Letnik XXVII – št. 10, december 2020 Glasilo občine Trzin
Miklavž malo drugače
V DPM poskrbeli, da je  
dobri mož obdaril trzinske otroke 
Izšel je Katjin prvenec  
Knjiga »divjih« receptov 
 
Portret meseca 
Ana Lukner Roljič, dobrotnica  
in pobudnica Anine zvezdice
Dobrodelnost med nami   
Organizacije, ki pomagajo   
.
Vesel Božič in 
srečno 2021!
december 2020 |  3
UvodnikKolofon
➔ Na naslovnici
V dneh, ko nas je narava za kratek čas obdarila s 
snegom, je Trzin zažarel v lučkah. Te so letos še 
posebno lepe. (Foto: Peter Hudnik, hoodfoto) 
Odsev,
glasilo občine Trzin
Skupna občinska uprava občin Trzin, 
Komenda, Lukovica, Mengeš, 
Moravče, Vodice
Medobčinski inšpektorat in redarstvo
Mengeška cesta 9, 1236 Trzin
e-pošta: inspektorat@trzin.si
Telefonska številka: 
01/564 47 20
Faks: 01/564 47 21
Uradne ure:
Ponedeljek: 9.00–11.00
Sreda: 9.00–11.00
Občina Trzin
Spletna stran: www.trzin.si 
e-pošta: info@trzin.si
Telefonske številke:
01/ 564 45 43, 01/ 564 45 44, 01/ 564 45 50
Faks: 01/ 564 17 72
Uradne ure:
Ponedeljek: 8.00–14.00
Sreda: 8.00–13.00 in 14.00–18.00
Petek: 8.00–13.00
Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo 
tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f 
oz. na telefonski številki 01/ 564 47 30.
Fo
to
: Ž
iv
a 
To
ry
Glavna in odgovorna urednica:
Tanja Bricelj, trzin.odsev@gmail.com
Uredništvo: Tanja Jankovič, Miha Pavšek, Dunja Špendal, Barbara 
Kopač, Peter Hudnik, Majda Šilar
Redni avtorji prispevkov: Nina Rems, Nataša Pavšek, Brigita  
Ložar, Žana Babnik, Katja Rebolj, Matjaž Erčulj, Janez Gregorič, 
Andrej Grum, Boštjan Guček, Marko Kajfež, Dušan Kosirnik, Jožica 
Trstenjak, Milica Erčulj, Saša Hudnik, Valentin Orešek, Maja Brozovič, 
Miha Šimnovec, Anže Kosmač, Zoja Anžur
Avtorji fotografij: Zinka Kosmač, Tanja Jankovič, Miha Pavšek, 
Barbara Kopač, Peter Hudnik, Nina Rems, Tjaša Jankovič in drugi 
Lektoriranje:
Mirjam Furlan Lapanja
Tehnično urejanje, prelom, priprava za tisk in tisk: 
Specom d. o. o. 
Oglasno trženje:
Podjetja, ki poslujete v občini Trzin in okolici ter želite objaviti 
tiskani oglas na naših straneh, se za trženje oglasnega prostora 
obrnite na Bojana Rauha, bojan.rauh@specom.si ali pokličite 
040 202 384.
Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1.500 izvodov.  
Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu.
ISSN 1408-4902
V skladu z uredniško politiko in glede na razpoložljivost prostora v glasilu 
Odsev si pridržujemo pravico do objave ali neobjave ter krajšanja in preobli-
kovanja prispevkov.
Gradivo za naslednjo številko oddajte 
najpozneje do torka, 5. januarja 2021.
Prispevke pošljite v elektronski obliki na  
naslov uredništva: trzin.odsev@gmail.com.
Kljub temu … 
V začetku decembra smo lahko na nacionalnem 
radiu (oddaja Na podstrešju, 3. 12.) ujeli pogovor 
s psihologom dr. Aleksandrom Zadelom. »Nič ni 
narobe, če obupujemo, smo jezni ali nas je strah, 
toda funkcionalen človek načrtuje svoja vedenja in 
KLJUB TEMU, da se ta trenutek počuti slabo, gre 
brat ali ven ali ustvarjat nekaj kreativnega. S tem 
vpliva na svoje vedenje, čustvovanje in tako znova vzpostavi rav-
novesje.« Tako nas je dr. Zadel spomnil na lastno odgovornost za 
svoje počutje in kar dvakrat ponovil »kljub temu«. Na načelni ravni 
mu zagotovo vsi pritrjujemo, drži pa tudi, da se ta naš »kljub temu« 
vleče že vse od marca, zaradi česar smo utrujeni in naveličani, prag 
tolerantnosti pa se je nevarno znižal celo tistim, ki s(m)o sicer precej 
miroljubni. 
Čeprav letošnji december ni običajen, čeprav ni sprehoda med luč-
kami, pospremljenega z vonjem po kuhanem vinu in praženih mand-
ljih, niti pohajkovanja s prijatelji med stojnicami in tistega sladkega 
stresa ob izbiranju darilc za bližnje, se kljub temu spomnimo vsega 
tistega, kar pa lahko naredimo! Morda lahko izdelamo ustvarjalno 
darilce, spečemo pecivo ali po dolgem času napišemo voščilnice na 
roko. Morda lahko s pismom ali paketom razveselimo starejše ali so-
cialno ranljivejše. Kaj pa če se sprehodimo po letos še prav posebno 
bogato okrašenem Trzinu, skočimo na Veliko planino ali odsmučamo 
kakšen dan na Krvavcu? 
Da, kljub temu, da je leto 2020 pred nas postavilo cel kup omeji-
tev, je letošnja bera dosežkov v občini Trzin zavidanja vredna: težko 
pričakovani DZIR je pod streho, spomladi se je učinkovito odzvala 
civilna zaščita, uveden je bil sistem souporabe električnih vozil, z 
odkupom zemljišč in urejanjem mokrišč je občina pomembno pri-
pomogla k trajnostnemu ravnanju s trzinsko naravo, preplastili so 
štiripasovnico, v trzinskem domu starejših ni bilo okužb z novim ko-
ronavirusom, prenovljen je bil Kulturni dom, pri ponovnem poskusu 
je občinska uprava uspešno pridobila sredstva za sofinanciranje 
vaškega jedra pri cerkvi sv. Florijana, prenovljena je bila Reboljeva, 
dobili smo zobozdravstveno ordinacijo v šoli, otroci so dobili na dom 
Miklavževa darila in prav v dneh, ko se Odsev tiska, so se občinski 
svetniki seznanili še z idejno zasnovo nove športne dvorane. 
Na tem mestu ni dovolj prostora, da bi našteli prav vse letošnje 
pridobitve, zato se jim bomo podrobneje posvetili v januarski številki 
Odseva. Naj končam z željo za leto 2021. Želim vam ravnovesja ali 
bolje: da boste kljub temu, da bo po letu 2020 najbrž vse drugače, 
imeli dovolj moči, radosti in modrosti za izbiranje tistih vedenj, ki 
vam bodo ravnovesje povrnila. Srečno! 
Tanja Bricelj, 
glavna in odgovorna urednica
4  |  Odsev — Glasilo občine Trzin
Občinske novice
Frnihtov bajer lažji za  
trideset vreč tujerodnih rastlin  
Sredi novembra so ob Frnihtovem bajerju po enem letu ponovili akcijo odstranjevanja tuje-
rodnih vodnih rastlinskih vrst. V soboto, 14. novembra, so dopoldne odstranjevali tujerodno 
in invazivno rastlinsko vodno vrsto Pontederio incordato, ki se je razrasla na zahodnem delu 
med obema večjima vodnima površinama Frnihtovega bajerja. Nabrali so kar za trideset 
vreč rastline.
Mehansko odstranjevanje je v ribiški opremi in s čolna z železnimi 
grabljami in mehansko žago na ročaju strokovno opravil Jure Felicijan 
iz Društva za želve Slovenije, pomagali pa so mu tudi trije njegovi 
pomočniki in trije udeleženci iz občine Trzin. Odstranjene rastline so 
odlagali na breg bajerja in jih pospravljali v večje vreče, ki se jih je 
nabralo več kot trideset. Občina Trzin je v dneh po akciji poskrbela za 
odvoz odstranjenega rastlinja na komunalno deponijo Dob pri Dom-
žalah. 
Rastline pontederija se pojavljajo na bajerju le na omejenem ras-
tišču, ki se ne širi. S koreninskimi spleti so se na gosto razrasle pro-
ti dnu jezera, vendar ne segajo popolnoma do dna. Kot je povedala 
Učinkovita novembrska seja 
Ena dobra šolska ura je bila dovolj, da se je novembrska seja občin-
skega sveta zaključila s soglasno sprejetimi vsemi točkami dnevne-
ga reda. Razen odloka za odmero komunalnega prispevka, so druge 
točke občinski svetniki obravnavali brez omembe vrednih razprav. 
Po svetniških pobudah in vprašanjih so poleg že omenjenega odloka 
prvič obravnavali tudi odlok o ureditvi koncesije za zavetišče za za-
puščene živali na območju Občine Trzin, v četrti točki so se posvetili 
obvezni razlagi tretje alineje 2.1. točke 94. člena Odloka o občinskem 
prostorskem načrtu, nato sprejeli predlog rebalansa Proračuna za leto 
2020 in Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o postopku in 
merilih za sofinanciranje letnega programa športa v občini Trzin. So-
glasno so sprejeli predlog spremembe Statuta in sprejeli predlagani 
Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra. Sklenili so tudi, da bo Obči-
no Trzin v Razvojnem svetu Ljubljanske urbane regije za programsko 
obdobje 2021 – 2027 zastopal Rado Gladek (SDS). Ob tem je pri re-
balansu proračuna župan poudaril, da gre za edini letošnji rebalans 
(zaradi znanih razmer), da je sprememba pri investicijah v IKT opremo 
(nabava računalnikov za potrebe Osnovne šole Trzin), nov izdatek je 
tudi sofinanciranje cepljenja proti virusu HPV za dečke, dobra novica 
pa je tudi, da je bila občina v drugem poskusu uspešna pri pridobitvi 
sredstev za obnovitev vaškega jedra pred cerkvijo Sv. Florijana, pri 
čemer bo projekt izveden v prihodnjem letu. Seja je bila zaključena po 
45 minutah, gradivo je na voljo tudi na spletni strani www.trzin.si. (tb) 
Trzin odslej z e-poslovanjem 
Dobra novica prihaja iz Občine Trzin. Od začetka decembra lahko 
tudi občani Trzina nekatere vloge oddamo elektronsko. Če imamo di-
gitalno potrdilo in delujoč elektronski naslov, lahko po prijavi v portal 
SPOT (evem.gov.si) ali e-uprava.gov.si oddamo vlogo za izdajo po-
trdila o predkupni pravici, vlogo za izdajo mnenja na izdelano pro-
jektno dokumentacijo za gradnjo v varovalnem pasu prometne po-
vršine, vlogo za izdajo soglasja lastnika zemljišča ob prireditvi, vlogo 
za spremembo lastništva ali uporabnika nepremičnine za napoved 
odmere NUSZ, vlogo za izdajo dovoljenja za popolno polovično ali 
delno zaporo prometne površine zaradi izvajanja del na njej, vlogo za 
izdajo odločbe o komunalnem prispevku in vlogo za izdajo dovoljenja 
za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom. Mogoča sta tudi 
plačilo upravne takse po spletu in mobilni banki in s tem samodejna 
oddaja e-vloge v občinski dokumentarni sistem. Do e-vlog lahko dos-
topate na spletni strani www.trzin.si/documents/ v zavihku e-vloge, ki 
vas preusmeri na spletno stran e-Uprave. (tb)
naravovarstvenica Maja Brozovič, so ugotovili, da lanskoletna enkrat-
na odstranitev vodne rastline Pontederie incordate ni zadoščala, ker 
se je rastlina v enem letu znova razrasla na obseg pred odstranitvijo. 
»Ekipa je tokrat s čolna odstranila večji del rastlin s koreninskimi sple-
ti vred. Nekaj rastlin je ostalo na nedostopnem robu rastišča, kjer jih 
nismo dosegli. Izvajalec Jure Felicijan je predlagal metodo prekrivanja 
rastišča s temno plastificirano ponjavo spomladi prihodnje leto, ko 
bodo preostale mlade rastline znova pognale. Tako bo onemogočen 
proces fotosinteze in rastline bi čez čas izčrpali,« je načrte za nadalj-
nje delovanje opisala Brozovičeva. (tb)
Nabralo se je za 30 vreč odstranjenih rastlin. (Foto: Maja Brozovič) 
Potem ... (Foto: Maja Brozovič)Prej ... (Foto: Maja Brozovič)
Napis na sliko: Odstranjevanje iz čolna (Foto: Iztok Pipan)
december 2020 |  5
V našem kraju
Miklavževanje 2020
Lovke koronavirusa (SARS-
-CoV-2) so globoko posegle v 
vse pore našega življenja, kot 
smo ga poznali doslej, in ga 
drastično spremenile. Čas, v 
katerem se nahajamo, je zahte-
ven za vse nas, saj od nas terja 
prilagoditve na poslovnem in 
osebnem področju. Vse to ne-
dvomno čutijo tudi tisti, za ka-
tere si sicer najbolj želimo, da 
tega ne bi občutili – to so naši 
otroci. V DPM Trzin si prizade-
vamo, da bi navkljub ukrepom 
za zajezitev in preprečevanje 
širjenja virusa, otrokom zlasti 
v mesecu, ki je pregovorno ča-
roben, ohranili vero v radost in veselje ob skupnem druženju 
– pa čeprav tokrat malo drugače. 
V mesecu decembru klasičnega miklavževanja letos tako ni bilo 
mogoče izpeljati. Da pa bi si družine trzinskih otrok del prazničnega 
vzdušja tudi z našo pomočjo lahko pričarale doma v krogu svojih naj-
bližjih, smo dotik Miklavževe dobrote s posredovanjem daril na dom 
omogočili vsem tistim trzinskim otrokom, katerih starši so po obvesti-
lu v vrtcu, ko so se z nameravanim načinom miklavževanja seznanili, 
in pravočasnim predhodnim izrecnim pisnim strinjanjem, želeli sode-
lovati v tej verigi dobre volje. Levji delež usklajevanja in koordiniranja 
staršev otrok in članov DPM Trzin je prevzela tajnica vrtca gospa Jas-
mina Koščak, za kar smo ji vsi neizmerno hvaležni. 
Darila za naše najmlajše je sestavljal USB ključek, na katerem se 
nahaja miklavževa gledališka predstava, ter krasne knjige. Sodelu-
jočim pri gledališki predstavi, ki 
so opravili izjemno delo, ter ZPM 
Domžale, ki je prispevala knjigo za 
drugega otroka iz iste družine, se 
za njihovo sodelovanje ter mate-
rialni in nematerialni prispevek iz 
srca zahvaljujemo! Brez pomoči 
vseh navedenih bi namreč morda 
naša ideja ostala le to - zgolj ideja. 
V DPM Trzin nismo pozabili niti 
na malce večje, a po srcu še vedno majhne otroke.  Miklavžu smo zato 
pomagali, da je skupna darila za prvo triado otrok pustil kar v šoli v 
upanju, da jim bo olajšal in jih dodatno razveselil na dan, ko se bodo 
ponovno lahko vrnili v šolske klopi. 
Ker srce DPM Trzin bije prvenstveno za naše otroke, naj se z 
voš čilom najprej obrnemo na vas, dragi starši! Zagotovo se lahko 
strinjamo, da je za nami posebno leto. Ni bilo in še vedno ni eno-
stavno. Soočamo se z izzivi, na katere vnaprej nismo mogli biti 
pripravljeni in v katerih od sebe dajemo največ, kar lahko. Letošnje 
praznično voščilo se zato glasi malo drugače: bodite prijazni do 
sebe. Pohvalite se, saj stalno manevrirate med toliko pomembni-
mi vlogami – ste starši, partnerji, vzgojitelji, animatorji, skrbite za 
gospodinjstvo in službo. Bodite torej prijazni najprej do sebe in si 
dajte pohvalo za to, da vam uspeva. Na ta način boste prijaznost in 
toplino, ki je v prazničnih časih zlasti za naše otroke nepogrešljiva, 
zagotovo lahko pričarali tudi zanje.
Veseli nas, da je tudi v teh težkih časih v ljubem Trzinu med ljudmi 
nasploh zaznati sočutje, skrb za bližnjega in željo po razveseljevanju. 
To pomeni, da nas življenjski izzivi krepijo tudi kot skupnost in doka-
zujemo, da premoremo srčnost - v DPM Trzin pa vam in nam vsem 
skupaj iskreno želimo, da se ta povezujoča srčnost le še krepi. Naj 
prižge iskre topline v srcih in žarke veselja v očeh ter vam zlasti v teh 
prazničnih dneh nakloni zdravja in notranje umirjenosti. SR(E)ČNO 
2021 VAM ŽELIMO ČLANI DPM TRZIN!
Nataša Gladek, 
predsednica Društva prijateljev mladine Trzin
DPM Trzin pridobil status organizacije v javnem interesu 
V letu 2019 je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake 
možnosti Društvu prijateljev mladine Trzin z odločbo podelilo status 
nevladne organizacije v javnem interesu na področju družinske politike. 
Nevladne organizacije, ki po zakonu o nevladnih organizacijah prido-
bijo status delovanja v javnem interesu, imajo določene ugodnosti, saj 
status prinaša poleg drugih prednosti tudi možnost prejetja donacije 
0,5 odstotka dohodnine.
Namenitev dela dohodnine za donacije v skladu s 142. členom Za-
kona o dohodnini: zavezanci lahko namenijo do 0,5 odstotka dohod-
nine za financiranje splošno koristnih namenov. Na podlagi prvega 
odstavka 2. člena Uredbe o namenitvi dela dohodnine za donacije 
so upravičenci za leto, za katero se odmerja dohodnina upravičenci, 
ki na dan 31. decembra prejšnjega leta izpolnjujejo pogoje iz 142. 
člena Zakona o dohodnini. Davčni organ upošteva veljavne zah-
teve, s katerimi razpolaga na dan 31. decembra leta, za katero se 
dohodnina odmerja. Davčni zavezanec lahko posameznemu upra-
vičencu nameni od 0,1 do 0,5 odstotka dohodnine, seštevek vseh 
pa, seštevek vseh pa ne more presegati 0,5 odstotka dohodnine. 
Obrazec za namenitev dela dohodnine lahko zavezanec odda:
• elektronsko preko storitev elektronskega poslovanja  
FURS eDavki,
• osebno ali po pošti pri pristojnem finančnem uradu.
To dohodnino bi sicer pustili v državnem proračunu, 
zato je donacija za vas brezplačna. Veseli bomo, če bos-
te prispevali 0,5 odstotka dohodnine našemu društvu. 
Z namenjenimi sredstvi bi lažje izpeljali vse naše de-
javnosti, ki jih pripravljamo za otroke in mladostnike v 
našem kraju. 
DPM Trzin, Mengeška cesta 22, 1236 Trzin, DŠ: SI92606512, 
e-naslov: natasa@gladek.si
Nataša Gladek
predsednica Društva prijateljev mladine Trzin
6  |  Odsev — Glasilo občine Trzin
V našem kraju
Kulturno srce prenovljeno
Občina Trzin se je v želji, da bi čim širšemu delu občanov ogočila kulturno in tudi družabno 
udejstvovanje, pridružila projektu Kulturno srce Trzina.
Občina Trzin je kot vodilna partnerica v projektu prevzela koordinacijo 
obnove prostorov v Kulturnem d u Trzin. Opravljena dela z zunanjimi 
izvajalci so obsegala: celovito obnovo odra z zamenjavo lesene pod-
konstrukcije, stopnic, nosilne površine odra in talnih oblog ter zaščitnih 
elementov. Zatem so bile celovito obnovljene sanitarije (zamenjava sa-
nitarne keramike in inštalacij s pripadajočimi deli), zamenjane so bile 
talne obloge, okna in vrata v predprostorih ter v spremljevalnih prosto-
rih Kulturnega d a (garderobe, soba za tehniko in povezovalni prostori). 
Okna in vrata so bila stara in niso ustrezala sodobnim ekološkim stan-
dard, predvsem pa niso ogočala zdravega in dobrega počutja uporab-
nikov prostorov. Prav tako so bili stari sanitarije, spremljevalni prostori 
in vhodni predprostori, ki funkcionalno in higiensko niso več izpolnjevali 
sodobnih standardov za javne prostore.
