195. številka.
Ljubljana, v soboto 27. avgusta 1904.
XXXVn. leto.
Ish&ja vsak dan zvečer, izimfii nećete in praznike« ter veJja po poitl prejeman za avstro-ogrsks dežele za vse leto SB K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 8 K 50 h, za eden mesec 9 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem as dom za vse leto 24 Kt za pol leta 12 K. za četrt leta 8 K, za eden mesec 9 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 98 K, za pol leta 11 K, za četrt leta B K 50 h, za eden mesec 1 K 90 li. — Za tuja .dežele toliko *ec\ kolikor znaša poStaina. — Na naroche brez istodobno vpoSiljatve naročnine ae ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit vrste po 19 h, ca se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 hf če 33 trikrat ali večkrat tiska.  —  Dopisi naj se izvole* frankovati  —  Rokopisi ae ne vračajo.  —  Uredništvo in upravnlitvo jo v Knaflovih ulicah fit. 5, in sicer uredništvo v L nadstropju, upravnistvo pa v pritličju. —
Opravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativna stvari.
„Slovenski Narod1' telefon št. 34. Posamezne Številke po 10 h. „Narodna tiskarna'1 telefon št. 85.
Celovški škof Kahn in Slovenci.
(Dopis s Koroškega.)
Koliko se je že pisalo o pogubo-nosnem vplivu škofa Kahna na slovensko gibanje na Koroškem. Ko je zasedel škofovo stolico, je bil pohleven in ponižen, in če ga je kdo videl na ulici, si pač ni mogel misliti, da je ta mož knezoškof krški. A skoro je pokazal rožiČke. Zaoel je sanjariti o večji moči, za katero pa je potreboval najprej denarja. Toda kako ga dobiti? Duhovščina, to je uvidel, se zanj ni posebno ogrevala, posebno ko je začel irnportirati jezuite in jih obljnboval se vedno več. Vrhutega je imela slovenska duhovščina mnogo sicer že starejših, a jako značajnih, neodvisnih mož, kateri so bili mlajšim vzor; ker so pa bili slovenski duhovniki vobče premožnejši kakor nemški, se je bilo treba v prvi vrsti obrniti na te. Treba je bilo torej nekoliko prijaznosti in pohvale, tupatam kakšno imenovanje, morda celo proti volji vsemogočnega deželnega predsednika Schmidta. Dosegel je, da so ga nekateri jeli obdajati z srloriolo pravičnosti. Saj je Slovenec hitro hvaležen za vsako mrvico, Četudi navidezne pravice 1 Začel je z zgradbo Marijanišča. Tudi ta ideja je nekaterim slovenskim duhovnikom prav ugajala. Mislili so na to, da bo na ta način lahko študiralo več slovenskih dijakov. Škof pa je mislil na Čisto kaj druzega. Hotel si je vzgojiti kreature, duhovnike, ki znajo oba deželna jezika, brez narodne zavesti, pokorne samo škofovim političnim namenom. A vse to je znal v začetku uprav jezuitsko prikriti, da so slovenski duhovniki segali globoko v žepe in podpirali škofovo Ma-rijanišče. Poudarjajoč dobri namen, si je škof že upal sčasoma oblastneje nastopati in je posebno slovenskim cerkvam predpisoval izredno visok davek. Lahko se reče, da je v tej zgradbi slovenskega denarja, dasi se z njim
povečinoma podpirajo samo nemški dijaki. Ravnateljstvo zavoda je seveda nemško, in komaj en prefekt je Slovenec. Slovenski dijaki kmalu med seboj niso smeli več slovensko govoriti, dočim so nemški gojenci z odobravanjem Škofovim celo nacijonalnejše nastopali kakor zunanji gimnazijci. Odpor Slovencev se je s silo potlačil; nekaj jih je prostovoljno izstopilo, drugi pa so morali iti, in tako je sčasoma zavladal v zavodu tisti duh, katerega je Kahn Želel, duh mednarodnega klerikalizma, to pa seveda samo pri Slovencih, kajti nemški gojenci ostali so prej kot slej narodno čuteči. To vzgojo je nadaljeval tudi v bogoslovju. Tukaj kakor v MarijaniŠČu prepoved slovenskega občevanja, jezuitski sistem „Špi-celjnov", ki so zatožili vsakega, ki je količkaj mislil samostojno in slovensko. Te škandalozne razmere so povzročile, da je parkrat zavrelo med slovensko duhovščino. Toda kaj se hoče, duhovna pokorščina in pa okolnost, da so se samostojnejši voditelji med njimi vedno bolj starali in počasi izumrli, ste bili krivi, da je ostalo samo pri mrmranju. Sicer se je pa o takih prilikah znal škof temu ali onemu osebno prikupiti, da je nezadovoljnež umolknil, in ker je imel v vseh odločilnih mestih skoro svoje ljudi, se je znal pTav jezuitsko izviti občni nevolji, zavračajoč krivdo na druge. Ko je potem ustanovil svojo tiskarno in svoj dnevnik, se je tudi tukaj strogo pokazalo, da je ost naperjena semtertja bolj proti Slovencem, kakor proti nemškim političnim nasprot- ■ nikom. Med tem časom pa je že dobil 1 med slovenskimi duhovniki več slepo mu vdanih slug. Začela se je tista po-gubonosna era v slovenskem pokretu na Koroškem, ko so prej omenjeni škofovi pristaši kakor Podgorc i. dr. začeli naglašati samo versko stališče, ko so priporočali in delovali na popolno spojenje slovenske stranke s škofovo nemško stranko in bili na enkrat mnenja, da slovenščini na Koroškem itak ni več pomagati. Ti duhovniki so
sicer vodili politični boj z vso strastjo, toda samo za klerikalizem in odbijali od sebe vse, kar jim ni slepo sledilo, celo duhovne sobrate. Posledice so se skoro pokazale; res je postajal klerikalizem med Nemci vedno jačji, okraj za okrajem so iztrgali nemški ljudski stranki, dočim so Slovenci — ne da bi napredovali — gubili celo staro svojo posest. In vendar voditelj vse akcije škof Kahn je ostal Še vedno v ozadju! Tudi v deželnem zboru je našel vedno kak višjepastirski ton, če se je Šlo za slovenske pravice, da se mu dolgo ni moglo dokazati, da bi bil v istini sovražnik Slovencev.
Odgovornost za napade njegovega dnevnika na Slovence pa je navadno jemal na svoje rame nemški nacijonalni duhovnik Weiss, dočim je Škof vedno kalmiral razgrete duhove s tem, da mora list z ozirom na nemške čitatelje in na nemško ljudsko stranko pisati semtertja bolj naeijonalno. To je Šlo tako dolgo, dokler ni bila njegova stranka na Nemškem in Slovenskem popolnoma utrjena in dokler niso bili njegovi instituti dovolj močni. Ko pa se je začutil dosti močnega, je vrgel jezuitsko svojo krinko stran in se postavil javno v eno vrsto z Lemischem in Dobernigom, katera je v jemškona-cionalni agilnosti v resnici že preje prekašal. Prav jasno je to pokazal, ko se je šlo za slovensko uradovanje pri sodiščih na Koroškem. Niti molčati se mu ni zdelo več potrebno, ampak javno in jasno so nam odrekali pravico on, njegova stranka in njegov list. Ko se je bil dosti nažrl slovenskega denarja, ko je videl, da ima tudi med slovenskimi duhovniki Že dosti slepih orodij — in da se mu za svojo vlado ni več bati — pljunil je javno na pravice svojih slovenskih ovČic in odslej ne zamudi več prilike — da pokaže Slovencem svojo višjepastirsko nenaklonjenost. Njemu na strani maršira seveda slepo mu vdani kapitel. Kaj nam pomaga, če je stolni prost blag in pravičen, če so pa drugi takoimenovani kanoniki ala Miil-
ler in Sommer svojo narodno zavest in značajnost izgubili pred vrati stolnega kapitelja in so zdaj najzveatejci Škofovi hlapci. Na ta način je umljivo, da je škof izgubil zadnjo mrvico sramu in da sedaj celo tam, kjer vlada in sodišče tega ne moreta storiti, germanizira in vihti svoj bič nad vsakim nepokornim duhovnikom. Najnovejši pojav njegovega nemškega nasilstva je, da prepoveduje slovenskim duhovnikom potom posebnih dekretov, dopisovati vladi in sodišču slovenski. Tak dekret, — katerih je poslal tekom zadnjih mesecev na večje število slovenskih duhovnikov, se prilično glasi takole: nOkrajno glavarstvo ali sodišče nam je z vlogo i. t. d. naznanilo, da dopisujete na to oblast v slovenskem jeziku — — — i. t. d. Vbodoče se poslužujte pri takih prilikah nemškega jezika!" —
Kar bi se nobena vlada ne upala napraviti, dokler ni nemški jezik državni jezik, to dekretira kratko nemški škof Kahn. Vkljub temu, da so se duhovniki s posebno vlogo temu uprli, — da gaje celo takrat v Celovcu navzoči Slovencem skrajno neprijazni škof Nagi podučil, da v njegovi diecesi, kjer so tri narodnosti, vsak duhovnik uraduje v jeziku svoje narodnosti, — ni to [nič izdalo, marveč škof se je obrnil s posebno vlogo še na deželno vlado, naj mu pomaga vtej stiski in mu pove, na katere postavne d o -[ ločbe se naj onsklicuje pri svoji
odredbi. Tako dela vsem „narodom pravični" škof. Ne dosti torej, da nam vlada krati naše pravice, kjer le more, sedaj hoče škof Kahn sam biti bolj nemškonacijonalen kakor nemŠkona-rodni uradniki pri vladi in sodiščih ! Ob jednem je škof prepovedal tudi slovensko zapisovanje v matrike — in v do-glednem času bo še nemara zabranil slovenskim duhovnikom tudi slovensko govorjenje.
Tako nastopa proti slovenskemu jeziku tisti škof, kateremu je slovenski mladeniški shod na Brezjah, ki je bil
po izpovedi njegovih prirediteljev in „Slovenčevih" urednikov — baje vele-narodna manifestacija, poslal svojo posebno vdanostno izjavo, to je tisti Škof, ki še vedno cenzurira knjige — slovenske „Družbe sv. Mohorja!- Quou-sque tandem ? Ali se bodo koroški Slovenci dali še nadalje voditi po tem človeku ? Ali res ni na Koroškem moža, ki bi napravil konec tej sramotni in pogubonosni odvisnosti koroških Slovencev od takšnega katoliškega Škofa! ?
Ricmanjsko cerkveno vprašanje.
XLI.
Dne 3. septembra 1903 je publicirala sv. Stolica sklepe kardinalske komisije. Ti sklepi so bili za Škofa Nagla hujši udarec, kakor daje sv. Stolica dovolila Rismmjcem prestop na Unijo, ker bi iigubil končno le 800 duš.
Sv. Stolica ni torej dovolila R ©-manjcem prestopa na grško-katoliški obred, a dala je pa tržaškemu škofu dr. Naglu glede ure-jenja cerkvene zadeve v Ricmanjih precizne ukaze. Med drugim mu je ukazala: 1) da mora takoj odstraniti isRic-manj po njem imenovanega kaplanaJosipaKranciĆa; 2) da mora takoj odpreti cerkvi iu zvonika v Ricmanjih ter cerkev v Logu; 3) da mora takoj ustanoviti vRicmanjih samostojno župnijo ter izročiti cerkveno premoŽenje domači cerkveni uprivi t Ricmanjih; 4| da naj ustoliči na novo župnijo v Ricmanjih bivšega kaplana dr. Po zarja, ako bi isti za uupnijo prosil in ako ga občina izvoli svojim prvim župnikom in kar »e bil za dr. Nagla katastrofalni moralni porazi 5) da mora zopet vpeljati pri vsej službi bolji v
Stava.
„Vrag pocitraj vse koketne ženske l" je renčal tolsti gospod bankir Kužek. Sedel je s trgovcem Bancem in Vodarjem v gostilnici „Pri zidani žabi", kjer so imeli prijatelji vsak četrtek popoldne pri pivu žurfiks.
„Oho !u je nasprotoval suhljati Ba-nec iu odganjal sitne muhe. „Saj niso vse koketne!   Nikar ne generaliziraj!"
„Vse!" je godrnjal Čmerni gospod Kužek. „Vsc rade koketirajo, ta malo manj, ta malo več, ta bolj skrivaj, ta bolj očitno."
„Tako je," je pritrdil gospod Vodar, ki se je držal zmerom na smeh.
„Najhuje pa lomi koketnost gospo Aglajo Vi vari nij evo," je dejal bankir.
„Kaj pa hoče, otrok nima in njen skopi dedec je tako izveličavno neumen!" je opravičeval Banec gospo.
„Res je, velik gumpec je Vivarini pred Bogom in pred ljudmi, posebno pa pred svojo ženo," je dejal Vodar s sladkim glasom. „Preden sta se vzela, ji je moral slovesno priseči, da je ne bo nikdar poljubil niti na usta, niti na celo, ampak kvečjemu na rokavice."
„Osel!" se je jezil gospod Kužek. „To je že vzvišena prismojenost," se je smehljal Vodar.
„1 — kaj pa ima človek od poljuba, lepo vaju prosim," je nasprotoval
Banec.
O, prijatelj, poljub je nekaj prav imenitnega," je dejal Vodar z obrazom, kakor bi lizal med. „Poljub ga že pihne 1 Poljub je nebeška mana. Poljub je olimpska delikatesa. Poljub je ocvirek v slabo zabel j eni kaši človeškega življenja. Poljub je —"
„Ne bodi no siten!" ga je dregnil bankir.
y
„0e bi mogel, jaz bi lepa usta kuŠkal od zore do mraka, pa naj je dotični lepotici ime Aglaja ali Beglaja."
„Nehaj no, za Boga milega!" se je hudoval Kužek. „Rad bi vedel, čemu je ta bedasti Vivarini vzel Aglajo."
