU.
Haag 6. marca. Razprava proti madžarskim falzifikatorjem je končala. Sodišče je spoznalo vse tri krive delikta razpečevanja in skrivanja ponarejenega denarja in obsodilo polkovnika Jatikovicha na devet, ostala dva obtoženca pa na sedem let ječe. Po objavljeni razsodbi je Jankovich izjavil, da on ni hotel oškodovati Holandske, marveč le Francijo in češkoslovaško, ki jo sovraži.
do vzdižali enotnost tudi v Delavski zbornici.
Velike ni težke naloge čakajo bodočo Delavsko zbornico. Brez oklevanja se bodo polotili teh nalog razredni predstavniki in brez dvoma dosegli v tem delu pozitivne in lepe uspehe.
Iskreno pozdravljamo delegate, ki se bodo sestali na skupščinski seji Delavske zbornice. S pozdravom pa vežemo tudi ravno tako iskreno željo, da nadaljujejo tudi v zbornici neustrašno svoje delo za enotnost razrednega proletarijata.
\V1NDISCHGRATZ0V DNEVNIK
Budimpešta, 6. marca. Windisch-griitz je vodil o svojem delovanju v falzifikatorski aferi obširen dnevnik. Ta svoj dnevnik je oddal pred aretacijo svoji ženi. Ko je sedaj žena videla, da vale vsi največjo krivdo na Windischgratza, je oddala dnevnik nekemu politiku, le ta pa Karolyju. Na ta način je mogel razkriti Karo-lyi politično ozadje falzifikatorske afere in sodelovanje aktivnih članov Bethlenove vlade.
ZNIŽANJE POŠTNIH PRISTOJBIN.
Belgrad, 6. marca. V poštnem ministrstvu napovedujejo za 1. april znatno znižanje vseh poštnih, telefonskih in telegrafskih taks. Ministrstvo je že izdelalo pravilnik, ki bo te dni podrobno sestavljen, na kar bo predložen ministrskemu svetu. Tako javljajo iz Belgrada in nam se zdi to znižanje umestno in potrebno, le tisti „1. april“ nam je močno sumljiv.
NOVA MEŠČANSKA VOJNA NA KITAJSKEM.
\Vashington, 6. marca. Državni urad Je uradno objavil, da je dobil poročila o novi meščanski vojni na Kitajskem. Armade, ki so doslej imele v Pekingu in Tientsinu oblast v svojih rokah, hočejo napasti združeni nasprotniki.
EKSPLOZIJA V PRAGI.
Praga, 6. marca. Skozi praške ulice so peljali vojaški municijski voz naložen z granatami. Iz nepojasnjenega vzroka je naložena inunicija sredi neke ceste eksplodirala. Vsled eksplozije so popokale seveda v do-tični ulici vse šipe, posamezne hiše so se porušile 'in eksplozija, ki se je pripetila v gosto obljudeni ulici, je zahtevala seveda tudi veliko človeških žrtev. Število ubitih še niso ugotovili, ga tudi zakrivajo, ranjenih pa so prepeljali v bolnico 60 oseb. Vojake, ki so spremljali municijski voz, so granate enostavno raztrgale. Učinek eksplozije je bil tako hud, da so do tretjega nadstropja prileteli odtrgani deli vojaških teles. Med praškim prebivalstvo vlada velikansko razburjenje in cestno službo opravlja v dotičnem okraju sedaj vojaštvo.
ZLAT« IZ ŽIVEGA SREBRA.
Berlin, 6. marca. N(»davno je profesor kemije Mithe dokazoval, da mu je uspelo izpremeniti 'živo srebra v zlato. Sedaj ipa je kemik dr. Haber imel o Mithejevih poizkusih predavanje in dokazal, da je taka izprememba zaenkrat še n (»mogoča.
BOLEZEN MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA ŠVEHLE.
Praga, 6. marca. Ministrski predsednik Švehla je ponovno obolel. Mož tipi na težkem ledičnem in srčnem obolenju.
Borza.
Zagreb. Berlin 13.52—13.57 (13.517— 13,557), Italija 227.15—228.35 (227.26-228.46), London 275.55—276.75 (275.40— 276.60). Newyork 56.61—56.9]	(56.50—
56.90), Pari« 211—212	(213.50-215.50),
Praga 168.05—160.05 (167.97—168.97) Dunaj 7.99 8.03	(7.9945-8.0345),	Curih
10.9250—10.9650 (10.9175—10.9875).
Curih. Belgrad 9.155 (9.16), Budimpešta 72.80 (72.80), Berlin 123.70 (123.70), Italija 20.82	(20.84), London 25.2425
(25.245), Newyork 519.50 (519.50), Pariz 19.29 (19.33), Praga 15.385 (15.38). Dunaj
73.25 (73.25), Atene 7.40 (7.40), Bukarešt 2.27 (2.27), Sofija 3.70	(3.70),	Madrid
73.25 (73.25), Varšava 65.50 (66.50),
Trboveljska družba in preiskovalna komisija.
Kakor javljajo iz Belgrada, .so bile razne sile in razni uplivi pridno na delu, da preprečijo odhod ministrske komisije v Slovenijo, ki naj preišče vprašanje rudarske redukcije in znižanja plač in sploh celokupno delo in stanje Trboveljske družbe. Računamo, da bo komisija svojo nalogo izvršila z vso strogostjo in pravim socijalnim razumevanjem, zlasti pa, da se bo obrnila tudi na rudarje same, odnosno na njihove direktne in legitimne zastopnike ter uvaževala njihovo mnenje in težnje.