Ker je preostali del dvorane prav tako potreben obnove, je prihod-
nje leto predvidena še druga faza z obnovo sten in stropa dvorane. 
Verjamemo, da bo takrat Kulturni d  kot celota dobil nov videz in bo 
lahko še kar nekaj let ustrezal svoji namembnosti. Želimo tudi, da bo 
projekt  ogočal večje sodelovanje ljudi iz določenih ranljivih skupin, za 
kar se v okviru operacije povezujemo s partnerjem, Zavod Azum, ki bo 
v prenovljenem Kulturnem d u izvajal raznovrstne delavnice, namenje-
ne predvsem starejšim, otrok  s posebnimi potrebami, iskalcem prve 
zaposlitve in dolgotrajno brezposelnim. S tem bo Kulturni dom Trzin 
dobil funkcijo osrednjega prostora za izvajanje kulturnih in socialnih 
programov.
S projekt  namreč želimo za ranljive skupine in ne nazadnje tudi 
ustvarjalce in obiskovalce ustvariti varen, prijeten in kakovosten pros-
tor za dobro učenje, druženje, ustvarjanje in ohranjanje kulturne inte-
gritete. Z vsebinami, namenjenimi vsem, ki se soočajo s (ponovnim) 
vstop  na trg dela, želimo izboljšati k petence teh ljudi in jim povečati 
zaposlitvene možnosti.
Celotna vrednost projekta z DDV je 62.993,74 evra, delež sofinan-
ciranja  Republike Slovenije in Evropskega sklada za regionalni razvoj 
pa je 44.759,41 evra. 
Občina Trzin
Projekt se izvaja v okviru LAS Za mesto in vas. Naložbo sofinan-
cirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada 
za regionalni razvoj.
Končno novi prostori
Trenutno v Kulturno umetniškem društvu Franc Kotar delujemo zelo 
okrnjeno. Vaje potekajo virtualno, na videoplatformah, kar nas zelo 
ejuje pri delu, a smo vseeno zelo pridni in delamo, kolikor nam razme-
re dopuščajo. Ob tem pa si mislimo: »Zdaj ko imamo prenovljene pro-
store, so pa prazni!« Vedno smo bili zadovoljni z obisk naših dogodkov, 
saj se gledališče zgodi vselej, ko je v dvorani vsaj en gledalec. Toliko 
imamo za pokazati in povedati, a to b o storili na novem odru, ko 
bo le mogoče. Izkoriščamo pa spletne medije in  ogočamo, da imajo 
prebivalci in prebivalke Občine Trzin in drugi prijatelji, ki nas sprem-
ljajo, dostop do predstav, kulturno-literarnih večerov in potopisnih 
predavanj, ki smo jih prej vselej prirejali v Kulturnem d u in Dvorani 
Marjance Ručigaj. Vendar je gledališče nekaj živega. Energija, ki se 
ustvari med igralcem in gledalcem, je edinstvena in se spreminja iz 
predstave v predstavo. Pogrešamo občutek treme, adrenalin v žilah, 
preden stopimo na oder, oddih in tisti fantastični občutek po odigrani 
predstavi, najbolj pa izraze na obrazih gledalcev, ko odhajajo iz dvora-
ne po predstavi, ki (upamo) jim je bila všeč.
Veliko se pogovarjamo in razmišljamo o tem, kako b o pod zdrav-
stveno varstvenimi pogoji priredili dogodke in jih prilagodili na naj-
boljši mogoči način, da boste vi, najdražji gledalci in gledalke, največ 
odnesli. Do takrat pa lahko vsak nameni majhen košček časa kulturi 
s tem, da si ogleda kakšno predstavo, ki jih gledališča objavljamo na 
spletu, prebere kakšno knjigo, poezijo, članek … morda ta članek? Hva-
la, ker ste si vzeli čas!
KUD Franc Kotar Trzin 
december 2020 |  7
V našem kraju
Pomoč z (dramsko) umetnostjo v projektu KST
V okviru projekta Kulturno srce Trzina bo Zavod Azum večji del programa izvajal v obliki 
delavnic ali ponavljajočih se srečanj za nekatere ranljive skupine. V primeru podaljševanja 
protikoronskih ukrepov se bo to dogajanje preselilo na splet, pripravili pa bomo tudi video-
vsebine za posamezno ciljno skupino. Tako se bo v občini Trzin izrazito povečala pestrost in 
izboljšala kakovost storitev za štiri ranljive skupine: otroke s posebnimi potrebami, starej-
še osebe, dolgotrajno brezposelne in iskalce prve zaposlitve. V času trajanja projekta bodo 
udeleženci delavnic poiskali svoj ustvarjalni izraz, s katerim se gradita samozavest in samo-
zaupanje, razvijale se bodo socialne veščine, analitične sposobnosti in sposobnost refleksije, 
izboljševala se bo besedna in nebesedna komunikacija.
V delu s predstavniki ranljivih skupin se bodo kot poglavitna metoda 
uporabljale metode s področja pomoči z umetnostjo (art's therapy) 
in dramske pedagogike. V Evropi in po svetu je pomoč z umetnostjo 
kot terapevtska metoda in sodobna oblika pomoči ljudem uveljavljena 
že vrsto let. V Azumu je predvsem podprta veja pomoči z uporabo 
dramskih in gledaliških tehnik, ki združuje pedagoški in podporni vidik. 
Z dramo se krepijo številne lastnosti, ki pri udeležencih delavnic pri-
pomorejo k uspešnejšemu soočanju z različnimi življenjskimi položaji 
(ustvarjalnost, reševanje problemov, preizkušanje novih stvari, razu-
mevanje simbolov in mitov, veščine opazovanja, sodelovanje, samo-
refleksija …). Hkrati udeleženci med skrbno načrtovanimi dejavnostmi 
ozaveščajo svoje telo, trenirajo govorni aparat ter z improvizacijo 
širijo prilagodljivost v mišljenju in sposobnost hitrega odziva na do-
ločeno stanje. Pridobijo torej večjo samozavest, močnejše zaupanje 
vase, globlje razumevanje lastnih čustev, boljši nadzor nad čustvi, več-
jo sposobnost reševanja problemov, orodja za premagovanje srame-
žljivosti, izstopijo iz svoje lupine, povečajo svoj ustvarjalni potencial, 
zgradijo zaupanje do drugih ljudi, zmanjšajo stres in anksioznost. Pri-
stop je mnogokrat integrativen, kar pomeni, da v delavnice vnašamo 
tudi prvine pomoči z likovno umetnostjo, ki prav tako spada v oblike 
pomoči z umetnostjo, poleg tega vključujemo glasbo in gib.
Pri iskalcih prve zaposlitve in dolgotrajno brezposelnih osebah bo 
poudarek na vstopu, oziroma reintegraciji na trg delovne sile. Starej-
ši bodo deležni podpore pri izražanju čustev, novih izzivih in ustvar-
jalnem izražanju. Pri otrocih s posebnimi potrebami bo poudarek na 
razvoju na psihosocialni ravni (učenje koncentracije, privajanje na na-
vodila, grajenje samopodobe, izražanje svojih idej) in učenju/nadgra-
jevanju socialnih veščin.
S pomočjo drame otroci s posebnimi potrebami postanejo bolj gi-
balno spretni, ustvarjalni in lažje sledijo navodilom. Delavnice bodo 
vsebovale spoznavne igre, se dotaknile domišljije, koncentracije, kon-
struktivnih dejavnosti in improvizacije. Dejavnosti bodo prilagojene 
zmožnostim posameznega otroka. Srečanja bodo temeljila na kultur-
no-umetniškem ustvarjanju in bodo združevala različne umetniške 
zvrsti: likovno ustvarjanje, ples, glasbo in dramo.
Tudi delavnice za upokojence bodo po svoji metodi integrativne. Z 
zgodbami, gibanjem, ritmom, delom z glasom, improvizacijo, dram-
skimi igrami in refleksijo bodo udeleženci določena stanja iz svoje 
preteklosti videli iz različnih perspektiv. Deležni bodo podpore pri iz-
ražanju čustev, novih izzivov in ustvarjalnega izražanja. Vse skupaj bo 
pospremljeno z veliko mero humorja, pa tudi podpore. Med delavnico 
bo nastajalo avtorsko dramsko besedilo oziroma njegovi zametki in/
ali gledališka produkcija.
Gledališče in druge umetnostne metode bodo pri tistih, ki iščejo 
zaposlitev, dobili popolnoma drugačno vlogo. Iskalci prve zaposlitve 
bodo z uporabo metod pomoči z dramsko umetnostjo lahko v varnem 
okolju delili in raziskali svoje poglede, pričakovanja in strahove glede 
prve zaposlitve. V varnem okolju bodo lahko z gledališkimi tehnikami 
preizkusili konkretne položaje. 
Po drugi strani se lahko ljudje, ki že dalj časa iščejo zaposlitev, 
soočajo s težkimi občutji, kot so slaba samopodoba, depresija, ob-
čutje nesmiselnosti in podobno. Z uporabo metod pomoči z dramsko 
umetnostjo bodo lahko udeleženci v varnem okolju preizkusili različ-
nepoložaje, ki so jih ali jih bodo doživeli ob ponovnem vstopanju na 
trg delovne sile (pri razgovorih, telefonskih klicih, na poskusnem delu, 
pretekle izkušnje …). Oboji bodo pridobili znanja in orodja, ki bodo po-
zitivno vplivali na njihovo samopodobo in izboljšali besedne in nebe-
sedne komunikacijske sposobnosti, med delavnicami pa se bodo učili 
tudi reflektiranja konkretnega položaja. Izboljšanje analitičnih zmož-
nosti bo znatno pozitivno vplivalo na njihov vstop na trg delovne sile. 
Ljudje, ki so v stresu v času brezposelnosti, se včasih težje predstavijo 
bodočemu delodajalcu v taki luči, kot bi želeli, zato bo del delavnic 
namenjen sproščanju, razvijanju domišljije, iskanju notranjih vzgibov 
in krepitvi samopodobe.
Zavod Azum pa bo v sodelovanju z Osnovno šolo Trzin izvedel tudi 
skupno štiri delavnice za šolarje na temo odpadkov, trajnostne mobil-
nosti in varstva okolja, pri čemer bodo uporabljene metode dramske 
pedagogike z naslovom »Moj planet – moj dom«. Z metodami dram-
ske pedagogike po skandinavskem vzoru bodo udeleženci doživeli 
projekcijo prihodnosti, v kateri prevladuje onesnaženost, ali pa bodo 
s svojo domišljijo ustvarili vzporedne svetove. Na delavnicah bodo 
učenci uporabljali odpadni material, razmišljali pa bomo tudi o tem, 
kaj lahko sami ukrenejo za preprečevanje onesnaževanja okolja. 
Zavod Azum
Projekt se izvaja v okviru LAS Za mesto in vas. Naložbo sofinan-
cirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada 
za regionalni razvoj.
8  |  Odsev — Glasilo občine Trzin
V našem kraju
Z e-kvizom in videi spodbujajo Brihtologe
Knjižnica Domžale je v zadnjem času vrsto svojih dejavnosti preselila na splet,  tudi pro-
jekt Brihtologi & Brihtarije, ki je namenjen družinam z osnovnošolskimi otroki. Z njim želijo 
spodbuditi branje in izposojo kakovostnega knjižničnega gradiva po vnaprej pripravljenem 
seznamu. Projekt, ki bo potekal še vse do marca, najdete na www.knjiznica-domzale.si pod 
zavihkom Brihtologi & brihtarije otroškega oddelka.
Na spletu udeležence vsak mesec pričaka nova tema (tema no-
vembra je bila spoznavanje poklica zdravnik), vsaki temi pa so dodani 
izobraževalni videoposnetki, kvizi, miselne uganke ter skrbno izbran 
seznam leposlovnega in strokovnega gradiva o izbrani mesečni te-
matiki.
Projekt ponuja družinska izobraževanja in učenje z igro, ko se družin-
ski člani ob skupnem ustvarjanju videoposnetkov, fotografij in reševa-
nju spletnega kviza lahko učijo in obenem zabavajo, z zbiranjem točk 
pa osvojijo tudi lepe nagrade.
Prva brihtološka dejavnost je seveda branje. Z vnaprej pripravljene-
ga seznama Brihtologi berejo sodelujoči izberejo kakovostno gradivo, 
namenjeno tako otrokom in mladim kot tudi odraslim, družina pa za 
vsako prebrano knjigo prejme deset točk. Če do konca marca druži-
na zbere vsaj dvesto točk, prejme priročno nagrado. Čeprav cilj niso 
zbrane točke, so te lahko ustrezna spodbuda za nekoga, ki se branja 
sicer ne bi lotil.
Naslednja spodbuda je spletni kviz, ki udeležencem lahko prinese 
kar petdeset točk. Prednost je, da lahko do kviza redno dostopate, 
ga dopolnjujete ali popravljate. Tretja točka projekta je sodelovanje 
z videoprispevkom ali 
fotografijami na izbra-
no mesečno temo, ki 
jih sodelujoče druži-
ne pošljejo na naslov 
brihologi.brihtarije@
gmail.com. Za videopo-
snetek, ki naj ne prese-
ga 30 sekund, družina 
prejme petdeset točk, 
za fotografijo pa pet. 
Vabita kar dve bralni znački 
Poleg Brihtologov & brihtarij Knjižnica Domžale s svojimi enotami 
še vedno ponuja bralna projekta Okusimo besedo in Športno bral-
no značko. Prvi je bralna značka za odrasle, ki z izborom najbolj-
šega leposlovnega in strokovnega čtiva vabi k branju vsaj šestih 
knjig, v okviru drugega projekta pa lahko posežete po knjigah s 
področja športa, alpinizma, biografij zanimivih športnic in športni-
kov … Zgibanki za oba projekta lahko oddate do 30. aprila 2021.
Bralna značka za odrasle 
Vsako leto v oktobru pa do konca aprila Knjižnica Domžale z vsemi 
svojimi enotami organizira bralno značko za odrasle. V ta namen se je 
treba pri knjižničarki Zdenki prijaviti in potem dobiš ustrezen karton-
ček in seznam knjig. Prav tako so knjige za bralno značko na ustreznih 
policah ločene od drugega gradiva. S seznama knjig (približno 80 del) 
je treba prebrati šest knjig ter njihove avtorje in naslove knjig napisati 
na ustrezen kartonček. Moram povedati, da je izbor knjig zelo dober in 
jih sama s seznama vsako leto preberem več, kot je obvezno. 
Na koncu bralne sezone je bila vsakoletna zanimiva prireditev, v dar 
pa smo dobili knjigo po lastnem izboru. V uvodnem nagovoru knjižni-
čark tudi izvemo, koliko bralcev je opravilo bralno značko v posamezni 
enoti knjižnice (Mengeš, Moravče, Šentvid, Domžale, Trzin). Trzinci 
smo pridni bralci, ampak v vseh letih, odkar sodelujem, še nismo bili 
prvi po številu opravlje-
nih bralnih značk. Neka-
teri začnejo, pa potem 
kartončka ne oddajo v 
roku (do 30. aprila), dru-
gi se tega »ne gredo«, 
ker jih to spominja na 
obveznosti iz šolskih dni, 
in podobno. 
Zaradi pomladne epi-
demije so nas letos v 
jeseni v Knjižnici Tineta 
Orla v Trzinu pričakale 
polne darilne vrečke. 
Upam, da nas bo le-
tošnjo sezono bralno 
značko za odrasle »Oku-
simo besedo« opravilo 
čim več Trzincev, saj 
če je kdaj pravi čas za 
branje knjig, je zdaj RES 
pravi čas.
Milica Erčulj 
Spet »Branju prijazna občina«
Občina Trzin je bila ena prvih slovenskih občin, ki so leta 2017 preje-
le naziv »Branju prijazna občina«, znova pa ji je ta naziv pripadel v za-
četku decembra. Naziv, ki velja tri leta, podeljujejo Združenje splošnih 
knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo, namenjen 
pa je spodbujanju aktivnosti lokalne skupnosti za izboljšanje bralne 
pismenosti in kulture. Po vsakem obdobju morajo občine prosilke 
predstaviti rezultate s tega področja, na podlagi katerih nato stro-
kovna komisija naziv podaljša. Občina Trzin je bila pri tem uspešna 
tudi za naslednje triletno obdobje, zato iskrene čestitke vsem kraja-
nom, vestnim bralcem, občini in seveda nepogrešljivim knjižničarkam 
v Krajevni knjižnici Tineta Orla. (tb) 
Za nameček si Brihtologi lahko v Knjižnici Domžale izposodijo dru-
žabne igre in tudi z njihovo pomočjo spoznavajo mesečno tematiko. 
Za sodelovanje v projektu redna mesečna udeležba ni potrebna, pač 
pa se lahko za sodelovanje odločite vsak mesec sproti, običajno na 
podlagi izbrane teme. 
Besedilo in foto: Barbara Kopač
december 2020 |  9
V našem kraju
Dr. Katja Rebolj ob izdaji svoje prve kuharske knjige 
»Lokalno je edino smiselno« 
Katja Rebolj je doktorica znanosti s področja biokemije, biologinja, nabiralka in čebelarka 
ter goji ljubezen do kuhe, kar ji je že v mladosti privzgojila mama. Skupaj sta namreč pri-
pravljali raznovrstne jedi, danes pa jih Katja pripravlja v domačem gospodinjstvu, kjer je je-
dilnik osnovan na užitnem divjem rastlinju. »V zdajšnjih razmerah, ko smo omejeni na lastno 
občino, je zame lokalno edino smiselno,« navaja biologinja. »Zakaj bi nekaj iskali daleč stran, 
ko pa imamo vse potrebno na domačem vrtu? Pri nas doma smo bili vedno malce čudni,« 
dodaja, »vedno smo imeli lasten vrt, kjer smo gojili zelenjavo, hodili smo po borovnice in 
nabirali gobe.«
S študijem in delom na terenu je pridobila dovolj izkušenj in znanja, 
da naravo danes raziskuje sama, posveča pa se predvsem užitnemu 
divjemu rastju, s čimer se s sodelavci v okviru znamka Rožma ukvar-
jajo tudi poklicno. Tam navdih, ki ga dobijo iz neokrnjene narave, spre-
minjajo v »dragoceno in lepo darilo življenja«, kar je poudarjeno tudi 
na znanstveničini uradni spletni strani. »Kaj hitro sem ugotovila, da 
lahko vse, kar pridobim z lastnega vrta, uporabim kot odlične sestavi-
ne za pripravo okusnih jedi, če le vem, kako divje rastline, jagodičevje 
in celo cvetje vzgojim in pridelam kot dejansko zelenjavo.« Tako niti 
pozimi ni v zadregi, kako priti do doma vzgojene zelenjave, saj imajo 
shranjenih dovolj zalog in tako vse leto dostopajo do raznovrstnih do-
mačih živil, pri pripravi katerih ji pogosto pomaga vsa družina. Sogo-
vornica na tej točki omeni gozdni sladkor, v katerem trenutno nadvse 
uživajo. »Tega smo pripravili tako, da smo ostanke sirupa iz smrekovih 
vršičkov posušili in zmleli v prah. Čudovito je, ker mi pri tovrstnih pos-
topkih na pomoč priskoči vsa družina.«
Da pa kuho jemlje resno, je dokazala s svojim nastopom v oddaji 
Restaurants on the Edge, ki je dostopna na spletni platformi za pred-
vajanje filmov, oddaj, nadaljevank in podobnih posnetkov, Netflixu. 
Katja je nastopila v prvem delu druge sezone oddaje, ko je bila pred-
stavljena Slovenija. »Tam sem sodelovala z Binetom Volčičem. Z njim 
se še danes videvava, vsako leto skupaj pripraviva kakšno delavnico, 
navadno kar sredi gozda, saj so tam dostopne najboljše sestavine.« 
Katja zase pravi, da je predvsem nabiralka, občasno pa se loti tudi 
projektov, ki morda niso neposredno povezani z nabiralništvom, se 
pa k slednjemu prej ali slej vrne. V zadnjih treh mesecih se je posve-
čala predvsem knjigi, s katero je ravno še ujela praznični december. 
»Napisala sem svojo prvo nabiralniško-kuharsko knjigo Narava vedno 
zmaga, s podnaslovom Moj poklic je nabiralka in to so moji najljubši 
recepti. V knjigi predstavljam različno divje rastje in jedilno cvetje, s 
čimer skušam ljudi navdihniti, da bi slednje tudi sami poskusili vključiti 
v kuho.« Knjiga ponuja več kot sedemdeset različnih receptov, ki so jih 
prispevali tudi strokovnjaki, s katerimi je Katja sodelovala, popestrijo 
pa lahko marsikateri domači obrok.