..Imela je nekaj grošev," je odgovoril Vodar. „In lepa je. Rad se postavlja z njo. Ob vsem tem je pa strašno ljubosumen. Pravijo, da bi jo polil s hudičevim oljem, če bi poljubila koga drugega."
„Aglaja ga pa vendar vodi za nos, njega in druge," je dejal Banec in bobnal s svojimi dolgimi prsti po mizi.
„Tebe tudi?" se mu je rogal Kužek.
„Tako   kakor   tebe,"   je odvrnil Banec.  „Bodimo odkritosrčni! Vsi smo ! že  petelinili  okoli nje.   Vsi smo bili reveži. Pravzaprav je vredna kazni."
Vstopil je trgovec Dragic, najmlajši ud družbe.
Kakšno zaroto pa imate?" je vprašal in prisedel. „Natakar; vrček! — Koga hočete kaznovati?"
„Oh, nad to ubogo Aglajo bi se radi znosili, ker je tako fletkana in koketkana," je odgovoril Vodar.
..Uri), Aglaja je najlepša dama našega mesta," je dejal DragiČ.
„Recimo rajši: ena najlepših," je ugovarjal Banec.
„Meni se zdi najlepša," je rekel Dragic, ko je odšel natakar, ki je prinesel piva. „In veste kaj, gospoda?" jc nadaljeval tiše. „Obljubite mi, da molčite o vsem, kar vam povem, in izvedeli boste nekaj zanimivega. Hočete molčati ?"
„Hočemo."
„V kratkem dobim od gospe Aglaje tri poljube."
„Kaj?" je planil gospod Kužek kvišku. „Ali noriš?"
„Pošlatajmo ga za žilo," je predlagal Banec.
„Letošnja vročina mu je škodovala," je zbadal Vodar.
„Prav nič," se je smejal DragiČ.
„Tri poljube!" se je hudoval Kužek. „Nobenega!"
„Ponavljam, gospođa: v kratkem, recimo v enem mesecu me poljubi krasna Aglaja trikrat iskreno in krepko, da se bo vse majalo —"
„S kakšnim korobačem po hrbtu!" se je norčeval Banec.
„Kdor ima korajžo, naj pa stavi z mano!" je dejal DragiČ mirno. „Če ne dobim v enem mesecu treh poljubov, plačam vsakemu gospodu po tristo goldinarjev. Če pa poljube dobim, plača vsak  gospod meni tristo goldinarjev."
„Ali stavimo?" je vprašal Vodar in pogledal druga dva tovariša.
„Stavimo!" je zarenČal Kužek. „Saj smo menda ljudje, ki jim ni bog-vekaj do par flik."
„Lc stavimo!" je dejal Banec. „Zakaj bi se branil tristo goldinarjev ?"
„Stojte!" je vzkliknil Vodar. „DragiČ nam utegne reči vsak dan, da je resnično prejel poljube. Zahtevati moramo dokazov, prič."
„Dobro," je dejal Dragic. „Izvolite gospoda, ki pojde z mano domov, cvudar bo treba. Skrijem ga v sobi za zagri-njalo. Od tam bo vse videl."
„Aglaja da pride k tebi nadom?" se je začudil gospod Kužek.
„Kajpa."
„Zdaj pa že vidim, da si stavo izgubil."
„Se ne, ljubi moj! Torej — velja stava, gospoda?"
„Velja, velja," so kriknili oni trije in segli Dragiču v roko.
„Koga izberemo za pričo?** je vprašal Vodar.
„Vlecimo karte," je predlagal Banec. „Saj res!" je vpil Kužek. „He, niarker —- karte! Kdor potegne najvišjo, pride za pričo."
Bankir je potegnil srčno damo in že se je veselil, da pojde za botra. Vodar in Banec pa sta vzdignila asa; morala sta poskusiti še enkrat. Suhi Banec jc potegnil desetico, Vodar pa sedmico. Banec je bil torej izžreban za pričo.
„Zdaj pa le pripravi devetsto gol-dinarčkov, Dragic!" seje veselil Kužek.
„Gospoda," je dejal Dragic, ko je zopet odšel natakar, „ nikar ne mislite, da sem šel stavit kar tako tjaveudan! Dovolite, da vam nekoliko razjasuim to komedijo. Kakor veste, gospa Aglaja Že dolgo koketira z mano."
„In te ima za norca," je pristavil Vodar Škodoželjno.
„Zato jo hočem malo pokazno vati," je nadaljeval Dragic. „Stvar pripravljam
rlcmanJsKi cerkvi staroslo-
venski jezik (glagolico), katerega je on z velikim aparatom oborožene aile odpravil.
To so bili precizni ukazi,
ki jih je poaial dr. Naglu prefekt de Propaganda fide kardinal G o t t i.
Oi vseh teh ukazov, ki jih je prejel tržaški škof dr. Nagi od bv. Stolice iz Rima, ni do danes 22. avgusta 1904 izvršil se
ničesar, izvzemši prvo točko, da je namreč začetkom septembra 1903 premestil kaplana Krančiča, katerega je pa že prej, 16. junija, poslal na »dopust«, kakor smo gori omenili.
Da, iz verodostojne strani smo slišali, da se je škof dr. Nagi izrazil, da ne bo Ric-manjcem sploh ničesar dal, a da se pa raje odpove tržaško-koprski škofiji, nego bi li vpeljal v Ricmanjih pri službi božji zopet staroslo-venski jezik, katerega da mrzi do dna duše.
No, sicer čimprej se dr. Nagi odpove tržaški škofiji, tem bolje za njega, še boljo za škofijo, vsaj so ga le »prisilili«, da je priSel v Trst, kakor sam pravi, a nobena prisiljena stvar ni dobra, pravi star slovenski pregovor.
Dr. Nagi je prejel omenjeni odlok sv. Stolice vsaj dne 7. septembra 1903 in v tem je bilo torej med drugim ukazano, da mora takoj, nemudoma odpretiobe cerkvi in zvonika v Ricmanjih; dne 8 septembra 1903 na Mali Šmaren dan bi bili morali biti cerkvi v Ricmanjih in Logu že odprti, a zaprti ste še do danes, 2 2 avgusta 1904, ko to pišemo!
Vojna na Daljnem Vztoku.
Ruski »Rdeči križ".
V torek dne 16. t. m. je izročila tovarna za železniške vozove v Ha-novru zastopnikom ruskega »Rdečega križa" — štabnemu stotniku, pl. Vilč-kov8kemu, dvornemu svet. Majerju iu nadzorniku Ezeljevemu — po naročilu imenovane družbe zgrajeni železniški voz, ki je brez dvoma prvi te vrste na svetu. Ta voz bo namreč služil izključno za pranje perila ruske vojske na Daljnem Vztoku. Pri izročitvi so bili navzoči zastopniki oblastev nemškega »Rdečega križa", štabni častniki, inženirji in več odličnega občinstva. Vagon je zgradila hanovrska tovarna železniških vozov, notranjo upravo pa tvrdka Slute & drugi. Voz je dolg 19*6 m, tehta 28.000 kg, nosi pa 30.000 kg. Zunaj je belo pobarvan in nosi na sredini velik rdeči križ kot znak svojega namena. Stroji za pranje so urejeni tako, da se vsak teden lahko opere perila za 50.000 mož.
Umazano perilo se dene najprvo v posebni za to določeni desinfekcijski aparat. Od tu pride perilo v pralni in izpiralni, nato pa v sušilni stroj, kjer se deloma posuši. Končno pa se ga dene v poseben aparat, kjer se perilo popolnoma posuši, zravna in zlika. Preskušnja se je izvršila z izvrstnim uspehom in je vzbudila splošno zanimanje in priznanje. Čaje se, da si ogleda ta pralni železniški voz tudi cesar Viljem.
Rusija kupuje nove vojne ladje.
„Daily Ckronicle" poroča iz Pariza, da se ruska vlada na vse načine trudi, da bi se ji s francosko pomočjo posrečil nakup argentinskih oklopnih križark „Pueyrredon" in „General Bel-grano" ter Čilenskih križark „Esme-ralda" in „Čakabuko". Sprva se je nameravalo, da bi imenovane vojne ladje navidezno nakupila Črna gora; ta načrt se pa ni posrečil, ker sta se tako argentinska kakor Čilenska vlada bali, da bi se jih dolžilo, da ste kršili nevtralnost ; saj je bilo pač jasno, da je Črna gora nakupovala križarke za Rusijo. Ker se je torej izkazalo, da se nakup more izvršiti le, ako prodajalce ščiti kaka nevtralna velesila, deluje sedaj Rusija na to, da bi Francija pooblastila tvrdko „Forges et Chantiers de la Mediterranee" nakupiti z ruskim denarjem — navidezno seveda za francosko mornarico, dejansko pa za Rusijo — gori navedene križarke, ki bi iz amerikanskih luk odplule pod francosko zastavo, katero pa bi kasneje zamenjale na določenem mestu z rusko, in se pridružile baltiškemu brodovju. Ta pogajanja so že skoro končana in ni dvoma, da se bo nakup tudi posrečil. Sicer bo proti nakupu ugovarjala Japonska, kar pa stvari ne bo preprečilo, zlasti ker se bosta tako Anglija, kakor Nemčija varovali, da bi se radi take malenkosti razdvojili s Francijo.
Boj za Port Artur!
Poročila o položaju pred Po t ArtoTJem si nasprotujejo vedno bolj, da je vedno težje spoznati, kaj je pravzaprav resnica. Vsekakor pa so bolj zanesljive one vesti, ki javljajo, da japonske operacije pred Port Ar-turjem niso baš uspešne, ker s > ujemajo z uradnimi poročili generala Steslja, ki so glede zanesljivosti vsekakor vzvišene nad vsak dvom.
Zanimivo je, kako Bodi ameriški vojaški at--.sc*. ki je 14. t. m zapustil Port Artur, o usodi te trdnjave. Kakor poroča specijalni korespondent pariškega lista »Temps«, ki je imel priliko v Liaojangu se razgovarjati z atašejem, je leta izjavil, da si bili Japonci 14 t. m., ko je odšel iz Port Arturja, ?e oddaljeni od trdnjave 7 vrst. Japonske gr^natg so sicer neprestano padale v mesto, veniar pa niso napravile mnogo škode. 1'onoči Japonci navadno ne streljajo, da bi ne izdali svojih pozicij. Trdnjava je
bogato preskrbljena s živili. Prodajalne so otvorjene. Ruski polki se v obrambi vrste, da si del posadke vedno more odpociti. Trdnjava se bo po njegovem mnenju Še dolgo držala in bo Japoncem de povzročila ogromnih izgub; najmanj desetkrat toliko Japonce? bo padlo, kakor Rusov. Splob pa tak e trdnjave, kakor je Port Artur, ni mogoče zavzeti z naskokom, marveč z izstrada nje m. Tako sodi vojaški strokovnjak, ki je skoro šest mesecev bival v oblegani trdnjavi in imel dovolj prilike na licu mesta študirati razmere in položaj v Port Ar-turju. Njegova sodba brez dvoma glede zanesljivosti in verodostojnosti odtehta vsa nasprotna poročila, ki jih bajo prinašajo razni Kitajci iz Port Arturja v č fu, ali pa jih fabricirajo razni vojni poročevalci, ki se vojskujejo v Evropi na papirju!
Da Port Artur vendarle ni zrelo jabolko, ki pade takoj v naročje, čim se stegne roka za njim, so jeli tudi že na Japonskem uvidevati. Kakor se namreč poroča iz Tokija, so razni ugledni japonski politiki in državniki izdali poseben oklic na narod, v katerem ga poživljajo k potrpljenju glede Port Arturja, češ, da se taka močna trdnjava ne da zavzeti v par dnevih, marveč zahteva v to dosti časa. mnogo truda in ogromnih žrtev. Iz tega oklica je razvidno, da so na Japonskem že zdavna pričakovali, da pade Port Artur, a so sele sedaj spoznali, da bo treba še precej časa potrpežljivo čakati, predno zavzemo japonski voji to rusko trdnjavo, ako se je sploh kdaj polaste.
Da se Japoncem pred Port Ar-turjem ne godi dobro, je gotovo, dasi japonsko-angleški viri vsak dan poročajo, da so se polast.li novih forov.
General Steselj poroča, da so 22. in 2 3. t. m. z veliko silo naskočili trdnjavo, a so bili z ogromnimi izgubami sijajno odbiti. »Kdlnische Zeitung« je dobila poročilo, da je pri naskoku dne 22. t. m. padlo 12000 Japoncev.
Reuterjev urad pa poroče: Po kitajskih virih imajo Rusi cd glavnih forov v rokah samo še Zlato goro, Belomarmorno goro in Liaotješan. Druge glavne utrdbe še sicer tudi drže Rusi, vendar pa so lete utrdbe izpostavljenene sovražnemu ognju in je zelo dvomljivo, da bi se mogle držati. Cuje se, da so Japonci znova zavzeli for št 5, ki so se ga že opetovano polastili, a ga vselej zopet izgubili.
Japonci imajo za bombardiranje Port Arturja 300 težkih topov, ki so jih vzeli iz pristaniških utrdb v Kobe, Nagasaki in Jokshami.
Rusi imajo ranjencev samo 5000 in ne 10000, kakor se je pred nekaj dnevi poročalo.
Poročilo admirala Uhtomskega o pomorski bitki 10. t. m.
Admiral knez Uhtomski brzojav-lja: Dne 10 t. m. je naše brodovje obstoječe iz okiopnic, križark in 8 torpedovk zapustilo Port Artur z namenom odpluti v Viadivoatok. Ko smo prepluli obrambno Črto Že za kakih 20 milj, Brno zadeli na japonsko brodovje, s katerim smo se zapletli v boj. Boj je trajal poldrugo uro, ne da bi bile naše ladje v njem kar trpele. Ob peti uri je sovražnik zopet pričel boj, ki je nato trajal do poi 8. ure zvečer. Ob koncu bitke je zapustil »Cesarevič« bojno vrsto, očividno, ker je bilnakimilu poškodovan. Ker je poveljujoči admiral dal signal, da odlaga poveljstvo, sam prevzel vodstvo jaz in signaliziral: »Za mano!« Mojemu povelju niso mogle slediti vse ladje. Vrnil sem se torej v P<^rt Artur z oklopnicami >Retvizan«, »Pobjeda«, »Poitava«, »Sebastopol« in »Peresvjet« ter s križarko »Palada«. Takisto so se vrnile v pristanišče se tudi 3 torpedovke.