Kajti, če se že ni moglo preprečiti odhod komisije, se bo gotovo skušalo sedaj prepričati vladne zastopnike, da je nesoči jalno početje Trboveljske družbe umestno in upravičeno. Ti zastopniki naj se zavedajo, da podpira pravično borbo naših rudarjev takore-koč vsa slovenska javnost, ker se zaveda, da s,o nakane Trboveljske družbe katastrofalne za naše gospodarsko življenje in za naše socijalne prilike.
Dvajset odstotkov celokupnega slovenskega gospodarstva je v rokah Trboveljske družbe. Kako se je izvršila nacijonalizacija te družbe je bolje, da ne pišemo. To je vnebovpijoče poglavje. Za Trboveljsko družbo tiči še danes inozemski kapital, zlasti dunajsko Židovski, ki je nagromadil zlasti v povojnih letih ogromne dobičke, eksplo-atirajoč našo zemljo in produktivno silo našega delavstva. Politika Trboveljske družbe je bila borzna politika: Devize »Trifaill« na dunajski borzi so ji bile glavna skrb. Vlada je postopala s to družbo z neverjetno popustljivostjo. V tem pogledu bi morali napisati marsikatero težko in grenko resnico. Pa bomo o vsem še veliko pisali in marsikaj povedali, kar bo za našo javnost novo, povsem novo...
Komisija naj posveti svojo pažnjo ne samo sedanjemu stanju, nego tudi dosednji/m* visokim,nad 50 milijonskim letnim dobičkom, pa odpisom za investicije in koristi, ki naj bi jih nase gosi>odarstvo in naše delavstvo sedaj imelo od teh investicij.
Trboveljska družba je začetkom meseca že odpustila veliko število osobja, vzlic protestom in odporu v delavskih vrstah in v vsej javnosti; skušala je tudi proti jasnemu besedilu kraljevskega zakona o zaščiti dela podaljšati delovni čas, grozi pa tudi z znižanjem plač. Ali se je na tem božjem svetu že kedaj zgodilo, da se podaljša delovni čas baš v trenutku, ko se pod pretvezo, da ni dela, odpušča na stotine in stotine delavcev! Ali si moremo misliti večje ironije? Če misli Trboveljska družba, da se sme požvižgati na mnenje in bedo delavstva in celokupne slov. javnosti in da je ona več kot država sama in njeni zakoni, tedaj je pač tudi dolžnost komisije, da
pove tej družbi, da so poleg devize »Trifaill« in drugih borznih židovskih interesov, še drugi momenti in obziri po sredi.
Delavstvo bo zasledovalo delo komisije in nadaljevalo svojo borbo do kraja.
Propasti in umreti noče!
Igračkanje z delovnimi silami.
Današnje pojmovanje dela in današnja razvrstitev dela je že v toliko napredovalo, . da moremo popolnoma mirno govoriti o ročnem in duševnem proletarijatu. Oba se morata boriti za obstanek svojih pravic, oba sta v naj-večih slučajih podrejena kapitalu, pa naj bo že kapital v državnih ali pa v privatnih rokah. In dostikrat se zgodi, da v tej podrejenosti trpita oba in da sta oba smatrana le kot delovni materija!, ki naj zvesto služita kapitalu in zastopnikom kapitala zvesto sledita in ga tudi politično okrepita.
Značilno za povojne razmere je dejstvo, da se države ne znajo in nočejo zainteresirati za svoj proletarijat in ga puste v skrajno razrvanih položajih hirati in zgubljati fizične in psihične sile in ga celo namenoma zavirajo, da se ne more dvigniti do razgleda, kot bi bilo vsemu razvoju prikladno in potrebno, zasužnja ga in ga oklepa v ozke meje raznih »prepričanj«, ki so po volji državnikov in strankinih reprezentantov. Le kadar je proletarijat toliko gmotno podprt, da se more poleg dela še razgledati po svetu, uravnati se v toku svetovnih idej, le takrat je možno misliti na zboljšanje socijalnih prilik in računati na socijalno enotnost.
Jugoslavija nam daje v tem pogledu nadvse značilen pojav delovne razcepljenosti vseh stanov ročnega in duševnega dela. Borba za kruh je tolikanj razbegnila delovne sile, da so vsi poizkusi združitve skoro brezplodni in se proletarijat ne zaveda več svojih višjih smernic; da dobi skromni kos kruha, mu je vse, na druge pozablja in v današuji dofoi drugače tudi uo more.
Je pa tudi politika naše dobe tako zameglena, tako zamotana v razne sa-njarsjte hipoteze, da se človek ne more ogreti za fantome posamezni kričavih pridigarjev in se ne more navdušiti za osebne ambicije posameznih lačnih duševnih praznot, ki se igrajo z narodom in se igrajo z državnim in narodnim premoženjem.
In tako se je zgodilo, da je ročni in duševni proletarijat razdvojen, razmetan in nametan v stotine sekt, ki so posamič brez moči, poti v skupnost pa ne najdejo, ker so notranje ali prazne in mrtve, ali pa, .ker jih vodijo posamezni parasiti, in ne smejo na pot, ki jo jim diktira srce in vest. In tako se je danes zgodilo, da je duševni in ročni proletarijat čisto slepo orodje: na eni stra-
ni vladnih mogotcev, na drugi privatnih zastopnikov kapitala in masa tega proletarijata sključeno ždi v stremljenju v svojo usodo, imolči in si ne zna izhoda.
Imamo ministrstvo za narodno zdravje, imamo ministrstvo za .socijalno politiko, toda obe ministrstvi Vidoma ne posvečata pažnje stvarem in dogodkom1, ki se najbolj tičejo obeh. Ministrstvo za narodno zdravje pozablja na narodno zdravje in gleda mirno vedno naraščanje bolezni in hiranje celih delov naroda, socijalno ministrstvo pa pozablja na svojo socijalno misijo in mirno pušča delavce in delavske družine na cestah in vse to — na ljubo kapitalu, ki pri nas zavzema že fevdalne simptome.