Nabiralništvo je pred leti prenesla tudi na svoje sodelovanje z res-
tavracijami, za katere je začela nabirati in pripravljati divje rastlinje. 
»Tedaj mi je glavni kuhar v eni poznanih ljubljanskih gostinskih obratov 
dejal, da smo ljudje tako ali tako nabiralci. In še kako res je! Naše 
socialistične korenine so še kako vidne, očitno je namreč, da smo se 
razvijali počasneje kakor zahodni svet, zato pa smo lahko svoje nabi-
ralniške tradicije ohranili toliko dlje. Zato danes živimo bolj povezani 
z naravo kakor zahodni svet, ki je od slednje povečini odtujen,« razis-
kovalka pojasnjuje slovensko navezanost na naravo. »Poleg tega sem 
imela priložnost sodelovati z Janezom Bratovžem in Noahom Char-
neyjem, ko sem v njuno edinstveno knjigo prispevala eno poglavje. 
Takšna sodelovanja te vedno zaznamujejo. Drug drugega pri tem do-
polnjujemo, skupaj rastemo in se izoblikujemo. Najvrednejši napotek, 
ki sem ga prejela od Janeza, je, da lahko prav vsak, tudi jaz denimo, 
čeprav nisem strokovnjakinja za kuho, uporabim njegove recepte in 
ustvarim vrhunsko jed.« Doma tako vedno skrbi, da je jed okusna in 
zdrava, a nikdar monotona. Na tej točki poudari, da je že Hipokrat 
povedal, naj bo hrana naše zdravilo in zdravilo naša hrana.
Poleg omenjenega sodelovanja pa avtorica  knjige na Akademiji Je-
zeršek vodi redne delavnice z naslovom Divje in okusno, ki jih izvaja 
z Ano Šušteršič, vodjo keteringa v gostinskem obratu Jezeršek. »Za 
delavnice vedno prejmemo lepe ocene, saj jedi ustvarjamo tako, da iz 
divjih rastlin in plevela izvabimo kar najbolj aromatični okus, ki se mu 
ljudje težko uprejo.« Kot se Katja ne more upreti športu, iz katerega 
vselej črpa tudi navdih za delo. Ko naleti na oviro, se vedno vpraša, 
kako bi se nanjo odzvala v športni dejavnosti. Tako si cilj pogosto 
razdeli na več stopenj, ki jih prilagodi svojemu ritmu, in z njihovim 
postopnim doseganjem cilj nenadoma postane bolj dosegljiv. »Vedno 
se vprašam tudi, kako bi se na tej točki odzvala narava. Tam namreč 
vedno najdem zgodbe, ki navdihujejo.«
Barbara Kopač
Katja Rebolj o svojem delovanju (Foto: Barbara Kopač)
Naslovnica Katjine nove knjige (Foto: Arhiv Katje Rebolj)
10  |  Odsev — Glasilo občine Trzin
V našem kraju
Gospa, ki stare časopise spreminja v kreacije
»Moja zgodba se začne v letu 2018,« začenja svojo pripoved Dragica Lacković, nadvse ener-
gična, duhovita in prijetna sogovornica, lastnica Laci kreacij. »Pravzaprav je krivo to, da za 
obnovo balkonskega pohištva nisem našla ustrezne rešitve, kar je le še podžgalo mojo željo, 
da bi ustvarila nekaj, kar bi bilo moje. Med brskanjem po spletu sem naletela na izdelek, ki 
mi je takoj padel v oči, izdelan pa naj bi bil iz starega časopisja. Zanimivo, kajne?« 
Temu odkritju je sledila poglobljena raziskava, ki je porajala številne 
zamisli, kaj vse bi lahko iz omenjenega gradiva izdelala tudi sama. 
Ustvarjalka pravi, da sta jo najbolj navdušili dve ruski umetnici, ki iz-
delujeta neverjetne stvari, s čimer je nato poskusila tudi sama. »Spoz-
nala sem, da je postopek sila enostaven in da v izredno kratkem času 
lahko usvojiš tako osnovne kot mojstrske tehnike. Vse drugo pa je 
odvisno od vaše domišljije in ustvarjalne žilice.«
Kot samouka ustvarjalka se je Dragica projekta lotila sama. Med 
pogovorom pove, da se dotlej še nikdar ni srečala s pletarstvom ali 
izdelavo sorodnih izdelkov, zato je bil zanjo to vznemirljiv izziv, saj je 
začenjala nekaj novega, svežega. Pozneje je to postal njen konjiček in 
hkrati sproščanje. »V zadnjem letu pa gradim tudi svojo znamko, Laci 
kreacije, ki ima tudi že svojo Facebookovo stran.« Ko sva spregovorili 
o pletarstvu, je sogovornica omenila zanimiv izsek iz zgodovine ple-
tarstva, ki je popisana v Valvazorjevi Slavi vojvodine Kranjske. Tam je 
zabeleženo, »da v Trzinu pletejo mreže, protice, sake in vrše«. Najzna-
čilnejši izdelek pletarske obrti – koš – se prvič omenja v Vorenčevem 
»Novim dictionariumu« leta 1710, kot »s' bizhevja korba«. V letu 1712 
pa zasledimo v Hipolitovem »Dictionarium trilingue« izraz »zhibelina 
korba«, oznako za čebelji koš. Očitno Dragica danes kot Trzinka na-
daljuje opisano tradicijo, seveda prilagojeno in z drugačnimi gradivi, 
a vendarle.
Dragica naj bi v Trzinu slovela predvsem po edinstvenih adventnih 
venčkih, kjer domišljiji res pušča prosto pot. »Barvnih kombinacij je 
nešteto, možnosti za ustvarjanje neomejeno. A vendar sama ne bi 
trdila, da sem najbolj poznana prav po tem, saj spadajo v celovit sve-
ženj izdelkov, ki jih ljudje prav tako poznajo. Morda so ti venčki pogos-
teje izpostavljeni, ker 
so pogosto povezani z 
določenimi sorodnimi 
umetninami na druž-
benih omrežjih, kjer so 
tudi oglaševani. Ljud-
je me tukaj poznajo 
po različnih kreacijah, 
kot so pladnji, skrinji-
ce, torbe in torbice, 
razne košarice, šatu-
lje za shranjevanje in 
podobno, morda pa še 
najbolj po košaricah 
za jedilni pribor v pice-
riji Olivia.« Verjetno se 
večina gostov ne za-
veda, da je te košarice 
ustvarila prav Dragi-
ca, nedvomno pa so jih 
že opazili. Poleg tega je med njenimi stvaritvami mogoče opaziti tudi 
nakit, vse od prstanov do uhanov in ogrlic, kjer gre povečini za manjše 
izdelke, zato svoj pristop izdelave tedaj malce prilagodi oziroma upo-
rabi drugačno pletarsko tehniko.
Trzinska umetnica uporablja za pletenje povečini stvari, ki bi jih ozi-
roma so jih drugi zavrgli, saj so zanje  zgolj običajen odpadek. Govor 
je namreč o starem časopisnem papirju. »Tega je v vsakem gospo-
dinjstvu dovolj in večina ga slej ko prej zavrže, četudi ponuja toliko 
ustvarjalnih možnosti,« pravi Dragica. »Občasno sicer uporabim tudi 
kaj drugega, a to je bolj izjema kot pravilo, ali pa osnovni gradnik, torej 
časopisni papir, združujem z lesenimi ogrodji, za katere običajno pos-
krbijo v FormaWoodu v Trzinu.« Pri materialu je pozorna, da uporablja 
izključno časopisni papir, revije namreč niso primerne. »Ta material je 
primernejši za dodatno okrasje na izdelkih,« pravi Dragica.
Sicer pa so ustvarjalkini izdelki načeloma ustvarjeni po naročilu, ki 
ga najpogosteje prejme po priporočilu. Tega je v trenutnih razmerah 
vse več, tako povpraševanja kot samih naročil, poleg tega pa se je 
tudi njej malce sprostil čas in tako lahko pogosteje in več ustvarja. 
Vsak izdelek sama posebej prilagodi željam in potrebam naročnika, 
ne ustvarja si zaloge, saj pravi, da je tudi prostorsko zamejena in 
si kopičenja izdelkov preprosto ne more privoščiti. Spletno trgovino 
predvideva v prvi polovici prihodnjega leta, za zdaj pa si je izdelke mo-
goče ogledati na Facebooku (Dragica Lackovic – Laci kreacije). Poleg 
prodaje pa Dragica svoje umetnine rada tudi podarja in december je 
odlična priložnost za tovrstna nepozabna darila. Pravi, da je šele lani 
pravzaprav začela oglaševati izdelke in jih prodajati, dotlej je ustvar-
jala le zase, za svojo dušo.
»Letošnji december je in bo še drugačen. Manjka pristnih stikov in 
toplih objemov, zato je vsaka beseda ali izkazana gesta prijaznosti in 
sočutja še toliko pomembnejša. Upam, da kljub vsemu lahko začuti-
mo pristno božično razpoloženje, ki nam je tako ljubo,« Dragica konča 
najin pogovor. Nedvomno bodo njeni adventni venčki, izdelani s lju-
beznijo in srčnim pristopom, marsikomu prinesli prav to decembrsko 
čarobnost, ki jo letos vsi tako pogrešamo.
Barbara Kopač
Foto: Arhiv Laci kreacije
Foto: Barbara Kopač 
december 2020 |  11
V našem kraju
Male pozornosti za veliko veselje
V tednu Karitas, ki je potekal konec novembra, so predstavnice Ka-
ritas Trzin lepo pozornost namenile tudi stanovalcem Doma starejših 
Trzin. Vsak od njih je prejel lično voščilnico z lepo mislijo, kar je mar-
sikomu polepšalo dan in narisalo nasmeh na obraz. V teh časih, ko je 
naše življenje tako zelo spremenjeno in zaradi omejitev ne moremo 
biti fizično povezani, kot smo bili včasih, so take male pozornosti zlata 
vredne. V brošuri Karitas je zapisano: »A kako blagodejna je beseda 
in močna kot objem, če lahko nekomu rečem: 'Ne morem do tebe, 
vendar te imam v mislih in se te spomnim tudi, ko molim!'« In to zelo 
drži. V teh časih negotovosti in strahu moramo še bolj okrepiti med-
sebojno pomoč, medgeneracijske vezi in sočutje do najbolj ranljivih. 
Vodstvo in stanovalci Doma počitka Trzin se iskreno zahvaljujemo Ka-
ritas Trzin za lepo gesto in vam vsem želimo zdrave, mirne praznike. 
Besedilo in foto: Katarina Pezdirc, soc. delavka
Več pozornosti dnevu suverenosti 
25. oktobra praznujemo dan suverenosti, dan, ko je zadnji vojak Ju-
goslovanske armade zapustil ozemlje Republike Slovenije. Ta praznik 
se v naši miselnosti še ni ustalil, vendar si zasluži pomembnejše mes-
to. 
Brionska pogajanja, ki so potekala v juliju 1991, sama po sebi niso 
zagotavljala mirnega odhoda sovražne vojske, to se je zgodilo šele 
po sklepu tedanjega jugoslovanskega predsedstva, pod taktirko Mi-
loševićeve Srbije, ki je sprejela sklep o popolnem umiku enot JA iz 
Republike Slovenije. Proces slovenske osamosvojitve se je tako s tem 
sklepnim dejanjem končal šele 25. oktobra 1991. Postali smo popoln 
gospodar na svojem strnjenem ozemlju, povezujejo nas skupni jezik, 
narodna zavest ter drugi zgodovinski in kulturni dejavniki. Mednarod-
na skupnost nas je priznala kot neodvisni subjekt mednarodnega pra-
va in vodimo politiko, za katero se opredeljujemo brez prisile drugih 
držav ali njihovih zvez.
Slednja trditev je sicer bolj deklarativne narave, zato moramo vedno 
znova utrjevati svoj ugled v širši družbeni skupnosti, kar pa je zelo od-
visno od posameznikov, ki smo jih demokratično izvolili, da predstav-
ljajo naše interese. Vsaka vlada do zdaj, vključno z aktualno, je bila 
prepričana, da dela v dobro vseh nas državljanov Republike Slovenije. 
Pa se vprašajmo, ali je to res!
Janez Gregorič
Končno: tu je novi kamničan
Zgodovinski dan za SŽ, bi lahko rekli! 15. decembra 2020 je s tem, 
ko je vlada sprostila javni potniški promet, po kamniški progi končno 
lahko zapeljal nov dizelski vlak, ki smo ga težko čakali tudi v Trzinu. 
Spomnimo, da je prvi tovrsten vlak v Slovenijo prispel že 11. marca 
letos, potem pa ga je na testni vožnji 9. julija na veliko veselje mno-
gih posnel tudi trzinski župan Peter Ložar. Novi modri kamničan bo 
omogočal do 10 odstotkov hitrejšo vožnjo, vendar pa veliko več udob-
ja. Poleg zagotovljene wi-fi povezave, vtičnic za polnjenje pametnih 
naprav in samodejne klimatizacije, bo več prostora za kolesa, vlaki pa 
so opremljeni tudi z izvlečno stopnico za gibalno ovirane. (tb)
Minister Jernej Vrtovec ob prvi redni vožnji novega kamničana.  
(Foto: vir Twitter mzi_rs)
12  |  Odsev — Glasilo občine Trzin
V našem kraju
Novice PGD Trzin 
Novembra smo tudi gasilci morali znova uvesti strožja 
pravila zaradi epidemije covida-19. Trenutno nimamo rednih 
vaj za mladino in operativne člane. Zaradi varnosti in zmanjše-
vanja prenosa okužb je Uprava za zaščito in reševanje določila, da je 
spremenjeno tudi alarmiranje pri intervencijah, ki jih pokrivajo GEŠP-i 
(enote širšega pomena). Tako bodo za našo občino za prometne nes-
reče in nevarne snovi najprej klicani poklicni gasilci CZR-ja Domžale, 
mi bomo klicani, če bodo gasilci CZR-ja potrebovali dodatno pomoč. 
To velja do preklica oziroma do izboljšanja epidemiološke slike. Za 
vse druge intervencije smo še vedno aktivirani gasilci Prostovoljnega 
gasilskega društva Trzin (požari, naravne nesreče …). 
Tako smo 29. novembra posredovali na Jemčevi cesti, kjer se je 
vžgal dimnika. Do našega prihoda je lastnik že sam zadušil ogenj, mi 
pa smo okolico pregledali s toplotno kamero in prebili saje v dimniku. 
Za dokončno čiščenje dimnika mora lastnik poklicati dimnikarja. Naj 
ob tem spomnim vse občane, naj redno skrbijo za čiščenje kurilnih 
naprav in s tem zmanjšajo nevarnost požara. 2. decembra ob 01.28 
smo gasili goreč zabojnik za odpadke v Ulici OF. 
Od 27. do 29. novembra je bil organiziran virtualni gasilski kviz za 
mladino, na katerem so lahko sodelovali pionirji, mladinci in priprav-
niki skupaj z mentorji, vendar vse v okviru posameznih gospodinjstev. 
Čeprav so otroci že siti dela za računalnikom, pa jih je kviz pritegnil, 
sodelovale so dve ekipi mladincev in ekipa pripravnikov z mentorjem. 
Mladinci so dosegli osmo in 21. mesto med 113 ekipami, pripravniki 
z mentorji pa deseto in 48. mesto med 97 ekipami. Čestitamo za 
izkazano znanje. 
Drugi val korone nam jo je pošteno zagodel. Tako so odpadla števil-
na druženja ob koncu leta, 28. novembra pa bi morali iti na prazno-
vanje 40-letnice predsednika našega društva, Boruta Kumpa. Zaradi 
omejitev druženje ni bilo mogoče, tako da bomo to izpeljali takrat, ko 
bodo razmere dopuščale, če ne prej, skupaj s proslavljanjem zmage 
nad epidemijo covida-19. Bo pa takrat toliko lepše. Borut, vse najbolj-
še v imenu članov Prostovoljnega gasilskega društva Trzin! 
Slika je iz letošnjega poletja, ko ni bilo omejitev druženja.  
(Foto: Andreja Kosirnik)
V novembru nas je zapustilo kar nekaj podpornih članov in član na-
šega društva Franci Mušič. Franci Mušič se je pridružil društvu dalj-
nega leta 1951, pred skoraj sedemdesetimi leti. Zelo zgodaj mu je 
zdravje obrnilo hrbet, do tedaj pa je redno sodeloval na tekmovanjih, 
intervencijah in pomagal pri raznih prireditvah, ki jih je organiziralo 
društvo. Franci je prejel plaketo svetega Florijana, bronasto plaketo 
Občine Trzin in značke za dolgoletno delo v društvu (30, 40 in 50 let). 
V tem času so se poslovili tudi podporni člani našega društva Marija 
Šoštarič, Marjan Cotman, Pavla Vesel in Alojz Kralj. Zaradi omejitve 
druženja se nismo mogli posloviti od nikogar, zato svojcem ob tej pri-
liki izrekamo iskreno sožalje ob njihovi izgubi. Naj počivajo v miru!
Z gasilskim pozdravom Na pomoč!
Dušan Kosirnik
               VOŠČILO
Leto 2020 se izteka. To težko in zahtevno leto si 
bomo za vedno zapomnili. Vsi si želimo, da bi novo 
leto prineslo lepše in prijaznejše trenutke, ko bomo 
zaživeli polno življenje brez omejitev. Vsem občanom 
želimo veliko zdravja, sreče in uspehov. Naj se vam uresničijo  
skrite želje in izpolnijo pričakovanja. 
Vesel božič in srečno novo leto 2021 vam želi Prostovoljno  
gasilsko društvo Trzin. 
december 2020 |  13
Dobrodelnost
Prositi za pomoč je še vedno težko 
Na domžalskem Rdečem križu v primerih, ko ne morejo pomagati, 
prosilce usmerijo na druge dobrodelne organizacije ali centre za so-
cialno delo. V obeh organizacijah se zavedajo, da je število pomoči 
potrebnih še veliko večje, vendar si zanjo marsikdo ne upa prositi. 
Poleg materialne pomoči je občanom Trzina ponujena tudi psiho-
socialna pomoč, na voljo so še sredstva za pomoč pri plačevanju po-
ložnic za elektriko, kurjavo, komunalne stroške, zdravstveno zavaro-
vanje in podobno. 
Župnijska karitas Trzin v skrbi za starejše
»Naše delovanje se je v času izrednih razmer spremenilo predvsem 
zaradi onemogočanja stikov z našimi starejšimi in osamljenimi, ki 
smo jim prej namenjali kar nekaj časa,« pojasnjuje Anica Batis iz Žup-
nijske karitas Trzin. Pravi, da zaradi trenutnih razmer raste tudi pov-
praševanje po pomoči pri plačilu položnic, medtem ko z zalogo hrane 
za zdaj nimajo težav. »Letos smo sicer razdelili že približno tisoč kilo-
gramov hrane in tudi večje količine pralnih sredstev, kar smo povečini 
pridobili iz rezerv Evropske unije, nekaj hrane pa smo tudi še dokupili.«
Kot omenjeno je velik delež misli usmerjenih v starejše oziroma 
ranljive skupine, ki so trenutno morda najbolj oškodovane, saj najbolj 
čutijo težo vseh trenutnih omejitev. »Tako smo morali tudi to delo 
prilagoditi in se omejiti na pisna presenečenja – razveseljujemo jih 
s pisnimi pozdravi in spodbudnimi sporočili, dobili pa smo tudi pros-
tovoljko iz YoungCaritasa, ki priskoči na pomoč, kadar je treba.« S 
prostovoljci nimajo težav, saj se ti vedno z veseljem odzovejo in po-
magajo.
Največji izziv trenutno pomeni pomanjkanje sredstev, saj lahko 
finančno pomoč ponudijo le, če imajo dovolj darov, ki se zbirajo na 
cerkvenih dogodkih. Ker so cerkve za zdaj zaprte, novih sredstev ni. 
