©VINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNINd DAILY NEWSPAPEB
NO. 75
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MARCH 31ST, 19^57
LETO XL — VOL. XL.
Tsass1 :r »»SJRoosevelt uspešen v boju s sodnijami
Washington, 30. marca. Na- predlagan po Rooseveltu," je de-
Č-elnik jurističnega odseka senatne zbornice, senator Ashurst, je včeraj izjavil, da bo Rooseveltov načrt glede reorganizacije najvišje sodnije sprejet kot postava julija meseca.
Obenem je senator Ashurst izjavil, da Rooseveltovi pristaši ne bodo priznali nobenega kompromisa tflede sodnijske postave. "Načrt bo sprejet, kot je bil
j al Ashurst.
Medtem se pa vrši silen boj za in proti načrtu. Demokratski senator Glass iz Virginije je izjavil, da se bo poslužil vseh sredstev, da prepreči uresničenje postave.
Jutri pričakujejo administrativni krogi, da bo najvišja sod-nija izjavila, če je Wagnerjeva delavska postava ustavna ali ne.
Senator Holt povzročil ra-buko v senatu
Washington, 30. marca. Včeraj je vstal najmlajši senator senatne zbornice kongresa Rush D. Holt, senator iz West Vii 'ginije, demokrat, toda nasprotnik Rooseveltovih načrtov. Povedal je strmečim senatorjem, da ga je visok uradnik ju-stičnega oddelka, pomožni generalni pravdnik Joseph Keenan, nameraval podkupiti, da Sa s tem privabi, da glasuje za reorganizacijo najvišje sodnije. Keenan je senatorju baje ponudil mesto zveznega sodnika v West Virginiji. Mnogoi senator-lev, prijateljev Roosevelta, je Planilo kvišku. Zahtevali so od Holta. da dokaže, toda Holt jo izjavil, da se mu sicer direktno ni ponudilo sodnijsko mesto, toda "tako z namigavanjem." Pomožni generalni zvezni pravdnik Keenan je pa izjavil, da govori senator neresnico, da nikdar ničesar Holtu ponudil ni, da sploh govoril ni z njim. Senatorji so na to zahtevali, da senator Holt prinese svojo obtožbo pred senatni odsek.
--o-
Zgorela na cesti
Mr. Raymond Reese, 7111 Wade Park Ave., je včeraj peljal svojo žene na izprehod. V bližini Painesville, Ohio, je njegov avtomobil zadel neki truk. Nastala je eksplozija gasolina v avtomobilu Reeseja, in avto je začel goreti, žena Reeseja, ki ni mogla takoj iz avtomobila, je začela goreti, in kljub silnemu prizadevanju moža, da jo reši, je nesrečna žena zgorela, predno je prišla prava pomoč. Voznik tru-ka, ki je povzročil nesrečo, je izjavil napram prosekutorju, da se je zaletel v Reese je v avto, ko se je hotel umakniti nekemu drugemu avtomobila^ ki je nenadoma obtičal pred njim. Pri tem je eksplodiralo zadnje kolo in je voznik truka zgubil kontrolo. Od dveh do dvajset let
Common Pleas sodnik Silbert je včeraj odklonil novo obravnavo bivšemu policijskemu inšpektorju Burnsu, ki je bil spoznan krivim, da je izsiljeval denar od ljudi v časih prohibi-cije. Silbert je obsodil Burnsa v državne zapore od dveh do dvajset let. Včeraj je državni prosekutor Cullitan tudi naznanil, da se bo prihodnji ponde-ljek začela obravnava proti bivšemu policijskemu poročniku Nebe, ki je obtožen enakega zločina. Pozneje pride na vrsto še šest drugih policistov.
V bolnico
V Glenville bolnišnico so odpeljali Johna Pianecki, poznanega slovenskega peka, ki ima svoje podjetje na vogalu 61. ceste in St. Clair Ave. Podvreči se je moral operaciji. Dobremu obrtniku želimo, da čimprej temeljito okreva.
Prodajni davek
Kdorkoli izmed uradnikov državne davčne komisije si je izmislil novo obliko repov-tov za prodajni davek, kateri report morajo izpolniti vsi trgovci v državi Ohio, ta zasluži, da bi ga zaprli za vse življenje v zapor ob kruhu in vodi, in kjer bi moral vsak dan 20 ur računati zneske prodajnega davka. Pole so tako nadležne, zamotane in šintarsko birokratične, da je navadno odiranje ljudi jim predstaviti lcaj enakega. Imajo pač čas ti, iblajtarji v drža vnih uradih, da si izmišljujejo vsakovrstne Hkane-rije za priproste ljudi. --o-
Premogarski štrajk?
New York, 30. marca. Na 31. marca poteče pogodba med unijo premogarjev v okrajih mehkega premoga in med kom-panijami. Dasi se pogajanja za novo pogodbo vršijo že pet tednov, pa ni dosedaj še nobenega rezultata. Ako ne pride do sporazuma do srede do polnoči, tedaj bo John Lewis, predsednik unije premogarjev, poklical 400,000 delavcev na štrajk. Vendar se pričakuje, da bo prišlo zadnji trenutek do kakega kompromisa.
-o--
Blazen mož
Policija je bila včeraj poklicana v neko hišo, kjer je podiv-
Washington, 30. marca. Najvišja sodnija Zedinjenih držav se je "spreobrnila" in oddala te dni nekaj razsodb, ki so bolj v duhu sedanjih časov, kot pa v duhu one dobe, ko so ljudje vozili še s kolesij i in lojternicami okoli.
Narod se splošno vprašuje kaj je dovedlo najvišjo sodnijo, da je tako radikalno spremenila svoje dosedanje stališče. Ali je najvišja sodnija začutila, da ima Roosevelt za seboj večino javnega mnenja?
Toda z razsodbo najvišje sodnije je Roosevelt mnogo pridobil. Njegovi nasprotniki so danes v senatni zbornici tako zmešani, da ne vedo, kako bi volili, ko pride na vrsto predlog za reorganizacijo sodnije.
Kdo je še kdaj slišal govoriti predsednika najvišje sodnije kot je govoril v pondeljek Charles Evans Hughes: "Zadnje ekonomske preizkušnje so žarko posvetile v gotove današnje razmere.
"Izkoriščanje gotovega razreda delavcev, ki nimajo prednosti, cla bi se pogajali za svoje pravice in so torej praktično brez varstva, ni -samo škodljivo za njih
zdravje in blagostanje, pač pa direktno breme, ko jih mora javnost podpirati.
"Kar ti delavci zgubijo v zaslužku, morajo doplačati davkoplačevalci. Kot sodnija smo prisiljeni se ozirati na nezaslišane zahteve za relit' ,ki se še danes oddaja, dasi so se ekonomske razmere precej zboljšale."
Tako še nikdar ni govoril noben predsednik najvišje sodnije. Iz teh vrst odseva Rooseveltov vpliv, kamenito srce sodnikov v Washingtonu se je razbelilo in se omehčalo. Končno so začeli upoštevati delavca kot — človeka.
Najvišja sodnija je včeraj razsodila o petnajstih različnih postavah novega deala. Na sod-niji preostajata sedaj samo še dva važna slučaja novega deala in sicer Wagnerjeva delavska postava in Social Security Act, postava glede starostne pokojnine in brezposelne zavarovalnine.
Tozadevno se vrši zaslišanje 5. aprila, nakar bo sodnija podala svojo razsodbo. Ako sodnija neugodno razsodi glede W.agner-jeve delavske postave, tedaj bo
Roosevelt s pomočjo organiziranega delavstva neusmiljeno šel na delo, da se izvrši reorganizacija najvišje sodnije.
Predsednik Roosevelt smatra, da je vprašanje delovnih ur in plač postalo narodno vprašanje in da posamezne države ne morejo več o tem odločevati.
Ko so senatorji slišali novico, da je najvišja sodnija potrdila minimalno delavsko plačo, je nastal velik nemir v zbornici. Senatorji so hiteli zatrjevati, da je ravno ta razsodba dokaz, da najvišja sodnija spreminja ustavo, ne pa ljudje.
Decembra meseca lanskega leta je najvišja sodnija razsodila, da postava države New York, ki določuje minimalne plače za žensko delavke, ni ustavna. Sedaj pa je najvišja sodnija razsodila, da je ista postava veljavna v državi Washington.
"Kdo torej spreminja ustavo?" je kričal vodja demokratske večine v senatni zbornici. "Narod ali najvišja sodnija? čas je prišel ,da se najvišja sodnija reorganizira tako, da bo bolj odgovarjala potrebam in zahtevam ameriškega naroda v današnjih časih."
WPA delavci odločno oporekajo, da bi ne bili več zmožni za redna industrijska dela
Italijani se zopet sami koljejo na fronti
Valencia, 30. marca. Laški vojaki so zopet ubili stotine svojih lastnih tovarišev v strašni zmešnjavi, ki je nastala pri begu iz Brihuega fronte. Tako j t povedal neki laški major, katerega so zajele španske čete. Major je povedal, da je častnik v redni laški armadi, toda se je prostovoljno javil za službo na fronti v Španiji kmalu potem, ko se je vrnil iz Abesinije. Povedal je tudi, da se nahaja na Guadalajara fronti najmanj 40,000 laških vojakov, ki tvorijo štiri divizije. Vojaštvo na tej fronti je bilo tako hitro inenja-no, da je nastala splošna zmeš-
• 300,000 bo umorjenih Reševalci so pri reševanju
jal in znorel neki mlad moški, j p -n da Italijanj sami nis0 ki je začel vihteti velik mesar- j ^^ n& koga gtreljajo
ski nož in groziti ljudem. Raz-j	_o_
bil je vse v hiši. Pet policistov	m med
je dospelo na lice mesta, m do- ginoči ge -Q vršHo zborovanje čim so štirje stražniki obrnili | obeh delavskih skupin v Cleve-pozornost blazneža na sebe, se j kndu Sestali so se zast0pniki je peti policist splazil v sobo m , American Federation of Labor udaril podivjanca po glavi, da fcot Qni od c j Q Razmerje
med temi unijami je bilo zadnje čase zelo napeto. American Federation of Labor v Cleve-landu je suspendirala več unij, ker so podpirale C. I. O. gibanje. Ker so pa delavci uvideli, da jim notranja borba zelo ško-
se je zgrudil. Policija sumi, da je podivjanec v zvezi s tremi umori žensk, ki so se v kratkem pripetili v ondotni okolici, ko je našla policija razrezana trupla treh žensk.