Le tako nam je razumljivo, da se vlada more igračkati :z delavci pri trboveljski družbi in se mPre igračkati prosvetno ministrstvo z uradniki in jim ukinja nenadoma plače. Pri vsem tem igračkanju pa hoče še izsiliti zaupanje in hoče vdane vernosti, ali recimo, klečeplaznega patrijotizma. Kje so še tisti slepci, ki v takih razmerah morejo prisegati na Radičevo, Pašiče-vo, Koroščevo ali pa Žerjavovo bandero! Žalostno bi bilo, če se proletarijat v tem okrutnem' času ne zave svoje dolžnosti in se ne strne v močno linijo, da tako .zagotovi in obdrži življenje svojim eksistenčnim pravicam.
Izdali smo slovensko fronto!
Že od nekdaj imajo meščanski listi navado, da socijaliste v lastni državi preganjajo z vzornim, discipliniranim, domoljubnim obnašanjem socijalistov v drugih državah. Za nemške nacijo-naliste so nemški socijalisti največji izdajalci nemškega naroda, za slovenske nacijonaliste smo pa slovenski so-eijalisti izdajalci slovenskega naroda, dočim so seveda za te naše nacijonaliste nemški socijalni demokratje največji nemški patrijotje. Še so nam v spominu blaženi povojni časi, ko smo bili po mnenju slovenskih velepatri-jotskih listov jugoslovenski socijalisti vsi po vrsti prodani Italiji, istočasno smo pa Citali v italijanskih kapitalističnih listih, da so vsi italijanski so-drugi prodani Jugoslaviji... No, in sedaj, ko gre za ubogo slovensko fronto, ki naj v prvi vrsti reši naše še bolj uboge slov, meščanske stranke pred težko odgovornostjo zaradi neznosnih, obstoj slovenskega naroda ogrožajočih gospodarskih, socijalnih in političnih razmer, pa nam že .zopet očitajo, da smo izdajalci domovine, ker ne verujemo v čudodelne učinke take fronte. Ali ni — milo rečeno —- tipično slovenska politična naivnost, če se resno računa z možnostjo, da boste kedaj slovenska demokratska in slovenska klerikalna stranka soglasno in iskreno delale na rešitvi Slovenije, im'edtem ko gre obema predvsem le za to, da rešite svojo stranko!
Problem Slovenije je gospodarski in socijalni problem — na rešitvi takega problema naj delajo organizirane gospodarske in socijalne sile v narodu, kakor v slučaju rudarskega problema — s tem se to, čeprav paralelno, vendar skupno delo že v praksi izvaja. Bližnji čas bo pokazal, kdo bo srnotre-110 in iskreno vztrajal do kraja v borbi za najnujnejše socijalne in druge pravice delovnega naroda.
Pa, kakor rečeno, socijalisti smo vedno izdajalci, kakor hitro se ne strinjamo z meščanskimi političnimi in drugimi več ali manj očitnimi kalkulacijami. Veleizdajalci in še vse hujše pa smo, če še povrhu trudimo, da je razredna borba in da so močne razredne organizacije edina zanesljiva in izdatna opora izkoriščanih, razlaščenih in osleparjenih...
Uspehi socijalistične stranke na Norveškem in v Avstriji.
Na Norveškem so bili komunisti precej časa v vodstvu delavskega gibanja in norveška delavska stranka je bila v resnici komunistična stranka, podložna Zinovjevim diktatom, dokler •m mu ni uprla in s tem povzročila razkola v svojih vrstah, Socijalistična stranka je pred štirimi leti skoro izginila.
Pri občinskih volitvah, ki so se vršile nedavno po vsem Norveškem, je socijalno demokratična stranka znatno napredovala, medtem ko je napol komunistična delavska stranka nazadovala. Izvoljenih je bilo 287 socijalnih demokratov, 416 laboritov in 109 komunistov. Delavska stranka se vedno bolj nagiba k 6oci jalistom in kot je sklepati iz poročil, so razlike, ki danes ločijo ti dve stranki, bolj osebne in lokalne, kakor pa načelne.
Avstrijska socijalistična stranka je v preteklem letu narasla za deset tisoč novih članov. Sedaj ima 576.107 članov, ki plačujejo članarino. To je za deželo, ki ima le nekaj nad šest milijonov prebivalcev, ogromno število.
Avstrijska «oci.inlmti&na stranka je
najbolj napredovala na Dunaju, nasprotno pa je nazadovala v članstvu na deželi na Štajerskem in Tirolskem.
Pravijo...
V državni tiskarni, kjer tiskajo marke in kolke, so goljufa dobili. Na svoj račun je imel tiskarno v najemu, pa si iz tega naslova tri hiše naku-
Pil-	.	.
Davke je za svoje luse pošteno odrajtal, pa bo le bolj in več zaprt kot pa Pašičev Rade.
Zaslužno^ delo je delal zaprti upravnik drž. tiskarne. Vsaj nekaj pametnega so tiskali v drž. tiskarni, ko je izvrševal na svoj račun privatna naročila.
15
Miroslav Krleža:
GOLGOTA.
Drama v petih dejanjih.
Prevel FERDO DELAK.
KRISTIJAN: To noč sem se še nekako izvil! A ne vem! Kar bo, bo! Tudi sedaj so mi bili za petami, a so me na mostu izgubili! A jaz sem prišel, da se dogovorimo!
GLASOVI: Psst! Psst! Cujmo! Psst!
PROTIGLASOVI V ZBORU: Ljudje, vse to ni dobro! Vendar bi bilo treba delati! Stradali bomo še! Kaznovali nas bodo z globo!