»V nujnih primerih, na primer za pomoč pri plačilu kurjave, nam na 
pomoč priskoči Škofijska karitas Ljubljana, kot humanitarna organi-
zacija pa imamo nekaj sredstev odobrenih tudi od občine, a te lahko 
uporabimo zgolj za projekte, na katere se prijavimo prek razpisov,« 
razlaga Anica. Ker srečanj starejših, delovanja Skupine za medge-
neracijsko sodelovanje in podobnega zaradi omejitev za zdaj ni, teh 
sredstev v času pandemije ne morejo porabiti.
Krajevna organizacija Rdečega križa 
Krajevna organizacija Rdečega križa (KORK) Trzin spada pod okrilje 
Območnega združenja Rdečega križa Domžale, ki obsega še Mengeš, 
Lukovico in Moravče, v Trzinu pa ima sedež v Habatovi 7d, kjer vsak 
zadnji četrtek v mesecu med 17. in 19. uro delijo tudi hrano.
 
»V letu 2020 je v juliju in novembru KORK Trzin razdelil šestdeset pake-
tov z živili, ki so vsebovali različne prehrambne izdelke, kot so konzerve 
fižola, graha, golaža, rib, tudi sladkor, marmelado, vitaminske napitke, 
piškote, polento, pšenični zdrob, paštete in podobno. Organizacija je 
prejela tudi šestdeset paketov pralnega sredstva v trikilogramski em-
balaži,« pove sekretarka domžalskega Rdečega križa, Majda Mernik.
Poleg naštetega je trzinska izpostava prejela nekaj zaloge iz sklada 
EU, kot denimo testenine, moko, olje, riž, mleko, konzerve fižola in 
konzerve pelatov. Zaloge hrane je torej dovolj. V prvem valu pande-
mije je pri razdeljevanju pomagala civilna zaščita, prejemnikov tovr-
stne pomoči pa je bilo tedaj okoli šestdeset. »V trenutnih razmerah, 
v drugem valu pandemije, se je število prejemnikov povečalo vsaj za 
tretjino,« nadaljuje Mernikova.
»Ne glede na to, da se stanje v državi za zdaj še ne izboljšuje, vseeno 
upamo in občanom želimo, da bi preostanek decembra preživeli kar 
se da božično, praznično, in tako tudi letos občutili vsaj delček obi-
čajnega decembrskega duha,« s pozitivno noto sklene Majda Mernik.
Barbara Kopač
Dobrodelna tudi Putr in Trzinka 
V časih, ko se vsak po svoje sooča s stisko, upadom dohodka in 
negotovostjo, ki jo prinašajo prihajajoči meseci, so se s humanitarno 
gesto odzvale tudi nekatere restavracije. Gostilna Trzinka in Restav-
racija Putr sta pomagali z brezplačnimi obroki.
V Gostilni Trzinka so pomagali z dostavo obrokov družini enega od 
učencev Osnovne šole Trzin, in sicer v dneh, ko šola redne šolske pre-
hrane še ni zagotavljala. »Tega ne delamo za publiciteto,« je povedal 
Izidor Velencei iz Gostilne Trzinka, kjer so se za ta korak odločili v 
dogovoru s šolo. »Morda s tem k sodelovanju spodbudimo še druge,« 
je še dodal Velencei. Tudi v Restavraciji Putr vsak teden razdelijo vsaj 
sto malic v sodelovanju s podjetjem ALCU. »Veseli smo, da to lahko 
storimo za ljudi, ki si toplega obroka ne morejo privoščiti. Bodite so-
čutni do sočloveka, čeprav je včasih težko. Prisluhnite svojim partner-
jem in otrokom, ker edino s skupnimi močmi bomo preživeli te čase. S 
kom pa se bomo veselili, ko bo tega konec?« je povedal Anže Zalokar, 
vodja Restavracije Putr, ki je letos prvič sodelovala tudi v Tednu res-
tavracij. Za konec še ena misel, ki smo jo sicer prevedli iz angleščine: 
»Bambus, ki se upogne, je močnejši od hrasta, ki se upira.« (tb)
O stanju v občini smo se pogovarjali s predstavnicama domžalskega Rdečega križa in  
Župnijske karitas Trzin. Obe sogovornici poudarjata, da se profil prosilcev za pomoč v tre-
nutnem valu epidemije ni spremenil, še vedno so to tako družine kot enostarševske družine 
in tudi starejši. Samozaposlenih, četudi so se zaradi pandemije prav tako znašli v stiski, 
je manj. Se je pa spremenilo povpraševanje po vrsti pomoči, ki je v drugem valu pogosteje 
finančne narave, medtem ko je bilo v prvem valu več prosilcev predvsem za živila in oblačila. 
14  |  Odsev — Glasilo občine Trzin
Pogovor s Trzincem Markom Podbevškom, članom Rotary Kluba Domžale 
22 let delovanja Rotary kluba Domžale
Letos mineva 90 let, odkar so leta 1930 ugledni Mariborčani ustanovili prvi slovenski Rota-
ry klub in s tem postavili temelje slovenskega rotarijskega gibanja, ki danes združuje okoli 
1500 uspešnih poslovnežev in strokovnjakov v 48 klubih po vsej Sloveniji. Eden izmed njih je 
tudi domžalski, ki že 22 let deluje v okoliških občinah, poleg Domžal in Trzina še v Lukovici, 
Mengšu in Moravčah. 
Kaj pravzaprav je Rotary, kako deluje in kaj je njegov namen? O tem 
smo se pogovarjali s sokrajanom Markom Podbevškom, članom dom-
žalskega Rotary kluba, v katerem je trenutno dvanajst članov. Veli-
ka mednarodna mreža klubov se združuje pod okriljem organizacije 
Rotary International, ki si je za svoj znak izbrala zobato kolo, simbol 
nakazuje na to, da ta premika številna druga zobata kolesa. 
Za začetek povejmo, da je bržkone največji dosežek organizacije Ro-
tary International izjemna vloga pri izkoreninjanju otroške paralize, 
saj so prav rotarijci leta 1979 dali pobudo za vsesplošno cepljenje pro-
ti poliu, tej izjemno nevarni in nalezljivi otroško bolezni. Akciji cepljenja 
otrok po vsem svetu sta se pozneje pridružila še WHO in UNICEF, 
otroška paraliza pa je skorajda izbrisana s svetovnega zemljevida. 
Mednarodna mreža rotarijcev klubov je za ta cilj namenila več kot pet 
milijard dolarjev. 
Kot pojasnjuje Marko Podbevšek, je Rotary International mreža 
svetovno povezanih poslovnežev in strokovnjakov različnih poklicev. 
S svojim delovanjem skrbijo za dobrodelne človekoljubne dejavnosti 
in spodbujajo visoka etična načela, izvajajo številne humanitarne, 
izobraževalne in kulturne programe, pomagajo krepiti dobro voljo in 
mir na svetu. Pri nas je zagotovo med najbolj odmevnimi vsakoletni 
Miklavžev večer, ki s prenosom RTV Slovenija doseže največji odziv. 
Rotarijci po vsem svetu delujejo na podlagi istih rotarijskih 
vred not. Pri odločanju jim pomagajo štiri temeljna rotarijska 
vprašanja: 
1. Ali je resnično?
2. Ali je pošteno do vseh?
3. Ali spodbuja prijateljstvo in dobro voljo med nami?
4. Ali bo v dobrobit vseh udeležencev?
»Rotary je in bo vedno predvsem to, kar iz njega naredimo člani, saj 
njegova moč temelji na vsakem posameznem članu in vsakem posa-
meznem klubu,« pove Podbevšek. Rotarijci delujejo tako, da predvsem 
varujejo osebno identiteto sočloveka, kar jih loči od drugih društev in 
zvez. Za članstvo v Rotaryju namreč niso pomembni ne vera, ne rasa, 
ne svetovni nazor in ne politična usmeritev. »Član rotarijske druži-
ne postaneš na povabilo in priporočilo aktivnega rotarijca, botra, ki 
se mora prej prepričati, da je njegov 'varovanec' primeren za člana. 
Dobrodelnost
Pri tem ne gre za kakšne posebne zahteve, ampak je pomembno, da 
je kandidat dober in pošten človek, da je pripravljen delati za dob-
ro drugih, ne da bi za to pričakoval kakšno korist zase,« pove Marko 
Podbevšek. 
Značilnost rotarijskih srečanj so tudi predavanja strokovnjakov, ki se 
jih je v dvaindvajsetih letih delovanja v domžalskem klubu zvrstilo več 
kot tristo. Pretežno so bili to ugledni slovenski gostje, vrhunski poz-
navalci področij, na katerih delujejo in imajo na ta področja tudi velik 
vpliv. Poglavitni namen predavanj je širjenje znanja, ki lahko delovanje 
kluba in članov podpre pri še bolj družbeno usklajenem delovanju. Le-
tos so med drugim gostili že Urško Kramer (o notranji reviziji), Primo-
ža Kramerja (o ekološki dejavnosti podjetja Petrol), Toneta Peršaka (o 
PEN klubu), Boruta Štruklja (o razvoju cepiv proti covidu-19), Marka 
Hozjana (o poslovnih možnostih Rotaryja) in Aleša Štrancarja (o vlogi 
podjetja BIA Separations pri razvoju modernih zdravil in cepiv). V zad-
njem času so predavanja odprta za javnost. 
Člani se srečujejo enkrat na teden (v času pandemije sicer zgolj vir-
tualno), njihova obveznost je prispevek mesečne članarine, po svojih 
zmožnostih pa vsakdo prispeva tudi v okviru socialnih projektov, ki jih 
klub izvaja. Nekateri intenzivneje sodelujejo s prostovoljnim delom, 
organizacijo dogodkov in pomoči, povezovanjem z javnimi instituci-
jami, drugi s sredstvi in donacijami. Vsako leto se člani v vodstvu klu-
ba zamenjajo, rotirajo, zato se pričakuje, da je vsak član pripravljen 
prevzeti katero od funkcij v klubu: bodisi delo pooblaščenca za infor-
miranje, socialne projekte, predavanja, mladinsko in mednarodno de-
javnost ali pa stopiti na mesto klubskega mojstra, blagajnika, tajnika 
in nenazadnje predsednika. Kot zanimivost Marko Podbevšek omeni, 
da je ob ustanovitvi Rotary Kluba Domžale 23. maja 1998 predsed-
niško mesto prevzela Viktorija Vehovec. Ne le da je bila ena prvih 
rotarijk, bila je tudi prva slovenska predsednica novoustanovljenega 
rotary kluba, kar dokazuje, da domžalski rotarijci od nekdaj veljajo za 
naprednejše in prodornejše. 
Najpomembnejši projekti
»Pomembno vodilo našega kluba je prispevati k lepšemu življe-
nju otrok. Pomagali smo z nakupom aparatur kirurškemu oddelku 
Pediatrične klinike, podpiramo otroke iz rejniških družin. Tudi v Tr-
zinu jih imamo nekaj,« pojasnjuje Podbevšek in dodaja, da so jim v 
december 2020 |  15
Dobrodelnost Rotary
preteklosti večkrat pomagali pri letovanju na morju. Občasno so po-
magali tudi z instrukcijami, vsa leta pa zanje v začetku decembra 
pripravijo Miklavžev večer, ki so ga letos izvedli kar po spletu in je 
dobro uspel, o njem pišemo tudi v nadaljevanju. 
V času pandemije novega koronavirusa so začeli projekt »Hodim 
in pomagam«, s katerim zbirajo denar za tabor rejniških družin, 
ki ga za prihodnje leto organizira društvo rejnic in rejnikov skupaj 
s Centrom za socialno delo Domžale. Vsakdo lahko prispeva po 
svojih močeh, in sicer na rekreacijskih točkah po domžalski okolici 
(Murovica, Gobavica – Mengeška koča in Fartek, Velika Planina 
– Domžalski dom, Vrh Staneta Kosca – Rašica, Limbarska gora, 
Špilk nad Blagovico ...), kjer lahko poišče šparovček in vanj daruje 
na primer en evro. Ker šparovčka na Ongru ni, lahko en evro do-
nirate tudi z SMS-sporočilom na 1919 s ključno besedo HIP, večje 
vsote pa na TRR Rotary kluba Domžale SI56 6100 0001 5856 549, 
odprt pri Delavski hranilnici d. d. Ljubljana. Cilj projekta je zbrati 
4.700 evrov za tridnevni tabor. 
V preteklosti so domžalski rotarijci že pomagali mladim odvisnikom, 
kupili vozilo delovnim invalidom, skupaj z Lions klubom Domžale zbi-
rali hrano za socialno ogrožene družine, posebno ponosni pa so na 
obnovo otroškega igrišča za otroke s posebnimi potrebami pri Osnov-
ni šoli Roje, kar je bil njihov največji projekt do zdaj.  
Pri zaznavanju morebitnih socialnih problemov v domačem okolju 
sodelujejo z domžalskim centrom za socialno delo, ki jim vsako leto 
priskoči na pomoč pri Miklavževem obdarovanju otrok iz rejniških dru-
žin. O svojih akcijah obveščajo tudi občinske uprave, ki jih podpirajo 
po svojih močeh, pomemben delež pa predstavljajo tudi donacije pod-
jetij. Na Rotary Klub Domžale se včasih obrnejo tudi posamezniki v 
socialni stiski ali v želji po doseganju boljših dosežkov v kulturi, športu 
ali izobraževanju. Kadar se odločajo o donacijah, te namenjajo prosil-
cem iz domačega okolja.
»V zadnjih dvajsetih letih smo izpeljali veliko projektov, velikih in 
majhnih. Prav vsi so nas povezali v še boljšo skupnost in nam čla-
nom dali nov smisel našega delovanja. Vsem, ki so bili deležni naše 
pozornosti, pa je to vsaj za kratek hip polepšalo življenje. Tudi v pri-
hodnje se želimo odzivati na pereče socialne probleme, zato bomo v 
kratkem nekaj sredstev namenili za nakup računalnikov za šolarje, ki 
se še vedno ukvarjajo s tehnološkimi preprekami pri šolanju na da-
ljavo. Tudi tokrat pri dodeljevanju sodelujemo s Centrom za socialno 
delo Domžale, računalnike v vrednosti 1500 evrov pa bomo podarili 
do konca decembra,« še pove Podbevšek. Brez nesebične pomoči do-
natorjev, ki so v zadnjih dvajsetih letih za rotarijske projekte zbrali več 
kot 300.000 evrov, ne bi šlo, za kar se jim Rotary klub Domžale iskre-
no zahvaljuje. Če bi se njihovim dobrodelnim akcijam želeli pridružiti 
tudi v teh prazničnih dneh, to še vedno lahko storite z donacijo na 
njihov transakcijski račun. 
Tanja Bricelj 
Fotografije: Arhiv Rotary Kluba Domžale 
Rotarijski Miklavž otroke tokrat 
obiskal kar po spletu
Na otroke iz rejniških družin Miklavž tudi letos ni pozabil. Že tra-
dicionalno ga vsako leto pričakajo skupaj z družinami iz Rotary klu-
ba Domžale. Letos jih je – malo drugače kot običajno in prilagojeno 
razmeram – obiskal kar na spletu in se jim v petek, 4. decembra., 
oglasil na Zoomu. Miklavža je pospremil prelep angelček, parkeljne 
pa je pregnal koronavirus. Otroci so srčno sodelovali s pesmicami, 
odgovarjali na vprašanja o tem, kako zmorejo izpolnjevati svoje dol-
žnosti doma, v vrtcu ali šoli, in sv. Miklavža prepričali, da vedo, kaj sta 
dobrota in nesebična pomoč. 
Miklavž je poslal darila na dom kar 113 otrokom iz družin, ki izvajajo 
rejniško dejavnost v širši domžalski regiji, torej tudi v Trzinu. Otroci so 
darila prejeli po spletnem srečanju, veselje pa je bilo podobno, kot če 
bi se srečali v živo. V Centru za socialno delo OSV Enoti Domžale in 
Društvu rejnic in rejnikov Domžale se zahvaljujejo vsem v Rotary klubu 
Domžale, ki skrbno negujejo to lepo tradicijo, posebno predsednici 
Martini Oražem, glavni Miklavževi pomočnici.
Marta Tomec 
Foto: Martina Oražem
16  |  Odsev — Glasilo občine Trzin
Portret meseca
Portret meseca: Ana Lukner Roljič, dobrotnica in pobudnica Anine zvezdice
Nova merila dobrodelnosti 
»Sreča, zadovoljstvo, veselje – to čutim, ker vem, da bomo lahko še naprej pisali dobre 
zgodbe,« so bile prve besede Ane Lukner Roljič, s katerimi je popisala svoja občutja, ko je 
v letu 2013 prejela prestižni naziv femme fatale. Slovenka, ki že od svojega osemnajstega 
leta biva med Trzinom in Silicijevo dolino, je mednarodno priznana podjetnica, inspiracijska 
govornica, vizionarka in dobrodelnica. V letu 2015 je prejela nagrado za etiko in družbeno 
odgovornost Evropske unije, predvsem pa je žena in predana mama. Kljub obilici dela si je 
vseeno utrgala nekaj trenutkov in se odzvala povabilu na pogovor, med katerim sva se  
dotaknili njenega tako poslovnega kot tudi zasebnega življenja.
Pri osemnajstih letih je Ana kot odlična teni-
sačica prejela športno štipendijo za študij na 
Univerzi San Jose v Kaliforniji, magisterij pa 
je nato opravila na Univerzi v Ljubljani. V Kali-
fornijo se je takoj zaljubila in se odločila, da ji 
bo namenila del svojega življenja, medtem ko 
drugo polovico, tisto na srčni strani, še ved-
no pušča v Sloveniji, v Trzinu. »Trzin bo vedno 
moj dom,« dodaja sogovornica, »zato ima in 
bo vedno imel v mojem srcu prav posebno 
mesto.« Vendar priznava, da je življenje v Si-
licijevi dolini povsem drugačno od življenja 
tu. Tam dejansko velja ameriški sen, delo je 
vrednota, ljudje si med seboj ves čas poma-
gajo in se veselijo tujega uspeha. V Sloveniji 
pa to žal še ni uveljavljeno načelo.
V Združenih državah Amerike Ana deluje 
pos lovno, je namreč svetovalka v več podje-
tjih in inspiracijska govornica. Je članica Ro-
tary kluba San Jose, ki je peti največji na sve-
tu, v vsem svojem delovanju pa ostaja zvesta 
načelu truhoma (True and Honest Mankind), 
ki zdaj že nekaj let postaja njen največji (glo-
balni) projekt in bo lansiran v prvi polovici leta 
2021. Z njim želi podjetnica postaviti popol-
noma nova merila (v) dobrodelnosti. Ker je v 
Ameriki že toliko let v samem osrčju tehnolo-
ških inovacij, včasih pomaga tudi zagonskim 
in drugim podjetjem s pridobivanjem investi-
cij in prodorom na globalni trg. »Sama vedno 
delam, kar čutim, edino tako je namreč op-
ravljeno lahko tudi popolnoma iskreno. Vse, 
kar počnem, odraža moj življenjski slog in me 
izpopolnjuje,« dopolnjuje svojo pripoved.
Ana je Slovencem morda najbolj poznana po 
tem, da je pred več kot desetimi leti ustano-
vila dobrodelno organizacijo Anina zvezdica, 
ki je do zdaj pomagala že več kot dvesto pet-
deset tisoč družinam v stiski. Prav decembra 
poteka njihova največja akcija, Božična Anina 
zvezdica, ko ves mesec zbirajo živila, čistilna 
sredstva, kozmetične izdelke in podobno. Če-
tudi je Anina zvezdica prisotna vsepovsod, se 
marsikdo ne zaveda, da je vse delo opravljeno 
prostovoljno, da več kot sto petdeset prosto-
voljcev, ki danes sodeluje pri projektih Anine 
zvezdice, vse to počne v zasebnem (prostem) 
času. Morda je to spregledano, ker vse, kar 
počnejo, počnejo s srcem in dušo. »Četudi je 
kdaj naporno, sama v tem neizmerno uživam 
in se delu tudi popolnoma predam,« Ana po-
pisuje svoje delo zvezdice.
»Gradimo na transparentnosti, zato tudi ne 
zbiramo denarnih sredstev, marveč hrano, 
čis tila, kozmetiko in podobno. Želim, da je 
pot darov sledljiva, da darovalec natančno ve, 
kako in kje konča njegov dar. Zame je ključna 
jasnost. Prisegam na integriteto.« Že v letu 
2012, ko je prejela naziv Delove osebnosti 
leta, je Ana jasno izrazila svoje pomisleke 
glede delovanja dobrodelnih organizacij. 