Ubit od avtomobila
Preteklo nedeljo je bil ubit od duje, bodo skušali sedaj pobo-avtomobila rojak Anton Gan- f-ati Se.
tar, star 59 let. Bil je samec in je stanoval na 16220 Saranac Rd. Ranjki je bil doma od Idrije. Zadnjih 20 let je bil zaposlen pri Collinwood Shale & Brick Co. Pogreb ranjkega se
"Bingo" igre
Iz Tampa, Florida, se poroča da so tam na sodni j i začeli s prijateljsko tožbo, ki naj dožene, če je "bingo" prepovedana" ali "nedolžna" igra. Bingo igre so
vrši v četrtek v cerkev Marije se zadnje čase razširile po vsej
Vnebovzete ob 9.30 zjutraj iz Augu,st Svetek pogrebnega zavoda in na Calvary pokopališče. Bodi pokojnemu rahla ameriška zemlja!
še eden
Sylvester Clark, 3555 W.69th ia. St., je bil poslan za tri leta v je- J čo, ker je s svojim avtomobilom ubil dve ženski in ni počakal po nesreči, pač pa dirjal naprej. To je že drugi avtomobilist v enem tednu, ki je dobil strogo kazen za enak zločin.
deželi. Poštni oddelek vlade je že razsodil, da časopisje, ki se pošilja po pošti, ne sme prinašati vesti o bingo igrah, če je pa bingo igranje navadno gem-blanje, bo te dni odločila sodni-
6' a m. h r id if*?, Ma ss., 21). marca. Lawrence Hince, administrativni uradnik justi-čnega oddelka vlade Zed. dr-ča,v, je izjavil, da bo tekom prihodnjih pet let umorjenih najmanj 300,000 oseb v Zedinjenih državah. Umori ne v Ameriki dnevno množijo. Povprečno jih je danes 85 na. dan ali nekako 32,000 na leto. Ker pa se umori vedno bolj množijo, se pričakuje, da bo v prihodnjih petih ali šestih letih najmanj 300,000 oseb umorjenih. Nadalje je izjavil Hince, da fte zgodi letno v Zedinjenih državah nekako 3,200,000 raznih zločinov. 93 odstotkov vseh zločinov izvršijo moški. Eden najboljših pripomočkov, da se < :ipravi tako številne zločine, pravi Hince, je globoko in iskreno versko prepričanje in pravilna vzgoja.
-o--
Smrtna kosa V mestni bolnišnici je umrl rojak Vincent Nose, po domače Andrejčetov, star 55 let, doma iz vasi Lipa pri Strugah, odkoder je prišel v Ameriko pred 36. leti. Tu zapušča dva sina, Vin-cenca in Johna, ter tri hčere, — Mary Cad, Frances in Josephine, žena mu je umrla pred 12. leti. Pokojni zapušča tudi eno sestro v Pueblo Colo. Stanoval je T>ri svoji hčeri na 1578 E. 41st St. Pogreb pokojnega se vrši v četrtek zjutraj ob 9. uri v cerkev sv. Vida iz Frank Zakrajšek pogrebnega zavoda. Bodi ranj-kemu večni mir in pokoj. Naše iskreno sožalje preostali družini.
Cleveland. — Mnogo cl6ve-landskih delodajalcev se je zadnje čase izjavilo, da pripa-
dajo WPA delavci k "zgubljeni vse načine, da se zopet vrnejo k
tehniki, in dosti drugih profe-sionelnih ljudi.
"Vsi ti ljudje se trudijo na
generaciji," in da ti delavci ne bodo več zmožni opravljati redna industrijska dela.
Temu pa močno ugovarjajo voditelji WPA delavcev, ki predvsem hitijo zatrjevati, da WPA delavci komaj čakajo, da se iznebijo vladnega relifnega dela in začnejo zopet z rednim industrijskim delom.
Neki WPA s u p e r v i s o r, ki ima 850 WPA uslužbencev pod seboj, se je izjavil: "Jaz sem popolnoma prepričan, da so WPA delavci enako uspešni kot vsaki drugi. Pri meni delajo bivši učitelji, inženirji, izučeni
delom v privatni industriji, ki pa niso pripravljene, da jih sprejmejo. Njih trditve, da so WPA delavci nezmožni vrniti se na stara mesta, so le neresničen izgovor kompanij, ki no znajo ustvariti dela za vse."
Napačno mnenje imajo tudi oni, ki trdijo, da WPA delavci samo "na lopatah slonijo ves dan." Pri WPA projektih vlada vzorna disciplina, in če se kak delavec včasih nasloni na lopato in se odpočije, kdo bi mu zameril. Rad bi videl onega, ki ves dan koplje z lopato, da bi osem ur neprestano dvigal lopato.
-o-
Avto licence
Samo Š6 danes imate čas, da dobite avtno licenco za leto 1937. Od četrtka naprej ne boste mogli več voziti s starimi licenčnimi številkami na avtomo 'bilih.
Burton se ne bo selil
Clevelandski župan Harold | oskrbi August Svetek.
zgubili življenje
Dubois, Pa., 30. marca. Ko so e včeraj podali štirje moški reševalci v tukajšnji premogovnik, ia poiščejo globoko doli v rovu rupla peterih premogarjev, ki so jili ubiti v eksploziji, je nastala lruga razstrelba, ki je ubila vse ,tiri reševalce. V premogovni-:u, ki se nahaja ob mestni meji, e navadno zaposlenih 800 pre-nogarjev, toda ob času razstrel->e je bilo v jami samo pet noskih. Državni nadzorniki, ki o prihiteli na lice mesta, trdijo, la je razstrelba nastala najbx*ž, ter se je vnel plin, toda natančni 'zreki še niso znani. Dosedaj so irinesli samo dvoje trupel na po /ršje. Sodeč po imenih' v angleških časopisih, ni med mrtvimi lobenega Slovenca. Ogenj, ki je zbruhnil v rudniku, je dolgo jviral rešilna dela.
-o--
župani protestirajo
Dvanajst županov iz raznih vasi in mest v okolici Clevelan-da je včeraj poslalo protest na državno zbornico v Columbiisu. Vzrok, je, ker namerava državna zbornica sprejeti postavo, glasom katere bi se županom odvzela pravica soditi v slučajih manjših prestopkov postav in da ima vsak aretirani pravico obrniti se na Common Pleas sodnijo. "Kje pa bomo dobili denar," so rekli vaški župani, "če ne bomo mogli oskubsti Clevelandčanov, kadar divjajq z avtomobili skozi naša mesta in vasi."
Sinko umrl
Staršem Budnar na 16224 Huntmere Ave., je umrl deset let stari sin Ladislav. Podrobnosti jutri. Pogreb bo imel
Zvezna vlada začne s štetjem brezposelnih
Washington, 30. marca. Zvezni števni urad naznanja, da je pripravil vse potrebno, da se Začne s štetjem brezposelnih oseb v Zedinjenih državah. Štetje bo jako naporno in bo /eljalo do $15,000,000, toda se bo končno dognalo, koliko jc v resnici brezposelnih v Ameriki in koliko ljudi je upravičenih do relifa. Javno štetje bo vodil trgovinski oddelek vlade. Kakih 25,000 ljudi bo zaposlenih s štetjem šest mesecev. Najprvo pa mora kongres odobriti še potrebni denar za štetje.
-o--
Burton je bil omenjen kot za bodočega mestnega ravnatelja v Cincinnati, Ohio. Služba nese $25,000 na leto, dočim dobiva clevelandski župan $15,000 na leto. Toda Burton je izjavil, da ima v Clevelandu še dosti dela in da zaenkrat ne misli na selitev v Cincinnati.
Po operaciji
V Glenville bolnici je srečno prestala operacijo Mrs. Frances Ban iz Euclida. Obiski so dovcv ljenii.
* 12 oseb je bilo ubitih v mornariškem pristanišču v Tokio ko so se mornarji vežbali v metanju bomb.
Pokojni Frank česen
Poročali smo že včeraj, da je preminul dobro poznani rojak Frank česen star 71 let. Pokojni je bil doma iz Doba pri Domžalah. V Ameriki je bival 24 let. Mnogo bridkega trpljenja je prestal v svojem življenju. Bile je pa vedno skromne in mirne narave in in splošno pri-; ljubljen med svojimi rojaki. Zadnja leta je skromno preživel s svojo ljubljeno soprogo Mary, | rojeno Urankar. Pokojni zapu- j šča poleg soproge tudi pet sinov, j Petra, Augusta, Johna, Pavla,' Detroitu pa sina Franka, po-1 leg tega pa tri hčere, Ano, poro-1 čeno Križman, Josephine, poročeno Nagode in Louise, poročeno Drugovich. Pogreb ranjkega se vrši v petek zjutraj ob 8.30 iz hiše žalosti na 1185 E. 61st St., v cerkev sv. Vida pod vodstvom j August F. Svetek, potem pa na1 pokopališče sv. Pavla. Preostali družini pošiljamo naše globoko sožalje. Naj bo blagemu možu ohranjen časten spomin med nami.
Ogromen kotel
Deset zveznih agentov j e včeraj vdrlo na neko farmo v bližini Willoughby, kjer so zaplenili žganjarski kotel, ki je držal 500 galon. Ob času navala agentov na farmo so ljudje ravno kuhali žganje. Agenti so zaplenili 6500 galon žganja. Aretirani so bili lastnik farme in štirje pomočniki, vsi Italijani.
Delo v parkih
WPA delavci so začeli te dni s čiščenjem v elevelandskih parkih. Zasadili bodo novo travo, očistili grmovje, pospravili vso nesnago in naredili parke zopet prijetne za obiske. Vsega skupaj bo zaposlenih nad 1,000 WPA delavcev v parkih.