BOJEVIT GLAS: Zajci! Kaj nas briga globa?
PROTIGLAS: Tebe se ne tiče! Tebi se ne derejo otroci pri mizi! Tebi je lahko!
GLASOVI: Tako je! To ne spada sem! To je politika!
GLAS: Pa naj gre, kdor se boji! Vsak ima svojo glavo! A pazi naj se! Denuncijacija pomeni noži
PROTIGLAS: To ni denuncijacija! Mi se ne bojimo! A to ne spada sem! To je politika! Pojdite! Pojdite, ljudje! Gremo!
(Ena gruča se je od množice oddelila in se razhaja. Ropot njihovega orodja se čez malo časa čuje po trajektih in kotlih.
1. DELAVEC od traverze: To so rumeni! Pro-kleti Judeži! Vse denuncirajo! Nikdar ni med nami sloge!
GLASOVI: Kristijan! Kaj je? Govori! čujmo! Psst! Naj jih vzame vrag! Psst!
KRISTIJAN: Torej, sodrugi, v glavnem vam je znano radi česa gre! Od danes zjutraj na-
šega odbora ni več! Potekla je kri! (Premor. Depresija je vidna. Tišina.) Tekla je naša kri. Ljudje. In pazite dobro! Vsak tak trenutek, katerega mi sedaj doživljamo, je tako važen, da se mogoče tisoč in tisoč let na tem trenutku okreče kakor na osi. Zato je treba, da svoje možgane zberemo in da dobro pazimo, kaj hočemo in kako hočemo! Ker ne gre samo radi nas, gre tudi radi naših otrok in dece naših otrok! Torej pazite dobro na vsako mojo besedo! Mislim, da imam pravico govoriti v imenu naših mrtvih sodrugov, ker sem jaz edini še ostal, in če se še z menoj kaj dogodi, da veste kaj je na stvari, in da —
GLAS: Nič se ne bo zgodilo! Ne pustimo tega!
KRISTIJAN: — in da se nekaj zagrabi in premakne! Ker ne moremo pustiti, da z nas živih režejo kožo dan na dan!
GLASOVI: Tako je!
KRISTIJAN: Mi vsi smo vrženi na kocko, dragi moji! Danes jaz, jutri ti! In to gre tako že tisoč in tisoč let! A jaz vas vprašam: zakaj nas oni koljejo in ubijajo? Kaj smo jim zakrivili? Ničesar jim nismo zakrivili, kakor jim ni zakrivil ničesar Jezus Kristus, pa so ga vseeno pribili na križ! On je hotel, da tudi berači in delavci žive kakor ljudje, pa so ga obesili. A kdo ga je obesil? Pilat in Judi! In tudi nas obešajo naši Pilati in Judi, in včeraj in predvčerajšnjem in pred petimi in pred desetimi in pred petnajstimi in pred tisoč leti, in vedno, vedno, od Krista pa do danes, vedno neprestano obešajo nas bedne in lačne in ranjene! Ljudje! Dva tisoč let visimo na križu pribiti, kakor Kristus, in dva tisoč
let nas oni koljejo in ubijajo, in to jim še vedno ni dosti! Barabe, Kajfeži, Pilati in Judeži! Oni še vedno niso dovolj siti našega mesa in še vedno jih žeja naše krvi! Je tako, ali ni?
GLASOVI: Tako je!
KRISTIJAN: Visimo, da visimo m pribiti smo, in roke so nam pribite in noge z debelimi žeblji! In kri nam teče na naše rane, naša topla kri, in oni nas vse bolj pribijajo in razpenjajo! Razpenjajo nas, mučijo nas, streljajo nas brez sodbe, kakor pse, pljuvajo po nas; a kdo nam bo pomagal, če si ne bomo pomagali mi sami? Vprašam vas: Kdo nam bo pomagal? Ce si ne bomo pomagali mi sami. nam ne bo pomagal nihče!
GLAS 1. DELAVCA od traverze: Tako je! Tako jaz že dolgo pravim, a ne verujejo mi!
GLASOVI: Tako je, da! Složni! Samo složni da m
bili!	,	.	•
KRISTIJAN: Pribiti smo torej sodrugi, glejte, m roke so nam krvave in kosti polomljene, in do kdaj bomo viseli še tu, na svojo sramoto. Ljudje, jaz mislim, da je prišel as, da se zberemo, da izrujemo žeblje, m da stopimo iz tega prokletega križa! Cernu naj večno visimo zgoraj? Čemu naj pribijajo \edno le nas in po nas pljujejo? Zakaj ne bi nn naenkrat pribili nekoga, ne pa vedno samo oni nas! Zato vam pravim v svojem imenu in v imenu onih mrtvih tam zunaj pi i skladišču, da je bilo dosti naše krvi in naših ran, in da mi nočemo več na križ! Na križ Judeži in Pi-lati!
(Dalje prih.)
Kultura.
REPERTOAR narodnega gledališča V LJUBLJANI.
Drama.
Začetek ob 20. uri.
Pobota, G. marca: Ob 15. uri popoldne: Pegica mojega srca. Dijaška predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja. 7. marca: Ob 15. uri popoldne: ti Deseti brat. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Ob 20. uri zvečer:	Ana Christie.
Ljudska predstava po znižanih cenah. [zven.
Ponedeljek, .8. marca:	Deseti brat.
Red E.
Opera.
Začetek ob pol 20. uri.
Sobota, G. marca: Večni mornar. Red F. Nedelja, 7. marca: Ob 15. uri popoldne: Žongler Naše Lujbe Gospo. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ob po! 20. uri zvečer: Grofica Marica. Izven. (Premiera)..