Naše izgube so: Mrtva poročnika Saltanov in pl. Livron, ranjen kapitan Bojsman in poročnik Risov; lahko ranjenih je 21 častnikov. Od moštva je padlo 38 mož, ranjenih pa je bilo 286, med temi 50 mož težko
Iz tega poročila je razvidno, da je bila lažnjiva trditev admirali Toga, da se je v bitki potopila križarka »Palada«.
Uradno poročilo o pogibelji „Novika".
Poveljnik križarke »Novik« poroča: Po končani bitki dne 10 t. m., v kateri je bil »Novik« trikrat poškodovan pod vodno črto, smo cdpluli, ko smo skupno z drugimi križarkami predrli sovražno bojno vrsto, proti jugu. 11. t m. se ja »Novifco U3idral v Tsingtavu, da bi se preskrbel s premogom. 12. t. m. smo zapustili Tsingtav in cdpluli okoli Japonske v Vladivostok. 20 t. m. smo dospeli ▼ Korsakovsk, kjer smo znova naložili premoga. Ob 4. uri popoldne sme opazili, da se približuje neka sovražna križarka tipa »Niitaka«. »Novik« je odplul m morje in naskočil križarko. Boj je trajal 45 minut. »Novik« je bil na treh mestih poškodovan. Sovražna križarka je bila tako hudo poškodo vana, da se je morala umakniti. Ker se je kasneje izkazalo, da se poškodba na krmilu ne da lahko popraviti in da je veČ sovražnih ladij v bližini, je poveljnik sklenil »Novik a« potopiti. Gela posadka in k \t se je nahajalo na ladji se je spravilo na cbrežje. 21. t. m. je neka sovražna križarka tipa »Suma« še obstreljevala potopljenega »Novika«. V boju je bilo ranjenih 18 mož, 4 pa so bili ubiti.
Z mandžurskega bojišča.
»Daiiy Telegraph« poroča iz Li-aojanga: 75 kilometrov južno-vzhodno  od Liaojanga se je
vnela velika bitka. Splošni na' pad Kurokijeve armade na ruske pozicije se pričakuje.
General Kuropatkin pa poroča uradno, da je 24 t. m. napal en ja ponski bataljon Lioditan, kjer pa je vzdržala napad e n a ruska kompanija Ranjenih je bilo 5 mož. late ga. i as so ruski voji odbili pri Tunojugu japonski napad, dasi so bili japonski oddelki veliko močnejši. V tem boju so izgubili 53 mož
Potopljene japonske ladje v bitki 10. t. m.
Ameriški listi, ki se ne more j . dolžiti posebnih simpatij do Ruaij zatrjujejo z vso gotovostjo, da se v pomorski bitki dne 10. t. m. ni samo potopila japonska ad m, ralska ladja »Mikasa«, ampak tudi križarka »K asag i«. To vest, da se je potopila križarka »Knsagi«, smo mi priobčili že pred 14 dnevi. Zanimivo je, da so to vest vsi avstrijski nemški listi enostavno — zamolčali, dasi sicer beležijo vsako malenkost, samo da je ugodna za Japonce.
Kuropatkin v ofenzivi.
Generalnemu štabu v Petrogradu je došlo poročilo, da je Kuropatkin že v ofenzivi proti japon skim pozioijam. Slično glaseče s* poročilo je dospelo tudi v Rm. Kuropatkin čaka glasom te veati samo še, da dobi 120 težkih topov, ki so že na potu, da bo prične na celi črti z ofenzivo.
Iz Vladivostoka.
»Novce Vremja« pnobčuje brzojavko iz Vladivostoka, ki pravi, da ste križarki »Rosija« in »GromobojaA že toliko popravljeni, da bosta že v najkrajšem času zopet sposobni za boj. V službovanje na obeh ladjah se je oglasilo mnogi rezervnih častnikov.
»L'Eolair« v Parizu V* povedati, da je bil admiral Skridlov, vrhovni poveljnik ruskega brodovja, prisiljen zapustiti svoje mesto. Da je to porodilo izmišljeno, pač ni treba na-glašati!
Ladje s premogom za balti ško brodovje.
Parniki ruske parobrodne družb* »Juno« in »Meteor«, ki bodo na širc-kem morju preskrbijevali baltiško brodovje s premogom in vodo, so v četrtek, 25, pluli, kakor se porrči iz Cirigr*da, skozi Dardanele.
Odikovanje generala Miščenka
Generalni major Miščenko, na Čelnik prekobajkalske kozaške br • gade, je  pr stavljen  carju a la suite.
Knžarka „Diana".
■ Liberte« poroča iz Sajgona: Ruska križarka »Diana« je neznatnu poškodovana. V kratkem odpluje iz pristanišč?, da se kasneje združi z baltiškim brodovjem
Dalja v pr*ilooi» ~W
že nekaj časa. Zmenjen sem z Aglajino j hišno. Dal sem ji petak, da pazi zlasti takrat, kadar bi začelo kaj grmeti med gospo in gospodom. Potem naj mi pride vselej poročat; za to dobi zopet petak. In danes je bila hišna pri meni. Vivarini in Aglaja sta se davi hudo razprla, hišna je pa poslušala pri durih. Aglaja je rekla, da mora na vsak način še ta mesec v letovišče. Skopuh Vivarini ji je odgovoril, naj le gre, kamor hoče. Aglaja je zahtevala denarja; za vse skupaj, za obleke i. t. d. da potrebuje tisoč goldinarjev. Mož pa ji je odgovoril, da je letos toliko izgubil v trgovini, da ji ne daniti stotaka. Aglaja se je jokala in vpila, da je to strašen škandal, če ostane doma; vse znanke in prijateljice da pojdejo na deželo ali v kopeli, le ona naj se mori v mestu ; še pozimi jo bo sram, ko bodo pripovedovale o letoviščih. Jokala se je, prosila in pretila, gospod pa le da ne in da ne.w
„Aha,** se je oglasil Vodar, „in zdaj pojdeš k Aglaji in ji ponudiš tisočak za tri poljube — haha, tu izgubiš ravno sto goldinarjev!"
„Ne, gospoda, poljube dobim popolnoma zastonj ! Hišni sem plačal že pred stavo."
„1 — prineseš ji pouarejen tisočak, ne?" je vprašal bankir.
„Nikakor ne !**
„1 — kako boš pa . . ."
„To je moja reč, gospoda."
Dragič je plačal, naroČil fijakarja in se poslovil. Kupil je pri vrtnarju šopek rož in se odpeljal naravnost k Aglaji. Vedel je, da je o tem času sama doma.
Ko je vstopil, je sedela na zon in brala roman. Priklonil se ji je globoko in ji podal cvetlice.
„Ali ste mi že zopet prišli pravit, da me ljubite?" ga je vprašala lepa Italijanka in se prezirljivo nasmehnila. Močni beli zobje so se blestili izpod bujnih rdečih usten.
„Ne, nočem vas dolgočasiti," je vzdihnil in jo pogledal sentimentalno.
„Ćeruu ste pa prišli?" je dejala hladno in zagnala šopek skozi okno.
„ Videti sem vas hotel, milostiva!"
„ Otrok!"
„Vsak dan vas moram videti! „Otrok, otrok!"
„Le zabavljaj," si je mislil Dragič, „dobro se ti pa le zdi". Vzdihnil je zopet in dejal tožno: „In zdaj, ko sem vas videl, pa spet grem".
„0 — kako genljivo znate mijav-kati, gospod Dragič !" je dejala in privzdignila gorenjo ustnico. Na njenem obrazu se jc pojavil izraz trdosrčnosii.
..Klanjam se, milostiva!"
„ Stojte ! Moj mož ..." Na lepem čelu se je pokazala gubica.
„Vaš gospod soprog?"
„Ne vem, kaj bi rekla! Veste, kaj si je izmislil? Letos ne smem v nobeno letovišče. Umazanec, skopuh! Zaradi zanikarnih tisoč goldinarjev! Moja prijateljica Mina je lani v kopeli samo zaigrala trikrat toliko. Gospod Dragič, dajte, pregovorite ga!"
„Ni mogoče!"
„Nočete?" je vzkliknila jezno in nagrbančila goste obrvi.
„Poznam gospoda Vivarinija. Ne da se omehčati. Ali pomagam vam drugače. Prinesem vam tisočak ... za tri poljube I"
Aglaja je zardela. Počasi se je vzravnala, pogledala Dragica zaničljivo od nog do glave in pokazala s prstom na vrata
Dragič zaradi tega ni bil posebno žalosten, ker ni bil pričakoval nič boljšega.
„Premislite si stvar, milostiva," je dejal tiho. „Kadar hočete, izvolite mi poslati razglednico in počakam vas drugi dan ob štirih doma. Obmorske ulice 14. prvo nadstropje. Klanjam se."
..Nesramne/.!"
„Zdaj se lepa Aglajica trese od jezice," si je mislil DragiČ, ko se je vračal v svojo prodajalnico. „Po sobi roma gorindol in stiska lepe zobke. Ko se ji pa jezica poleže, bo začela raz-mišljevati! Kaj pa je naposled poljub ? In ali ni mož vreden, da ga takole malo pogoljufam ? — In prišla se bo poslavljat k njej prijateljica za prijateljico in ji govorila, kako se namerava zabavati na deželi ali morskem obrežju . .."
DragiČ je prav kalkulirah Čez dober teden je prejel razglednico. Drugi dan ob treh popoldne se je peljal h gospodu Vivariniju in ga prosil, naj mu posodi za kratek Čas tisoč goldinarjev. Vivarini mu je takoj odštel deset sto-takov; saj ni bilo prvič, da je pomagal drug drugemu. Potem seje peljal Dra-giČ po Banca in ga skril doma pri oknu za dolgim težkim zagrinjalom.
Tiho sta čakala. Že sta mislila, da Aglaje ne bo. Naposled je vendar pri-drdrala kočija in kmalu potem jc vstopila Aglaja z gostim pajčolanom.
„Najiskrenejsa hvala, da ste prišli!" jo je sprejel DragiČ
„Le nobenih ceremonij! Kje je denar?"
S tresočimi rokami je shranila nove bankovce in se nasmehnila. Dragič jo je rahlo privil k sebi,  vzdiguila je paj
I čolan in poljubila mladega moža trikrat ! tako lepo, da bi bil subi Banec kmalu i zaklel od zavisti tam za zastorom. Potem pa je kakor bičana zbežala iz sobe.
„Ej — prijatelj!-4   se je veselil Banec, ko je prišel iz skrivališča, „dal si Aglaji tisočak! Izgubil si stavo, h ho! Ti trije poljubi te stanejo tisočde vetsto goldinarjev!"
„Ne boš,u je odvrnil Dragic in |i zadovoljno inel roke. „Denar mi je dal Vivarini pred dobro uro. Takoj mu te lefoniram, da ga nisem potreboval iu da sem ga vrnil kar gospe A-laji, kfl sem se peljal mimo njih palače. Aglaja ima dovolj tehtnih vzrokov, da me ne izda iu vrne možu stotake. Vidiš, sta\.. je dobljena!**
Banec je obstal kakor okamcncl „Vse si nas uabrisal, Aglajo, Vi varinija, Kužka, Vodarja iu mene,'4 je vzkliknil Banec. „O — rad bi videl, kakšen obrazek bo naredila, kadar bo zahteval Vivariui svoje baukovee od nje."
Aglaja je ostala v mestu. Dr:, je odmenil polovico  denarja revežen drugo polovico pa je z veselim srcem nesel ua Bled. Odtam je pošiljal p redni lahuti redno vsak dan najlep*
razglednice.
E.
Slovanske paralelke v Šleziji zagotovljene.
O p a v a , 26. avgusta. Danes je
imel e lezijeki deželni Šolski s v e t pod predsestvom deželnega predsednika sejo zaradi vladnega nacrta, da so na učiteljišču v Opavi ustanove češke, na učiteljišču v Tešnu pa poljake vzportdnioe. Dunajska vlada je že tudi priposlala organizacijske statute. Nemci so vložili dva predloga. V prvem so za htevali, naj se namera sploh opusti. Krr je bil ta predlog odklonjen, so vložili posredovalni predlog, v katerem sicer priznavajo, da je dvojezičnost na omenjenih zavodih potrebna, da pa naj se slovanski razredi ne ustanove v Opavi in Te&nu. Tudi ta predlog je bil odklonjen. Po itiriurni razpravi je bil sprejet vladni predlog, da se v Opavi in Tešnu ustanove slovanske vzporednice. Vzporednioe se aktivirajo že v septembru t. 1.
Italijansko vseučiliščno vprašanje.
Trident, 26. avgusta. Referat na shodu italijanskih dijakov v Le-vicu zahteva predvsem, da se itali jansko vseučilišče ustanovi v Trstu. Začasna ureditev tega vprašanja je mogoča le tako, da se premestijo italijanske paralelke v Inomoatu na Dunaj ali pa se puste v Inomoatu. V prvem slučaju se italijanski dijaki pozivajo, da paralelke bojkotirajo, v drugem slučaju pa, da vsako provokacijo nemškega dijaštva najodločneje zavrnejo. Italijanski poslanci se pozivajo, da prisostvujejo otvoritvi predavanj v Inomostu, da branijo s svojo navzočnostjo italijanske dijake. Nadalje se pozivajo vse italijanske občine, naj prispeva vsaka najmanj 4 K za izdatke, ki jih ima italijansko di-jaštvo s sedanjo akcijo.