Tudi nemške čete poražene v Španiji
Madrid, 30. marca. Kot poročajo vesti iz vladnih krogov so španske socialistične čete porazile močno kolono obstoječo iz Nemcev in Italijanov. Španske vladne čete napredujejo sedaj na skoro vseh frontah. Poraz Nemcev v bližini Guadalajare je bil skoro podoben sramotnemu porazu Italijanov v preteklem tednu. Naval rebelnega generala Franca, ki vodi nacionalistične čete, na Almaden rudnike, kjer so bogate zaloge živega srebra, se je popolnoma ponesrečil. Nacionalisti so bili na vseh frontah poraženi. Glavni vzrok je, ker se Franco ni mogel zanesti na tujezemske vojake, večinoma Italijane in Nemce. Nemci so se na fronti sicer bolj hrabro držali in se borili za vsako 'peci zlemlje, kjer so se umikali, toda očividno so imeli loj a listi boljše orožje in jim je bil tudi I teren bolj poznan. Nemci se umikajo proti močno utrjenem mestu Cordoba, kjer pričakujejo najti zavetje.
Knausova dvorana
Mr. Jernej Knaus nam sporoča, da je nanovo preuredil in j prebarval dvorano. Sedaj je vse S v redu za oddajanje dvorane za j ženitovanja, partije, veselice in
enake prilike. Vprašajte na 1052 E. 62nd St.
Ohio zopet zastopana
Včeraj se je po tritedenski 'odsotnosti iz senatne zbornice vrnil na delo senator Robert J. , Culkley iz Ohio. Bil je bolan. Di/.r.es pa pride v zbornico tudi senator Vic Donahey, ki je bil I tri mesece bolan.
Vest iz domovine
Mrs. Frances Pernach, 1043 E. G8th St., je dobila iz domovine žalostno vest, da je v vasi Gornji Beli umrl njen ljubljeni oče v visoki starosti 77 let. Naj bo pokojnemu rahla domača zemlja!
|	Smrtna kosa
Danes zjutraj je preminul do-j bro poznani rojak Matija Sirk, j 3571 E. 82nd St. Pogreb bo vodil Louis J. Ferfolia. Podrobnosti •rinesemo jutri.
Važna seja
Workers Alliance organizacija, collinwoodska podružnica, ima v petek večer ob 7.30 posebno sejo radi relifa. Sleherni je vabljen, če je član ali ne.
r r
AMERIŠKA DOMOVINA'
AMERICAN HOME
6117 St. Clair Avenue
Published daily except Sundays and Holidays
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto »5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto »7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta »3.50. j Za Cleveland, po raznaSalcih: celo leto, »5.50; pol leta, »3.00.
Za Evropo, celo leto, $8 00. Posamezna številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: O S and Canada, »5.50 per year; Cleveland, by mail, »7.00 per year. U.S. and Canada, »3.00 for 6 months; Cleveland, by mall, »3.50 for 6 months
Cleveland and Euclid, by carriers, »5.50 per year, »3.00 for 0 months. European subscription, »8.00 per year.	Single copies, 3 cents
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3d, 1879.
^€£>83
No. 75, Wed., March 31, 1937
"Sedeči štrajki"
O sedečih štrajkih se danes obširno razpravlja po vsem časopisju, po shodih in po domovih, na ulicah in v tovarnah, v uradih, v cerkvah, in ni čuda, da je debata tozadevno našla tudi mesto v kongresu Zedinjenih držav.
Uredništvo "Ameriške Domovine" je že povedalo svoje mnenje o sedečih štrajkih, o tem najnovejšem orožju ameriškega delavstva za izboljšanje svojega položaja. Niso pa naši čitatelji še imeli prilike slišati tudi drugo plat zvona, katero je podal dne 23. marca v poslanski zbornici kongresa kongresman Hoffman iz države Michigan, kjer se je vršilo in kjer se še vrši največ sedečih štrajkov. Je govoril kongresman Hoffman:
"Gospod predsednik, geslo, da oni, ki se obotavlja, je zgubljen, ima pomen le, kadar se gre za principe. Nikakor pa ne velja to geslo pri politikarjih. V politiki je obotavljanje najboljše sredstvo, da se obdrži glasove.
"Nihče ne želi nasilja, prelivanja krvi, streljanja štraj-karjev, neštrajkarjev ali drugih nedolžnih ljudi. Toda sedeči štrajk v Michiganu, ki je degeneriral v oborožen in uspešen punt proti avtoriteti države in naroda, nima niti postavne, moralne ali ekonomske zaslombe.
"Iz nekaterih malih prodajalen, trgovin in malih delavnic je policija z brutalno silo pregnala sedeče štrajkarje, toda par blokov proč od teh malih prostorov se nahajajo v velikih tovarnah sedeči štrajki, katerih se poslužuje tisoče oseb, in governer države je napram tem mogočnežem vse drugačen kot napram malim in slabotnim trgovcem. Povedal bom zakaj! Mali trgovci ne štejejo dosti, nima dovolj glasov v politiki, dočim se boji governer tisočerih sedečih štrajkarjev v ogromnih tovarnah. In to je nizkotna politika!
"in naj vam povem še o enem sedečem štrajku, za katerega je bil politični governer ves v ognju. Walter Doyle in njegova mati v nfojem distriktu nista mogla plačati najemnine, ker ni bilo zaslužka. Sodnije je odredila, da morata iz hiše. Začela sta s sedečim štrajkom, toda kmalu so prišli šerifi, ki so ju pa kratkomalo pometali na cesto, ker sta brez politične zaslombe.
"En del sedečih štrajkarjev je strašno zadet od maščevalne politične roke, dočim se za drugi del sedečih štrajkarjev postava ne zmeni. Zakaj ? Odgovor je jasen, kdor pozna zadnje politične dogodke. Če imate vi političen vpliv pri vladi, lahko sedite in kljubujete vsem sodnijam ip postavam, če ste pa siromak in pripuščen sam sebi, tedaj vas bodo kmalu imeli na cesti.
"Sedeče štrajkarje pri avtnih korporacijah podpira C. I. O., ki ima pod svojo komando milijone dolarjev, zraven pa tudi milijone glasov. In teh milijonov noben politikar ne more prezirati. Ti milijoni imajo politični vpliv. Ta politični vpliv, ti milijoni, ki se rabijo za politične namene— lansko leto je dala C. 1. O. pol milijona dolarjev za izvolitev Roosevelta — ti milijoni nam govorijo, zakaj se zasramuje danes postava v državi Michigan, ti milijoni nam pripovedujejo, zakaj je šerif v Genessee county hotel iztirati sedeče štrajkarje iz tovaren, toda mu je governer Murphy to prepovedal.
"In sedaj prihaja ta governer pred nas in nam pravi, da je prva dolžnost vsakega državljana spoštovati postave?! Zakaj jih pa sam ne spoštuje. Ali je država Michigan mogoče izjema za spolnovanje in spoštovanje do postav, in ali je governer Murphy mogoče diktator v državi Michigan?
"Stotisoče poštenih ameriških državljanov bi se rado vrnilo na delo. toda jim peščica koruptnih ljudi to preprečuje. Kje je naš predsednik danes, da reši deželo pred izkoriščevalci? Ali bo fes potrebno, da se narod dvigne in zopet pripelje vlado tja, kamor spada — med poštene ljudi!?"
Tako je govoril kongresman Hoffman. Koliko ima prav, in v koliko je kriv, o tem naj sodijo naši čitatelji. Značilno je, da kongresman Hoffman v svojem govoru ni omenil ničesar o kršenju postav od strani velikih korporacij, pač pa je imel v mislih samo delavske unije.
I
Kaj pravile!
Proletarec poroča, da bo Louis Zorko kandidat za eouncil-mana v 18. clevelandski vardi. Le kaj smo se mu zamerili v 23.
vardi, da jo je Mr. Zorko pustil na cedilu s svojo kandidaturo?
* * *
Po vseh mestih v Evropi privajajo prebivalstvo na plinske maske. Celo otroke poučujejo v tem. To bo prišlo prav v vojni. Pa tudi v miru se bodo morda očetje poslu,žili teh plinskih mask in jih nataknili ponoči otrokom, kadar se bodo drli in tako atetu kratili potrebni počitek.
* * *
V Clevelanrlu je še vedno odprta pozicija za demokratskega županskega kandidata. Kdor misli kandidirati, naj se odloči kmalu, da burne vsaj vedeli pri čem da smo. Kongresnik Sweeney je že zagrozil, da bo on kandidiral za župana, če ne bo drugega. In to je treba na vsak način preprečiti.
J.'!	:S
Strašno nesrečna mora biti ona žena, katere mož v spanju lie govori, ampak se samo blaženo smehlja.
Desetletnica društva Strugglers
Cleveland (Collinwood), O.— Vse ceste peljejo v severovzhodni del slovenske metropole, ki je znana pod imenom Collinwood. V tej okolici se je ustanovilo društvo Strugglers od SNPJ, ki je eno največji angleško poslujo-čih društev in ki je po številu članstva tudi eno najmočnejših. To društvo je priljubljeno in vpoštevano pri vseh slojih. Bratski duh in prijateljstvo ni nikdar zamrlo pri tem društvu. V času desetletnega obstanka so Strugglers pisali zgodovino v slovenskem napredku. Napredek je bil njih cilj in dosegli so ga s trdim delom in kooperacijo član stva. V času ustanovitve je bil obstoj težak, toda premagali so we ovire in danes stoji to društvo pred vami kot tretje največje angleško poslujoče društvo v Zed. državah.
V	času njih desetletnega obstanka so priredili več izletov izven mesta in povsod se jih je videlo, kjer se je vršil kak pomembnejši dogodek. Vsako leto so ob praznovanju svoje obletnice privabili ogromno množico na svojo slav nos t. Letos zopet praznuje obletnico, njih 10 letnico, toda to v vse večjem obsegu kot kdaj poprej. Ta slavnost bo trajala dva dni, dva dni vsesplošne zabave.
V soboto 3. aprila
Ta večer bo posvečen našim prijateljem izven mesta. Vršil se bo slavnostni ples v spodnji dvorani Slovenskega delavskega j doma na Waterloo Rd. Louis Si-mončič in njegovi "Sttrugglers Harmony Aces" bodo igrali za ples. Vsaka vstopnica bo imela priliko dobiti enega izmed štirih kiasnih door prizes.
V nedeljo 4. aprila.