Premijera »Grofice Marice« v Ljubljani. V nedeljo, dne 7. t. m. ob pol 8. se vprizori v opernorni gledališču Kal-mauova opereta »Grofica Marica«, ki je bila izmed vseh operet, ki so v zadnjem času prišle na gledališki oder, skoro največkrat izvajana.
Dijaška predstava v drami. Danes v soboto, dne G. t. m. ob 15. uri se vprizori v drami Mannersova veseloigra »Pegica mojega srca« kot dijaška predstava pri izredno znižanih cenah.
V včerajšnji notici na tretji strani »Svoboda« Glince, se je pomotoma razblinil stavek v sredini sestavka; stati bi moralo: »Motes in njegova žena sta rešila povoljno svojo nalogo. V svojo vlogo se ni mlogel vživeti dr. Fleischer.< Druge pomote so čitatelji mogli popraviti sami.
Križem sveta.
Krvniki včasih niso uživali posebnega spoštovanja, zato pa so bili gmotno jako dobro preskrbljeni. Krvnik je imel istotako visoke dohodke kot mestni fizik, poleg tega je bil pg še običajno lastnik javne hišo in «e pečal z zdravljenjem, pri čemer je ogromno zaslužil. Šele francoska revolucija je tu-* di krvnikom zagotovila v družbi iste pravice, kot jih imajo drugi državljani.
Pariz je štel leta 1770. okrog 600 tisoč prebivalcev. Od teh je bilo 20.000 samo prostitutk. V času revolucije se je število zvečalo na 30.000. Vsekakor je bil Pariz že nekdaj moralno masto.
V srednjem veku je vsak deseti na smrt obsojeni pripadal krvniku, ki ga je krvnik mogel, seveda proti primerni odškodnini osvoboditi in rešiti smrti. Vsakokratni casar ni imel samo pravice poljubno pomilostiti zločince, zadostovalo je že, če se je obsojenec dotaknil in poljubil pred pričami kraljevo obleko. Iz mesta izgnani so se mogli neovirano vrniti, če se jim je posrečilo prijeti za uzdo cesarskega konja in iti v mestu poleg kralja. Toda kljub temu je imel krvnik navadno polne roke. Samo za kmetske vojne je krvnik samo v Basilu obglavil 500 ljudi.
Kralj Eldred angleški je ukazal vjete danske žene sleči in nage zakopati do prsi v zemljo, da so bile na milost m nemilost izročene v hrano psom in roparskim pticam.
Večnega ženina so aretirali v Boc-nu. V Evropi in v Ameriki je skozi 40 let sklenil neštevilno zakonov. Vsakokrat, ko se je poročil, izdajal se je za zdravnika, je pobral ženi vse premoženje in tudi od njenih starišev izpulil vse mogoče vsote in potem izginil. Živel je pod raznimi imeni in »e preživljal samo z ženitvijo. Tudi z Dunaja jih je več odpeljal, prav tako iz Švice, žrtve pa navadno zavajal v London. Nedavno se je v Rimu seznanil z mladim bančnikom. V hotelu ga je kloro-formiral in ga temeljito izropal. Pobral mu je 27.600 franc, frankov, 600 lir in več draguljev. Končno je pa vendar prišel oblastem v roke.
#
Na ženitovanjskem potovanju.
»Kako lepo od tebe, da si me med vožnjo skozi predor tako nežno poljubljal.« — »Jaz? — Zn božjo voljo, draga, saj sem vendar spal!« je mož presenečeno vzkliknil.
Dnevne novice.
Buržuazija je povsod enaka. Dunajski občinski svet ima ogromen komunalni program, ki so ga izdelali so-cijalni demokrati, ki vodijo dunajsko občino. Zlasti pospešuje občina gradbo stanovanjskih hiš in naselbin, h katerim je prispevala tudi država. Letos pa je krščanskoisoci jalni minister dr. Resch to pomoč odrekel občini, češ, da ima občina sama dovolj denarja. Z ozirom na veliko nezaposlenost v Avstriji so pa ta javna dela zelo pomembna akcija dunajske občine v omiljenju so-cijalne bede. V torek je imel sejo so-vet za preskrbo nezaposlenih in ob tej priliki so zastopniki socijalne demokracije odločno .zahtevali, da mora vlada to vprašanje ponovno vzeti v pretres, toda niti en krščanski socijalist, ki so v sosvetu, se ni zavzel za stvar. Poleg tega je dunajska občina največji davkoplačevalec v državi in socijalno najbolj eksponirano mesto, katerega poštena stremljenja bi vlada morala podpirati. — Dunajskim socijalnim demokratom se godi prav tako, kakor se je godilo pokojnemu ljubljanskemu županu s. dr. Periču.
Blagostanje v Sloveniji... V 20. št. Uradnega Lista za ljubljansko in mariborsko oblast beremo, da so v kon-kurzu fa Juhan v Ljubljani, fa Marija Bartl, Stritarjeva ul. 9, Alojzij Pihler, sodar v Mariboru, g. Zgonc Baloh, trgovec v Mariboru itd., da se .bo v Dražgošah prodalo več zemljišč na dražb’ itd. V št. 19 so sklepi glede konkurzov tvornice Lutiz v Domžalah, glede kom kurza trgovca Kraševica iz Sv. Jurija ob Taboru in glede konkurza trgovca Franca Skuhale iz Sv. Trojice. Gosp. Ivan Gajšek, trgovec v Ljubljani na Sv, Petra c, pa je v prisilni poravnavi. — Res blagostanje!