»Poznam veliko tovrstnih organizacij, ki sicer 
storijo veliko dobrega, a nasploh je v dobro-
delnosti premalo transparentnosti, danes je 
prepogosto videna tudi kot poslovna prilož-
nost in ne le kot dejanska možnost pomoči 
drugim. Zato je transparentnost zame tako 
ključna,« poudarja Trzinka.
Paketi, ki jih v okviru Božične Anine zvezdi-
ce, ki je le del Anine dobrodelnosti, priprav-
ljajo za družine v stiski, vsebujejo vsa nujna 
živila, dodani pa so tudi, denimo, čokoladni 
namazi, marmelade, kava, čaj, kosmiči, vlože-
no sadje, vložena zelenjava, različne začimbe, 
sokovi, juhe, sladki in slani priboljški, čistilna 
sredstva in kozmetični pripomočki, glede na 
Ana Lukner Roljič (Foto: Nejc Permek)
december 2020 |  17
Portret meseca
potrebe dodajo plenice (če ima družina do-
jenčka). Vsak paket tehta približno dvajset 
kilogramov, vreden pa je vsaj petindvajset 
evrov. »Običajno družina prejme dva paketa, 
je pa res, da je letos pomoči potrebnih še več. 
Srce se mi para, ko poslušam in prebiram 
zgodbe o stiskah, ki so nastale zaradi pan-
demičnih razmer. Verjamem, da je tovrstnih 
stisk še mnogo več, a si ljudje ne upajo stopiti 
v ospredje.« Še vedno namreč živimo v druž-
bi, kjer se nas ocenjuje na podlagi tega, kar 
lahko pokažemo, kar je tudi razlog, da je mar-
sikoga sram priznati, v kakšni stiski je in da 
bi resnično potreboval pomoč. »Anina zvez-
dica je ustrezen vzor, kakšna naj bi bila prava 
dobrodelna organizacija – čista kot solza, pa 
žal večina ni (več) takšna. Vsi, ki delujemo 
kot zvezdice, delujemo prostovoljno, za svoje 
delo ne prejemamo plačila, nimamo nobenih 
sredstev iz evropskih ali drugih skladov, ven-
dar smo uspeli poskrbeti za gromozanski pre-
mik, vsako leto zberemo neverjetne količine 
hrane in tako marsikateri družini vsaj malo 
olajšamo vsakomesečno breme. Razlog je ta, 
da delujemo iz ljubezni in z ljubeznijo in da v 
ospredje vseskozi postavljamo vrednote, kot 
so iskrenost, spoštovanje in darežljivost, in ne 
denarja.«
Tako je povedala tudi ob podelitvi naslova 
Delova osebnost leta v letu 2012, ko je naz-
nanila, da bo v svetu dobrodelnosti poskrbela 
za red in postavila nova merila, ki zanjo veljajo 
že od samega začetka. Anina zvezdica nikdar 
ni sprejemala denarnih sredstev, vse stroške 
delovanja je krila in še danes krije ustanovi-
teljica sama, kar je jasen odraz njene integri-
tete in transparentnosti, ki ju tako pogosto 
poudarja. Ana ne govori o teh načelih, ona jih 
udejanja v praksi, zato pa tudi lahko trdimo, 
da je odličen primer pristne dobrodelnice.
Poleg številnih obveznosti, ki jih prinese 
vodenje ene najbolj vidnih dobrodelnih orga-
nizacij v Sloveniji, pa Ana svoj vsakdan naj-
bolj zapolni s službenimi obveznostni, ki so 
večinoma vezane na poslovne partnerje iz 
Silicijeve doline. Oba z možem sta deloholi-
ka, a trenutno večino dela opravita od doma. 
»Sama ne prenesem brezdelja, vsak trenutek 
dneva je skrbno začrtan, saj sem tako tudi 
najbolj učinkovita. Je pa res, da se je moje 
življenje po sinovem rojstvu spremenilo, te-
daj sem se zavestno odločila, da se posvetim 
svoji družini, da si vzamem več časa in tega 
kakovostno preživim z Dejanom in Jackso-
nom. In pandemija nam je omogočila prav to. 
Z Dejanom še vedno delava na vso moč, a ker 
je najina pisarna tudi najin dom, nam(a) to 
omogoča tudi več skupnega časa.«
Izredno je navezana tudi na svoje starše, ki 
trenutno bivajo v Domu počitka v Mengšu. 
»Mamo smo morali tja namestiti že pred 
nekaj leti, saj so ji pred enajstimi leti pos-
tavili diagnozo hujše oblike demence. Bila je 
pre(mlada), saj je dobrih trinajst let mlajša 
od očeta, ki ima danes enaindevetdeset let, a 
žal nismo imeli izbire. Prvih nekaj let je zanjo 
Športna dvorana se pripravlja 
V dneh tik pred oddajo Odseva v tiskarno so se občinski svetniki seznanili z idejnim načrtom 
nove večnamenske športne dvorane, ki naj bi zrasla na levem bregu Pšate, na mestu sedanjih 
teniških igrišč. Tokrat vam ponujamo le hiter vpogled v idejni projekt, podrobneje o dvorani bomo 
pisali v januarskem Odsevu. (tb, Slika: Idejni projekt Tria.si) 
skrbel oče, ko pa je postalo prenaporno, je bil 
dom naša edina pot. Že ob zdravnikovi dia-
gnozi sem se sama pozanimala o vseh vidikih 
mamine bolezni, obiskala sem številna preda-
vanja in izobraževanja, stopila v stik s svojci 
obolelih, da bi si lažje predstavljala, kaj naju z 
očetom čaka.« Tedaj je Ana tudi javno spre-
govorila o bolezni, ki je pri nas še vedno ne-
kako stigmatizirana, zato lahko potegnemo 
vzporednice z dobrodelnostjo, kjer se še da-
nes najdejo številne družine, ki so v stiski, a si 
za pomoč zaradi razmišljanja »kako bo pa to 
videti« zanjo ne upajo prositi. »Tudi o demenci 
se pri nas ne govori. Šele ko sem sama spre-
govorila o tem, sem spoznala, koliko družin 
v Sloveniji je to prizadelo. Ker se, ponavljam, 
o tem ne spodobi govoriti, kajne? Žalostno, 
saj se lahko v pogovoru in z izmenjavo zgodb 
s svojci obolelih marsičesa naučiš. Seveda 
je vsaka izkušnja svojevrstna, vendar lahko 
najdemo kakšno točko, ki nam je v pomoč, 
morda pristop, ki nam je v tovrstnih položajih 
v oporo. Demenca ni brez razloga imenovana 
bolezen svojcev,« pojasnjuje Ana.
Četudi trenutno živi le nekaj minut stran, 
staršev zaradi pandemije še ne more obisko-
vati. Najtežje je prav to, ker ne ve, ali jih bo 
sploh še videla. Zdaj sta v Domu počitka v 
Mengšu namreč oba, mami se je po pomla-
danskem valu (junija) pridružil tudi oče, po-
tem ko je v bolnišnici ležal celih devet tednov. 
Ker se razmere v državi ne izboljšujejo, obiski 
za zdaj še niso dovoljeni. Mama je imela tudi 
to nesrečo, da je zbolela za koronavirusom, 
oče pa se mu je na srečo izognil. In ne le da 
ju sama ne sme obiskovati, tudi oče je mamo 
videl le nekajkrat, čeprav bivata le nekaj sob 
narazen. »Trenutno je še ne more objeti, ne 
more je pobožati, ne more je poljubiti in ji po-
vedati, da jo ima neskončno rad.« Sta tako 
blizu, a hkrati tako daleč. »Mama se že dol-
go ničesar ne zaveda, vendar mi preprosto 
vemo, da čuti našo ljubezen in bližino.«
A ne glede na negotovost razmer se Ana 
ob misli na prihodnost nasmehne, saj vse-
skozi ohranja pozitivno miselnost in velika 
pričakovanja. »To ne pomeni, da nimam tež-
kih preizkušenj in da sem ves čas dobre vo-
lje. Tovrstne oznake me celo jezijo, saj nihče 
na tem svetu ni popolnoma brezskrben. Vsi 
imamo svoja bremena, vsi imamo ovire, ki pa 
jih lahko premagamo, če si tega res želimo. 
Tega se marsikdo zave predvsem v praznič-
nem decembru. Izredno vesela in ponosna 
sem, da smo zvezdice lahko pomagale toliko 
družinam v stiski, hkrati pa me žalosti, ker 
vem, da številne družine v stiski še vedno os-
tajajo brez pomoči. V Sloveniji nikoli nihče ne 
bi smel biti lačen.« Vseskozi ohranja prepriča-
nje, da je pomoč drugim balzam za dušo, da 
je pravzaprav naša dolžnost, da pomagamo 
sočloveku, ko le lahko. Z delovenjam iz srca 
in s pridnim delom so tudi največji izzivi lahko 
premagani. Ana verjame, da lahko postopo-
ma uresniči tudi svojo poglavitno, največjo, 
najglobljo željo – da lahko doseže točko, ko 
Anina zvezdica v Sloveniji ne bo več potrebna.
Barbara Kopač
18  |  Odsev — Glasilo občine Trzin
Kultura . šah
»Antropologija med štirimi stenami«
KUD Franc Kotar Trzin je zadnji novembrski četrtek popestril z zanimivim spletnim dialogom 
med Sašo Hudnik, vsestransko trzinsko umetnico, in doktorjem Danom Podjedom, razisko-
valcem na Inštitutu za slovensko narodopisje Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in 
Inovacijsko-razvojnem inštitutu Univerze v Ljubljani ter docentom na Filozofski fakulteti 
Univerze v Ljubljani. Dan se pogosto pošali, da je »profesionalni voajer«, saj po službeni 
dolžnosti opazuje ljudi in skuša razumeti njihove navade. A kako naj takšen raziskovalec 
dosledno nadaljuje svoje delo, ko ga zunanje okoliščine prisilijo med štiri stene in mu one-
mogočijo dostop do glavnega in pravzaprav edinega subjekta – družbe?
Med kulturno-literarnim pogovorom smo kaj hitro dognali, da se je 
avtor dela »Antropologija med štirimi stenami« zdaj znašel na nas-
protnem bregu. Vloge so bile zamenjane, saj je nenadoma on postal 
opazovan, družba, ki jo je prej opazoval, pa je zdaj njega opazovala, 
ocenjevala in usmerjala. Naenkrat je sam postal raziskovani subjekt 
družbe.
»Naenkrat je vse odvisno od tega, kakšno povezavo (s svetom) ima-
mo. Kdor ima več pasovne širine (govora je seveda o internetni pove-
zavi), ima danes boljše življenje,« je ob manjšem tehničnem zapletu 
navrgel gost večera. »Osem ur, namenjenih delu, osem ur za sprošča-
nje in zabavo ter osem ur za spanec, takšen naj bi bil popoln življenj-
ski ritem, a pandemija je ta vzorec v celoti porušila.« In tedaj me je 
prešinilo, da smo o zelo podobnem položaju govorili že lani, ko je Dan 
v Trzinu predstavljal svojo knjigo »Videni«. Saša je to le še potrdila, saj 
je opozorila, da zdaj živimo točno tako, kot je avtor poudarjal v ome-
njenem delu – dogajajo se vdori v zasebnost, življenje je preseljeno na 
splet, virtualna resničnost je naša nova prihodnost. Vendar je njegovo 
najnovejše delo zapisano drugače. Iz besedila veje šaljiv duh, hkrati pa 
se dotika resnih vprašanj oziroma čudenj temu, kako se ljudje vedejo 
v trenutnih razmerah. Kot je povedal avtor, »gre tu že za lanski sneg, 
za nekaj že videnega, saj smo že v drugem valu pandemije. Spoznali 
nismo ničesar novega, zato smo že vsega naveličani.«
Tokrat smo v slikovitem kulturnem posladku uživali v spletni obliki. 
Za Sašo, ki je povezovala kulturni večer, to ni bil prvi tovrstni dogodek, 
vendar je pojasnila, da je vseeno drugačna izkušnja. »Oddajati v živo, 
pogovor opravljati pred občinstvom, a hkrati sedeti pred računalniš-
kim ali telefonskim zaslonom, ni preprosto. Vseskozi si v skrbeh, ali 
bo spletna povezava nenadoma oslabela, ali bo vse drugo potekalo, 
kakor je začrtano ... Poleg tega ni običajnega osebnega odnosa, ki 
sem ga sama sicer vajena. To pač postaja naša nova resničnost in s 
tem se moram tudi sama sprijazniti.« A očitno so bili vsi dvomi in skrbi 
odveč. Dogodka ne le da se je udeležilo večje število ljudi, temveč sem 
prepričana, da je nanje naredil velik vtis, morda zaradi drugačnega, a 
zato nič manj zabavnega pristopa, predvsem pa zaradi sproščenega 
in prijateljskega (četudi tokrat manj osebnega) razpoloženja. »Čeprav 
je bilo srečanje v spletni obliki, si ne morem pomagati, da v pogovoru 
z Danom ne bi vedno kjer koli in kadar koli resnično uživala,« je Saša 
končala pogovor.
Besedilo in foto: Barbara Kopač
Šah: predčasni konec
V prejšnji številki Odseva sem omenil možnost odmika 
nadaljevanja šahovskih dvobojev v osrednji slovenski ligi 
(OSL). Trenutne okoliščine oziroma prepočasno izboljše-
vanje epidemioloških razmer pa so organizatorja prisilili 
v skrajni ukrep in tako je na naslov kluba poslal sporoči-
lo, ki je nas šahiste nekoliko razžalostilo, saj se je glasilo: 
letošnjo osrednjo slovensko ligo smo končali z odigranim 
petim kolom. 
Čeprav je bila ekipa BUSCOTRADE že v tem trenutku odlično uvr-
ščena, pa so nam borbeni duh in odlične igre napovedovali tudi mož-
nost končne zmage. Iz priložene preglednice je videti, da smo bili 
v odigranih petih kolih edini neporaženi, oddali smo namreč le en 
remi. Osvojeno drugo mesto nam je pripadlo po kriteriju meč točk, 
ko ekipa dobi za zmago dve, za neodločen izid pa eno točko. Slabo 
je tokrat šlo drugi trzinski ekipi in zadnje mesto bi njeni člani morda 
lahko izboljšali v nadaljevanju, ko bi imeli nekaj lažje nasprotnike.
V klubu smo prisiljeni čakati na izboljšanje oziroma trenutek, ko se 
bo organizator lahko odločil za razpis novega ligaškega tekmovanja, 
to je ljubljanske lige. Ta se je v preteklosti vedno začela takoj po 
novem letu, tokrat pa bo zagotovo drugače. Čakamo in upamo.
Pred nami so prazniki, in čeprav bodo potekali drugače kot prejšnja 
leta, ostajata moja želja in sporočilo vsem šahistom in bralcem ena-
ka: ostanite zdravi in naredite si praznične dneve kolikor le mogoče 
prijazne in prijetne. SREČNO!
Andrej Grum
Mesto            Ekipa   Točke      Meč točke
1        ŠK KOMENDA POPOTNIK 13,5                     7
2        ŠK TRZIN BUSCOTRADE   12,5                     9
3        ŠD MENGEŠ - TRZIN 1       12,5                     6
4        ŠD DOMŽALE                         10,5                     7
5        KLINIČNI CENTER                   10,5                     6
6        KPŠRD KAREL JERAJ               10                        4
7       ŠD ČRNI GRABEN                    9,5                      6
8        ŠD MENGEŠ - TRZIN 2             9                         4
9        ŠK IG                                         9                         3
10       ŠK VIŠNJA GORA - STIČNA       8,5                      5
11       ŠK KOMENDA POGI                  8                         3
12       ŠK TRZIN PEKOS PUB               6,5                        0
december 2020 |  19
Zdravje
ABC o teorijah zarot
V zadnjih mesecih smo deležni močnega razmaha teorij zarot, kar se ujema z razširjanjem 
novega virusa. Na to, da nekdo sledi teorijam zarot, vplivajo osebnostni in družbeni dejav-
niki, za njihov nastanek pa je odgovoren sistem 1 – eden od sistemov, s pomočjo katerega 
sklepamo in obdelujemo informacije iz okolja. 
Živimo v informacijsko najbolj bogati dobi 
v zgodovini človeštva. Vsako svojo dile-
mo razrešimo s preprostim ukazom »išči« v 
splet nem brskalniku. Informacije so postale 
dostopne vsakomur in življenje še nikdar ni 
bilo tako »preprosto«. Še vožnje kolesa se 
otroci ne učijo več na ulici, ampak v zavetju 
svoje sobe s pomočjo videoposnetka na You-
tubu. Poleg neomejene količine podatkov pa 
internet ponuja tudi prostor za širjenje za-
misli, kakršne so teorije zarot. Če v brskalnik 
vpišete besedno zvezo »conspiracy theories« 
(sl. teorije zarot), se vam v 0,54 sekunde izpi-
še več kot 140 milijonov zadetkov. 
Internet teorijam zarot ponuja plodna tla za 
razcvet, saj jim priskrbi najširše možno ob-
činstvo. Od marca 2020 pa je teh teorij zarot 
še posebno veliko. Zakaj s so tako rekoč za-
sedle spletni prostor? Zanimivo je, da se je 
ta razmah zgodil ravno med zdajšnjo krizo 
človeštva. V krizi, ko nas naši voditelji na-
govarjajo, naj sodelujemo drug z drugim, mi 
drvimo vsak v svojo smer. Vsak ima drugačno 
prepričanje o tem, od kod virus izvira in kako 
naj bi se z njim spopadali. Zato ni presenet-
ljivo dejstvo, da tisti, ki bolj sledijo teorijam 
zarote, manj upoštevajo ukrepe za zajezitev 
covida-191, saj pogosto zagovarjajo drugač-
ne načine spopadanja z epidemijo. 
Kako pa teorije zarot sploh nastanejo in s 
katerimi miselnimi procesi so povezane? Da 
bomo lažje razumeli odgovor na to vprašanje, 
moramo razumeti, kako naši možgani preso-
jajo informacije, ki jih dobimo iz okolja. Naše 
mišljenje temelji na dveh sistemih – sistemu 
1 in sistemu 25. Sistem 1 nam omogoča hitro, 
intuitivno in samodejno mišljenje in ga upo-
rabljamo, ko v pogovoru rečemo prvo stvar, 
ki nam pride na misel, tudi če je neprimer-
na. Sistem 2 nam po drugi strani omogoča 
analitično, počasno in nadzorovano mišljenje. 
Slednjega uporabljamo, kadar skrbno načrtu-
jemo vsako besedo, ki jo bomo rekli, da bi na 
zmenku očarali svojo sorodno dušo. V vsak-
danjem življenju uporabljamo oba sistema, 
saj ima vsak svoje prednosti in slabosti. 
Ko se znajdemo v položajih, ko je v okolju 
malo informacij, uporabljamo sistem 14. 
Rešitve in sklepi, ki jih naredimo, so bolj 
intuitivni, in tako nastanejo teorije zarot, 
ki jim številni očitajo neznanstvenost.
Kateri pa so družbeni in osebnostni dejavni-
ki, ki vplivajo na širjenje teorij zarot? Začnimo 
s stresno in nenadzorljivo situacijo2, v kateri 
smo se znašli zaradi epidemije. Konstante, 
ki smo jih bili vajeni vse življenje, so se čez 
noč spremenile v spremenljivke – danes lahko 
prehajamo med občinami, jutri ne. Definicija 
teorij zarot je, da skušajo pojasniti vzroke so-
cialnih in političnih dogodkov3, in točno temu 
služijo danes. Številna vprašanja glede epide-
mije ostajajo odprta. Odgovorov (še) nimata 
ne znanost ne politika, imajo pa jih teorije 
zarot, ki s tem v zdajšnje okoliščine vnašajo 
red in nazdor2. Logično je, da smo nagnjeni k 
temu, da jim sledimo v večji meri kakor kadar 
koli do zdaj, saj je to naša edina možnost, da 
dobimo odgovore – kakršni koli že so. 
Za širjenje teorij zarot je ključna tudi od-
sotnost zaupanja1. Zaupanja je v epidemiji 
malo, na kar kažejo podatki o tem, da se je 
v času od izbruha covida-19 v večini držav 
močno zmanjšalo zaupanje prebivalstva v 
vlado. Med nami pa obstajajo tudi razlike v 
tem, v kolikšni meri sledimo teorijam zarot. 