V	nedeljo se prične program
v	Slovenskem delavskem domu že ob 2:30 popoldne. Točno ob tem času se dvigne zastor in prične se ena najzanimivejših vod-
vi	1 prestav. Najprej bosta nagovorila s kratkim nagovorom navzoče sodnik Frank J. Lau-sche in varnostni direktor Ness. Potem pa sledi 12 točk raznih radio talentov. Billy Ross bo prednašal zapadne in južne melodije pod naslovom "Hill Billy Bill." Joe Sedlon, najboljši igralec na harmoniko v Cleve-landu vam bo pel in igral, da ga
! boste občudovali. Josephine Lau-I sche Well' in Mary Udovich bosta z ljubkimi slovenskimi pesmimi zaključili program. Na klavir ju bo spremljal dr. Wm. J. Lausche.
| Po programu sq, bo servirala ! večerja v spodnji dvorani, po-j tem se pa razvije ples v obeh dvoranah. V avditoriju bodo igrali Columbians, v spodnji dvorani bo pa ples izključno za starejše ljudi, ko bodo igrali vesele polke in valčke Jackie Zore in njegovi fantje.
Naš namen v prvi vrsti je zadovoljiti posetnike, zato bo pa z.', popoldne in zvečer vstopnina samo 50c. Sedeži ne bodo rezervirani, zato pa pridite zgodaj, če hočete imeti dober sedež. Pre-skrbite si tudi vstopnico, predno bodo vse razprodane. Saj se še spominjate, da je mnogo ljudi j pri naših prejšnjih prireditvah odšlo domov, ker niso mogli dobiti prostora. Za door prize so štirje krasni dobitki: zapestna ura, cocktail set, smoking stand in sobna svetilka, darovana od Krichman & Perusek Furniture Co.
To bo ena največjih enakih prireditev pred konvencijo. Strugglers prijazno vabijo vse in vsakega posameznega, da prit dete na to proslavo, kjer se boste sešli s svojimi prijatelji izven mesta, zlasti iz Pennsylva-nije jih mnogo pričakujemo. V nadi, da se vidimo v soboto 3.
aprila in v nedeljo 4. aprila na naši proslavi, vas vse skupaj pozdravljamo.
Strugglers.
Naši ljudje na zapadni strani mesta
Mi Slovenci v Clevelandu smo razdeljeni po naselbinah, ki tvorijo kompaktna narodna naselja. Največje naselje je v osrčju med Superior Ave. and Lake Erie. Na vzhodu je v pred-straži centruma collinwoodska in euelidska naselbina, ki delno meji na bregove Erie jezera. Južno najdemo narodno naselje, ki ga imenujemo Newburg, ki priključuje poleg naselje na Jutrovem. Nekaj milj od tega naselja je zopet drugo naselje, ki upravno ne spada pod mesto Cleveland. Okrog 50 družin tvori to naselbino, katero imenujemo Bedford. Zapadno od središča mesta pa so po raznih ulicah razstrešeni naši rojaki, ki pa niso kompaktno naseljeni do 130. ceste na zapadni strani mesta. Naselje se imenuje West Park in tam opazimo poleg ličnih hiš, trgovine in obrti nekaj pristno našega oziroma narodnega. Naselbina poseduje poleg večih podpornih društev tudi narodni dom, kjer društva ... ... . v . zborujejo in prirejajo svoje prireditve. V naselbini vlada harmonija in narodni sporazum.
Zdi se mi potrebno, da zadostimo napisu tega, da se malo ustavimo v West Parku ter s ogledamo nekatere naše družine, ki žive zadovoljno življenje v tem naselju. Od časa do časa si bomo ogledali povprečno vse družine, ki so nam znane in ki so aktivne v narodnem pokretu.
Na 11900 Madison Ave. nasproti večih tovaren obratuje dobro poznani in spoštovani gostilničar in restavrater Anton Vehar. Poleg obširnih lokalov v pritličju vzdržuje v prvem in drugem nadstropju prenočišča, ki tvorijo 14 lepih in zračnih sob. Rojak je dolgo v tem poklicu, zelo prijazen ih postrež-ljiv, toda zdravja je bolj rahlega. Na vprašanje, ali ne bi bilo dobro, da bi se odpočil, mi je bilo odgovorjeno, da rojak te misli, kakor hitro bi dobil primernega kupca, kateremu b:: prodal hišo in obrt. Krasna prilika za pridnega rojaka, ki ga veseli gostilna in restavracija Mr. Antonu Vehar ju pri obrt; pridno pomagajo hčerke Angela, Julia in Mary, ki so pred sedmimi leti zgubile skrbno mamico in Mr. Vehar pa skrbno in dobro gospodinjo.
V obširni hiši na 130. cesti, ki nosi 4444 številko, vodi gostilniško obrt Mrs. Agnes Jurca. soproga Frank Jurca, poznanega in pridnega gospodarja na zapadni stran imesta. Brhka hčerka Elsie se pridno suče pc gostilni in streže gostom z vse vnemo in postrežljivostjo. čfe je gostom dolgočasno, jim zaigra na klavir, da je veselje. Mladi sin Viljem je v nogometu prvak, in se nahaja v Ann Arbor, Michigan, na univerzi, da se izpopolni v svojem poklicu, ki mu obeta lepo bodočnost.
Že pročelje hiše 4645 W. 130. ceste izpričuje, da je v obširnih in lepo oblikovanih prostorih John Šinkovca zelo privlačna gostilna in restavracija. Pohištvo pivnice je mično, prikupno in zaeno s prostori prikladno, da najdemo v pivnici vso harmonijo. Bara v ospredju in z ozadju je okusno in mojstersko delo. Pridna in skrbna ženica Amalija oskrbuje gostilno in gostoljubna hčerka Mary mami pridno pomaga streči gostom.
Mrs. J. Koželj vodi svojo lepo upeljano trgovino z železni-no na 4086 W. 130. cesti. Poleg obširne trgovine ima točilnico
in restavracijo, katero naši rojaki radi posečajo. Živi harmonično življenje s svojimi pridnimi sinovi in hčerkami, ki ji vsestransko pomagajo pri skrbi-polni obrti. Mrs. Koželj je sestra poznanega in spoštovanega glavnega odbornika in glavnega blagajnika SDZ Mr. Joseph Okorna.
Frank Potrebuješ je še samec, prijazen in vljuden rojak, doma iz vasi Horjul pri Vrhniki. Pred 23 leti je dospel v Ameriko, bil je vedno priden in delaven in prehodil je velik del Združenih držav. Stanuje pri družini Slo-kar, 13301 Crosburn Ave. Fant je srednjih let, dobro ohranjen, žilav in skrben rojak.
Anton Kmet je ameriški veteran iz svetovne vojne, ki živi v lastni hiši na 12802 Carring-ton Ave. Svoječasno je bil zaposlen pri podjetju Ameriške Domovine. Zadnjih šest let je bolj rahlega zdravja, toda vedno dela in skrbi za svojo družino, ženica Ivanka Kmet mu je pridna družica, ki skrbno neguje in vzgaja svoje tri otroke ter pomaga možičku, da plačujeta obveznosti na lep dom.
Pred 30 leti je dospel iz škr-lavice pri Vel. Laščah v Ameriko John Pozelnik, ki stanuje na 12625 Kirton Ave. Bil je vedno priden delavec in dober gospodar. V zakon si je vzel dekle Jennie iz Dan pri Ribnici, ki mu je povila tri hčerke, katerih ena je poročena. Mr. Pozelnik je cerkovnik pri ondotni cerkvi ter oskrbnik farne šole. — Družinica je vsa srečna, ker živi pod okriljem dobre mamice in pridnega očeta.
Naša dolgoletna naročnica Mrs. Anna Jech, 12720 Kirton Ave., se nahaja že pet tednov v bolniški postelji in upati je, da ji bo pomlad vrnila ljubo zdravje. Je že sedem let vdova, ki se bori za svoj obstanek ob strani številnih sorodnikov, ki žive v' njeni hiši. Je dobra in skrb-ia ženica, kateri želimo skorajšnjega okrevanja.
častno in zgledno zastopa Primorce v West Parku vedno vesel in dobro razpoložen rojak Gustinčič, ki živi v lepi hiši sku pa j z materjo svoje soproge na L3209 Kirton Ave. Dospel je iz vasi Tatre na Primorskem leta 1921 ter poročil tukaj rojeno Mary Jesenovc, katera mu je vzorna ženica in pridna družica. Mussolinija tako ljubi, da bi ga brez olja in kisa s črno srajco /red pojedel in ga potem tam nekje v Kalabriji v kakšni luk-i.l i odstavil. Mr. Gustinčič je tak lalincar, da mu je težko najti para pod soncem, če bi hotel Mussolini nastaviti glavo za re-sto samo enkrat, pa bi morali v Italiji iskati novega diktatorja.
Pri zgledni družini John Za-iarja, ki stanuje na 11920 Long-mead Ave., je bolna hčerka Helena ter se nahaja v sanatoriju. Zdravje se ji vidno vrača in je upati, da se povrne v nekaj mesecih k ljubi mamici, očetu in sestricam. Zalarjeva družina je vzorna družina, vzgojena po principu četrte božje zapovedi.
še mnogo je naših rojakov na zapadni strani mesta in posvetili bomo tudi njim pažnjo, da jih seznanimo z ostalimi našimi rojaki v Clevelandu in sirom Amerike, kjer se čita Ameriška Domovina.
J. P., poročevalec.
-o-
Hišni bogovi
Naš councilman je na deluločiti pravi nos od umetnega.
__| Ko se je torej milijonar vrnil iz vojske, se je začel pečati s kemično tovarno. Tam je deloval v laboratoriju, kjer je pa naenkrat nastala velikanska [eksplozija. Tudi sedaj je bil milijonar hudo ranjen, toda se je kmalu zopet zlizal. Vsa t« nesreča pa je bila kaj majhna
Cleveland, O.—Marsikdo se še spominja, ko sem dne 18. februarja napisala v Ameriški Domovini odprto pismo na naslov našega councilmana Mr. John Novaka, da večina nas ni zavovolj-na s sedanjim pobiranjem kuhinjskih odpadkov, že sem mislila, da je Mr. John Novak sploh prezrl tiste vrstice in da mu niti mar ni, kaj hišne gospodinje protestirajo. Pa ni bilo temu tako. Z današnjim dopisom mu moram izreči najlepšo zahvalo, ker on se v resnici potrudi, da bi ljudem, ki je bil od njih izvoljen, ustregel in nas v vsem, kjerkoli mogoče, zadovoljil. Hvala Vam, g. Novak, ne bomo Vas pozabili, kadar bomo šli na volišče.