Vojno miini&trstvo naročilo 160 vagonov infanterijsike inunicije. Bratislavska tvornica inunicije J. Roth je prejela od našega vojnega ministrstva velika naročila za dobavo inunicije. Pryo naročilo znaša 160 vagonov in-fanterijskih patron za čedni znesek 80 milijonov čeških kron ali 135 milijonov dinarjev, Tvornica je že pričela z dobavo in jo tako z delom za dolgo časa preskrbi jena. jSanjmivo jo, da so je po 'prevratu, ko je prenehala vojna konjunktura, Rothova tvornica pečala le z izdelavo lovske municije. V zadnjem času se je pa začelo znova v tvornici intenzivno producirati vojne potrebščine. ‘Sprejelo se je večje število novih delavcev. Žična železnica, ki veže tvoruico s kolodvorom, je nepretrgoma v pogonu. Brez komentarja!
V Trbovljah je napovedal konkurz veletržec Dežman. Njegov konkurz bo marsikoga zelo zadel.
Iz ljubljanske okolice. Oprostite mi, da se tudi jaz obrnem na »Delavsko Politiko«. Včasih razmišljam o delu naših delavskih organizacij. Posebno o naših zadrugah. V vseh časih, pa naj se je vršilo v ostalem delavskem gibanju še tako valovanje, so naše zadruge ostale zveste svojemu delu in so delale z uspehom ne ozirajoč se na levo in desno. Sedaj ko se je razburjenost precej pomirila, pa bi morali vsi, da gremo na delo «a povzdigo naših zadrug: za konzumr, za Produkcijo, za mizarsko zadrugo, za Jugometalijo, za produktivno zadrugo knjigovezov itd. Tu bomo imeli največ uspeha!
Izkopnine iz hunske dobe. Pri kopanju jarkov za vodovod v koloniji »Stan in Dom« na Tržaški cesti (ob vili g. Kosa) so našli razne ostanke iz hunskih časov. Poklicali so zastopnika muzeja dr. Mala, ki pregleduje izkopnine. Bomo še poročali.
Zanimiva tožba. Iz južne Srbije je poročil pravoslavni pop hčerko uglednega bančnega ravnatelja iz Beograda'. Sedaj je pa žena vložila tožbo na ločitev zakona, ker je njen mož homoseksualen.
Švicarska policija je aretirala bivšega blagajnika parobrodarskega društva iz Novega Sada Franja Kulika, ki je pred meseci pobral iz blagajne 300.000 Din. Prepeljejo ga najbrž v Novi Sad.
V Belgradu študentke še nadalje drve v smrt. V sredo si je zopet prerezala žile medicinka Katarina Katic. Vzrok: konflikt z očetom. Prepeljali so ,io v bolnico in je upanje, da še okre-
va. To je že osmi poskus samomora med študentkami v letošnjem! letu in sicer samo na belgrajski univerzi.
Zlorabe v ministrstvu notranjih del. Načelnik litografske delavnice Milorad Toskič je sprejemal v državni litografiji obsežna privatna naročila, jih zaračunal, pa si denar obdržal. Prijeli so ga in je zlorabe deloma priznal. Šlo bo za ogromne vsote. Toskic je drugače bogat in je lastnik več hiš v Belgradu.
Verska razlikovitost v Jugoslaviji. Pravoslavnih je v naši državi 5,602.207, to je 46.6% prebivalstva. Duhovnikov imlajo 2568. Rimsko katoliških pripadnikov pa 4,735.154, torej 39.5% prebivalcev, duhovnikov 3246. Protestantov 216.597 in 1350 duhovnikov, Judov 64.159 in 94 duhovnikov, muslimanov 1,337.687 in 1100 duhovnikov. Pripadnikov raznih konfesij je 17.636.
Profesorji v Kragujevcu groze Radiču s stavko, če jim ne plača takoj vseh honorarjev in dolžnih pristojbin. Radič se je vsekakor priljubil profesorjem in si .s svojim delom in s svojo »seljačko« prosveto utvaril obilo »zaupanja«. Vse prav!
V belgrajsko porodnišnico je moralo mlado dekle iz Prilepa. Ne dolgo pred porodom je zahtevala zapisnikarja in tam! izpovedala, da jo je spolno izrabil njen oče, ki je pop v južni Srbiji. Oče je vdovec in se kot duhovnik ne sme v drugo poročiti. Ko je prišel nekega večera domov pijan je hčerko nasilno defloriral. Popa so zaprli.
Smrtna nesreča. V Studencih pri Mariboru je povozil avtomobil 15-let-nega fanta. Fant je stal v taki bližini vrtiljka, da bi ga bil oplazil čoln. Voznik mu je zakričal, naj se umakne, fant se je umaknil, pri umiku ga je pa podrl nenadoma avtomobil in je fant obležal na mestu mrtev.
Ustrelil se je v Belgradu načelnik ■ministerstva saobračaja dr. Hinko Fischer, doma iz Osijeka. Morali bi nvu odrezati nogo vsled krvnega zastrup-Ijenja, pa si je končal življenje sam.
Zopet aretacija poštnega uslužbenca. V Laškem so aretirali poštnega uslužbenca F. Z. Obdolžen je tatvine. Pri hišni preiskavi so tudi našli veliko število izpraznjenih pisem. Vse kaže, da, jo iz pisem pobiral tudi denar. ,
Skrben oče. Veleindustrijalcu Viktor Lowe iz Innsbrucka je z doma pobegnil sin in se dobro založil z denarjem. Zaljubljen se bil v neko plesalko iz dunajskega varieteja ter se z njo odpeljal. Pred dvemi dnevi se je njegov oče pripeljal za svojim sinom celo v Belgrad in tam sporočil oblastem, da ga naj zasledujejo. Vsekakor se skriva s svojo izvoljenko kje v kakem bel-garjskemi zakotju.