Tu v igro pridejo še osebni dejavniki. Gre za 
to, da so nekateri po osebnostnih lastnostih 
preprosto bolj nagnjeni k temu, da vidijo po-
vezave in vzorce v na videz nepovezanih vse-
binah (na primer tisti, ki v oblakih vidijo vse-
mogoče oblike ali slišijo melodijo v kapljicah 
dežja)2. Pomemben dejavnik je tudi dolgčas. 
Bolj ko nam je dolgčas, bolj smo dovzetni za 
teorije zarote3. Dolgčasa pa je v karanteni 
veliko, kar je še dodaten pospeševalnik njiho-
vega razmaha. 
Zdajšnja kriza torej ustvarja popolne raz-
mere za razcvet teorij zarot, ki s pomočjo 
svetovnega spleta hitro pridobivajo občin-
stvo in pripadnike. Teorije zarot lahko ozna-
čimo kot intuitivne in neznanstvene, nekatere 
celo nore, vendar se moramo zavedati, da gre 
v resnici za način spopadanja z okoliščinami, 
v katerih živimo. Raziskovalci jih primerjajo 
celo z obrambnimi mehanizmi. Teorije zarot 
svojim sledilcem pomagajo osmisliti in na-
videzno nazdorovati svet okoli sebe, v pre-
teklosti pa so se nekatere celo izkazale za 
resnične. 
Zoja Anžur, študentka psihologije
Reference
(1) Jovančević, A. in Milićević, N. (2020). Optimism-
-pessimism, conpiracy theories and general trust as 
factors contributing to COVID-19 related behavior – A 
cross-cultural study. Personality and Individual Differen-
ces, 167
(2) Georgiou, N., Delfabbro, P. in Balzan, R. (2020). CO-
VID-19-related conspiracy beliefs and their relationship 
with percieved stress and pre-existing conspiracy beliefs. 
(3) Douglas, K., Uscinski, J. E., Sutton, R. M., Cichocka, 
A., Nefes, T., Siang Ang, C. in Deravi, F. (2019). Advances 
in Political Pschology, 40(1), 3–35. 
(4) Van Prooijen, J. W. in Douglas, K. M. (2018). Belief 
in conspiracy theories: Basic principles of an emerging 
research domain. European Journal of Social Psychology, 
48(7), 897–908. DOI: 10.1002/ejsp.2530
(5) Eysenck, W. M., in Keane, M. T. (2010). Judgement 
and decision making. V W. M. Eysenck in M.T. Keane (ur.). 
Cognitive Psychology: A Student’s Handbook 6th Edition 
(str. 499–532). Psychology Press.
Ko te sneg zaloti z letnimi gumami ... (Foto: David Pavlovič)
Decembrski foto utrinek
20  |  Odsev — Glasilo občine Trzin
Zima je čas, ko krepimo svoje zdravje
Zima je s temo, daljšimi nočmi, mrzlimi dnevi in umirjanjem narave pravi čas, ko lahko naj-
več naredimo za svoje zdravje. Narava nam ponuja idealne možnosti in nas vabi, da več po-
čivamo, se umirimo, sprostimo in obnavljamo svojo energijo. Tako postavimo trdne temelje 
za zdravje, dobro počutje in obilje energije, kar nas bo spremljalo vse leto. 
Drevo jeseni odvrže svoje listje in pozimi 
miruje. Na zunaj je videti, kot da se nič ne 
dogaja, vendar se drevo s to umiritvijo ob-
navlja, zbira moč in energijo. Kopiči in razvi-
ja ves svoj potencial, da se spomladi lahko 
prebudi in začne znova rasti. Tako kot za 
drugo naravo je zimski počitek primeren tudi 
za ljudi. Vendar je v sodobnem tempu, ki nas 
sili v popolnoma drugačen življenjski slog – v 
večno delovanje, hitenje, stres, napetost – to 
velikokrat skoradja nepredstavljivo. V tem na-
činu življenja nimamo časa, da se spočijemo, 
si naberemo novih moči, se obnovimo. 
Ko se odločimo slediti naravi in njene-
mu ritmu, vemo, kako pomembno je, da 
se pozimi ustavimo in se za to ne ob-
sojamo. Kako pravilno je, da potujemo 
z ritmom narave in se pozimi predamo 
večji temi ter si privoščimo več počit-
ka, sprostitve, umirjanja! Vzemimo si 
čas zase, da obnovimo svojo energijo. 
Zima je čas elementa vode in notranji or-
gani, ki spadajo v vodno družino, so ledvice 
in mehur. V to družino spadajo še naši spolni 
organi, kolena, gležnji, ušesa in spodnja veka. 
Ledvice so organ jin in ljubijo toploto, 
ne marajo pa mraza. Toplota naše ledvice 
napolni, zato je pozimi tako zelo pomembno, 
da nam je toplo.
V ledvicah je shranjena življenjska 
energija, ki jo s pravilnim delovanjem prav 
pozimi lahko najbolj obnovimo. Tako bomo 
postavili temelje za trdno zdravje in obilico 
energije za vse leto vnaprej! 
10 nasvetov za obnovo življenjske 
energije pozimi: 
1. Privoščimo si dovolj počitka in kakovost-
nega spanca. 
Zdravje
Namig: v posteljo odidemo do desete ure 
zvečer in spimo v čisti temi, popolni tišini in 
brez motečih dejavnikov. 
2. V vsakdan vpeljimo meditacijo. 
Namig: videoposnetek Meditacije za prižig 
svetlobe v sebi si lahko ogledate na Youtubo-
vem kanalu Društva Pot srca. 
3. Poglobljeno trebušno dihamo. 
4. Poskrbimo, da nam je toplo. 
Namig: Privoščimo si toplo kopel.
5. Gojimo vrlini nežnosti in miru. 
6. Moksamo. 
7. S toplimi dlanmi masiramo območje led-
vic in se vanje smehljamo. 
8. Izvajamo zdravilni zvok za ledvice. 
Namig:zdravilni zvok za ledvice si lahko 
ogledate na Youtubovem kanalu Društva Pot 
srca.
9. Jemo toplo kuhano hrano, najraje juhe in 
enolončnice. Pijemo toplo vodo in druge tople 
napitke. 
Namig: med 17. in 19. uro, ko je po biori-
temski uri čas ledvic, si pripravimo tonik za 
ledvice iz tople vode, limone in ščepca soli. 
10. Izvajamo nežno zmerno, ne pretirano 
aktivno vadbo, ki nas bo umirila in sprostila. 
Namig 1: nežna sproščujoča zimska vadba 
joge na spletu za vas poteka v Društvu Pot 
srca (več informacij na www.potsrca.si). 
Namig 2: v spletni Šoli belih tigric ženske 
pozimi s posebnimi praksami taoističnih moj-
stric negujemo žensko energijo in postavlja-
mo temelje za trdno zdravje, več energije in 
dobro počutje (več informacij o šoli www.
potsrca.si).
Več o krepitvi zdravja pozimi si lahko prebe-
rete v novem blogu na spletnih straneh www.
potsrca.si ali si ogledate brezplačno spletno 
predavanje (na FB-profilu Mojce Tavčar). 
Želim vam čudovito, umirjeno in 
sproščeno zimo.
Mag. Mojca Tavčar
Društvo Pot srca vabi na spletno jogo! 
SPLETNE VADBE: 
Joga za dobro počutje – 
spletna vadba
Praksa za zdravje in dobro počutje 
– Free & Live
Šola belih tigric – Prebuditev in nega 
ženske energije
DELAVNICE: 
Pozimi krepimo svoje zdravje, poglobljeni 
triurni spletni seminar: sreda, 16. december, 
od 18. do 21. ure (SPLETNI SEMINAR)
Regenerativna joga z eteričnimi olji: sobo-
ta, 16. januar, od 10. do 13. ure
Vabljeni tako začetniki kot izkuše-
ni! Prijave in informacije: 041 821 401,  
drustvopotsrca@gmail.com, www.potsrca.si
Spletno dogajanje v  
Društvu Pot srca 
Društvo Pot srca je svoje dejavnosti prenes-
lo na splet, kjer potekajo kar v treh facebook 
skupinah. Prav tako se je v okviru društva 
prek spleta 28.11. odvilo predavanje Pozimi 
krepimo svoje zdravje – v skladu z načeli tradi-
cionalne kitajske medicine. 
Predavanje je bilo zelo uspešno, po spletu 
je doseglo veliko ljudi, saj si ga je v prvem 
tednu po ogledalo kar 1.300 oseb. Odziv je 
bil nadvse prijeten, saj so bili udeleženci nad 
novimi znanji in prejetimi napotki navdušeni. 
Predavanje, ki ga je vodila mag. Mojca Tavčar, 
je potekalo v živo in s pomočjo komentarjev 
je bilo zelo interaktivno. Udeleženci so ves 
čas aktivno sodelovali in postavljali vpraša-
nja, na katera so sproti prejemali odgovore. 
Predavanje si še vedno lahko pogledate na 
FB profilu Moje Tavčar, je javno dostopen in 
na voljo za ogled kadarkoli. (mt)
december 2020 |  21
Zdravje
S križem je križ
Besedo »križ« velikokrat v stavku uporabljamo skupaj z besedo »boli«. Pojavnost bolečin 
v ledvenem delu hrbtenice je zelo velika in celo narašča od tretjega do šestega desetletja 
življenja. Pogosteje naj bi se pojavljala pri ženskah. Tudi sedenje ne pomaga prav veliko pri 
bolečinah v ledvenem delu hrbtenice, saj naj bi bila pri ljudeh, ki delajo sede, pogostejša.
Večina bolnikov, s katerimi se ukvarjam v zdravstvenem domu, pride 
k nam zaradi bolečin v ledvenem delu hrbtenice. Vzrok za bolečine pri 
veliki večini pa se skoraj nikoli ne skriva v ledvenem delu hrbtenice, 
temveč vedno v drugih delih telesa. Največkrat se srečujem z boleči-
nami v spodnjem delu ledvenega dela hrbtenice, tak tip bolečine opi-
sujejo z »boli me tik nad medenico« ali pa kot nezmožnost iztegnitve 
v ledvenem delu hrbtenice.
Kaj potem narediti s takšnimi vadečimi? Tudi sam se vedno to vpra-
šam. Ne moremo namreč posploševati bolečin v ledvenem delu hrb-
tenice in vsem vadečim predlagati istih vaj. Za vsako bolečino v led-
venem delu se lahko skriva malo drugačen vzrok in vaje za nekatere 
primere lahko nekomu škodujejo, drugemu pomagajo.
Vrnimo se k zgoraj omenjenim. Človek z bolečino v križu bo imel na 
videz naprej nagnjeno medenico, povešen trebušni del in poudarjen 
ledveni del (povečano lordozo). Tak primer bolečin v ledvenem delu 
hrbtenice je pogost tudi pri športnikih! Velikokrat opažam, da imajo 
taki posamezniki zelo skrajšane sprednje stegenske mišice in upogi-
balke kolka, največkrat zaradi hoje v hrib, šprintanja, kolesarjenja in 
podobno. Pri vseh teh dejavnostih je značilna tudi povečana »upo-
raba« sprednjih stegenskih mišic in upogibalk kolka. Ne pravim, da 
ni zdravo, ampak menim, da mora taki vadbi slediti tudi primerno 
ohlajanje. Ohlajanje pa temelji na raztezanju prej omenjenih mišičnih 
skupin.
Poleg razteznih vaj so uspešne tudi vaje za zavedanje položaja me-
denice (vaje za senzomotoriko), ki so malo bolj »prijazne« in tudi manj 
bolijo. Na slikah so prikazane vaje, ki jih najpogosteje uporabljamo za 
lajšanje bolečin v ledvenem delu zaradi prej naštetih vzrokov. Velja 
opozorilo, da te vaje niso za vse, ki jih boli ledveni del, temveč samo 
za opisane primere. Vaje poskusite izvajati tri do petkrat na teden.
1. vaja: pritisk ledvenega dela ob tla leže na hrbtu s pokrče-
nimi nogami, tri serije po 60 sekund
 Na hrbtu ležimo sproščeno, nogi sta pokrčeni, z rokami se lahko 
držimo ob straneh za medenico. Gib izvedemo tako, da pritisnemo 
ledveni del ob tla in hkrati stisnemo zadnjične mišice ter ob tem ne 
dvignemo glave od tal. Nato mišice sprostimo in gib ponavljamo.
3. vaja: Spodvijanje medenice na robu stola, štiri serije po 
30 sekund
Šola zdravja vsako jutro na TV 
V Društvu Šola zdravja so konec novembra 2020 posneli film z va-
jami po metodi »1000 gibov«. Film je na ogled na Youtubovem ka-
nalu Šola zdravja vsako jutro ob 7.30. Poleg tega so lokalnim 
televizijam po vsej Sloveniji predlagali, da film Metoda 1000 gibov 
uvrstijo v svoj redni jutranji program, saj veliko ljudi nima dostopa do 
svetovnega spleta in ne more spremljati telovadbe na Youtubu. Tako 
Društvo Šola zdravja v sodelovanju z lokalnimi televizijami prispeva 
svoj delež pomoči vsem prebivalcem Slovenije. Preverite, ali lahko te-
lovadbo spremljate tudi vi na kateri od lokalnih televizij. Pri nekaterih 
televizijah ne najdejo prostora za vsakodnevno predvajanje, ampak 
so se potrudili in vadbo »1000 gibov« uvrstili v program vsaj enkrat 
do trikrat tedensko. Tako bo lahko na malih zaslonih jutranjo vadbo 
»1000 gibov« spremljalo čim več ljudi, z možnostjo časovnega zamika 
pa lahko vaje predvajate vsak dan ob kateri koli uri in se tako pridru-
žite (jutranji) telovadbi. 
Neda Galijaš 
2. vaja: »nitkanje« – izmenični izteg in upogib v kolenu v leži 
na hrbtu, tri serije po 45 sekund na nogo
Na hrbtu ležimo sproščeno, z rokami podpiramo nogo, ki jo želimo 
»nitkati«, prsti te noge so ves čas obrnjeni proti trupu (niso usmerjeni 
v »špico«, to je proti stropu). Gib izvedemo tako, da iztegnemo nogo 
v kolenu in pri tem ves čas vzdržujemo položaj v gležnju (tudi v konč-
nem položaju so prsti obrnjeni proti nam).
Sedimo na polovici 
stola z zadnjico tik ob 
naslonjalu. Da izvede-
mo razteg, pritisnemo 
ledveni del ob naslo-
njalo (pri tem se me-
denica nagne nazaj) 
in razteg zadržimo 
določen čas. Razteg 
je čutiti v sprednjih 
stegenskih mišicah.
Besedilo in foto: 
Anže Kosmač, mag. 
kineziologije 
22  |  Odsev — Glasilo občine Trzin
Intervju
Urša Trebušak: praktik reprogramiranja uma po metodi Marise Peer
»Če pravilno usmeriš podzavest, te ta podpira 
in ne sabotira«
Urše Trebušak se morda spomnite v vlogi televizijske novinarke 24UR, že več kot dobro 
leto pa jo lahko na trzinski promenadi srečujete z vozičkom. Odkar sta z možem Gregorjem 
Trebušakom s kanala A postala starša ljubki Liliji in ju je pomladna epidemija omejila na 
gibanje v občini bivanja, sta tudi med Trzinci spletla prijateljske vezi, Gregor pa je s svojimi 
spletnimi prizadevanji in podporo Domu starejših dodal še en kamenček v mozaiku dobrega 
počutja prebivalcev Trzina.
Tokrat sta v ospredju našega pogovora Urša in njeno zanimanje za 
preoblikovanje človeškega uma. Morda je zavedanje, da lahko dejav-
no vplivamo na svoje doživljanje sveta, prav v teh turbulentnih ča-
sih še toliko bolj dragoceno. O tem, o njeni novi poklicni usmeritvi 
in možnos tih, ki jih ponuja terapija hitre transformacije uma, si lah-
ko preberete v nadaljevanju, več informacij pa lahko najdete tudi na 
spletni strani www.ursatrebusak.com ali na Facebookovi strani Urša 
Trebušak Hipnoza.
Za začetek besedica, dve o vas. Koliko časa je Trzin že dom 
vaše družine? Kaj vam je v Trzinu najbolj všeč in ali morda 
kaj pogrešate? 
Z Gregorjem sva se v Trzin preselila pred približno osmimi leti, ven-
dar sva bila v prvih letih skorajda povsem nepovezana s krajem, saj 
sva se večinoma iz službe vračala šele ob večerih, proste dni in konce 
tedna pa sva – razen sprehodov v bližnji gozd – preživljala na daljših 
ali krajših potovanjih in izletih. Šele ko sem postala mama in sem 
na porodniškem dopustu začela preživljati res veliko časa doma, sem 
zares spoznala kraj in svoje sosede. Ko pa nas je pomladanska epide-
mija vse prisilila, da ostanemo v svoji občini, pa sva oba z Gregorjem 
spletla res prijateljske stike s Trzinci. Zdaj s hčerko ves čas raziskuje-
mo po Trzinu, se sprehajamo ob Pšati, gremo na kosilo k Narobetu, k 
Robiju v Olivio, po rože v cvetličarno, po sadje k Frutasu ... Priznati mo-
ram, da sva začela oba zelo uživati v kraju in prav zares ne pogrešava 
ničesar. Vse je na dosegu roke, ljudje pa so resnično prijetni.
V zadnjem času ste se posvetili tehniki reprogramiranja 
uma po metodi Marise Peer Rapid Transformational The-
rapy (RTT). Ste torej RTT-terapevtka, osebnostna trenerka, 
kovčinja? 
Potem ko sem končala izobraževanje, sem postala RTT-praktik. Me-
toda je oblika hipnoterapije, saj uporablja hipnozo, ki človeku pomaga, 
da prepozna svoje vzorce vedenja, jih preseže, nato pa tudi spremeni. 
To usposabljanje se pravzaprav nikoli ne neha, še vedno nas dvakrat 
na mesec Marisa Peer zbere na Zoomu ter predava in poučuje dalje. 
V svetu osebnostne pomoči so nenehno izboljševanje, izobraževanje 
in urjenje nujno potrebni, da ostajaš ztelo dober. In tehnika, ki jo je 
Marisa razvila, je trenutno ena najučinkovitejših načinov, kako preseči 
stare vzorce in omejujoča prepričanja.
Marisa Peer je terapevtka slavnih in hipnoterapevtka. Ka-
tera pa je bila tista lastnost, s katero je vas prepričala?
Ko sem poslušala njena predavanja, me je navdušilo njeno celostno 
poznavanje človeškega uma. Takoj sem dojela, da resnično ve, o čem 
govori, in želela sem se naučiti tega, kar je počela ona. Ves čas je za-
govarjala tezo, da človek v stiski potrebuje hitro in učinkovito pomoč. 
In če pravilno usmeriš izjemno moč svojega podzavestnega uma, ta 
lahko deluje tako, da te podpira pri ciljih, namesto da bi te sabotiral 
na vsakem koraku.
Kaj pravzaprav je RTT? Glede na to, da živimo v instantnem 
svetu, je »rapid« v imenu verjetno ključ do uspeha. Je lahko 
to hlepenje po hitrosti včasih tudi neproduktivno, celo škod-
ljivo, zlasti ko gre za človekovo duševnost?
Da, beseda »rapid« pomeni hitro. Marisa Peer je ugotovila, da ljudje 
pogosto po dolgih letih različnih terapij še vedno trpijo in so nesrečni, 
ker se njihove misli večino časa še naprej vrtijo v ustaljenih krogih: 
»kdo pa sem jaz, da bi …, kaj pa bodo drugi rekli …, saj nisem vreden, 
nisem dovolj dober, dovolj pameten, dovolj sposoben …« Pri besedi 
»hitro« v RTT gre predvsem za to, da hitro pridejo do odgovora, od 
kod izvirajo ti občutki, in jih nato lahko začnejo spreminjati. Hitrost je 
v tem primeru blagodejna in dobrodošla.
Nekje ste rekli, da metoda RTT pomaga ljudem postati tak 
človek, kot si želijo, Marisa Peer pa je nekoč zapisala, da 
je skrivnost, ki lahko človeku spremeni življenje, zaveda-
nje, da je vse, kar čutimo, rezultat le dveh stvari: podob, 
ki jih ustvarjamo v svoji glavi, in besed, ki si jih govorimo. 
december 2020 |  23
Intervju
Lahko torej s spremembo tega dvojega spremenimo, izbolj-
šamo svoje življenje?