Pred nekaj dnevi se je zglasil na mojem stanovanju mestni direktor Mr. Murphy in je imel s seboj tisti moj apel. Takoj sem vedela, zakaj gre. Vprašal me je, zakaj nismo zadovoljni s sedanjim pobiranjem in kako dol go da posoda z odpadki stoji na cesti, predno pridejo s trukom ponj o. Povem mu, da včasih več ur in včasih pa tudi po ves dan. Rekel je, da to nikakor ni prav in da jih veseli, da se jim naznani mnenje davkoplačevalcev, s čim smo zadovoljni in s čim ne. Izrazil se je, da posoda z odpadki ne sme stati na cesti dlje kot kvečjem 15 minut in delavci morajo posode postaviti nazaj na dvorišče. Ako ni "garbage" v četrt uri odpeljan, naj kar pokličemo Mr. Murphija, MAin 4600, Line 56 in bodo takoj preskrbeli, da nam bo ustreženo.
Povedal je, da ta način pobiranja so zato upeljali, da imajo več delavcev zaposlenih in da naj tako tudi še en čas ostane, da vidijo, kako so ljudje zadovoljni.
Jaz mislim, da ni nihče proti večjemu številu delavcev, ampak postrežba bi morala biti v tem oziru mnogo boljša, pa ne slabša. S pozdravom.
Frances Kodrich,
6522 Schaefer Ave. -o-
ZAKRPANI MILIJONAR
i v primeru z nesrečo, ki ga je
Na Kitajskem imajo še vedno hišne bogove, ki so naslikani in vise navadno v kuhinji. Vsakih dvanajst mesecev, na noveg?; leta dan, te slike sežgo, nakar gre njih bog v nebesa, kjer poda svoje poročilo o zadržanju rodbine, če dotična rodbina misli, da poročilo boga ne bo posebno laskavo zanjo, pomočijo sliko boga v vino, preden jo sežgo. To pa zato, da bi se bog opil, nakar bi bil pijanemu bo-J gu pri nebeških vratih zabra njen vhod v nebesa .
Pred nekaj meseci se je na avtomobilski cesti med Fele-ronom in Atenami zgodila večja avtomobilska nesreča, katera pa je končno še precej srečno potekla, le eden izmed gospodov, ki so se vozili v avtu, je imel to nesrečo, da mu je razbito steklo izlilo levo oko. Pozneje pa so gospodu namesto pravega očesa napravili stekleno oko in stvar bi bila tako zdaj že končana. — Toda" zadeva kljub temu ni bila tako enostavna, ker ima tisti gospod, ki se piše Georgakopulos in je večkratni grški milijonar, to nesrečo, da je že ves zakrpan ter da je od njegovega rojstva kosti samo še nekaj ostankov v njegovem telesu, vse drugo pa je umetno in narejeno deloma iz lesa, slonove kosti, gumija, stekla, jekla in parafina. — Redkokdaj je namreč živel na svetu možak, ki bi imel večjo smolo, kakor jo ima vse življenje ta milijonar.
Začelo se je pred 25 leti, ko se je ta smolež kot grški častnik udeležil vojne zoper Turke. Takrat je na mace-donski fronti priletela granata ter raznesla ves jarek, v katerem se je skrival gospod Georgakopulos. Drobci turške granate so možu odtrgali levo roko ter kos nosu. Čeprav je bila ta poškodba, zelo huda, se je gospod Georgakopulos kaj hitro popravil ter je v bolnišnici najprej dobil umetno levo roko iz usnja, jekla in gumija. Ko je bilo to opravljeno, mu je drug zdravnik napravil umeten nos iz parafina, kar je seveda precej stalo, toda gospod Georgakopulos je pač milijonar, ki se za denarne zadeve ne briga kdove kaj. Operacija se je lepo izvršila in danes komaj še kdo more
zadela nekaj let nato, ko je v tovarni vnovič nastala eksplozija. To je bilo leta 1934. — Takrat je ubilo njegovega asistenta, njega samega pa je ta eksplozija vrgla ob zid, kjer je kakor mrtev obležal. Ko so ga našli, ni kazal nobenih znakov življenja več. Drobci kotla, ki se je razletel, so mu zdrobili desnico pod komolcem, zmečkali mu obe nogi ter se zarili v njegovo telo na raznih me-, stih. Počila mu jet črepinja in zlomilo mu je tudi več reber. Ni čuda torej, če po vsem tem in takem ni kazal nobenih znakov življenja.
Ko so ga peljali v bolnišnico, se dolgo ni zavedel. Nazadnje pa si je le opomogel. Kajpada je dobil mnogo novih udov k svojemu parafinskemu nosu. Dobil je srebrno črepinjo in več srebrnih reber. Njegovo uho, ki je bilo potrebno namesto odtrganega, je bilo narejeno iz poslikanega lesa. Namesto zdrobljene desnice in nog je seveda dobil proteze. Dolgo je trajalo, preden je bilo vse zaceljeno in vse popravljeno. In s pomočjo ber-gelj se je mož navadil, da je še precej hitro hodil sem in tja. Nazadnje se je celo oženil. Mož je sicer docela zdrav, čeprav ga je samo še polovica. Glavno je, da ima dobro in pa močno srce.
To njegovo srce zdravniki močno hvalijo, ker bi brez tega ne bilo mogoče, da bi vzdržal mož, ki je prestal kar 44 operacij na svojem telesu. In pravijo, da bo lahko dosegel visoko starost, če se bo pazil. Sedaj pa, ko se mu je zadnjič zgodila še nova nesreča, pri kateri je izgubil levo oko, se je vendarle naveličal večnih nesreč in večnega krpanja svojega telesa. Ko so ga te dni odpustili s klinike z umetnim očesom, je dejal zdravnikom: "Sedaj pa, mislim, da bi ne mogel pogrešati nobenega uda več." In zdravniki so mu morali potrditi.
Če verjamete al' pa ne
Stiskač je stopil k odvetniku ter mu potožil, da mu sosed že toliko in toliko let dolguje toliko in toliko svoto denarja. Polovico mu da, ako more dolg iztir-jati.
Da bo poskusil, je rekel odvetnik.
Po dveh mesecih se Stiskač zopet oglasi pri odvetniku, da ga vpraša, kako je z zadevo.
"Težko gre, oče, težko. Svojo polovico sem sicer iztir.jal, z vašo pa najbrže ne bo nič," se odreže odvetnik.
A
Srečata se dva prijatelja. Eden je bil ves razpraskan i" zdelan, kot bi se vračal iz turške vojske. Ves sočuten ga nagovori prijatelj:
"Ježeš, kakšen pa si, Tine. Saj komaj stojiš na nogah. Daj, d« te spremim domov, da po poti ne omagaš."
"Bog varuj! Samo tega ne! Saj prav od doma prihajam!" toži pelzirani zakonski možiček. A
"Oče, tega človeka pa ne boni vzela za moža! Raje v vodo, kot pa v zakon s tem štorom."
"Ti bom že dal! Moja bo veljala in prav tega boš poročila,
se h udu je oče.
"Pa ga ne bom in me ne boste
prisilili."	.
"Kdo te bo pa vprašal! Ah jc Evo kdo vprašal, ali hoče vzeti Adama?"
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po nvmlkam Uvlrnlkn JE. Mara
Po jezdil sem bliže — in našel testo. Peljala je črez most. Sa-nm i z nenaden j a v deželi Turkov!
Pa še eno iznenadenje sem doživel.
Krenil sem črez most in našel prvikrat v Turčiji — kažipot. Ta edinstveni kažipot seve ni bil druga ko velik, neobdelan kamen, ki so ga enostavno zako-
lo široka vrata, .zaklenjena z žabico. Poleg je ležalo različno orodje, poljedelski stroji, kolesa, polomljeni vozovi in drugo. V hiši je bila drez dvoma kovačija in široka vrata so peljala v kovačnico. Stopil sem krog ogla. Našel sem kupe drv, trsk in suhega vejevja, za hišo pa z pali v zemljo. Ogledoval sem ga visokimi koli zagrajen prostor,
m našel na njem zapisani dve besedi. Zapisali pa so jih kar s koščekom apna.
Ena besedica je bila kilauz, kar pomeni kažipot, če bi torej ne bil sam uganil, kaj pomeni
kakršnega imamo pri nas za svinje ali pa perutnino. Prostor se mi je zdel prazen, že vsaj videl nisem nič in slišal tudi ne.
In vendar je ravno za plo-
skrivnostni kamen ob potu, bijtom vranec posebno boječe pr-
me bil kilauz poučil, da je kaži pot.
Druga beseda pa je bila Dere | kjoj. Kjoj pomeni vas, Dere pa je bilo vsekakor ime vaisi.
Pa kje leži Dere kjoj —?
Kažipot je stal ob cesti in na
hal.
Ni si upal blizu. Bal se je.
Njegovo obnašanje mi je bilo sumljivo. Nad čim se je vznemirjal? Ali je strašilo v samotni, zapuščeni kovačiji?
Hiša je bila zaprta in zakle-
	SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA	
		
Lov na krokodile
Piše M. Kragely	se lahko strelja od 1. septem
Na zadnjem zborovanju Slo- bra do 1. januarja vsako leto venske lovske zveze sem name- in sicer v točkah, kot sledi: do-
raval poročati kaj več o delovanju lovske konservacije države Ohio. Zbornica mi je pa dala naročilo, naj bi o tem raje poročal od časa do časa v glasilu S. L. Zveze in tako prihajam danes s prvim člankom.
Delovanje Ohio Conservation Division je precej obširno in se čim bolj širi v svojem delokrogu. Seveda to z moralno in finančno zaslombo raznih športnih organizacij in klubov.
V državni postavodaji je bil sprejet predlog, ki govori, da plačajo vsi ribiči od 18 let starosti naprej 50c za ribiško dovo-item lahko premesti iz ozemlja
voljenje letno $2.00 za 100 ak-rov in 2 centa za vsak nadaljni aker. Dovoljenje poteče vsako leto 1. februarja.
Letaki: vse te najete prostore se bo obilo z letaki, ki bodo prepovedovali vstop v to najeto ozemlje. Plakati ne smejo biti več kot 500 čevljev drug od drugega.