Novi deželni glavar na Tirolskem.
Dunaj, 26 avgusta. Dosedanji tirolski deželni glavar grof B r a n d i s je na lastno prošnjo odstavljen. Na njegovo mesto je imenovan državni in deželni poslanec dr. K a t h r e i n.
Za učiteljstvo na državnih in obrtnih šolah.
Dunaj, 26. avgusta. Naučno ministrstvo je izdalo ravnokar regq-lativ, ki določa, da se učittljBtvu na državnih obrtnih šolab iteje v pokojnino tudi čas, ki to ga prebili na zavodu pred stalnim nameščanjem. Zakaj bi se naj ne dovolilo iato tudi ljudskošolskemu učiteljstvu ?
Razmerje med Avstrijo in Italijo.
Dunaj, 26. avgusta. Italijanski listi trdijo, da je vojaška straža v Benetkah nedavno ponoči zapazila, z reflektorjem, kako je plula okoli
Kralj Matjaž.
Zgodovinska povest.
XIII. (Dalje.)
Laban je tekel čez travnike in čez polja in kmalu zagledal j Erazmov voz. V temi je je razločil le to, da se okrog voza gnete več ljudi. Skril se je v visoko travo in se previdno, da bi ga nihče ne zagledal, plazil proti vozu. Zdaj je tudi slišal posamezne glasove in koj na to je spoznal, da se je zgodil napad. Voz je bil prevrnen. Erazem je ležal na tleh in neki mož mu je brisal kri s Čela, doČim sta se dva druga moža trudila, da bi zvezala ko-Čijaža, ki se je branil na vso moč in — dasi mu je eden tiščal usta — vendar glasno klical na pomoč.
Toda nikogar ni bilo. Daleč naokrog ni bilo Človeškega bivališča, in kadar se je zmračilo, ni nihče hodil po ti samotni in zapuščeni poti. Laban pa je tičal v travi, zadrževal sapo in se ni ganil, nego samo gledal, kaj se godi.
— Hitro, hitro, da kdo ne pride, je zdaj mož, ki je bil sklonjen nad Erazmom, zaklical svojima tovarišema ki sta se borila s kočijažem.
Laban je ta glas takoj spoznal in hipoma mn je bilo jasno, da ta ne gre
utrdb avstrijska jadrnica s prikritimi lučmi ter nato naglo cdplula. Lani smo slišali o tajinstvenem napadu na neko avtrijsko stražo v puljskih utrdbah, kmalu nato ao opazovali ponoči sumljivo jadrnieo. Vse to niso znaki trdnega iveznega razmerja. Govori pa se, da se take vesti nalašč širijo naravnost is italijanskih armadnih krogov, bodisi, da so izroi šljene ali najete, oziroma fingirane. Republikanska opozicija deluje namreč s veliko gorečnostjo na znižanje »talne vojske in vojnega proračuna. A ravno napram naraščajočemu republikanskemu gibanju bi bilo znižanje armade nevarno. Zato mora armadna uprava kazati narodu, da je v zmislu narodnih aspiraoij, da ostane armada močna.
Novo posojilo bolgarske vlade.
Sofija, 26 avgusta. Miniatrski svet je sklenil, da ponudi francoskim bankam za 100 milijonsko poaojilo kot varščino dohodke is novih monopolov na špirit, sol, petrolej in vžigalice.
Po umoru Pleveja.
Petrograd, 25. avgusta. V birokratičuih krogih se hudo splet-kari giede naslednika umorjenemu ministru Pleveju. Veliki knez Sergije vrhovni guverner moskovski, si prizadeva, da bi bil imenovan Witte, ker bi se v tem slučaju ministrstvo moralo deliti ter bi postal načelnik polioije general K 1 e i g e 1 s , kateremu je veliki knez posebno naklonjen. Witte pa je baje baš zaradi tega, da bi ne dobil Kleigelsa za tovariša, opeiovano odklonil carjevo prigovarjanje, naj prevzame Pievejevo dedšČino.
Ženeva, 25. avgusta. Nihilisti so sklicali za prihodnje dni v bližino Ženeve svoj shod. Program shodu je, da nastopijo udeležniki proti armadi in policiji ter sestavijo revolucijsko skupiuo, ki ji bo namen, uničiti rusko birokracijo.
Turčija in Amerika.
London, 26. avgusta. Nihče ne verjame, da bo nedavno mtd Turčijo in Ameriko poravnani spor pomenil stalni mir. Turčija je čutila takorekoč nož pod vratom ter je po zgledu strahopetcev vse obljubila, kar se ji je narekovalo. V Ameriki pa tudi najbrže Se ne poznajo turške »mož besede.« Svojih obljub Turčija seveda ne bo držala, posebno ne bo priznavala vseh ameriških iol, misi-jonov in cerkev, kakor je obljubila In ker v Ameriki niso tako potrpežljivi kakor n. pr. na Dunaju in v Petrogradu, priplulo bo kmalu zopet ameriško brodovje v turško vodovje.
Kitajska potrebuje orožja.
Dunaj, 26. avguita. Kitajska vlada je po nekem posredovalcu iz Hamburga prosila pri dunajskem vojnem   ministrstvu,   naj   ji prepusti
za rop, nego za to, da se napadalci polaste Erazma.
— Čakaj, gluhi Tobija, je mrmral Laban, tebi zagodem tako, da zadobiŠ takoj sluh.
Videl je, da je samo Tobija imel puško, ki je  pa ležala poleg Erazma na tleh. Tobija je  ravno  vzel debel konopec iz žepa in vezal Erazmu roke, ko je kočijaš  enega napadalcev tako sunil z nogo, da je  odletel  in padel. V tem trenotku je planil Laban pokonci, dvignil puško in tuleč kot volk skočil k vozu. Najprej je zamahnil proti To-biji in udarec po glavi je bil tako silovit, da se je Tobija hipoma zgrudil brez zavesti. Zdaj se je obrnil Laban h koČijažu, a temu ni bilo treba več pomoči. Mož, s katerim se je boril ko-čijaž, se je Labana prestrašil in izpustil kočijaža. V tem trenotku ga je že koČijaž podrl na tla. Drugi napadalec pa je ta trenotek porabil, da je zbežal gor proti gozdu, pustivši svoja tovariša na cedila.
Bitka je bila dobljena. Laban in kočijaž sta najprej zvezala svoja jetnika, potem pa se obrnila k Erazma, ki je bil prišel k zavesti in se ves začuden oziral okrog sebe.
— Kaj se je zgodilo? je vprašal Erazem in si brisal kri z lica.
200000 pušk.  Prošnja se je odbila, in   sicer  ne is   političnih vzrokov, temuč zato, ker bi si vojno miniatr stvo   moralo   takoj   omisliti nadomestilo.
Vstaja v francoski Atriki.
Brusel, 26. avgusta. V fran-oonski Kongo' državi je izbruhnila splošna v»t-tja. Domačini so pregnali ali pomorili razne evropske vladne uradnike.
Avtonomija na Filipinih.
London, 25. av/u«ta. D -mo-kratični kandidat za predaedništvo v Zedinjenih drŽavah, predsednik višjega sodišča Parker, razglasa, da pribori v slučaju svoje iavohtve Fili pinom  avtonomijo  po zgledu Kube.
Dopisi.
Z Jesenic. Kdor pozna razmere v jeseniški občini, tisti ve, da je služba občinskega redarja v tej občini silno težavna. Pomisliti je samo treba, kako daleč je od Jesenic do Save in na drugi strani spet do Hrušice; dobro uro hoda je od Hrušice do Save. Kdor povrh pomisli, kaki divjaki so klerikalci in kaki ljudje so pri zgradbi železnice v Hrušici, tisti mora priznati, da si občinski redarji krvavo zaslužijo svoj kruh. Seveda, povsod naenkrat ne more nikdo biti, tudi občinski redar ne. Vzlic temu napada „Slov.u te redarje, kakor bi pasli lenobo, dasi se trudijo in pehajo za občni blagor noč in dan. Mesto da bi „Slov.tt pohvalil to delo, pa grize, da rabi redar po županovem naroČilu in v interesu službe bicikelj, in mu podtika, da so v HruŠici pretepi na dnevnem redu. Naj raje pove „Slov." koliko sto nožev so redarji že vzeli pretepačem na Hrušici in koliko sto ubojev so že preprečili ter koliko sto ljudem rešili na ta način življenje. Kaj pa so že koristnega storili lenuhi iz farovžaV In ti lenuhi in svinjarji hočejo poštene ljudi grditi? Kar se pa tiče „Slov. Naroda", bodi farjem povedano, da si dandanes kvečjemu kaka klerikalna krava da prepovedati čitanje »Slov. Naroda", drug pa nihče več.
Iz Boh. Bistrice. Tukaj službuje že nekaj mesecev mlado kaplanče, ki sliši na ime Jovan. Skrb in želja tega fanta je bila koj ob prihodu, roditi liberalce in klerikalce, sicer ne bi bilo zanj zabave pri nas. Poskusil je v „Slovencu" nekaj babjih psovk poslati med svet, češ, dobim odmev, potem pa se bomo kosali, da bo veselje. Na take oslarije se nikomur ni zdelo vredno odgovarjati, ker z otroci se ne bomo. Čakali smo, kaj možic vse stori za blagor ljudstva in res ustanovil je izobraževalno društvo, katero pa je koj Čez mesec dni mirno v Gospodu zaspalo, in danes Že nikdo ne ve, je li kdaj to društvo eksistiralo. Nekaj kro-nic je šlo, in to je vse. Lepi gospodič nabavil si je bicikel, da zamore narediti čimveč obiskov. Tudi sedi v gotovih gostilnah po cele ure in to ponoči, kar mu tudi privoščimo, da se od napornega dela malo odpočije. Tako je imel nedavno prijeten obisk v osebi lepe Ljubljančanke in nje sestre. To je bilo žvrgolenje v hladni utici, precej čez polnoč seveda pri rujnem vincu. Dobra je bila ta hiša, kjer ni gostilne ter se torej lahko nemoteno žvrgoli. Na tak način osrečuje sebe in Bohinjce.
— Kaj še tega ne veste? se je čudil Laban. Napadeni ste bili in jaz, dolgi Laban sem Vas rešil.
Zdaj se je tudi Erazem spomnil, da je med vožnjo naenkrat padel konj, koj na to so pa priskočili trije možje in prevrnili voz. Pri tem je bil padel tako nesrečno ob kamen, da se je na glavi močno ranil in izgubil zavest, tako, da ni vedei, kaj se je pozneje zgodilo.
Laban in kočijaž sta Erazmu pomagala na noge in na voz in mu med tem natančno povedala, kako se je izvršil napad in kako je Laban o pravem trenotku priskočil na pomoč ter rešil Erazma in kočijaža.
Huje kakor napad sam je potrlo Erazma dejstvo, da je bil vodja napadalcev samostanski stražar iz Bistre. Erazem in Laban nista niti trenotek dvomila, da je bil gluhi Tobija prišel po prijorjevem naročilu z namenom, da se Erazma polasti in ga pripelje Celestinu pod nož. Ker deželna gosposka ni hotela pomoči prijorju Celestinu, je ta s ponočnim napadom poskusil dobiti sov-raženega Erazma v roke in se v to svrho poslužil gluhega Tobije.
Kočijaž in Laban sta tudi Tobijo in njegovega pomagača naložila na voz, dasi je kočijaž odločno plediral za to, naj se ju kot razbojnika obesi
Kolikor je bilo dosedaj tukaj kaplanov, so bili vsi v pravem pomenu besede duhovniki in ne denuncijanti, kakor je to mlado kaplanče, in na vse njegove psovke se mu le sme jemo. Mi ostanemo kar smo bili pred 30 leti, namreč pravi kristijani, dasi beremo „Slov. Narod" in ker nas kaplan Bezeljak ni spravil iz ravnotežja, nas tudi možic s cvikar-jem v svetnike ne naredi. Ako nam to ne verjame, vpraša naj fino oblečenega, z železno žico ograjenega in veliko trgovino imajočega krojača Rabiča. Končno ga še opomnimo na obljubo, da bo trgovcu g. Grobotoku eno zago del, ako bo še „Slov. Narod" prodajal. Radi bi slišali tisto arijo; odgovor ne izostane, in tak odgovor, da bo kaj.