Da in to lahko storimo tudi brez hipnoze ali RTT-obravnave! Vsak 
od nas ima moč, da spremeni svoje misli in dvogovor v lastni glavi. 
Če sami sebi nenehno govorimo stavke, kot so: »Kako si nesposobna, 
gotovo boš spet zamočila v službi, kdo bo pa tebe upošteval …«, s 
tem ustvarjamo negativne podobe v svojih mislih, te podobe potem 
ustvarjajo negativne občutke nemoči in neuspeha. Ti občutki pa nas 
nato vodijo naravnost do dejanj, zaradi katerih res doživljamo neuspe-
he. Ko se počutimo nemočne in nesposobne, se res težko izkažemo 
in dosežemo svoje cilje. Če pa nam uspe spremeniti te podobe v svoji 
glavi in besede, ki jih govorimo sami sebi, lahko korenito izboljšamo 
svoje življenje. To lahko stori vsak izmed nas.
Kako poteka terapija oziroma kakšna, kako dolga je pot do 
spremembe, do tega, da na novo oblikujemo svoje življenje?
Običajno je tako, da se s človekom, ki želi izkusiti RTT, najprej dogo-
vorim za telefonski pogovor. Tako najhitreje ugotoviva, ali je tisto, s 
čimer se srečuje, tudi nekaj, pri čemer lahko pomagam. Ko se dobiva 
– pa naj bo to osebno ali v teh časih s pomočjo Skypa – najprej po-
magam človeku, da doseže prijetno stanje sproščenosti, pri katerem 
je popolnoma osredotočen nase. V bistvu ga naučim, kako lahko sam 
sebe popelje v stanje hipnoze. V tem stanju ima možnost ozavestiti, 
kako je oblikoval svoja prepričanja, ki so bila morda nekoč v otroštvu 
smiselna, danes pa ga samo še omejujejo. Razumevanje je ključ, če-
sar ne razumemo, ne moremo spremeniti. Nato pa dobesedno na 
novo »programirava« novi način razmišljanja, ki je učinkovitejši, bolj 
smiseln, bolj spodbuden.
Na tej točki že med samim RTT-srečanjem nastane tudi posnetek s 
samohipnozo, ki jo potem oseba posluša res vsak dan. Vsakič znova 
sebe pripelje v stanje hipnoze in posluša posnetek. Nekateri spre-
membo doživijo takoj, drugi pa postopoma v naslednjih tednih, ko 
vedno bolj in bolj opažajo, da njihova samozavest raste, in se lažje 
postavijo zase. Nekateri na primer začnejo po dolgih letih spet voziti 
avto, kar jim je prej povzročalo obupen strah, drugi opazijo, da so 
izboljšali odnose s svojimi bližjimi, in tako dalje. Imela pa sem tudi 
primer gospe, ki je doživljala nenehno tesnobo in skrbi, nato pa mi je 
po treh mesecih sporočila, da se zdaj počuti popolnoma sproščeno, ko 
gre v službo. Različni smo in tudi čas, ki ga potrebujemo, da opazimo 
spremembo, je zelo individualen. V nekaterih primerih zadošča že eno 
srečanje, v drugih sta potrebni dve ali tri. Srečanja običajno trajajo 
dve uri, medtem ko so posnetki, ki jih pripravim za posameznika, pri-
bližno od 15- do 20-minutni. 
Zakaj se po tehniki posluša posnetek prav 21 dni – lahko 
tudi dlje – in kaj se zgodi, če npr. stranka kak dan preskoči 
in pozabi?
21 dni velja za zlato pravilo zato, ker se možgani učijo s ponavlja-
njem in za to potrebujejo čas. V teh treh tednih velja, da se za večino 
med nami v možganih ustvarijo nove povezave, ki omogočajo drugač-
no vedenje, drugačne odzive. Novi način razmišljanja in vedenja pos-
tane kot »druga koža«. Res je dobro, če ne preskočimo dneva, pa ne 
zato, ker bi vmes možgani »pozabili« in bi morali začeti znova, ampak 
ker mora tudi navada sproščanja in poslušanja postati rutina. To pa se 
najlažje zgodi, če to počnemo redno in brez prekinitve.
Hipnoza ima pogosto tudi negativen prizvok. Kako so se 
vaši bližnji odzvali, ko ste jim prvič predlagali, da bi jih hi-
pnotizirali? 
Hipnoza ima tak prizvok predvsem zaradi nerazumevanja. To pa ve-
činoma izhaja iz raznih predstav, ki si jih ljudje o hipnozi ustvarijo v 
filmih in televizijskih šovih, kjer dobijo občutek, da je človek na milost 
in nemilost prepuščen moči hipnotizerja. V resnici je hipnoza močno 
orodje, ko želimo spreminjati stare zakoreninjene vzorce in navade, 
pri katerih se zdi, da le z voljo leta in leta ne premaknemo nič. Vadila 
sem le na Gregorju, pa še to precej neuspešno, ker sva se ves čas 
smejala in ni šlo, me je pa kljub temu ves čas izobraževanja popolno-
ma podpiral.
Komu bi RTT najbolj priporočili in ob katerih težavah se vam 
je tehnika do zdaj pokazala za najučinkovitejšo?
V svetu RTT uporabljajo za izjemno širok spekter težav, vse od tes-
nobe, depresije, strahu pred nastopanjem do odpravljanja raznih fobij 
in strahov. Pa tudi za lajšanje določenih fizičnih težav, kot so glavoboli 
denimo, kadar imajo ti psihosomatske vzroke. Sama največ delam z 
ljudmi, ki čutijo pomanjkanje samozavesti, pa jih to omejuje v življe-
nju. To so ljudje, ki imajo občutek, da jim lastne misli odvzamejo voljo, 
še preden bi dobro začeli.
Govorili smo o negativnih vzorcih; lahko navedete kakšne 
konkretne primere? Lahko delite »zgodbo o uspehu« katere 
od svojih strank?
Delala sem z gospo, ki je doživela prometno nesrečo, nato pa sko-
raj dvajset let ni več vozila ali pa je bila v groznem strahu, če je le 
sedla za volan. Med RTT-hipnozo sva ugotovili, da njeno nezaupanje 
v lastne sposobnosti izvira iz otroštva. Občutke, da je »nevredna« in 
»nesposobna«, je ponotranjila in pozneje so se pokazali kot popolno 
nezaupanje vase. In to ne le v vlogi voznice. Zdaj znova vozi, najlepše 
pa je, da je začutila novo samozavest tudi na drugih ravneh.
In kako je RTT spremenil življenje vam osebno?
Najbolj očitna sprememba je seveda, da sem spremenila karierno 
pot po petnajstih letih dela v novinarstvu. Zdaj si sama ustvarjam 
svoje delo in svoj urnik in lahko veliko časa posvečam svoji družini. V 
tem resnično uživam. Hkrati pa mi daje tudi globoko zavedanje o tem, 
kako moje besede in moja ravnanja vplivajo na hčerko. Zavedam se, 
da ni moja naloga, da jo osrečim na vsakem koraku, ampak jo moram 
naučiti, da se bo zavedala, da je ta moč v njej in da je dobra takšna, 
kakršna je. Tega si zares želim.
Tanja Bricelj
Foto: Tomo Marinšek
24  |  Odsev — Glasilo občine Trzin
Smreka ni kar tako 
Med drevesi obstajajo metuzalemi in med njimi naj bi bila najdlje živeče drevo na svetu blizu 
10.000 let stara smreka s Švedskega. Smreka pa ni le gospodarsko najpomembnejši iglavec 
na svetu, ampak priročen del domače lekarne ne glede na letni čas. 
Pri smreki, Picea abies, se zanašamo tako na tradicionalno znanje in 
izkušnje zeliščarjev kot tudi na potrjene medicinske raziskave, čeprav 
je teh veliko manj. Vsem so poznani njeni vršički, a nabiralci radi pose-
žemo tudi po zrelih vejicah in smrekovi smoli. Za nekatera »indijanska« 
ljudstva je znano, da so jedli tudi kambij izpod smrekovega lubja in 
semena, ki nastanejo v storžih. Naši predniki so oglje iz smrekovega 
lesa uporabljali proti driski in ob vnetju črevesja. Danes se iz severnih 
dežel vse bolj širi uporaba smrekovih vršičkov za izdelavo piva. Ašič 
pravi, da redno pitje čaja mladih smrekovih vršičkov spomladi prežene 
utrujenost. Pri tem čaja ne smemo sladkati s sladkorjem. Čaj pa lahko 
pripravimo tudi iz iglic, ki so že dozorele. Take smrekove iglice vsebu-
jejo znatno količino vitamina C. Hujša je zima, več ga je. 
Zelo uporabna je tudi smrekova smola, ki pa jo, zato da ne bi poško-
dovali drevesa, nabiramo le poleti. Nemalokrat pa jo tudi pozimi naj-
demo v kosih ležati pod drevesi in takrat jo lahko vzamemo in koristno 
porabimo za pripravo lastnega smrekovega mazila. Zanj potrebujemo 
še nekaj voska in olja. 
V smoli, ki priteče iz drevesa, so zdravilne učinkovine terpentin in 
v njem raztopljena eterična olja. Smolo lahko zelo raznovrstno upo-
rabljamo, na primer za zaščito lesa, izdelavo lakov v industriji barv, v 
farmaciji kot snov, iz katere sintetizirajo mentol, in v zeliščarstvu kot 
sestavino krem in smrekovih mazil. Iz prečiščene smole je izdelana 
tudi kolofonija, s katero drgnemo violinske strune, da lepše zazveni-
jo. Stari Egipčani so terpentin uporabljali za balzamiranje. Nekateri 
terpentin dodajajo tudi vinom za boljšo odpornost. Terpentin je v izo-
lirani obliki in ob velikih koncentracijah toksičen, povzroča dermatitis 
in je ob zaužitju lahko smrtno nevaren. 
Enako kot smolo nekateri uporabljajo z vodno destilacijo izolirana 
eterična olja, ki prav tako negujejo pljuča, a je njihova koncentracija 
kmalu lahko presežena, kar pa privede do nasprotnega učinka – dra-
ženja in vnetja sluznice. 
Smreka ni kar tako. V njen gozd pošiljajo pljučne bolnike, da se nadi-
hajo zraka. Zelo dobrodošla sredi zime je tudi priprava kopeli iz vejic 
in iglic smreke ali drugih užitnih iglavcev. Veje in vejice je prej treba 
kuhati v kropu vsaj 15 minut in ga nato dodati kopeli. Takšna kopel je 
priporočljiva predvsem za astmatike, revmatike in tiste, ki jih pogosto 
»zgrabi« putika. 
Enako zdravilne in uporabne kot smreka so tudi vejice jelke, borov, 
brina in macesna. Prav macesen velja za najstarejše drevo v Sloveniji, 
saj mogoče šteje celo 1000 let. Medtem pa poznamo tudi strupene 
iglavce. Najbolj podobna mladi smreki je mlada tisa, strupena pa sta 
tudi klek in cipresa.
Punci sta si tokrat izbrali recept za smrekove piškote. Učinek ete-
ričnih olj boste čutili tudi v teh piškotih. Vzemite kar cele vejice in 
jih položite na testo. Med iglicami so namreč drobne kapljice smole, 
Otroci in divje rastline
v katerih je eterično olje, ki v takih koncentracijah deluje zdravilno. 
Vejice smreke se lepo zapečejo in postanejo hrustljave. Smola se pri 
peki ohrani in nam pri vsakem grižljaju da vedeti, da okušamo gozd. 
Spomni nas, da smo še pred kratkim prav mehko stopali po gozdni 
preprogi, ki jo je navrglo listje, ali opazovali polegle iglice, na katerih je 
še prejšnjo noč ležala srna.
Besedilo in foto: dr. Katja Rebolj, www.katjarebolj.com 
Avtorici recepta: Anja in Tina Rebolj 
Smrekovi piškoti
Sestavine:
• 600 g moke
• 200 g sladkorja
• 150 g masla
• 3 rumenjaki
Postopek:
Maslo damo iz hladilnika nekaj ur ali večer, preden bomo pekli 
piškote. Če bo dobro ogreto na sobno temperaturo, bo nastala 
gladka masa, sicer bo testo »gobasto«. Nato maslo skupaj s slad-
korjem, rumenjaki in jajcem z metlicami umešamo. Dodamo moko, 
pecilni prašek in kislo smetano ter na roko zgnetemo testo, ki naj 
eno uro počiva na hladnem. Testo tanko razvaljamo in nanj vtisne-
mo vejice ali ga posujemo z iglicami. Razrežemo ga na pravokotni-
ke ali uporabimo modelčke. Piškote damo na pekač in pečemo 12 
minut pri 180 °C.
• 1 jajce 
• žlička pecilnega praška
• 200 ml kisle smetane
• sveže nabrane smrekove vejice
Letos prav posebno bogato
»V službi sem imela dolg 
in naporen dan. Ko sem se 
z avtom vračala domov, je 
bilo že temno. Ob uvozu s 
trzinske obvoznice proti 
Mercatorju v Mlakah sem 
na krožišču nenadoma 
zagledala veliko svetleče 
darilo in zdelo se je, kot 
da lebdi v zraku. Razvese-
lila sem se ga kot majhen 
otrok in, priznam, tisti tre-
nutek je to zame res bilo 
– darilo!« Tak je bil le eden 
izmed odzivov krajanov, ki 
so po večini z navdušenjem 
sprejeli svetlobno okrasitev 
z darilci, saj se je motiv po-
novil tudi na pomanjšanih 
različicah na drogovih ob-
cestnih luči. Za letošnjo po-
sebno bogato decembrsko 
okrasitev, s katero je obči-
na začela prej kot prejšnja 
leta, je poskrbelo podjetje 
EIS Skočaj. (tb, foto: Peter 
Hudnik, hoodfoto)
december 2020 |  25
Vremenska s(e)kir(i)ca
Vsega premalo in preveč virusa 
Zadnji letošnji prispevek je nastal dan pred 
prihodom prvega od dobrih treh mož, Miklavža. 
Ta je tudi tokrat obiskal pridne, manj pridne in 
tudi poredne otroke; menda je bilo letos teh več 
med odraslimi. Potrebni pa smo ga bili prav vsi, 
morebiti odrasli celo bolj kot otroci! Ko se bomo 
znebili nadležnega virusa (tak nepovabljeni gost 
ne odide sam …), naj bi se tudi vremena Kranj-
cem vendarle zjasnila, pa čeprav se vremena in 
ljudstva ne da zamenjati. 
Jasnega vremena smo imeli novembra v 
izobilju, a z manjšo, za naše počutje neprijet-
no lepotno napako: med površjem in ozrač-
jem je bila vedno plast oblakov. Kadar je ta pri 
tleh, govorimo o megli, malo višje pa o nizki 
oblačnosti – v obeh primerih smo prikraj-
šani za sončne žarke in svetlobo. Glede na 
prve ocene vremenoslovcev je bil letošnji 
november po nižinah enako topel, kakor je 
povprečje za referenčno obdobje 1981–2010, 
in najhlad nejši po letu 2011. Nadpovpreč-
no toplo je bilo v gorah, ponekod je odklon 
povprečne mesečne temperature zraka celo 
presegel štiri stopinje Celzija in dosegel nov 
novembrski rekord. Pri nas je bila več kot po-
lovica dni (Ljubljana 15, Brnik 18!) »ozaljšana« 
z meglo, nekaj je bilo takih, ko je ta vztrajala 
večji del dneva. Kadar smo zgodaj popoldne 
le ugledali sonce, od njega ni bilo želenega 
temperaturnega učinka, saj je v prizemni 
plas ti ostal hladen zrak. 
Številni Trzinci so zato odšli »v partizane« – 
skozi gozd soncu naproti. Nekateri celo tako 
daleč, da so pri tem spregledali, da so sončni 
predeli že v sosednji občini. Če vas v enem od 
najbolj meglenih mesecev v letu omejijo na 
vsega dobrih osem in pol kvadratnih kilomet-
rov, pri čemer vam sončni sosedi (telefonsko) 
kažejo osle, je stiska res huda. Prehladna je 
bila zlasti zadnja dekada meseca, sicer pa 
deset hladnih dni (preglednica) ni mačji ka-
šelj. Ledenega dne še ni bilo, smo pa zabele-
žili štiri dni s povprečno dnevno temperaturo 
zraka enako ali pod lediščem. Prejeli smo le 
dobro tretjino pričakovanih padavin (na let-
ni ravni smo že presegli tisočico …), pa nič 
zato, je bila že oktobrska mera polna. Sprva 
je kazalo, da bo po mnogih letih Miklavž bel, 
pa je deževje ravno na dan njegovega priho-
da »polizalo« skoraj ves sneg, ki smo ga bili 
deležni na začetku meseca. Čeprav smo de-
cembra, je sneg v tem času zadnjih deset let 
v osrednjem delu Ljubljanske kotline dokaj 
redek pojav. Glede na podatke ARSA je bila 
»predmiklavževa« pošiljka snega – v Trzinu 
smo ga namerili okrog 15 cm – tretja največ-
ja v zadnjih desetih letih. Rekordno pošiljko 
snežne odeje smo izmerili 8. decembra 2012 
(27 cm), centimeter manj pa konec decembra 
2014. Leta 2011 ga je zapadlo zgolj za vzo-
rec, medtem ko so bili decembri 2013, 2015, 
2016 in 2018 zeleni. Nič ne bomo tvegali, če 
napovemo, da bo tudi letošnja zima po vsej 
verjetnosti dokaj topla. To pa ne pomeni, da 
ne bomo imeli vmesnih snežnih epizod. 
Na koncu prispevka in leta bi vas radi spom-
nili še na eno obletnico. Konec novembra je 
minilo pet let, odkar so v okviru CZ Trzin in ob 
pomoči Občine in OŠ Trzin priključili v omrež-
je merilne naprave vremenske postaje (http://
trzin.zevs.si/), ki stoji na vrtu trzinske osnov-
ne šole, ki je bližje Pšati. Bolj ali manj ni več 
Trzinca/Trzinčana (velja tudi ženska oblika ...), 
ki ne spremlja podatkov te postaje – aktual-
nih in arhivskih (glej podmeni Statistika). Le 
kdo bi si mislil, da se dogaja zanimivo, včasih 
tudi manj prijetno vreme celo nad tem delom 
Ljubljanske kotline, ki je padavinsko v senci 
njenih sicer precej bolj namočenih drugih de-
lov! Kaj več o zanimivostih prve petletke te 
vremenske postaje, brez katere bi bila tudi 
Skirca precej manj podkrepljena s podatki o 
vremenu, pa v enem od prihodnjih Odsevov. 
V 2021. letu pa vam želimo čim več prave-
ga vremena, ki ni vedno in za vsakogar lepo, 
pa da boste raje kot s koronavirusom na po-
vršju imeli opravka s korono v zraku, tisto 
daleč nad nami. Nad kromosfero (tanek pas 
Sončeve atmosfere nad fotosfero, širok okoli 
10.000 km) je namreč največji sloj Sončne 
atmosfere, ki se imenuje korona. Najlepše ga 
vidimo med popolnim sončevim mrkom. Tega 
še vse do leta 2081 ne bo, bo pa zato zago-
tovo več drugega kot letos, ko nas je za mar-
sikaj in marsikoga prikrajšal nadležni virusni 
nebodigatreba.
Besedilo in foto: Miha Pavšek
VREMENSKA POSTAJA OŠ TRZIN (november 2020)
Kazalec Podatek Datum/Niz Ura/Obdobje
Povprečna temperatura zraka (°C) 4,9 1.–30. 11. mesec
Najvišja temperatura zraka (°C) 19,7 3. 11. 13.46
Najnižja temperatura zraka (°C) –4,6 22. 11. 7.08
Največja dnevna T amplituda (razlika maks./min. 
T, v °C)
12,7 (19,7/7,0) 3. 11. 0.00–24.00
Število dni s padavinami ≥ 0,2 / ≥ 2 / ≥ 20 mm) 17 / 1 / 1 1.–30. 11. mesec
Št. hladnih / ledenih dni (minimalna / maksimalna 
dnevna T zraka ≤ 0 °C)
10 / 0 1.–30. 11. mesec
Največja dnevna količina padavin (mm) 25 16. 11. 0.00–24.00
Mesečna količina padavin (mm/h) 31 1.–30. 11. mesec
Količina padavin v letu 2020 (mm/h) 1060 1. 1.–30. 11. enajstmesečje
Najvišja hitrost vetra (km/h) / smer 26 / JV 2. 11. 16,55
Izbrani podatki za november 2020, vir: Vremenska postaja OŠ Trzin 
Novembrsko sonce na Ongru – tudi ko po meglenem dopoldnevu končno posije, je treba zakuriti. 