Vse te ptiče se bo opremilo s kovinastimi tablicami na nogah ali perutih. Tablice bodo stale po 5c vsaka in se jih bo dobilo od državne konservacije. Vse te tako zaznamovane ptiče se po-
njem je bilo zapisano, da kaže j njena. Ljudi torej ni bilo v v vas Dere. Smeri pa ta slavni hiši. Pa kako da so v tako kažipot ni kazal.	' samotnem kraju in povrh še
šele tedaj sem tudi opazil, da; ponoči pustili hišo brez nad-
se pri mostu cesta cepi, ali vsaj tisto, kar bi naj bilo cesta. Ena taka "cesta" je peljala ob reki na 'sever, druga pa na zapad.
Katera izmed teh dveh "cest" pelje v Dere kjoj —?
Nemo me je gledal kažipot, jaz pa njega. Le čemu so g^ postavili na razpotje, če ne zna povedati, kod in kam se pride po eni in po drugi cesti —.
Obrnil sem molčečemu kažipotu hrbet in se vdal razmišljanju.
Tista reka, sem zasodil, pač ni
zorstva? Kaj pa, če se je ljudem pripetila nesreča?
Skrivnostna hiša me je zanimala. In sklenil sem, da pogledam, zakaj se vranec tako boječe obnaša.
Ker mi je bil pri poizvedovanju napoti, sem ga postavil trdo k steni in mu ovil vajeti okrog sprednjih nog. Ni mi torej mogel uiti, pa če bi ga tudi kdrve kaj splašilo. Sicer pa ni imel navade, da bi bil brez mene kam odšel. In če bi ga kdo napadel, se je lahko bra-
fiurgas. če bi jezdil ob njej, bi | nil z zadnjimi nogami
Prišel preveč na sever. Moj cilj pa je ležal na zapadu.
Krenil sem od reke v stran in i na zapad.
Stemnilo is:e je. Nisem več videl, ali ima vranec še "cesto" pod kopiti. Pa zanesel sem se na njega, da izhojene in izvožene poti ne bo izlahka zapustil.
Kake pol ure sem jezdil, ko je vranec obstal, zaprhal in poki-mal.
Ko je bil vranec oskrbljen, sem stopil k plotu, prižgal ši-| bico in posvetil.
In videl sem, česa se je vranec plašil.
Za ograjo je ležala žival, velika, dolga, črna, kosmata in medvedu podobna.
Kaka žival je bila? Ali je živa? Mrtva?
Šibica mi je ugasnila. Vzel sem puško in jo sunil. Ni se
T,	.	j genila. Spet sem jo sunil.
Poznal sem njegove navade.,	^
Nekaj sumljivega je najbrž zapazil.
Vprl sem oči v temo in videl na desni veliko črno senco. In iz črne sence je nekaj molelo v iicčno nebo. Uganil sem, da isto-
Tipal sem po truplu. Medved ni bil. Pravijo sicer, da (še žive medvedi po balkanskih planinah. Nisem jih videl, pa i ne bom tajil. Ampak kako
.. , ,. , .v . , •	• i naj bi prišel medved v te, več
ji ob cest! hisa, z visokim dimni-jal. manj obljudene kraje? In
kom.
Morebiti šimenova kovačnioa — ? Ali sem bil že v Košikawa-ku, kamor me je poslal vrtnar ._v
Pojezdil sem bliže.
"čujte —!" sem zaklical.
Nihče se ni oglasil.
"Halo —! čujte — 1" sem zaklical glasneje.
Spet nič.
.Tudi nobene luči nisem videl. Ali so ljudje hišo zapustili —? Morobiti je bila še samo razvalina —.
posebej še na dvorišče kovačije in za plot? In če bi ga bili ljudje kje v bližini ubili, kako bi ga bili vrgli za plot, pa da mu niso prej vsaj kožuha slekli, ki je vendar nekaj vreden? Da ne govorim o mesu in posebej še o slastnih šapah.
Sicer pa je bilo moje razmišljanje brezpredmetno. Kajti žival je imela, tako sem otipal, dolg, košat rep. Medved pa, kakor znano, repa nima. Potipal sem še po ušesih. O!
ljenje, pa naj že uporabljajo ribiške palice z vijaki, samo palice ali samo vrvi. Izvzeti so samo posestniki ali najemniki na posestvih, ki meje na vode ali vodovja. Nova postava bo napravila na stotine tisoče dolarjev dohodkov, da se bo odslej naprej ribiški oddelek sam vzdrževal.
Drugi predlog, ki je bil odobren od senatne zbornice je, da prvič, vsi privatniki, kateri gojijo in propagirajo razno divjačino v lastne interese ter trgovske namene, morajo plačati $5 za enoletno licenco ali dovoljenje.
Drugič, vse denarne globe, ki jih plačajo kršilci lova, se avtomatično prenese v konservacij-sko divizijo iz okraja, v katerem je bil kršilec kaznovan.
Tretjič, da se pobira letni ase-sment v vsoti $1.00 od vseh, ki so zaposleni pri propagaciji rib.
četrtič, da vsi začasni prebivalci v' državi- Ohio plačajo za
lovsko dovoljenje v smislu "non va™> Kanado m Mehiko, residents," ki jo plačujejo v dr- . Predsednik Roosevelt se je žavi, iz katere prihajajo. Pod^kafal ,za največjega pnjate-nobenim pogojem pa ne sme bitij!^ !°vske^a sPorta- P()kazal lovska licenca za 'non residents' ^ (la se za to zanima- ker .ie
ali ponudi naprodaj.
Vsak, ki prestopi tako ozemlje brez dovoljenja lastnika, je podvržen kazni 0d $20.00 do $100.00.
Vsak lovec, kateri se poda v to najeto ozemlje, je podvržen dovoljenju lastnika. On lahko računa za vstop in določi kvoto, katero smeš nastreliti.
Vlada Zed.držav je od leta 1934 rezervirala dovolj ozemlja za ohranitev ptic selivk, da bi s tega ozemlju lahko napravil šest držav, velikosti Rhode Island. Stric Sam ima dozdaj na razpolago 4,687,785 akrov zemlje in dobil j0 bo najmanj še pol milijona akrov.
Lovci so plačali zadnje leto za znamke (Duck stamps) vsoto $1,060,314. Ta denar se rabi za gojitev in ohranitev ptic selivk.
Mednarodna pogodba za ohranitev ptic selivk je bila zopet podpisana med Zed. drža-
Po cirkusih in svetovnih razstavah vidimo ljudi, ki se mečejo s krokodili za svoj kruh. Na otoku Marajo, ki se nahaja v ustju' mogočne reke Amaconke: je na stotine farmarjev, ki love in pobijajo krokodile za zaslužek. To so najspretnejši lovci na krokodile na svetu. Ne
posebno cenijo take fante, ki se izkažejo pri tem lovu. Prav kot naša ameriška dekleta žogomet-ne igralce.
--o--
Strašna šiba božja
Pred letom 1300 so izbruhnile v Evropi številne nalezljive bolezni, toda najhujša je
bila pa črna kuga, ki se je za-pobijajo pa krokodilov samo zajnesla v Evropo leta 1347. Ti-sport in zaslužek, ampak tudi(stega leta je pristala v Mesini zato, da uničujejo to lačno po-,na Siciliji neka genovska lad-šast, ki je nevarna ljudem in ja. Priplula je iz Orienta, kjer živini.	j se je po neprevidnosti zanesla
Farmer j i na Mara,ju so pravikuga na ladjo in iz ladje se je tako izvežbani v metanju lase j potem hitro razširila po vsej (vrv, ki jo mečejo kravji pa-{Siciliji in od tam po Italiji.
izgreše. Ko krokodil začuti vrv okrog vratu, se premetava po vodi in ud'arja s svojim močnim repom po vodi, da voda visoko brizga na vse strani. Skušajo se otresti zanke, ampak ta dobro drži. Močne roke primejo za vrv in vlečejo pošast na suho, kjer jo pobijejo s sekirami. Kjer so mlake preširoke, da
manjša kot $5.00.	spremenil Department of In- bi mogH loviti krokodile s suhe-
Neki drugi predlog, katerega tei'lor v Department of Conser- ^ gredo lovci v čoine. So pa je odobrila poslanska zbornica va'lon-	jako plitki čolni in vsako leto se
je da nosijo lovci svoje lovske1 0d velikih jat žer javov-tro-j pripeti) da razsajajoč krokodil številke na vidnem mestu. Te bentačev, katerih je bilo pred j prebrne čoln in marsikateri lo-
številke morajo biti najmanj en par desetletji še veliko, jih jejvec izgubi roko ali nogo, po ka-
. „	lostalo še kakih 75. Te se se-	- ■
inc velike.	. .	.
, v ,___daj varuje m vzgaja, da bodo
Patrick Butler, drz. poslanec	,	. V-,
stir ji govedu s konja za vrat), kot so ameriški cowboyi. In s takim lasom love tudi krokodile.
Krokodili pridejo na pomlad iz globoke vode ter hodijo in plavajo po mlakužah močvirja na tem otoku, ki je večji kot Nizozemska Švica in Belgija skupaj. Tukaj so krokodili velika nevarnost za živino, ki hodi pit v te mlakuže.
Cowboyi se zbero v gruče in z lasi, sekiraVni in sulicami uničujejo krokodilsko golazen. — Morda bi kdo mislil, da izgubljajo čas, ker jih love na zadrgali-ce, mesto da bi jih streljali, pa temu ni tako. Iz izkušenj vedo, da ni lahka stvar ubiti krokodila s kroglo, ko kaže samo del nosu iz vode. S kroglo se ga največkrat samo rani in žival si kmalu zopet opomore.
Drugo leto se je prikazala v Franciji, potem v Nemčiji, Rusiji, Poljski in Nizozemski. Prešla je Rokavski zaliv in se pojavila tudi v Angliji.
Kuga se je tako naglo širila, da so ležali nepokopani mrliči vsepovsod, po deželskih cestah in po mestnih ulicah. — Mnogo samostanov so tedaj zaprli, ker so pomrli vsi menihi. V Londonu in drugih mestih so ponoči pobirali mrliče, jih nakladali kot drva na vozove in jih brez posebnih ceremonij zakopavali v skupne grobove. Ponekod so jih metali enostavno v vodo. Kdor je zbolel za kugo, je ostal osamljen. Oče se ni brigal za sina, sin ne za očeta. Vsak se je bal te nalezljive črne kuge.