Iz  Begunj   pri Cerknici. Na praznik, 15 t. m. popoldne je bilo blagoslovljenje kapelice pri rezervoarju sosednje vasi Dobec.   Vaščani so na svoje stroške napeljali vodo iz bližnjega studenca v rezervoar.   Načelniku mla-deniške Marijine družbe iz te vasi je šinila misel v glavo, da bi se to delo ovekovečilo z lepo kapelico s kipom matere božje.   Ljudstvo  je bilo proti temu,  ker  sem  bi hodile ženske po vodo in bi obrekovale in obirale do kosti vse ljudi, s čemer bi onečastile posvečeni prostor.   Končno   pa  so se vendar udali in kapelica se je sezidala na občne stroške vaščauov. Načelnik Marijine družbe z imenom Kranjc je povabil  našega kaplana Fr. Dimnika k blagoslovljenju.   Ker  je  bil  dan jako lep, prišlo je več ljudi skupaj. Neki liberalen trgovec je pripeljal na vas v liberalno hišo voz piva, s katerim se je ljudstvo pri izvanredno hudi vročini hladilo suha grla na vrtu g. Knappa. Iz bližnje  Cerknice so  napravili sem izlet tudi tamburaši.   Da so se udeležili te svečanosti tudi otroci Marijine družbe z zastavo, se samoobsebi razume. Ko Dimnik zagleda liberalca pri liberalcu  prodajati   pivo klerikalcem, zgrabila ga je sveta  jeza in reče: „Sramota, da je ta liberalec napravil danes tukaj cel semenj; ako bi jaz to vedel, ne bi bil prišel blagoslavljat kapelice ! Pa še celo godbo ste napravili, sramota!11 Se celo pobožnemu načelniku devičarjev se je to zdelo preveč, odprl je svoja pobožna usta in rekel: „Ako ne bi prišli vi, prišel bi pa kdo drugi." Po končanem   blagoslov ljenju  so mu ušli skoraj vsi devičarji in device močit suha grla in poslušat prijetno godbo na liberalen vrt, zastonj je upil za njimi: „Kam pa greste? Ali ne veste, da je godba za vas prepovedana?"   Ko so mu ljudje dopovedali, da je godba pod načelnikom   konsumarjev  Lavriča in kaplana LavrenČiča, popihal jo je molče proti domu.   V bližnjem Bezuljaku ga je zopet, skozi vas grede, zgrabila sveta jeza, ko je slišal v neki hiši harmoniko. Povpraševal je po predrzni, pregrešni  in   pogubljeni  duši muzikanta ter je šel kot policaj nadzorovat pivce v obe vaški gostilni. V prvi ni bilo nobenega tujega pivca; obrnil se je molče sredi sobe in molče odšel.  V drugi je bil v pivnici samo domač sin, četovodja 97. pešpolka, ki je bil doma na kratkem dopustu, ki ga pa naš policaj ni poznal. Rekel mu je:   „Za vojaka je boljše, da gre kmalu spat".   Da mu vojak ni ostal odgovora dolžan, se razume.   Takšni so novi osrečevalci našega naroda.   Ljudstvu ne privoščijo drugega, kot trpljenje, molitev, pasjo pokorščino.   Sami se znajo zabavati na dopustne in nedopustne načine, ljudstvu pa ne privoščijo tega. Vidijo najmanjšo pregreho pri drugih, še celo, Če kak liberalec zapodi kokoš iz svojega vrta,
na prvo drevo, in se je jako nerad vdal Erazmovi zahtevi, da je napadalca izročiti pristojni gosposki.
Končno je bilo vse pripravljeno za odhod.
— Kako naj se ti zahvalim, dobri, zvesti moj Laban, je rekel Erazem, obrnivši se k svojemu rešitelju. Da ni bilo tebe, bi bil že v nekaj urah v samostanski ječi in bi morda nikdar več ne videl belega dne. Rešil si mi življenje, Laban, in jaz ne vem, kako naj ti izkažem svojo hvaležnost.
— Jaz pa dobro vem, je odgovoril Laban, o prav dobro in kmalu pride čas, ko Vas bom na to spomnil.
— Zahtevaj kar hočeš, je odgo-ril Erazem, jaz storim vse.
In predno se je Laban prav zavedal, kaj se je zgodilo, gaje Erazem objel in poljubil.
KoČijaž je pognal in voz se je odpeljal proti Polhovemu gradcu, Laban pa se je vrnil k samotni koči, kjer je bil postavljen za stražo.
Na gradu so bili Že v velikih skrbeh, da se Erazem tako dolgo ne vrne in vse je prihitelo na dvorišče, ko se je zaslišal ropot koles. Anka je prestrašena vzkliknila, ko je zagledala Erazma, ki je bil po obrazu ves krvav in je imel obvezano glavo in tndi drugi so strmeli.
že obvesti „Slovenec" svetu to grozno predrznost in hudobijo, sami sebe se pa ne vidijo, ko izkoriščajo ljudstvo pri raznih priložnostih in ga vodijo za nos. Bližajo se drugi turški časi — Harambaše so zagrizeni in predrzni popi! Vam, gospod Dimnik, pa naj povem občno ljudsko željo, ta je: Naj bi vas kmalu veter za vedno odnesel prav daleč od nas.
Družba  sv.  Cirila in Metoda slovenskemu narodu.
Akademično ferijalno društvo „Pro-sveta" je uvedlo narodni kolek v korist družbe sv. Cirila in Metoda in iz krasnih uspehov, ki jih je v kratki dobi doseglo pri tem rodoljubnem podjetju, je razvidno, da tiči v narodnem kolku nov trajen vir dohodkov naši šolski družbi.
Družba sv. Cirila in Metoda je prevzela 18. avgusta t. 1. kolek v svojo upravo ter tem potom prosi vse domoljubne Slovence, da jo podpirajo. Z narodnim kolkom hočemo prenesti narodni davek na rame najširšega občinstva, ki se mu s tem omogoči položiti tudi najmanjši oboluj na oltar domoljubja.
Kakor majhne kapljice naj se zbirajo darovi iz vseh pokrajin, kjer se čuje govorica slovenska, stekajo naj ge v močne potoke in široke reke, ki bodo ustavile tuji naval. Naj je ne bo listine, ne pisma, ne razglednice, ki bi ne nosila znamenja, da jo odpošilja rodo-ljubka ali rodoljub. Kolekovane vstopnice na vseh zabavnih priredbah naj bodo znak, da ni trenotka, v katerem bi Slovenec pozabil slovenske dece. Vsa narodna društva naj s kolekovanjem svojih listin in razširjanjem kolka dokažejo, da umevajo pomen medsebojne podpore narodnih organizacij. Znamenje narodne trgovine naj bo, da se v njej dobiva narodni kolek. Občinstvo naj ga povsod odločno zahteva.
V polnem zaupanju, da bo vse slovensko občinstvo podpiralo razširje-vanje narodnega kolka beleži
Vodstvo družbe sv. Cirile in Metode.
V Ljubljani, dne 25. avgusta 1904.
Opomba: Z ozirom na pošto se priporoča lepiti kolek na drugo stran odpošiljatve. — Trgovcem in trafikam se more, ako naročajo najmanj 1000 izvodov, na njihovo izrecno zahtevo dovoliti rabat. Če takoj plačajo naročene kolke, da jim družba na 1000 kolkov 50 kolkov po vrhu. — Narodni kolek se naroča z naslovom: „Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani". To vodstvo uraduje v društvenih prostorih „Narodnega doma" I. nadstropje v Ljubljani od 3. do 6. ure popoldne vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
Pšice iz ribniški doline.
§ 191. Odbor „Pšičarjev" vabi k rednemu sestanku, kateri se vrši na sv. Rozalije dan, to je 4. septembra po krščanskem nauku, vse gg. sotrudnice in sotrudnike. I. Posvetovalo se bode, kako je postopati v nadaljno obrambo. II. Razdelitev dveh nagrad. Razni nasveti. — Ako se pa kdo ne bi mogel tega sestanka udeležiti pošilja, naj i nadalje „Pšice" naravnost na uredništvo „Slov. Naroda", poroča naj pa le tisto, kar je res, da nam naši nasprotniki ne morejo ničesar očitati.   —   Res je, da
■ gg^asavsvei
Erazem je na kratko povedal, kaj da se je zgodilo, med tem, ko mu je Anka z vodo opirala rano, doČim je sodnik dal jetnika spraviti v ječo in ju je tam izpraševal. Izvedel je, kar sta bila Erazem in Laban koj uganila, da je bil namreč prijor Celestin poslal gluhega Tobijo, naj se z zvijačo ali s silo polasti ubeglega meniha Erazma in ga spravi v samostan. Tobija je povedal, da sc je že več dni potikal okrog Polhovega gradca in preža! na Erazma, njegova pomočnika pa da mu je preskrbel polhovgraški župnik.
Med tem, ko je sodnik Strniša v ječi izpraševal jetnika, je Anka Krazmu spretno obvezala rano in smehljaje poslušala, ko se ji je zahvaljeval za njeno samaritansko delo. Erazem jo je držal za roko in ona mu ni branila; iz njenih jasnih oči je odsevala sreča in v Erazmovi duši budila hrepenenje, da bi to cvetoče dekle pritisnil na svoje srce.
Nekaj Časa sta sedela molče drug poleg drugega in si gledala v oči. Ne da bi zinil besedo, je Erazem položil svojo roko okrog njenega pasu in jo privil k sebi. Za hip se mu je uprla ali njena volja je omagala, njena glava se je sklonila nazaj in premagana je ležala na njegovi rami, tresoč se tistega tajinstvenega razkošja, ki ga obudi prvi poljub. t(Dafya prilt)
jim naše „Pšice" silne sitnosti provzro-čajo in dostikrat se zatečejo k lažem bodisi na prižnici aH pa v svojih listih „Domoljubu" in „Slovencu", v katerih je že itak vsaka drugafl vrstica napad ali laž. — Sestanek IV = I. —
§ 192. Tu se Širi novica, da nameravajo klerikalci z novim letom izdajati nov šaljiv list. Kot urednika kan-didujeta kolega hotrat Šuklje in kravar Drobnič in to radi imunitete. Naslov mu bode „Stari aligator". Poročevalci za kočevski okraj so se že javili gg. Krumpasti, poljanski petelin Vole. Do-brepoljski novičar je vsako sodelovanje odpovedal, ker ni obveljal njegov predlog, glede imenovanja lista. List naj bi se imenoval „Lažnjivi kljukec" z motom : Ljubi samega sebe in obrekuj bližnjega. Tega mnenja je tudi mali Traven. Tiskal bi se list v Dobrepoljah s stroji zadružne tiskarne (ljubljanske), konsum bi odstopil svoje prostore zelo rad še pred smrtjo. Jaklič si veselja mene roke.
§ 193. Te šmentane „Pšice" imajo poseben blagoslov — vsako nedeljo se berejo s prižnice ribniške župne cerkve. Tudi dekan je dobil od svojih kaplanov petelinov ukaz, da jih mora brati svojim vernim ovcicam, tako da imajo posebno Čast da jih duhovni gospodje 2 x „dol mečejo".
§ 194. Breskega župana je resnicoljubni „Domoljub" radi plesa napadel ter tako „bralce" tega lažnjivega lista zopet enkrat pošteno nafarbal. O priliki podrobneje. —
§ 195. „ Slovenec" za Kajfeža. Dobro jim je dal po nosu, — sapo jim je zaprl. — Tavčarjeve grablje ! Pši-čarji nismo z dopisom v nikaki zvezi, ampak mi smo na vsak način za to, da se vino po mogoči nizki ceni toči, ker mi ne moremo, kakor faroški gospodje, doma „oštarije" imeti. To je tudi za nas dobro, da se ga lepo doma naeukamc potem pa gremo spat. In ta „spas" ne stane dosti. Krumpestar se ga nacuka v ribniškem farovžu, k Sv. Gregorju pride pa razsajat v gostilno. Mar naj bi šel tja razsajat, kjer se je upijanil. Vseeno pa to gostilničarjem biti ne more, Če se doma pivci Ponci-jevega, Pilatovega ali Kajfeževega vina napijejo, a v gostilne pridejo sitnarit. Koliko je pa na poslanem resnice, nas bore malo briga. Govori se, da g. Kaj-lež gospoda   Stupca z vinom zaklada.
§ 196. Vse v bojkot! Nihče se naj ne striže in brije, pije naj nihče ne kave ne čaja, tako pravi pošteni „Slovenec", pozneje pridejo na vrsto pa še drugi obrtniki in trgovci, ki so na sumu, da so v konsorciju „Pšičarjev". Hočemo videti. Torej za sedaj brivec in ka-varnar, — pozneje drugi. Kaj pa, ko bi se zgodilo: Kdor drugemu jamo koplje, sam v njo pade. Kaj? Ta § bodem o še obdelavah. —
§ 197. Čuje se, da ustanove ka-planje ribniške doline v Kočevju nekak kurz za priučitev „žajfanja". Vaje v britju odpadejo ker to že davno znajo brez britve.
§ 198. Gospod dekan se večkrat s prižnice razjezi nad „Pšičarjia in pravi, da ve, kdo jih piše in bi jih lahko imenoma imenoval. „Sicer je vse res, kar „Pšice" poročajo, a nas (duhovne) ta resnica vendar v oči kolje". Gospod dekan, vi bi pač bolje storili, ko bi tiste povedali, ki v „Slovenca" in „Domoljuba" laži pošiljajo, za katere morate gotovo bolj vedeti kakor za „Pšičarjew. Ljudstvo, to dobro ljudstvo bi vas spoznalo in bi vam bilo hvaležno; vse kaj drugega, kakor coper-nice izganjati. Namesto da bi bili pijano babo nagnali, ste šli v Lipovec ter ste okoli hleva z gorečo svečo smeje se neumnosti, katero izvršujete, copernice razganjali. Ljudstvo se je smejalo, zoper copernice mora biti že dovolj pameten dekan v spremstvu svojega kaplana.
§ 199. No sedaj imamo pasji kon-tumac pa gospodom tudi ni prav.
Dnevne vesti.
V L|ubljani, 27. avgusta.
— Obstrukcija se bo nadaljevala — tako je za prihodnje deželnozborsko zasedanje napovedal škofov list. Kaj druiega tudi ni bilo pričakovati, kajti kar je v klerikalni stranki zmernejših ljudi, ti nimajo nič vpliva in se na njih ugovore proti obstrukciji nihče ne ozira. Klerikalci so si napravili prav primeren načrt: Deželni zbor sme dovoliti samo tiste ljudske potrebe, na katerih se kleri kalci interesiram, drugim ljudskim potrebam pa se ne sme ugoditi. Le škoda, da ta program ni nov in da ga v deželnozborski veČini ni člo veka, ki bi sedel na te iimanice. Pre bivalstvo naj bo torej pripravljeno, da bo v prihodnjem deželnozborsktm zasedanju klerikalna obstrukcija zopet požrla preeej tisočakov in da bođo klerikalci na pobalinski način onemogočili vsako koristno delo.