Ni varno javno nastopiti v govorniški pozi. To žalostno resnico je okusil tudi I. Ž„ ki je že dalj časa brezposeln in je hotel dati svojemu gnevu izraza v obliki ostrega protesta proti državi. No, pa so gg aretirali in se bo siromak moral za svoj protest pokoriti v ječi.
Ukradene odeje je kupovala Lucija Kerže od vojakov, ki so ji blago seveda poceni pradajali. In to jo je zapeljalo. Za kupčijo je zvedela policija in zaplenila odeje, ki so bile ukradene v garnizijski bolnici.
Kolo si je izposodil v neki gostilni v Št. Vidu nad Ljubljano že dvajsetkrat kaznovani Ivan I. S kolesom se je peljal proti Dravljami in ga tam kmalu začel prodajati. Kupčijo mu je pa zmešal stražnik, ki mu je napovedal aretacijo. To pa I. ni bilo nič kaj po-všee, vlegel je na tla, tako da je moral stražnik najeti voznika, ki je oba peljal do policije.
Babji boj. Kadar si ženske skočijo v lase je križ in prizor je nadvse »očarljiv«. Na mariborskem trgu sta se začeli obdelavati dve ženici in si kar v šopih trgale druga drugi lase, prav tako obleko. Stražnik jih je komaj iztrgal iz neljubeznivega objema.
Tiskovni sklad.
Za tiskovni sklad je daroval Majdič Florijan, Trbovlje, Din 5. Zadnji izkaz Din 649.75. Skupaj Din 654.75. Zadnjič pri seštevanju preveč našteto Din L—. Je torej pravilno 653.75.
Maribor.
Nov magistrat se v Mariboru oči-vidno ne bo zidal, kakor so to prvotno želeli nekateri gospodje, ker mora naša občina prej rešiti druge mnogo bolj važne probleme.
Še 150.000 dinarjev za prešiče. Izza znane dobe, ko so izvažali prešiče in uvažali papir za liste, je ostal carinski račun še neporavnan. Danes terja carina 150.000 Din in gospodje so v tajni seji sklenili v izogib sodnih jfosledic ta čedni znesek tudi plačati. To so posledice gerentovanja in komisarjevanja.
Vprašanje avtoompiibusa. To umestno incijativo je sprožil v Mariboru bivši konzulat dunajske občine g. Srebotnik in ustanovil v to svrho družbo. Sedaj pa predlaga mestni občini, naj ona prevzame podjetje v svoje roke in se angažira za nabavo 10 avtomobilov. Rentabilitetni račun nudi lepe perspektive, Gospodarska stran takega podjetja bi bila seveda precej dobra. Nič manjša pa tudi ni potreba pa takem prometu, ki bi vezal okolico z mestom. Zlasti je pozdraviti idejo, da se razširi promet do Slov. Bistrice in Dravograda. Nabava avtomobilov, ki bi se naj sklenila čimiprej, znaša nekaj nad 8 milijonov Din. Radovedni smo, kdaj reši obč. svet predmetno vlogo.
Novo obč. stanovanjsko hišo v Smetanovi ulici bo zidal g. Nassimbeni, ki je predložil najnižjo ponudbo 1,847.655 Din za vsa betonska, zidarska in tesarska dela. Tokrat je vendarle zalegla soeijalistična kritika, kajti zadnjič so gospodje oddali dela g. Zivicu, ki je bil dražji nego ostali ponudniki. Z zidanjem se prične v pondeljek in mora biti poslopje do 1. novembra pod streho. Obsegalo bo 29 stanovanj.
Delavski zastopniki v občini enotni. Nedavno je vstopil v občinski svet na mesto komunističnega zastopnika Raz-borška s. Uanžek, ki nastopa skupno s socijalistično delegacijo. Mi to pozdravr. ljamo,
Poinletanje mariborskih ulic je postalo zopet aktualno in mi želimo, da se čimprej izvede sklep obč. sveta, ki pravi, da se ulice samo do 1. marca pometajo čez dan; v poletnem času pa zopet ponoči. To je sklep, kot jih je bilo že več. Le kedaj se bo izvedel. Čudimo se, da zdravju škodljivo pometanje pa dnevu ne vidi sanitetna oblast, ko je včasih ves Glavni trg zavit v gosto meglo prahu!
Meljska in Einspielerjeva ulica bosta vendarle enkrat popravljeni. Kal-drmlino, ki jo pobira carinski blagajnik za mariborsko občino že več let in se ona steka namesto v obč. blagajno v Belgrad, so, za Ljubljano, sklenili končno vrniti jo tudi Mariboru. Občina je dobila 4,092.600 Din, ki se bodo porabili za obe cesti.
»Straža« preneha izhajati. Klerikalna stranka naazduej na celi črti in sliši se, da nameravajo s 1. aprilom ustaviti že delj časa močno pasivno »Stražo«. Zlasti po porazu pri volitvah v Del. zbornico se je klerikalcev oprijel Obup. Zadružna gosp. banka noče baje podpirati strankin tisk. Razumljiva so tužna Žebotova pisma, ki jih piše svojim političnim prijateljem' strogo zaupno. Tako obupno pismo je te dni priobčil tudi nemški list v Mariboru.
Reklame
ne potrebuje
0. Bernafooič
ker se blago radi svoje kvalitete in cene samo priporoča.	83
je najboljša žitna kava!
smjniJE m
Je, da *e prepričate, da eder par nogavic z žirom In znamk« (rdečo, modro ali zlato)
traja kakor štirje par! drugih Dobivajo h v prodajalnah)
Za Velikonoč nov klobuk
• moram imeti! Kje naj ga kupim ? g* Najceneje ga kupiš v dobroznani W	trgovini	klobukov	w
DOS. POR sasl. R. lomnih
Velika zaloga najnov. novosti klobukov in čepic.