Izračunali so, da je črna kuga zahtevala v 14. in 15. stoletju več kot 42,000,000 člove-
Oče postreljal sine, nakar se je sam ubil
Vineland, N. J., 30. marca. Dva mlada sinčka Williama Gil-ferina, ki je star šele 37 Jet, sta se vrnila iz šole, kjer sta dobila razlago o pomenu velike noči. Ko sta prišla domov, je oče začel na nju streljati in je oba sina nevarno ranil. Ko je streljal na svoje otroke je šel Gilferin, in se sam ubil. Vzrok tragediji so bili neprestani prepiri v družini.
Kako love krokodile? Lovecjških življenj. Pojavila se je stoji na suhem, v mlaki jpredjpotem še v 16. in 17. stoletju, njim pa kar mrgoli krokodilov, toda ne s tako silo. Črno ku-Komaj pomoli eden glavo iz vo-jtf« so prenašale na ljudi mu-vode, mu vrže lovec spretno {^e, ki so se zastrupile na pod-zanko za vrat. Cilj malokdaj ganah. Moderno dravilstvo je
popolnoma zaustavilo to strašno epidemijo.
-o--
Bivši governer države lu-diane, Paul V. McNutt, je bil imenovan za komisarja Filipinskih otokov. McNutt je bil prej poveljnik Ameriške legije.
MALI OGLASI
Opremljena, soba
se odda v najem. Dobi se tudi garaža. Vprašajte na 1251 Addison Rd.
(77)
DNEVNE VEST!
iz Cuyahoga Co.; je' predložil	zopet jelikej^e^^ ki j Kljub
predlog št. 254, ki govori za iz vanredno dovoljenje vseh goji-
teri hlastnejo ostri krokodilovi zobje.
_:bodo trobentale v svojih pole-
nevarnosti tega lova
I tih na jug.
i pa se zdi, da je tem ljudem to v veliko veselje in zabavo. So to
teljev fazanov ter drugih impor-j pQDPIRAJTE SLOVENSKE i močni in wmni ljudje Ko je
tiranih ptičev, da imajo v teh najetih ozemljih dovoljenje, da
TRGOVCE!
i fant star 16 let, mu že dovolijo, da gre na krokodile. Dekleta pa
Mati ubila tri otroke in samo sebe
Aurora, 111., 30. marca. Potem ko je šla 25 let stara Mrs. John Martin k velikonočni službi božji in ko so krstili tudi njene tri otroke, stare po 3 in dve leti in eden star 2 meseca, je šla ne-srčna mlada mati in zadavila vse tri otroke, nakar se je sama obesila v kleti stanovanja. Mlada mati je zapustila pismo, v katerem pravi, da je nesrečna, ker se njen mož ni prav nič spomnil družine za veliko noč. Tragedija je zbudila splošno sočutje v mestu.
Razjahal sem in peljal konja ! Glava je bila razbita, popol-trcii k hiši. Pa spet je bil nemi-, noma razbita. S težkim orod-
ren, spet je prhal.
Kaj neki je, sem ugibal. Rih je bil sicer arabskega pokole-
jem jo je nekdo udaril po glavi.
Prižgal sem spet šibico. Ubi-
nja, pa koj ko je postal moja; ta žival je bila pes, črn, ogro-last, sem ga vzel v "indijansko men peSj kakršnega res še ni-šolo." Naučil sem ga, da me je|sem videl.
znal opozoriti na nevarnost, ki1 ' Kdo ga je ubil? Zakaj? — jo je s svojim izredno ostrim ži- : Lastnik gotovo ne. Ne bo šel valskim nagonom mnogo prej ubijat psa, ki je za samotno opazil, ali recimo občutil, ko jaz. hišo prepotreben čuvaj. Kadar je iztegnil vrat, vohal po Ah! Če kdo ubije psa čuva-zraku in ga sunkoma, počasi in ja, ga ubije le, ker mu je nad-rahlo izpuščal skozi nozdrvi, sem ležen.
vedel, da nekaj ni prav.
Ali so zlikovci napadli kova-
Vzel sem samokres v roke in čijo? Pa ubili psa, da so la-šel, da si ogledam hišo zaenkrat že opravili?
od zunaj. Vranca sem peljal za uzdo.
Zasumil sem zločin. Vsiljevala se mi je sicer mi-
Pritlična je bila, zidana z i sel, čemu bi se naj ravno jaz blatom in zelo dolga. Nekatere- brigal za zločin in se podajal
krati sem potrkal, pa, se nih če ni oglasil. Levo od vrat sem našel tri okna, kar je redka posebnost za tiste kraje. Zadelana so bila z močnimi lesenimi oknicami. Desno od hišnih vrat so bila še ena, ze-
v nevarnost. Pa pregnal sem to misel. Kovačija je bila vsekakor last Šimena, vrtnarjeve-ga polbrata. Vrtnar je bil dober človek, doker kakor malokdo tod po Balkanu.
,(Dalje prihodnjič)
Stalin se pritožuje radi vohunov v Rusiji
Moskva, 30. marca. Ruski I diktator Joseph Stalin je včeraj | ostro nastopil proti raznim pisateljem, ki sramotijo Rusijo. Tem piscem na čelu je "lopov" I Eastman iz Amerike, kot se je izjavil Stalin. Sovjetska unija da je polna tajnih vohunov. Trotzkyjevi pristaši so posegli globoko v ekonomsko organizacijo Rusije. Sabotaža se širi. Sovjeti morajo postaviti na fronto kakih 140,000 agitatorjev, ki bodo znali narediti ko-I nec enakemu vohunstvu.
-o-
Nagrada za volkove
Mlad par
brez otrok bi rad dobil čedno stanovanje, tri ali štiri sobe, med 82. in 78. cesto, med St. Clair in Superior Ave. Plača rent od $20.00 do $25.00 na mesec. Vprašajte na 1169 E. 72. St.	(77)
Pes se je zgubil
ima licenco 2308, ima dolgo rjavkasto dlako, sliši na ime "Sandy." Kdor ga vrne na 1189 E. 61st St. dobi nagrado.
(77)
Išče se stanovanje
obstoječe iz štirih sob in kopališča, za novoporočenca. Kdor ima kaj primernega, naj se zgla-si pri Louis Oblaku, 6303 Glass Ave., Tel. HEnderson 2978. __(77)
V najem se da
hiša za eno družino, 6 sob, kopališče, garaža, furnez, na 932 E. 209th St. Ključ je v sosellnji hiši ali pa vprašajte po 5. uri zvečer na 5907 Bonna Ave. (75)
Med silnim vpitjem in tule-njem je poslanska zbornica države Ohio včeraj sprejela postavo, glasom katere so dol ž n i I okrajni komisarji plačati $10.00j _ nagrade za vsakega ubitega vol- j ka ali kojota v državi
Lepo posestvo naprodaj
ki se nahaja pri Jesenovem, fa~ ra Rajhenburg, Spod. štajersko. Zidana, z opeko krita hiša in vsa gospodarska poslopja v dobrem stanju. Obsega pol grunta, velik gozd ,lep vinograd. — Tukaj bivajoč lastnik želi, hoče in mora prodati vse skupaj, ali zamenjati za zamrzle bančne knjižice ali za malo posestvo. Kdor se za kaj takega Žitnima naj se oglasi pri Jakob Krajnc, 1345 E. 65th St., ali pa pokliče KEnmore 2473-R.
(March 19, 23, 31).
Rabljene električne le-prejšnja cena Ohio.!$199.50, sedaj $99.50,
Mnogi poslanci so trdili, da je to dokler jih je kaj v zalogi.
graft, ker volkov v državi Ohio ni, toda poslanec Kiefert je pri-; nesel v zbornico devet nagačenih volkov, o katerih je trdil, da jih je lansko leto ustrelil v Logan; ( kraju. "Ali imate pri vas tudi \ kaj volkov v ovčjih kožuhih?" ga je vprašal neki drugi posla-j nec. Končno je bil predlog spre-1 j jet s 107 glasovi proti enemu. O predlogu mora glasovati sedaj še $ enatna zbornica.
MANDEL HARDWARE
15704 Waterloo Rd.
LOUIS OBLAK
TKCOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo tn vse potrebščine za <1om. 63(13 GI.ASS AVE. Ht.ndcrsmi 2978

Great/! Britain
ATLANTIC
Ireland! ToyNg!
NEWFOUNDLAND
ORK
OCEAN
LlSBi
BERMUDA
J. O. CUR WOOD
na zeno
ROMAN
Mali inženjer se je zrušil na vas hotel nekaj vprašati. Saj
stol
"Slišite?" je vprašal. "V zrak so jo pognali. Vtaknili bo paličico dinamita pod plast sladkorja, spojili jo z električnim. vodom in zapalili dinamit, ko je lizala sladkor. In jaz sem v tem primeru docela brez moči, to je najhujši vrag. — Medvedje tod niso zaščiteni. Pokrajinska uprava jih šteje med divje zveri. Ubij ga, kjerkoli ga zasačiš, tako pravijo. In za zlodeje, kakršni žive tu gori, je bila ta istorija z menoj in z medvedko vendarle ogromna šala!"
Keller je bil poten. Njegove tolste roke so se stiskale v pesti in okroglo, debelo telo mu je kar drgetalo od razburjenja in gneva.
"Ko sem nocoj prišel tja gori, se mi je drhal še posmeho-vala," je nadaljeval z ogorčenim glasom. "Ponudil sem jim, da premlatim vso partijo, od prvega do zadnjega moža, čeprav se nisem tepel že dvajset let. Namesto, da bi se borili kakor možje, jih je skočilo name cel ducat namah. . . Prijeli so me, zavili v odejo in me po vseh pravilih četrt ure metali v zrak! Kako sodite o tem, prijatelj Aldous? Jaz — namestnik okrožnega inženjerja Pacifiške glavne črte — zavit v odejo!"
Peter Keller je skočil s stola in jel strahovito puhaj e iz-nova dirjati po izbi.
"Da so z naše proge, bi jih — vse do zadnjega bi jih spodil iz okrožja. Pa niso. Stvar se tiče C. N. R. Moja oblast ne seže do njih." Mahoma je obstal pred Aldousom. "Kaj naj storim?" je vprašal.