— »Farji eo ga zredili" —
to očitajo klerikalci vsakem a naprednemu moža, Če je od kacega sorodnika-duhovnika užival kako podporo, prav kakor da bi radi tega ne smel imeti svojega prepričanja  in bi moral biti vse iive dni poslušen sluga celega du-hovskega stanu.  Da je jako mnogo duhovnikov, ki so jih liberalci zredili, tega se  Slovenčevci nikdar ne spomnijo.  Tudi stari aligator na Kamna je eden tistih, ki se je poprijel očitka „farji so ga zredili" in zato menda ni odveč, če mu pokličemo v spomin do-godbico izza  mlajših   dni.   Šuklje je imel  sorodnika - duhovnika P.,  ki je služil kot župnik v S. in tam umrl, če se ne motimo 1. 1871. V S. je bil tedaj za sodnega pristava umrli dr. Gestrin, ki je imel izvršiti zapuščinsko obravnavo. V župnikovi blagajni se je našel cerkveni denar, a tega cerkvenega denarja je manjkalo 150 gld. Namestu denarja se je dobil listek, na katerem je bilo zapisano,  daje župnik teh 150 gld. cerkvenega denarja poslal sedanjemu  staremu  krokodilu na Kamnu.  Župnik si je izposodil cerkveni denar, da je Šukljeju pomagal iz stiske. Vsled tega se je dr. Gestrin obrnil  do  Sukljeja,  naj  vrne teh 15 0 gld., da ne bo na njegovem so-rodniku-župniku ostal madež, da je defravdiral   150  gld. cerkvenega denarja. A kdor misli, daje Šuklje ta denar povrnil, ta moža slabo pozna.  Šuklje je odgovoril, da njemu nič mar, kje je sorodnik-župnik denar dobil; Šuklje je odgovoril, da je prosil župnika, naj   mu iz   svojega žepa pošlje denar in  da on vsled tega ničesar ne plača.   In pri tem je ostalo, sukljeja so torej tudi farji zredili, on pa še do danes ni vrnil tistih 150 gld., nego je rajši pustil, da ima njegov dobrotnik Še danes na svojem spominu madež, da je defravdiral cerkveni denar.
— Evharistična procesija« Poročali smo žet kaki ljudje so se udeležili te procesije. Danes nai še omenimo, kako so se ti ljudje vedli pri procesiji Moški so šli pa roma, ženske pa so se podile za monstranco kakor čreda ovao. Vsaka je hotela biti prva, vsaka je silila, da bi bila čim bližje baldahinu. Rinile so naprej in se gnetle, da so bili otroci v največji nevarnosti. Posebno se je to opazilo pri nunski cerkvi. Babe so silile tako v ospredje, da je morala policija vmes poseči. In policija je s svojim enetgičnim nastopom storila koristno dalo, kajti da ni bilo. policije, bi bile nore ter-cijalke gotovo nekaj otrok pohodile. Čim so prišle babe v cerkev in videle, da je tu samo pridiga, so pa prav mirno spet zapuščale cerkev. Sv. R T. ima res imenitne čestilke.
— Snainost v ljubljanskem lemenatti. Povprek je v ljubljanskem semenišču kakih 70 orujencev v starosti od 18 do 25 leta. Ti mladi ljudje so leto in dan v tem umazanem poslopiu, a se nikdar ne kopljejo. V semenišču ni nobene kopalne sobe in drugam se le-menatarji tudi ne hodijo kopat. Če se gre kak lemenatar kopat k •Sionu«, je koj na sumu, da je liberalec, ali pa da ima kako bolezen. To naziranje je popolnoma v smislu cerkvenih naukov srednjega veka, ko je najbolj svinjski menih veljal za najpobožnejšega, ali dandanes bi se pač že spodobilo, da bi tudi duhovniki začeli nekoliko gledati na telesno snainost. Dandanes se zahteva pri vsakem institutu, kjer je le deset otrok, kopalna soba, v šolskih poslopjih se skrbi za kopališče, samo lemenatir se leto in dan ne sme oprati. Enkrat so neki komisiji baje pokazali v lemenatu kopalno bodo, ali ker se lemenatarji — to vemo pozitivno — nikdar ne kopljejo, je dotična soba ali nalašč zaprta ali pa so si kopalne priprave le izposodili, da so jih komisiji pokazali. Ta okolnost pojasnjuje: 1.) Zakaj lemenat«rji tako neznansko smrde, da se jim na cesti ljudje umikajo kakor čredi kozlov in 2.) da nimajo duhovniki, specijalno voditelji ljubljanskega semenišča niČ razuma za telesno snainost. Radovedni smo le,   kako   bo   glede kopanja
preskrbljeno v škofovih modih v Št. Vido.
— Občinski agitator. Župnik Brencelj v Preski ie zopet nori. Ntkako o novem letu bodo v med* vodski občini občinske volitve in iupnik Brencelj nadlegruje ljudi radi teb volitev ie tedaj. Ne dolgo tega je imel iupnik Brencelj pokopati nekega posestnika. Se na pokopališču oi dal ljudem mira radi teh volitev in jih |e prav po brenoeljsko nadlegoval: Pridite k meni v farovi, v iupnišče pridite, veste, v farovi pridite, da ae pogovorim), kaj bo a volitvijo, ja, z volitvijo, saj veste, ■ volitrijo, kaj bodete volili; na liberalno stran ne smete, ob, ne smete voliti, laj veste, ne smete; i nami bodite; aaj veste, i nami; pa trdni bodite, oh, trdni itd. itd. S tetu jemo iupniku Brenolju, naj ljudi na pokopališču pri miru pusti. Naj raje skrbi, da bo svoj posel bolje opravljal in ne tako malomarno, kakor po navadi in naj ae ne vtika v volitve, ker ga nič ne brigajo. Občani bodo ie volili, kar bodo sami hoteli, po-ivedranega šmovca gotovo nič več. Pa saj ravno tega ae fajmošter tako boji in zato je začel ie zdaj noreti zaradi volitev. Bilo bi pa dosti pametneje, če bi bolje itudiral svoje pridige, kajti zdaj se mu ie otroei z najvišjih hribov v cerkvi smejejo. Torej, Brencelj, pustite volitev in svojnga kruha se držite, drugače Vas bo škof penzijoniral.
— Tudi to zaslužijo! Preteklo nedeljo so blagoslovili in slovesno otvorili v M-tliki »Obrtni dom«. Opoldne so priredili obrtniki skupen obed, ki se ga je udeleiila tudi metliška duhovščina, na čelu ji n. v. r. prost Fr. Dovgan. Pri obedu so napivali vsem tamkaj prisotnim sta novom. In tako je napil metliški g. iupan tudi g. proštu, oz roma duhovščini, ki se mu zdi potreben stan, ako se drži svojega poklica. Za napitnico se je zahvalil g. prost in pri tej priliki poved 1 metliškim klerikalnim hujskačem in »Slovenčevim« lainikom to, kar jim gre in kar zaslužijo! G. prost je dejal: »Kdor trdi, da v Metliki med belokranjskim ljudstvom vera peša in da ti ljudje ne izpolnjujejo svojih dolžnosti, ki jih imajo nasproti cerkvi, ta ne govori resnice in ne pozna razmer!« Is njegovega govora je bilo posneti, da vlada med proštom in meščanstvom lepa harmonija in da g. prost pošteno naše ljudstvo, ki Šivi danes tako, kakor je iivelo takrat, ko še nismo poznali klerikalizma, spoštuje in čisla, kakor ga spoštuje in čisla ono. Zatorej se mu ne zdi prav, kdor govori o Metličanih drugače, nego je resnica! — To lekcijo — kakor rečeno — so naši belokranjski »Slo-venčevi« in »Domoljubovi« novičarji prav pošteno zaslužili, samo drugo vprašanje je, če jo bodo tudi uvaie-vali! Metliškim klerikalnim gardistom, ki so se utaborili deloma v komendi n. v. r., deloma v prostiji, deloma v okolici in koder kujejo svoje sulice, ki jih mečejo v poštene, spoštovane in zaslužne meščane, stari g. prost več ne imponuje: on je duhovnik in ne politik, a oni so rajši politiki in ne duhovniki!
— Pohujsljiv molitvenik. Is Idrije se nam poroča: K našemu somišljeniku je došel oče, kojega hčerka je bila letos pri birmi, ter prinesel seboj molitvenik »Skrbi za dušo!«, dar hčerki od birmske botre. Pritoieval ee je, da je moral vseti hčerki te »mašne bukviee«, ker so iste skrajno pobujšljive ter opozoril na več pohujšljivih mest v tej »s vi-sokočastitim knesoškofijskim dovoljenjem« izdani molitveni knjižici. Navaja se eno iz poglavja o izpraševanju vesti: »Zakonski . . . Niste li morda nasprotovali namenu zakona zakonsko posteljo umazali, da bi otrok ne imeli?! — Joj, kakšen greh je to v boijih očeh! — Niste-li pohujšali lastnih otrok . . . ie veste kako! ? ...« Spada li to v molitvenik za pobožne Slovence? Pa ne le, da je molitvenik pohujsljiv, Je eicer tudi vse besedilo tako, da mora zastrupiti otroško dušo in le čudno je, da ni več ljudi versko blaznih, ko čitajo slične »mašne bu-
kviee«. Starši pa naj bodo previdni, kadar kupavajo deei molitvenik«.
— Liberalci podporniki — klerikalcev. Po inicijativi metliškega g. organ ista so osnovali v Metliki pevski in tamburaški ibor. Fantje in dekleta se vadijo v lepem, ubranem petju in tamburanju, ■ čimer li blatijo srce in okus in kar je zatorej vae hvale vredno! Nas prav veseli, da tako vsgajajo slasti v kmetiškem ljudstvu čut do lepega in plemenitega. — V odboru tega društva pa je bojeviti klerikalni kaplan Ivan in menda tudi niš roalo-vainejši klerikalni gladijator n. v. r. komende oskrbnik Vuzi nič. U tega izvira, da i ivi pevski in tamburaški zbor v najčistejšem klerikalnem zraku, zakaj: kakršni generali — taka vojaka. Prebivalatvo Metlike pa je z neznatnimi izjemami liberalno, aaj je n. pr. dobil pri sadnji deželnozborski volitvi dr. Tavčar vse glasove, razen 3—5. In aedaj pride! Preteklo nedeljo je priredil ta pevski in tamburaški zbor
veselico a koncertom in tombolo. Ako bi ne prišli h koncertu liberalni Metličani, bi bilo teiko govoriti o obisku. Ako bi ne darovali daril za tombolo liberalni Matličani, bi bilo teiko govoriti o dobitkih! Tega pa niso storili zaradi tu imenovane dvojice klerikalnih petelinov, nego iz ljubezni do lepe domaČe pesmi in do plemenitega stremljenja nekaterih mirnih in pametnih ljudi! Radovedni smo sedaj, kako se izkažejo kleri kalci hvaležne svojim liberalnim podpornikom? Radovedni smo zlasti, ali sedaj izgine iz sobotnih »Sloven-čevih« in »Domoljubo vih« Številk obrekovanje, sumničenje in natolce-vanjo lastnih liberalnih podpornikov ? če povemo odirito, moramo priznati, da nimamo nič vere v to, zakaj poštenja ne smemo iskati med fana tiČnimi klerikalci!
— Volilni shod priredi slo vensko politično društvo »Sloga« v Ormožu dne 4. septembra 1904 pri Sv. Miklavžu v gostilni g. Otona Vrbnjaka, pri lepem vremenu na prostem. Na dnevnem redu je: 1.) Poročilo deželnega poslanca Ivana KoČevarja o deželnem zboru 2.) Razgovor o volitvi v dež. zbor v splošni skupini. 3 ) Slučajnosti
— Dopolnilna volitev na Goriškem* Za deielnozborski mandat   odvetnika  dr. Luzzatta,
ki je z 200.000 K tujega denarja »odpotoval« na grške otoke, se poteguje odvetnik vitez dr. Kamilo Egger. Ker je kandidat bližnji sorodnik deielnega glavarja dr. P a j e rj a, je njegova izvolitev skoraj zagotovljena.   Volitev se vrši  1. septembra.
— Šolska vest. V Knežak pride kot začasni nčitelj g. Andrej K e n i č
— Pesnik Aškerc med Hrvati. »Oozor« je priobčil v zadnjih dveh številkah pod naslovom »Aškerčeva najnovija djela« vrlo simpatično pisano studijo o pesniku Aškercu. M -d drugim pravi kritik o pesniku: »Antun Aškerc prodje još gore kao Gre gorčic « Crkveni poglavari onemogu čiše na daljne dušebrižtvo, pače ga izobćiše is katoličke orkve. No AŠ kerc dosljedan kao Hub je sasma druga kova, nego li nježni GregorŠič; on ostade svojim uzorima vjeran. U srednjem vieku bio bi došao na lomaču, a tako je postao najplodniji i na zaslužniji pisao svog mukotrpnog naroda, kojemu posvećuje i razga-ljuie svu svoju dušu. t|ešeći i upućujući ga u bolju budućnost.«
— Telovadba la starejše brate „Sokole" se zopet prične v ponedeljek, t j. 29 t. m. in bo potem redno vsak poneleljet in petek zvečer od pol 7 do pol 8. ure. K tej telovadbi se vabijo vsi starejši bratje Sokoli, ki hočejo redno telovaditi. Za vaditelje je poskrbljeno.
— K 9,Zvezi slovenskih pevskih društev" je kot 21. pevsko društvo pristopil »Pevski sbor breiiške čitalnice* in izjavil, da ee skupščine dne 18 sep tembr« sigurno udeleži po svojem zastopniku Upravni odbor »Zveze« iskreno pozdravlja svojega najnovejšega člana ter ieli, da bi skoraj prijavila svoj pristop k »Zvezi* vsa ostala društva, ki še niso v »Zvezi«. Ker se opetovano poprašuje, koliko snaša letni prispevek, ponavljamo, da vsako društvo za vsakega petje izvršujočega člana plača na leto po 40 vinarjev. Ustanovnik pa postane vsakdo lahko,
kdor plača enkratni prispevek 200 kron. Podporni člani plačajo najmanje po 5 K na leto.