Vsled ugcdne nabave surovin smo 5
■
znatno znižali cene
■
nogavicam
in drugim
pleteninam
P. n. trgovee in Konsumna društva prosimo, da zahtevajo cenike, ter se priporočamo
H. Franzi I sinovi
Ljubija««, Priv«. IS.
Poštni predal 41.
S
Produktivna zadruga knjigovezov in sorodnih strok
v Ljubljani, Igriška ulica št. 6
se priporoča cenj. občinstvu, društvom, delavskim organizacijam in institucijam za
vsa v hnjigoveSho stroko spadajoča dela.
Izvr&itev točna I
94
Cena najnižje I
Honigov valjčni paromlin
Havas & Forgacs
  - BAČKA TOPOLA. =====
Zastopstvo in zaloga:	125
A.
Ljubljana, Sv. Petra o. 38
Telefon interurban štev. 305. Brzojavke »Pauli* Ljubljana.
s
BERITE!
Lovro Kuhan Povesti.
Abditusi Predhodniki današnjega socializma in komunizma.
Zadružni koledar za leto 1926.
„Pod lipo", družinski mesečnik.
jgijiia; Zadružna založba t ljubljani. Aleksandrova 5,
INMMNMIUaUN
Produkcija - krema za čevlje.
Zahtevajmo in kupujmo vedno n povsod le .Produkcijo kremo* za čevlje. 130
Mlinar
starejša moč, z daljšo prakso v moderno urejenih podjetjih išče primerne službe. Cenj. ponudbe pod »Pošten* na upravo lista.	138
r z. z o. z.
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev
Stavbeno, portalno in pohištveno mizarstvo, kompletne oprave za hotele, kavarne in gostilne, vile in privatna stanovanja.
Tovarna na GLINCAH pri Ljubljani.
Telefon Interurban 410.
Najcenejša in najveeja zaloga dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, delov in pnevmatike. Otroški vozički različnih vrst po čudovito nizki ceni. Posebni oddelek z* popolno popravo, emajliranje in ponildanje dvokoles, šivalnih strojev i. t. d. Shranijo se preko zime. Prodaja tudi na obroka Ceniki franko!
S
»J
TRIBUMA“ 'F'. B. U.
tovarna, dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4.	82
Spo mladinski
MEDMBBDDHIHELE5E1IRIIFRREI
21. do 28. marca 1926.
Središče srednjeevropejske trgovine in industrije. Najugodnejša prilika za nakup priznanih čekoslovaških industr. izdelkov.
50% znižana vožnja
na čehoslovaških železnicah. Na avstrijskih železnicah velja za brzovlaka vozovnica osebnega vlaka.
Brezplačen vizum
za potovanje na Čehoslovaško.
Pojasnila in legitimacije daje:	t
ALOMA COMPANT,
LJUBLJANA Cankarjevo nabrežje številka 2. ČEHOSLOVAŠKI KONZULAT - Ljubljana Breg.
Posebne nagrade za velikonočne praznike našim odjemalcem!
Izvanredna in ugodna prilika nakupa potrebne obleke za bližajočo se spomlad.
Zastonj dobite uro, srebrno dozo itd.
Oglejte si naše letake!
Konfekcijska tovarna
FRAN DERENDA i C E, Ljubljana
Detajlna trgovina Erjavčeva cesta it. 2
129
Ključavničar
preizkušen strojnik in kurjač i daljšo prakso ▼ elekrieni centrali iSŠe primerne službe
Cenj ponudbe pod .Spreteh* sprejema uprava tl. 135
Ilovo trgovino
z norimberškimi zelen-jadnimi, cvetličnimi in poljskimi semeni Je otvorll
JOSIP GAGEL
LJUBLJANA
Sv. Petra c. 7 (Hotel Lloyd) Zahtevajte ceniki
Pri nakupu
spomladanske in letne moške obleke obrnite se zaupno na specijalno zalogo češkega in angleškega sukna
JOSIP IVANČIČ, Ljubljana, Miklošičeva cesta 4>
Največja izbera! — Cene neverjetno nizke! — Oglejte el zalego! — Prepričajte se! — Ostanki skoraj za polovično ceno!_
4
Konzumentje! KMKonzumen* jel J
I
4
i
3
I
4
\ 4 4 i 4
Halnpjte svoje potrebščine
v prodajalnah
Konzumnega društva za Slovenijo r. z. z o. z.
Solidne cene. 'M M* Točna postrežba. PV* Dobro blago. "M
Učlani se lahko v vsaki prodajalni. Pristopnina Din 2 50.
Delež Din 300 —. Jamstvo enkratno. 133
i
as.
Zlatorog
ter pentinovo
milo
Kakovost tega nepreko-sljivega mila se da odtehtati samo z
zlatom!
'(P mm
Da se vpelje Zlatororog terpentinovo m ^ de alna sestava najfinejšega mila z najb J	pen-
tinom v najširše sloje prebivalstva,	P' od
1. avgusth 19 5 v vsaki tisoči korn * tnik po 10 frankov, ki se šele P”.	Pri.kaže
srečnemu najditelju, — Mn°S°	,	Je	2®
našlo. — Prepričajte se tudj k f P slJivi kakovosti tega »zlatega nula ,	,e	vporablja
radi svoje milino in prijetnega osvežujočega vonja tudi mnogo kot toaletno milo - Mogoče, da ste tudi Vi tako srečni, da najdete zlatnik!
Glavni in odgovorni urednik: Rudolf Golouh. — lzdaia konzorcij »Delavske Politike" (odgovoren Josip Pastorek) v Ljubljani. Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani. — Za
tiskarno odgovoren Mihael Rožanec.