"Nič jim ne morete," je rekel Aldous. "Slutil sem, Peter, da se vam kdaj pripeti nekaj takega. Pričakoval sem tega. V vseh taborih ob progi, dvajset milj navzgor in dvajset milj navzdol, so vedeli, kako se ukvarjate z medvedom. Spodili ste Tibbita, zato ker je bil, kakor ste sami rekli, v preveč zaupnih odno-šajih s Quadom. Vpričo Quada ste mu povedali to v obraz. — Tibbit - Quade pa medved v
poznate vsak griček, vsako ste žico v okolici tega kraja, jeli-te da?"
"Menda je ni take, ki je še ne bi bil prehodil ali preja-
hal."	'..... ........
"Tedaj mi morda lahko po- j lerja za roko.
"Bog nebeški, spominjam se!" je vzkliknil. "Tam v Saw. Tooth Range, deset milj od Tete Jaune, je gora, — gora z najljubeznivejšo dolinico, ki sem jih kdaj videl, in ob njenem znožju jezerce, ne večje od onega tabora. Pri jezercu stoji stara koliba, ki si jo je bil postavil Yellowhead pred petdesetimi leti. Tam, je slepa soteska, ki se na desni odcep-lja od doline. V tej soteski smo naleteli na grob. Napis ima, a prvega imena ne pomnim. Lahko da ga je dež iz-pral. Toda, Bog mi je priča, drugo ime .j*1 bilo Fitz Hugh!"
Z nenadnim vzklikom je Aldous planil s stola in ujel Kel-
veste, kod naj iščem, kar moram najti — človeški grob."
Peter Keller si je prestal zažigati pipo. Nekaj časa ga je začudeno gledal.
"Okoli Tete Jaune je veliko grobov," je rekel naposled, — "neznansko grobov je tam — a mnogo jih nima napisov. Če je grob, ki ga iščete, Quadov grob, tedaj bo gotovo brez napisa."
"Trdno sem u ver j en, da ga ima — ali da ga je vsaj imel nedavno tega," je dejal Aldous. "Ime tistega, ki počiva v njem, je dokaj nenavadno — morda se ga spomnite, Peter: Mortimer Fitz Hugh-."
"Fitz Hugh — Fitz Hugh," je ponavljal Keller, izpuščaje goste oblake dima. "Mortimer Fitz Hugh. . ."
"Umrl .je menda še pred nastankom tetejaunske naselbine ali pa nemara takoj, ko je tja dospela železnica," je dodal Aldous. "Bil je na lovskem izletu in domneva, da je bila1 njegova smrt nasilna-, se mi vidi neutemeljena."
Keller' je vstal in jel po svoji stari navadi korakati po izbi sem ter tja; o vkoreninje-nosti te navade je svedočila iz-hojena stezica na nepobarva-nem smrekovem podu.
Tam gori je grob pri grobu, a preden je nastala Tete Jaune, jih je bilo veliko manj," je rekel puhaje. "Gori med grebeni White Knob Mountains je pokopan nekdo, ki ga je grizzly raztrgal na kose. A temu je bilo ime Humphrey. Stari Yellowhead John — Tete Jaune so ga imenovali — je umrl že veliko let pred tem in nihče ne ve, kje mu je grob. Pet mrtvih smo imeli, preden je prišla železnica, in med njimi ni bilo nobenega Fitz Hug-ha. Crabby, stari Crabby, lovec, je pokopan v pesku ob Frazerju. Zadnja povodenj mu je odnesla nagrobnik. V Gla-
'Ste li gotovi, da je tako, Peter?"
"Tako gotov, da bolj biti ne morem!" •
Aldous kar ni mogel obrzda-
li svojega razburjenja. Tnže-1 njer ga je gledal še bolj za-1 čudeno kakor preje.
"V kaki zvezi je ta gomila s Quadom?" je vprašal. "Tisti človek je umrl, ko niso v tem kraju še ničesar vedeli o Bil-lu."
"Tega vam zdaj ne morem povedati, Peter," je rekel Aldous, vlekoč inženjerja k mizi. "Vsekakor zveste prav kmalu. Zdaj vas prosim, da mi narišite zemljevid, ki me privede h grobu. Ali boste?"
Na mizi je ležal svinčnik in. papir. Keller je sel in potegnil oboje k sebj.
"Vrag naj me vzame, če vem kaj ima ta grob skupnega s Quadom," je godrnjal, "toda pokažem vam, kako ga najdete."
Nekaj minut sta se globoko sklanjala nad mizo. Peter Keller je popisoval pot do gore Saw Tooth, rišoč jo košček
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
MGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena Cfc O flfl in stane samo:	£bUU
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
zraku je takorekoč isto. Bill cier Canyonu gta ^va nezazna
TAKOJ SPOROČITE
svoje ime, naslov, poklic in tel. štev.
I)A TUDI VAŠE ME UVRSTI K i. A FICIRANI
IŠČEJO 813 I'OVBRJEXCl
za nabiranja podatkov v vpaki koloniji. Dostojen zaslužek ob malem trudu za zanesljivo, inteligentno in poznano osebo. PIŠITE!
^»NIADi?^

156 Fifth Ave.
IVAN MLADINKI
Urednik	New York,NY*
Quade ne zamudi nobene, niti najmanjše prilike. Tibbit in Quade sta tako obračunala z vami. Istorijo z odejo lahko javite podjetnikom, ki grade sosednjo progo. Da bi kaj zaleglo __ ne verjamem."
Aldous je vedel, kakšen bo učinek, ako omeni Quada v zvezi s tem dogodkom. Keller je bil Quadu smrtni sovražnik. Sedel je tesno k Aldousu. Oči so se mu zlovešče svetile. Telesna moč ga ni delala opasne-ga, pač pa njegova prebrisanost in njegov pogum.
"Slutim, Aldous, da imate prav," je dejal. "Nekega dne se s Quadom pomeniva o najinih stvareh."
"Tudi jaz imam take namene, Peter."
Inženjer ga je presenečeno pogledal.
"Vi?"
Aldous je pokimal.
"Quade se je nocoj z drezino odpeljal v Tete Jaune. Jutri pojdem z vlakom za njim. Ne morem vam povedati, kaj se je zgodilo, Peter, toda uverjen sem, da bo končalo s Quadovo in Culver Rannovo smrtjo —-ali pa z mojo. To mislim povsem doslovno. Nepojmljivo še mi zdi, da bi mogli živeti vsi trije obenem. Preden se odpravim v Tete Jaune, sem
movana grobova, mislim pa, da sta stara že kakih deset let. — Burns je bil ustreljen. Poznal sem ga. Mnogo jih je umrlo, ko je prišla železnica, pred tem pa -"
Tedaj je premolknil. Pogledal je Aldousa. Sopel je hitreje.
Oljno barko, Frank H. Buck, je zadel parnik Coolidge jo tako poškodoval, da so jo lastniki potopili v morju, kot nerabno. Na sliki je barka, ki izginja v svoje zadnje počivališče.	f
Zgorej na sliki vidite nov angleški zrakoplov, ki bo prevažal potnike med Anglijo in Bermudo. Spodaj je pa z debelo črto označena pot, po kateri bodo v bodoče vozili zrakoplovi v redni vožnji med Evrop'0 in Ameriko.
za koščkom na list uradnega papirja. Ko je bilo to narejeno, je Aldous oprezno zložil načrt ter ga spravil v svojo denarnico.
"S to risbo ne morem zablo-diti — hvala vam, Keller!"
Ko je Aldous odšel, je Peter Keller še nekaj časa globoko zamišljen sedel na svojem stolu.
"Čudim se le, kajl more biti z grobom, da ga tolikanj osrečuje," je godrnjal, prisluškujoč žvižganju, ki se je oglašalo s ceste.
(Dalje prihodnjič)
Naročite se na dnevnik Ameriško Domovino!
i« ->
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE!
Preostalo je še
nekaj izvodov poez\t
IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE
zložil in izdal
IVAN ZUPAN
urednik "Glasila K. S. K. J."
6117 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO
Cena $1.00 s poštnino vred.
• Naročite jih sedaj, dokler zaloga ne poide!
SPITE TRDNO, VZIVAJTE VASO HRANO
TRIMER'S ELIXIR OF BITTER WIME
Mnogokrat odpravi neprebavnost in zaprtnico
— NAROČITE SI PROSTI VZOREC —
| Triner's Bitter Wine Co. I 544 S. Wella St., Chicago, I1L j
I Pošljite mi brezplačni vzorec. | Ime ......................
I Naslov ....................
T ruck
lekarnah
4< '	4-
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
1166 EAST 60th STREET
HEnderson 5832 Se toplo priporoča gospodinjam za vse mlekarske izdelke
Kranjsko-Slovenska® Katoliška Jednota
- ■	"..........I	V-s*'-^	1 1 "	' " '
Ustanovljena 2. aprila 1.894, inlcorponrana 12. januarja 1803 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 42 LET. Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Minuto.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,500,000.00.
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%.
K. S. K. Jednota ima okrog 35,000 članov in članic: v odraslem in mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186.
V Clevelandu, Ohio je 16 naših krajevnih društev.
S'nipnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42_letnega obstanka nad $5,900.000.00.
GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!"
Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovensld Katoliški Jednotl, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtnine.
V	Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B." Mesečini prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja.
člani in članice nad CO let stavi lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki Izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in elairca.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti. kot pravi materi vdov in sirot, če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacija, potrudi se in pristopi takoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; trebn je ie osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za na-daljna pojasnila in navodiia pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 No. Chicago, Street, Joliet, Illinois
Krasno Iikanie...Lahko...Hitro izvršeno
NOVI
MAYTA
LIK ALNIK
POSKUSITE GA ZA
EN TEDEN ZASTONJ
Nič več dolgega utrudljivega dela z ročnim li-kalnikom. Z novim likalnikom naredite vse v polovico hitrejšem č.asu. Kontrola z roko ali kolenom — obe roki sta prosti, da ravnata perilo. Zlika vse. Gorkota je kontrolirana. Valjar jfc narejen iz plutovine in mehko podložen.
• Prav lahki odplačilni pogoji «
Vzamemo International, Custodian in North American bančne knjižice ter North American Bank delnice DOLAR ZA DOLAR.
Naši slovenski zastopniki so: Frank Plut, Frank Preveč, Frank Rupar, Ralph Hlad.
Norwood Appliance & Furniture Co.
JERRY BOHINC in JOS. SUSNIK, lastnika
6104 St. Clair Avenue
ENdicott 3634
-