26  |  Odsev — Glasilo občine Trzin
Intervju: Brina Perko, fotografinja 
Razmišlja širše
Brina Perko je 16-letna mlada fotografinja, 
ki obiskuje šolo za oblikovanje in fotografijo 
v Ljubljani. Obožuje fotografijo in fotografira 
skoraj vsak dan. Je zelo ustvarjalna, v prostem 
času tudi riše, se druži s prijatelji ali pa kaj 
ustvarja. Njene fotografije človeka pritegnejo 
in menim, da ima kot fotografinja velik po-
tencial. Oglejte si njeno fotografijo na temo 
»body shaminga« ali zasramovanja telesa, ki 
je med mladimi še vedno zelo pogosto, in za-
gotovo bo prepričala tudi vas.
Kdaj te je začela navduševati fotogra-
fija?
Spomnim se, da smo včasih (stara sem bila 
približno sedem let) doma imeli čisto majhen 
žepni digitalni fotoaparat, ki smo ga jemali 
s seboj na izlete. Ta fotoaparat sem obože-
vala. Zmeraj sem hotela z njim slikati samo 
jaz in nato sem čez dan večkrat pregledovala 
vse fotografije. Takrat seveda še nisem raz-
mišljala o tem, da bi lahko s fotografijo na-
daljevala, saj sem bila premajhna. Čez nekaj 
let so prenosni telefoni postali bolj napredni 
in tistega fotoaparata nismo več uporabljali, 
posledično je moje veselje do fotografije izgi-
nilo. Prišel pa je čas v osmem razredu, ko sem 
se odločala, v katero srednjo šolo bi se vpisa-
la, jaz pa nisem vedela, kaj si želim početi v 
življenju. Spomnila sem se svojega veselja ob 
fotografiranju in se zato vpisala na Srednjo 
šolo za oblikovanje in fotografijo. Po dobrem 
letu in pol šolanja lahko rečem, da svoje odlo-
čitve čisto nič ne obžalujem.
Kje in kako se učite fotografiranja?
V šoli nas učijo stvari, ki so pomembne 
za uspešnega fotografa, kljub temu pa tudi 
sama eksperimentiram z različnimi tehnika-
mi in tudi od tega kaj dobrega odnesem. Sem 
pa šele v drugem letniku in mi znanja manjka, 
zato si rada ogledam videe o fotografiji na 
Youtubu in črpam znanje še odtam. Še vedno 
pa se največ naučim z veliko prakse in seveda 
napak.
Mladi o mladih
Katere motive najraje fotografiraš?
Najraje fotografiram portrete, se pravi ljudi. 
V mojih objavah se to tudi zasledi, saj jih je 
največ. Všeč mi je, da lahko z enim samim 
portretom prikažem pomen oziroma zgodbo. 
V vsak portret vložim veliko truda in razmisle-
ka, da bi lahko vsak ob fotografiji razbral spo-
ročilo ali vsaj nekaj začutil. Poleg portretov 
fotografiram vse, kar mi je v nekem trenutku 
všeč. Recimo, ko sem zunaj in gledam okoli 
sebe, si v glavi predstavljam, kako in kaj bi 
lahko fotografirala (kakor da bi fotografirala 
z mislimi). Vse te zamisli si poskušam zapom-
niti in naslednjič to izvesti. 
Bi želela kakšno svojo fotografijo po-
sebej predstaviti?
Najverjetneje bi predstavila fotografijo, ki 
sem jo posnela za šolski projekt. Imel je nas-
lov, po katerem si se ravnal in naredil serijo 
fotografij, za katere meniš, da spadajo pod 
ta naslov. Jaz sem posnela okolico, kjer živim, 
in ena izmed teh fotografij je prva fotografija 
narave, na katero sem res ponosna. Menim, 
da je ta še zmeraj ena izmed mojih boljših. 
Fotografija je v črno-beli barvi in prikazuje 
staro napol prazno drvarnico brez strehe. 
Tam, kjer bi morala biti streha, je čez polože-
na lesena lestev in žarki postrani padajo skozi 
špranje. Fotografija nima določenega pome-
na, ampak je preprosto »amazing«. 
Kaj ti je najbolj všeč pri fotografiranju?
Všeč mi je, da je zelo sproščujoče delo in 
medtem odmislim kakršne koli težave. Ko fo-
tografiram, se ne počutim, kot da je to moja 
obveznost, ampak v tem uživam. 
Se morda zgleduješ po kakšnem zna-
nem fotografu? 
Občudujem delo pokojnega ameriškega 
fotografa Rodneyja Smitha. Bil je odličen na 
področju črno-belih portretov in modne foto-
grafije. Vsakič ko vidim kakšno njegovo fotko, 
sem čisto navdušena in dobim še več zagona 
in želje po uspešni karieri. 
Ali fotografije pred objavo obdelaš?
Da, večino fotografij. Najpogosteje jih nas-
tavim samo v črno-belo barvo in malo obre-
žem. Včasih pa se mi kakšna zdi zelo dobra, 
ampak me na njej kaj moti (kot denimo cest-
na luč), v tem primeru pa takšno stvar izre-
žem ven. Pri večini avtoportretov popravim 
teksturo kože ali pa izbrišem kakšen mozolj 
(samo če je moteče). Vse to naredim v pro-
gramu Adobe Photoshop.
Ena tvojih fotografij mi je bila še po-
sebno všeč. Na Instagramu si jo ob-
javila pod naslovom Why is body sha-
ming still a thing? Kje si dobila idejo za 
takšno fotografijo in kaj si želela z njo 
sporočiti?
Fotografija je bila del šolskega projekta z 
naslovom Kreativni portreti. Moj namen je 
bil, da imajo fotografije sporočilo o današnjih 
težavah mladih. Velika težava se mi zdi »body 
shaming« ali zasmehovanje telesa, saj prav 
te žaljivke pri nekaterih povzročajo veliko ne-
samozavest in celo depresijo. Ljudje ponižu-
jejo druge, da bi se sami bolje počutili, in to 
ni v redu. Zato sem se odločila to prikazati s 
fotografijo, tako da sem na model napisala 
žaljivke oziroma opazke. Na fotografiji pa je 
prikazana tudi roka druge osebe, ki podpira 
glavo dekletu, s čimer sem želela pokazati 
tudi dobro stran življenja, podporo nečesa, 
kar te veseli, in podobno.
Si želiš v prihodnosti razstavljati in 
svoja dela pokazati javnosti?
Da, seveda, to je pravzaprav eden izmed 
mojih kariernih ciljev. Poleg razstave pa je 
moja želja postati fotografinja za najbolj zna-
ne revije.
Kje lahko bralci vidijo tvoje fotografije 
in te spremljajo?
Lahko si ogledajo moj profil na Instagramu 
eyes_of_brina, kjer objavljam svoja dela.
Kaj bi želela sporočiti bralcem? 
Delaj to, kar te veseli. Seveda pa tudi vaja 
dela mojstra, znanje ne pride kar čez noč.
Nina Rems
Foto: arhiv Brine Perko
december 2020 |  27
Trzin'c vas gleda . Pisma bralcev . Zahvala
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 88. letu starosti sklenil naš 
dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat in stric
FRANC MUŠIČ,
finomehanik v pokoju.
Od njega smo se poslovili v ožjem družinskem krogu v 
ponedeljek, 23. novembra, na pokopališču v Mengšu.
Iskrena hvala vsem za izrečene in zapisane tolažilne 
besede, za cvetje, sveče, darovane svete maše in druge 
darove. 
Zahvala tudi župniku Boštjanu Gučku in trobentaču za 
zaigrano Tišino.
Žalujoči vsi njegovi
Trzin'c vas gleda 
Kolesarski smerokazi za telebane
V oktobrskem Odsevu smo kolesarili iz Trzina v Ljubljano in ugotovili, 
da so mogoče še številne izboljšave. Kot ste lahko opazili, smo kole-
sarske poti v minulih letih opremili s smernimi tablami. Kolesarske 
oznake so izdelane na podlagi Pravilnika o prometni signalizaciji in 
prometni opremi na cestah (Uradni list RS, št. 99/15). Predpisi vele-
vajo, da teh oznak ne smemo pritrditi na obstoječo cestnoprometno 
signalizacijo, zato jih najdemo na posebnih drogovih in nosilcih javne 
razsvetljave. Teh je ob cestah že toliko, da velja biti med kolesarje-
njem skozi Trzin pozoren, sicer lahko povozite katerega od količkov, pri 
čemer kolesar vedno potegne krajši konec.
Na videz vse lepo in prav, pa vendar v marsičem površno in je umanj-
kal tudi načrtovalec prostora, ki vidi širšo sliko (v Trzinu imamo tudi 
Felixe!). Seveda tovrstne oznake niso namenjene domačim kolesar-
jem, temveč kolesarskim gostom, ki jih zanese skozi Trzin na daljših 
etapah. Teh je bilo zadnja leta vse več, spoznali smo jih lahko po bolj-
ših kolesih in transportni opremi; marsikateri od njih se je na križišču 
na Mlakah ali pa pri Gregčevem mostu čez Pšato ustavil in pregledo-
Pisma bralcev
Kako vrniti knjige? 
Pred kratkim sem želela v trzinsko knjižnico vrniti knjige, ki smo si 
jih z družino izposodili v času pred odlokom o zaprtju knjižic. Žal sem 
naletela na zaklenjena vrata Centra Ivana Hribarja in pri tem kar nekaj 
časa zaman iskala kakšen plakat ali obvestilo s pojasnilom, kaj nare-
diti z že izposojenimi knjigami. 
Pred zaprtimi vrati je ostala tudi starejša gospa, ki je prav tako priš-
la z vrečko knjig. Bila je precej slabe volje, saj je že drugič prišla za-
man, in sicer peš iz Mlak. Končno sva na tabli desno od vhoda opazili 
tri manjše letake, velike komaj polovico lista A4, na katerih so napisa-
ni možnosti glede izposoje knjig in spremenjen, poletni urnik. Letaki 
so povrhu vsega še zelo slabo opazni zaradi odboja svetloba, saj je 
tabla postavljena pod kotom. Ne le da je besedilo slabo vidno, drobno 
in ga je težko prebrati, poleg tega tudi nikjer ne piše, kako lahko knjige 
vrnemo. Nihče si namreč ne želi plačevati zamudnine, saj nenazadnje 
ni nastala po naši krivdi.
Številne organizacije se danes zanašajo na svoje spletne strani in 
internetna obvestila, vendar nismo vsi vešči ali pripravljeni tako iskati 
informacije. Zlasti starejši se na spletu težko znajdejo, zato bi morali 
obvestila prilagoditi njim in napisati večji, vidnejši plakat, s katerega 
bi uporabniki hitro razbrali, kar smo sicer tudi na spletni strani Knjižni-
ce Domžale iskali kar nekaj časa: knjige lahko oddamo pred knjižnico 
ob ponedeljkih in sredah popoldne in ob petkih dopoldne, zamudnine 
pa za čas ukrepov ne bodo obračunavali. Upam, da bo to pismo spre-
jeto kot dobronamerno opozorilo, ker je tak tudi njegov namen. Hvala! 
Bralka Tina 
val stanje na terenu ter 
ga primerjal s tistim na 
zemljevidu. Tovrstni »ko-
lesarji skozibežniki« ne 
potrebujejo kolesarske 
obvoznice vzdolž  želez-
niške proge, temveč jih 
moramo pritegniti h kra-
jevnim naravnim in kul-
turnim znamenitostim in 
lokalnim ponudnikom. 
Na koncu še konkreten 
komentar k priloženi fo-
tografiji oznak na križiš-
ču ulice Pod gozdom in 
Ljubljanske ceste. Sodeč 
po vseh treh oznakah bi 
lahko rekli, da vse (ko-
lesarske) poti vodijo v 
prestolnico, na vsak na-
čin pa je zgornja zavaja-
joča. Tudi če gremo čez 
prehod za pešce (oznake 
naj bi nas usmerjale le 
na ceste, ne prek njih …), 
smo še vedno le pri avto-
servisu. Morda bodo nekoč vzeli v popravilo tudi kolesa, do takrat pa 
se nadejamo, da bo tale sporna oznaka našla pravo mesto. 
Besedilo in foto: Miha Pavšek
Prazna dom sta in dvorišče, 
naše oko zaman te išče, 
ni več tvojega smehljaja, 
le delo tvojih rok ostaja. 
28  |  Odsev — Glasilo občine Trzin
 
VEZILJE 
REZBARJI 
LIKOVNIKI 
FOLKLORNIKI 
Želimo vam vesele božične  
in novoletne praznike. 
Vse želje, ki se letos niso izpolnile, 
vse sanje, ki niso sadu obrodile,  
naj v prihodnjem letu 2021 dobijo polet,  
naj čim prej izpolni se njihov obet. 
OSTANITE ZDRAVI IN SREČNO! 
******** 
Turistično društvo Kanja Trzin, 
predsednica Dunja Špendal in člani upravnega odbora 
  
 
 
Voščila
december 2020 |  29
»Zdrav človek ima tisoč želja, bolan pa eno samo.«
Zahtevni časi so za nami, gotovo pa tudi izzivi časa, v katerega vstopamo, ne bodo 
enostavni. Toda zmoremo! Pri tem ohranimo v zavesti, da je ravno zdravje vrednota, ki 
nam omogoča vse ostalo – tkanje prijateljskih vezi ob druženju, ustvarjanje 
ekonomskega blagostanja ter dotike, ki božajo dušo in telo.  Blizu so časi teh lepih 
trenutkov. Do takrat pa – pazimo nase in na druge, združimo moči in ohranimo 
zdravje vseh. Naj bodo naša doživetja kmalu spet skupna sreča. 
Želimo vam srčno občutenje praznika 
samostojnosti in enotnosti, notranjega 
miru in radosti polne božične praznike ter 
z zdravjem obilno leto 2021!
Občinski odbor SDS Trzin
V januarski številki Odseva boste lahko prebrali: 
• Kakšna bo nova športna dvorana
• Anni praznuje 30 let 
• Portret meseca: Emil Pevec 
• LAS projekt: Na kolo za sprostitev in telo 
Praznično voščilo
Spoštovani občanke in občani Trzina ter drugi bralci Odseva!
Naj bo leto, ki prihaja, prijaznejše in uspešnejše od iztekajočega se leta  
ter naj vam prinese obilo zdravja in sreče.  
Preživite lepe božično-novoletne praznike v krogu svojih najbližjih. Srečno 2021! 
Župan, občinski svet in  
občinska uprava Občine Trzin
Voščila
Ob koncu leta, polnega nepredvidljivih izzivov, se 
iskreno zahvaljujemo vsem našim sodelavcem, 
ki kljub izrednim razmeram brez pomisleka 
predano opravljate svoje delo in tako čisto 
vsak dan zagotavljate več kot 60.000 
prebivalcem osnovne življenjske pogoje: 
čisto pitno vodo, nemoteno odvajanje 
odpadne vode in reden odvoz odpadkov.
Hvala tudi vsem uporabnikom, ki 
cenite naše delo in nas podpirate 
pri naših prizadevanjih. 
Z vami ČISTO VSAK DAN 
tudi v letu 2021. 
30  |  Odsev — Glasilo občine Trzin
  
		
	
		

	 
Ob predložitvi izrezanega oglasa PIZZERIA OLIVIA je cena vsake naročene 
pice samo 5,00 EUR. AKCIJA VELJA DO 31. 1. 2021.
­

			
Oglasi
veldrona@siol.net
http://veldrona.si
Računovodski servis
(za d.o.o., s.p., društva,…)
Kontakt: 041 863 440
STROJNI TLAKI - ESTRIHI - OMETI
hitro, kvalitetno in ugodno
031 689 832 - Boštjan
TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik
Vesele praznike 
in srečno 2021!
Upamo, da si boste tudi v lastnem domu in v ozkem krogu 
svojih najbližjih pričarali praznično vzdušje. Celotna ekipa 
Mesnice Pr’ Kmetič Vam, dragim bralcem in cenjenim 
strankam, vsem želimo vesele Božične praznike ter srečno, 
uspešno in predvsem zdravo 2021!
Srečno 20
21!
Vesel Božič in 
srečno 2021!
Srečno novo leto!
december 2020 |  31
Oglasi
Veljavnost od 26. 11. 2020 do 18. 1. 2021www.lekarnaljubljana.si
Cene s popustom iz ZDRAVO - kataloga ugodnosti veljajo v enotah Lekarne Ljubljana, specializiranih prodajalnah LL VIVA (v okviru razpoložljivega asortimana) in 
v Spletni Lekarni Ljubljana na www.lekarnaljubljana.si izključno ob predložitvi Kartice zvestobe Lekarne Ljubljana ter zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer 
veljajo redne cene. Slike so simbolične, popusti se ne seštevajo. Ponudba velja od 26. 11. 2020 do 18. 1. 2021 oz. do prodaje zalog.
Za več informacij prelistajte nov katalog ugodnosti ali nas pokličite 080 71 17!
na brezplačno telefonsko številko 
redna cena: 3,87 €
cena s Kartico zvestobe
3,10 €
POPUST: 
20%1
redna cena: 6,99 €
cena s Kartico zvestobe
3,50 €
POPUST: 
50%1
LOKALNI ANTISEPTIK  
V PRŠILU
50 ml
Izdelano v Galenskem laboratoriju 
Lekarne Ljubljana
SKODELICA  
S POTISKOM ČIPKE
420 ml
redna cena: 13,18 €
cena s Kartico zvestobe
9,23 €
POPUST: 
30%2
DOMAČA ZELIŠČNA GRENČICA  
NEKOČ IN DANES
220 g
Izdelano v Galenskem  
laboratoriju Lekarne Ljubljana
redna cena: 14,89 €
cena s Kartico zvestobe
8,93 €
POPUST: 
40%2
NAHRBTNIK MALČEK
IZDELANO IZ NEOPRENA,  
VELIKOST 34 cm
redna cena: 13,93 €
cena s Kartico zvestobe
11,14 €
POPUST: 
20%3
MATIČNI  
MLEČEK 750 MG
10 PLASTENK PO 15 ml
izbrano iz kataloga ugodnosti
in  
odgovorno  
v leto  
2021
redna cena: 2,54 €
cena s Kartico zvestobe
1,27 €
POPUST: 
50%1
MAZILO ZA USTNICE
5 ml
Izdelano v Galenskem 
laboratoriju Lekarne 
Ljubljana
Zobje
Zobje+
Do zdravega
nasmeha in
hitrega
povračila
stroškov
32  |  Odsev — Glasilo občine Trzin
Oglasi
01 5891 310  
www.avtohisa-real.si
renault.si
*Mesečni obrok velja za model Renault “CLIO Life SCe 75” in začetno ceno 9.990 €, ki že vsebuje redni popust v višini 700 € ter dodatni popust v višini 600 €, ki velja ob nakupu z Renault financiranjem. K modelu 
CLIO Life SCe 75 pripada 1.466 € ugodnosti ki jih sestavljajo obvezno in osnovno kasko zavarovanje v vrednosti 403,62 € podaljšano jamstvo (5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej) v vrednosti 500 € in 
vzdrževanje za motor SCe 75 (4 leta ali 80.000 km, karkoli se zgodi prej) v vrednosti 562,42 €. Velja preko Renault financiranja. **Ob nakupu vozila, ne glede na obliko financiranja, kupec prejme brezplačen 
paket zimskih pnevmatik. Pridržujemo si pravico do napak. Poraba pri mešanem ciklu: 4,3 – 7,7 l/100 km. Emisije CO2: 96 – 136 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6D full. Vrednosti meritev porabe in emisij 
ustrezajo novemu standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k 
poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa 
je na voljo na renault.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana.
Renault CLIO
Sedaj tudi HIBRID
Bencinski motor že za129 € /mesec
z dodatnimi ugodnostmi od 1.400 € 
s paketom financiranja Renault FLEKSI*
     Paket zimskih pnevmatik**
C
O
P
Y
R
IG
H
T:
 J
A
N
 S
T
E
IN
H
IL
B
E
R
C
O
P
Y
R
IG
H
T:
 J
A
N
 S
T
E
IN
H
IL
B
E
R
Renault priporoča   
Hibrid
Bencin/Dizel
Vesel Božič in srečno 2021!