— Slovensko akad. fer. društvo „Sava" naznanja, da se je odbor, voljen na prvem rednem občnem zboru, sestavil sledeče: predsednik: oand. jur Fran K and are, podpredsednik: stud. jur. Fran Ir croliČ, tainik: stud. pbil. Josip Sin ko ve e. blagajnik: cand. jur. A loj si j Lavš, namestnika: cand, pbil. Ferdo Marolt in stud. geod. Josip Perovšek, preglednika: c*nd phil. Ivan Jane in eand. pbil. Emil Vodeb. Zaeno naznanja odbor, da ae vrše sabtjaške vaje vssk dan pop. od 2—4, ter vabi vse člane k pridnemu obisku.
— Izlet Slovencev v Bel gradi K dijakom in umetnikom, ki odidejo 16. kimavca v Belgrad, ae je ie priglasilo precej drugega občin-atva, da porabi priliko, ko ae bosta v času Štirih dni vršila dijaški in medieinski kongres, dva jugoslovanska koncert«, se bo otvorila uraet niška razstava in bo kraljevo kronanje. Izlet bo tem ugodn*|ši, kar je voinja od S ska do Belgrada prosta in dobimo Slovenci brez plačna stanovanja. Vsak izletnik naj si oskrbi potni list, da ae izogne vsaki nepriliki na meji. Priglasi naj se pošljejo najkasne|e do 10 kimavca odboru za jugoslovanski dijaški kongres — Ljubljana, »Narodni dom«, da more le ta poskrbeti za vse ugodnosti.
— Slovenskemu dijaMtvu!
Naši srbsZi tovariši proslavijo 18 priti meseca v Belgrad j stoletnico prvih bojev za oavobojenje srbskega naroda. Da Ž njim praznujemo slavni spomin niihov.h prednikov, nas vabi srbsko dijaštvo v svojo sredo. Veseli dogodek v igodovini sroskega naroda je pomemben za vse Jjgoslo vane. Vabilo smo radostno sprejeli. Naši umetniki razstavijo svoja dela na prvi jugoslovanski izložbi, ki se isti dan otvori, mi pa bomo porabili \ sestanek vsega jugoalov«nsaega dija-štva, da se raegovorimo o svojih irieiah in težnjah. Na kongresu dne 19 in 20 kimavca si poda v resnem razgovoru jugoslovanska mladina roko. Slovensko dijaštvo naj dokaže s številno udeležbi, da ve ceniti važnost trenotkov, v katerih more dokazati srbskemu narodu svojo ljubav in zidati na jugoslovanskem spoznavanju in zbliževanju. Podpisani odbor poživlja slovenske dijake, da mu pnglase udeležbo pri be graskih siavnosti najkasneje do 10. k.mavca Nazdar! Odbor za jugoslovanski dijaški kongres. Ljubljana — »Narodni dom«.
— Gospodinjska šola c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani« Meseca oktobra se otvori sedmi tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 12 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopja poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski iu brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravoslovja, ravuauja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, kijih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vežbajo v gospo dinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in bolno živino. Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku. Gojenka, ki b> sprejeta v zavod, plača na mesec na hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vse 30 K, ali za ves tečaj 3G0 K. — Vsaka gojenka mora po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para Čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, Štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, Šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadue predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi priskrbe v zavodu proti plačilu, le ima katera več obleke, jo sme prinesti s seboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodiuisko šolo, morajo: 1. dovršiti že 16*. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2. znati Čitati, pisati in računati; 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo staršev ah varuha, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno izvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. Prošnje za sprejem ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 15. septembra t. 1. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kraujske v Ljubljani. V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo
Dalje v prilogi-
deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če pa bo v Šoli prostora, ie bodo sprejemale tudi prosilke is drugih dešel.
— Vrtno veselico priredi »Krajna skupin« e. k r. poštnih in brzojavnih usluŠbeneev v Ljubljani« v nedeljo, dne 4. septembra 11. pri Koslerjuv Spodnji Šiški spojeno s Šaljivo pošto in ko-riandoli korzo, s sodelovanjem ljub ljanske društvene godbe, pod vodstvom gospoda kapelnika. Pri veselici poje pevski klub cea. kr. poštnih in brsojavnih uslužbencev. Začetek ob 3. uri popoldne. Vatopnina 40 vin. sa osebo. V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica v nedeljo, dne 11. septembra.
— Domače umetnost. Wol-fova slika »Čudodelna varuhinja ljubljanskega mesta« na cerkvi sv. Fio-rijana je bila vsled vremena zelo poškodovana in bati se je bilo, da bo uničena. Sedaj je restavrirana in je to delo jako dobro in spretno izvršil domači slikar g. L. Grilc.
— Odlikovanje. Ooep. Ant. Ž n i d a r 4 i č, vrorni notranjski Še-beiar v Ilirski Bistrici, dobil je na razstavi avstrijskih in nemških čebelarjev v Dorobirnu (na Predarlskem) krasno umetno izdelano kolajno. G. ŽnidaršiŠ je pač vzor čebelarja, to priča njegov ukusno in dobičkanosno napravljeni čebelnjak. Razen mnogih kastnih diplom, si je pridobil gosp. ŽnidarŠič v najkrajšem Času, ako se ne motimo, 5 različnih kolajn, med temi tri zlate! Z uzorno čebelorejo 8i je pridobil gosp. Žnidaršič nebroj zaslug in notrajnski čebelarji pridno posnemajo njegov zgled.
— Cesarska slavnost v Kamniku. Veselica, katero je priredilo vodstvo kopališča lansko leto povodom cesarske slavnosii, je sicer radi takratnih vojaških vaj v kamniški okolici bila izvrstno obiskana, vendar se je ista tudi v letošnji se-ioni povsem povoljno obnesla. V nedeljo 21. t. m. se je začelo v kopa-liščnem psrku kmalu popoldne prav živahno gibanje med marljivim igra njem kamniške mestne godbe. Isto se je še povzdignilo, ko se je začelo mračiti in so mnogobrojni lampijončki razsvetljevali kopališčni park ter je bitka s korijandoli bila na vrhuncu. Posebno dobro obiskan je bil srečolov, kjer so se grofica Marija DessewfTy in nje hčerke, gospica pl. Hertret, baronica Ambrozv in gospica pl. Mrsljak posebno odlikovale. Najživahneje življenje se je seveda razvilo pribufctu. Tu so stregle med drugimi dame: gOBpa pl. Nadamlenzki in nje hčerka gOBpica Ada pl. Nao'amlenzki. Slikovit pogled nam je nudil s krokarji in sovami dekoriran šotor »Egipčanske prerokovalke«. Med damami, ki so cvetke in korijandoli prodajale, so bile posebno marljive: baronesa Bi-anca Lazarini, gospa dr. Ziegler, gce. Ranzinger, gca. Sviti!, gce. pl. Dom-crovske, gca. Rosenberger in gospica Rea. Zvečer se je razvil prav dobro obiskan plesni venček v restavracij ekih prcštorih in s tem je bil zaključena ta v vsakem Gziru dobro izpadla slavnost.
— Slovensko delavsko izobraževalno društva na Jesenicah začne s 1. septembrom z
brezplačnim večernim poukom, Po-ucHvali se bodo samo člani tega društva in sicer v raznih predmetih, kakor v obrtnem Bpisju, računstvu, knjigovodstvu, risanju itd. Opozar jamo vse delavce, kateri imajo veselje do izobraževanja, naj pristopijo k temu društvu, kajti pr.ložnost je tu, se marsikaj dobrega naučiti za življenje. Radi počitnic ni dosedaj društvo delovalo, ka;ti pouk bode vsako leto od 1. septembra do 1. julija v. L, na teden trikrat po dve uri Z7ečer. Omenjeno društvo ni politično društvo in tudi ne društvo popivanja po raznih gostilnah, kakcr jih imamo žali Bog toliko na Jesenicah pod vodstvom črnih kut, ampak je ustanovljeno samo v blagor in korist onih delavcev, kateri dosedaj r&di pomanjkanja obrtne šole na Jesenicah, niso imeli priložnosti se izobr&ievati. Posebno staršem priporočamo mladino, kajti sad katoliškega izobraževanja imamo priliko pomilovati vsaki dan v našem kraju. Gg. učitelja Salbergerja in Fabinca pa prosimo, da nas bosta podpirala v temu društvu po svoji moči, isto tako pa tudi gg. uradnike. Ker je društvo še mlado in ima malo dohodkov ter skrbi za sedanje potrebe samu uradnik g. Pongratz, vljudno prosi slovenske rodoljube, da mu brezplačno prepuste kake dobre Če prav stare, slovenske poučne in zabavne knjige, za kar se bode gotovo mladina in delavoi tovarne za železo na Jesenicah hvaležne izkazal?. Ako tedaj hoče kak rodoljub našemu društvu kako knjigo podariti, Q&j jo pošlje tudi nefrankovano uradniku Antonu Pongratzu na Jesenicah Gorenjsko. — Slovensko delavsko in izobraževalno društvo u* Jesenicah.
— Dleti. Po listih krosi sedaj ia »Slovenoa« posneta vest, da )• blejska grajščina na proda). »Slovenec« je res izvrstno informiran liat; šea tti mesece lave vae. Kolikor je nam sneno, ao bili pred tremi meseci pač neki dogovori sastran prodaje grajščine, a ti ao ae razbili in danes ni grajščina več na prodaj, vaaj ne aa primerno oeno.
— Podravska podružnica „Slovenskoga plan. društva" priredi dne 31. avgusta skupni izlet a Klopnega vrha črea Brv in Peaek na Roglo in od tam črea Vitanjako planjo v St. Lenart, odkoder ae odpelje družba ■ vlakom v Dravberg, oziroma Slo venski Gradec Kdor ae hoče isleta udeležiti, naj pride v torek a večer, t. j. dne 30. avgusta na Klopni vrh spat. Drugo jutro odhod. Pot je v vsakem oziru lepa in zanimiva. Od Klopnega vrha bo približno 10 ur hoda do Št Lenarta. Za jed in pijačo ai mora vsak sam skrbeti.
— Podružnica »Slovenskega planinskega društva V Cerknem je priredila aa dobo od dne 31. julija do 11. septembra t. 1. keglanje na dobitke na ke-glišču gg. Petra Jurmana in Antona Kranjca aa zgradbo planinske koče na Poreanu. Po razdelitvi dobitkov bo planinaka veselica z godbo, pictjem in plesom. Na raz polaganje bo tudi velikanski planinski muLe j.
— Iz Sent Jerneja se nam piše: Obhajal je dne 25 avguste t. 1. sedemdesetletuiao in obenem godo-val gospod Janez Saje, nadučitelj v pokoju in posestnik v Sent Jerneju, v krogu svojih sorodnikov, vnukov, prijateljev in snaneev. Bil je 48 let učitelj in vsled tega ima veliko svojih učencev  po raznih krajih Bveta.
— Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu. Graščak v Zalogu, I. Luckmann, je bil odpustil gozdnega čuvaja I Ruglja in na njegovo mesto postavil drugega. Ru-gelj je vsled tega pisal Luckmannu več pretilnih pisem, v katerih je tudi oskrbnika dolžil raznih goljufij. Ru gelj je bil obsojen na 5 mesecev ječe. — Alojzij Zaje in njegova mati Urša sta prodala zarubljenega konja in sta bila vsled tega obsojena Alojzij na 10 dui, Urša pa na 5 dni zapora. — Zaradi poizkušene lovske tatvine sta bila obsojena črevljarski pomočnik Fran Kosmač in črevltarski učenec Jožef Petrid iz Velike Doline, prvi i.e štiri tedne, drugi na tri tedne zapora.
— Nova podzemska jama. Nedaleč od vasi Suta (Sv. Tilh) pri Komnu je globoka razpoka, ki je lovcem dobro znana, ker v njej gnezdi mnogo divjih golobov. PreteČeni teden je skočil v brezno 861etni starček Ivan Stepančic zaradi domačih prepirov. Pastirji so našli pred breznom starčkov klobuk. Toda nihče se ni upal v glo-bočino. Končno se je prijavil lovski paznik Andrej Lega iz Komna. Dvakrat so ga spustili v globino, a obakrat je moral nazaj, ker je bila 45 m dolga vrv prekratka. Šele s 100 m dolgo vrvjo je dosegel tla. Ni pa mogel sam spraviti mrtvega trupla, ki je Že močno trohnelo, iz jame ter je moral Še enkrat na vrh, da je vzel za pomoč Še enega moža s seboj. Truplo sta spravila v vrečo ter jo privezala za vrv. Lega je pripovedoval, da se razprostira od 100 m globokega brezdna velikanska, nad 300 m dolga jama, ki je polna kapnikov. Prinesel je tudi s seboj več krasnih stalagmitov. Občina Ivanograd, kamor je spadal samomorilec, je izplačala Legn 100 K, njegovemu pomočniku pa 50 K.
— Utonil je v Savinji pri Celju delavec Ant Lubej Delal je pri novem mostu ter padel v narasle valove.
— Umrl je v Ehrenhausenu na Štajerskem nadinžener g. Anton Haas, ki je bival 10 let na Jesenicah.
— Samomor. V Spodnjem Dravogradu se je ustrelil ondotni asistent iužne železnice Streits.
— Vzpored porotnih obravnav pri tukajšnjem dež. sodišču. 29. t. m.: 1. Marija Man-fredonija in Tomaž KoŠir zaradi ponarejanja kovinskega denarja. 2. Ernest Merlak, rop. — 30. t. m.: 1. Jera Bricelj, detomor. 2. Anton Repnik, tatvina. — 31. t. m.: 1. Janez Jerin, uboj. 2. Fr. Šusteršič, uboj.
— Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem dež. sodišča: 1. Jernej Potočnik, delavec na Hnišici, je bil jezen na Antona Jermana, ker si je domišljal, da zalezuje njegovo Ženo. Dne 3. mal. srpana je v tej jezi vlomil pri strehi v Jermanovo stanovanje, mu tam razrezal par črevljev, vrednih 6 K, potem je istega dne okoli polnoči še enkrat vdrl oborožen s polenom v isto hišo, da bi nasprotnika napadel. Ker ga ni dobil doma, mu je opetovano zagrozil, da ga mora razrezati ali pa zaklati, če bi tudi bil sedem let zaprt. Obsojen je bil na šest tednov težke, s postom poostrene ječe. — 2. France Tomšič, samski hlapec, zaradi tatvine
še kaznovan, je dne 31. mal. srpana t. L vzel ia nezaklenjene bajte Marije Lutka par Črevljev in nekaj obleke v vrednosti 19 kron. Ko so ga isti dan zaradi razgrajanja v Rožančcvi hiši orožniki are-tovali, je grozil vpričo več ljudi, da bo vaai Žerovnica in Martinjak v kratkem požgal ter ae je pri tem rotil in preklinjal Boga. Obsojen je bil na 15 mesecev težke, a postom in trdim ležiščem poostrene ječe. — 3. Marjana Žerovnik, kajžarja žena na Voklem, je dne 2. maL srpana 1.1. pustila samega doma sedem mesecev starega sinka Franceta in pol-sedmo leto staro hčerko Urško brez vsakega nadzorstva. Urška je dojenčka tako na zibelko navezala, da ae je otrok zadušil. Mati se je opravičevala s tem, da je imela na polju opraviti in da ji zaradi siromaštva ni moči, da bi koga najela, ki bi pazil na otroke. Obsojena je bila na tri dni strogega zapora. — 4. Janez Knafelj, Črevljar v Doslovčah, je bil zaradi hudodelstva oskrumbe obsojen na 13 mesecev težke ječe. — Pavel Ramovš, tesarski pomočnik v Zakobiljeku, priznava, da je Janeza Pintarja iz zaklenjene hiše izmaknil v noči na 15. mal. srpana 1.1. branimo knjižico in drngi dan dvignil v Kranjski hranilnici 300 K, s katerim si je kupil vozni list za v Ameriko. V svoj zagovor pristavlja, da je imel namen vrniti hranilno knjižico Obsojen je bil na pet mesecev težke, s postom in trdim ležiščem poostrene ječe. — Josip Pastire, glumač iz Loke, fara Črnomelj, je svojemu tovarišu Rudolfu Mlinarica iz zaklenjenega kovčega vzel 104 K gotovine in obleke, vredne 99 K. Ko je obdolženca okr. sodišče poslalo po odgonn, je tudi v zaporu mestnega magistrata v Ljubljani poštno prejem ni list št. 158 prenaredil tem, da je s prstom izbrisal Štev. 8, da se ne bi moglo dognati, da je nekoč neko prazno polo rekomando-vano poslal na predsedništvo dež. vlade v Ljubljani ter to popačeno listino pokazal pri magistrata v dokaz, da je svoja izkazna pisma poslal na deželno vlado. Obsojen je bil na pet mesecev težke, s postom poostrene ječe.
— Izseljenci pozor I Kakor se nam poroča iz zanesljivega vira, bo Združene drŽave v Amen k i zelo poostrile zakone za izseljence. Vsakdo, ki pride v luko v New-Yorku, mora imeti poleg voznega listka še 10 dolarjev denarja, sicer ga pa prepeljejo v Eilis-Island, koder mora čakati pr-ve^a parnika, da ga odpelje nazaj v Evropo. Zadostuje pa tudi, ako kak sorodnik jamči za izseljenca, da ga bode toliko časa vadržaval, dokler ne dobi dela. Enako strogo postopajo tudi z izseljenci v Južni Ameriki, zlasti z onimi, ki se hečejo naseliti v Argentiniji, in se večkrat pripeti, da ondotne oblasti zavrnejo cele družine, posebno take, ki so dospele ne da bi se mogle izkazati s kakimi denarnimi sredstvi, in se morajo povrniti nazaj v staro domovino.
— Aretovana je bila včeraj popoldne Antonija Jurjavčičeva, brezposelna služkinja, rojena 2. junija 1884 v Idriji in ravnotja pristojna, ker je ukradla Antoniji Vcdiškovi izpred prndajalnioe v Prešernovih ulicah 3 K vreden predpasnik. Jurjavčičeva je tudi pred par dnevi pokradla na Viču dvema tovarišioama nekaj obleke. Tudi Ivano Trillerjevo, rojeno 15 avgusta 1877 na Bledu, pristojno v Karano gorico v radovljiškem okraju, je včeraj prijela mestna policija, ker ima za Ljubljano prepovedan povratek. Trillerjeva je tudi preganjana v policijskih listih zaradi hudodelstva tatvine.
— Od doma odšla je dne 24. t. m lOletna Vida IlerŠičeva, hčerka Marije Ileršičeve, delavke v tobačni tovarni, stanuioča v Dravljah, katera se še ni povrnila. Deklica je bolj slabe rasti in ima moder predpasnik.
— Nesreča. Včeraj popoldne je  Samassov  livar   Avgust Pavšek vrtal neko železo. Sveder je izpodr snil in mu levo dlan tako poškodoval, da je moral delo zapustiti.
— S posebnim vlakom se je danes zjutraj ob 5. pripeljalo iz Gradca 600 vojakov c. in kr. 27. peš-polka. Na ljubljanskem kolodvoru so zajutrkovah potem pa se ob 6 uri 10 minut odpeljali v Nabrežino.
— Delavsko gibanja. Včeraj se i* z južnega kolodvora odpe ljalo v Heb 10 Hrvatov, 18 jih je pa prišlo iz Amerike v Reko.
— Izgubljene reči. Anton Hajnibar je izgubil nekje na Dolenjski cesti petak. — Trgovski sotrudmk Ivan 9. je včeraj izgubil na Sv. Jakoba trgu dva zastavna lista.
— Meso v Ljubljani. Od 15. do 20. t. m. je bilo v mestni klavnici r »klanih 77 volov, 1 krava, 3 biki, 2 konja, 91 prašičev, 187 telet, 71 koštrunov in kozlov in 1 kozlič. Vpeljalo se je 411 klg. zaklane živine.
— Koncert društvene godbe se vrši danes zvečer na vrtu hotela »Ilirija«, v Kolodvorskih ulicah Začetek ob 8. uri »večer. Vstopnina 30 vin.
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljub-
ljanske od 14. do 90. avgusta 1904. Število novorojencev 18 (asa 249 °/©#), mrtvorojenec 1, umrlih 23 (aa308 •/»,), med njimi ao umrli aa škarlatioo L aa jetiko 7, valed nezgode 1, aa različnimi boleznimi 14. Med njimi je bilo tujcev 6 (=-26f/0), ia zavodov 8 (sms 34 7 •/•)• Za infekcioznimi boleznimi ao oboleli, in aicer aa škarlatioo 3, aa tifusom 1, aa vratico 1, aa ušenom 1 oseba,
— Mestna kopal. Od dne
21. julija do 20. avgusta 1904 oddalo ae je v mestni kopeli vaega skupaj 3381 kopeli, in aicer aa moške 2400 (prsnih 1800, kadnih 600), sa ženske 981 (prsnih 300, kadnih 681).
— Corrigendum. V št. 184 našega lista priobčili smo kot inserat bilanco »Prve žrebljarske in železo - obrtne zadruge v Kropi in Kamnigorici«. Priob-čena bilanca se pa ne nanaša na zadružno leto 1903., temveč aamo na čas od dne 1. januarja 1904 do dne 10. junija 1904, kar bodi a tem popravljeno.
— Hrvatske   novice. —
Medvedje  na železniškem
tiru. Ne progi Lič—Plasc je naletel ponoči čuvaj, ki je hodil s svetilko ob progi, na črno gručo. Ko je pri vzdignil svetilko, da bi bolje videl, sagleda veliko medvedko s tremi mladiči. Starka je šla proti njemu s povzdignenima prednjima nogama. Čuvaj se je tako prestrašil, da mu je padla svetilka ter ugssnils, sam pa je sbeŽal s tira ter klical na pomoš. V istem trenotku je prišel brsovlak. Medvedka je najbrže smatrala luč na lokomotivi za prvotno zasledovanega sovražnika ter se je postavila v bran. Vlak ji je seveda takoj zdrobil glavo, dočim so mladiči pobegnili. Medvedka je tehtala 130 kg — Zima v avgustu. V Bosni, Hercegovini, Crni gori in Srbiji je pokril vse vrbove sneg, ponekod leži dva čevlja debelo. Temperatura je padla pod dve stopinji. — Krivo-tvorec denarja Zlamal je dosegel s svojim prizivom, da se mu je kazen znižala od 10 na 8 let. — Novo parobrodno društvo »e ustanovi v Dubrovniku pod imenom »Dubrovačko hrvatsko parobrodarsko društvo« — Hrvatski Sokol se snuje v Mitrovici.
— „Nema rata bez — Hrvata" ! „Obzor" piše pod tem naslovom : Početkom rusko-japonske vojne so najeli Japonci okoli 100 Hrvatov, ki so delali v rudokopih v Kaliforniji, in jih odpravili na bojišče, da bi jim tamkaj pomagali graditi nasipe. Ko se je pa kasneje pri navalih na Port Ar-tur izkazala potreba, da se dopolnijo prazne vrste japonske vojske z novimi silami, so Japonci Hrvate, ki so rodom iz Like, oblekli v uniforme in jih poslali pod utrdbe Port Arturja. Pri nekem naskoku pa so se Hrvati nekoliko oddaljili iz bojne vrste in padli v roke ruskim vojakom. Ko so jih Rusi obkolili, so se Ličani jeli križati — ne ve se ali vsled strahu, ali da pokažejo, da so tudi krščanski ljudje. Ko se je stvar pojasnila, kako so prišli v japonske bojne vrste, so jih Rusi sprejeli v svoje kolo, Hrvatje so se preoblekli v rusko uniformo in sedaj junaško branijo Port Artur proti napadom Japoncev. — Odgovornost za to vest seveda prepuščamo „Obzoru"!
— Najnovejše  novice. —
— Provijantne častnike dobi tudi deželna bramba.
— Vinska letina v Dalmaciji bo letos zelo slaba. Malo je grozdja in še to nima tist<* veljave kakor druga leta.
— Brezobzirna finančna straža Ogrski finančni stražniki so blizu Zemuna ustrelili dva srbska r biča, ki sta lovila v Savi.
— Dedščina obnesreč-n e m času. Bivši mestni blagajnik v Badenu, A. \Vastl je poneveril večjo sveto ter sedi sedaj v ječi. Ravnokar pa je podedoval 20.000 K, za katere pa se je oglasila občina ket za odškodnino.
— Afera polkovnika Mašina. Znani srbski polkovnik Mašin je bival zadnji čas v toplicah Pistjan na Ogrskem. Tam je srečal neko umetnico praškega narodnega gledališča, ki jo je že od poprej poznal. Ker mu dama na njegov pozdrav ni odzdravila, temuč se mu izognila, jo jo vprašal pismeno za vzrok njenega vedenja, in ali se ga boji. Umetnica mu je odgovorila: »Nisem kraljica, zato se mi ni treba ničesar bati.«
— Most se je zrušil v Leonfeldnu pri Linou v trenotku, ko sta Šli čezenj dve topničarski bateriji. Ea top z moštvom in priprego je padel v vodo, vendar ni bil noben vojak poškodovan, pač pa konji
— Zameteni turisti Na švicarsko-italijanskem gorskem sedlu St. Bernhard je nad 100 turistov zasneženih.
— L e g a r precej hudo razsaja v Tešnu. Dosedaj je obolelo nad 150 oseb.
— Požar v petrolejskih ja mah. V Hobokeuu v Belgiji gorijo Že
več dni izviri petroleja. Zgorelo je ža nad 100.000 m* potrolcja.
' Papeževa fopravljivost\
Listi ao poročali, da aedanji papež na čuti nikako mržnje do italijanska kraljeve rodbine, temuč ae ji skuša približati. Da pa staro aovraštvo ie ni izmrlo, dokazuje papeževa tajna okrožnica, ki jo je izdal na vse italijanske škofe povodom veselega dogodka, ki ga pričakujejo na dvoru. Okrožnica pravi: »Ako bi slučaj ho* tel, da se stori pravicam sv. stolice nova žalitev, namreč s tem, da ae novorojenčku da naslov »rimski princ,« dolžnost je vsakega škofa, da pametno pa odločno izrazijo svoja čuvstva nad ponižanjem, ki ae pripravlja za sv. stolico; vsled tega ne amejo sodelovati pri cerkvenih slavne stih, ki ae prirede ob tej priliki Razen tegs morajo škofje skrbeti, da ae v škofijah cerkvene države ne opravljajo tozadevne funkcije v katedralah temuč v kateri drugi cerkvi, ki pripada mestni upravi, da na ta način škofom in kapiteljem ni treba prisostvovati. Tudi ni dovoljeno, da ee moli »pro rege«. — Klerikalna nestrpnost ne sega 1» preko grob«, te-muČ celo pred človeško rojstvo.
* Nemoralni duhovniki. V Vatikanu jim je že presedalo, da liberalno časopisje izve toliko neljubih afer iz duhovniškega življenja. Ker duhovniški listi vsako tako vest razkričijo za laž in obrekovanje, hotel je papež sam nabrati dovolj gradiva, s katerim bi pred celim svetom ovrget „napade* na celibatarje. Sestaviti je dal posebno preiskovalno komisijo, kateri se je poverilo preiskati italijanske škofije. Toda gradivo, ki ga je preiskovalna komisija pri tem nabrala, je tako, da si papež ne upa ž njim pred svet, temuč so ga dobili zaupno le duhovniki. Poročilo se glasi: „ Apostolska vi žita rij a vseh italijanskih škofij, ki jo je odredil papež Pij X. nekako tajno, je dovedla do žalostnih rezutatov. Posebno v nekaterih škofijah v K a 1 a b r i j i in Siciliji je bila apostols ka preiskovalna komisija primorana postopati z dosedaj nepoznano strogostjo. Tako je bilo n. pr. samo v nadškofiji Palermo, ki jo vodi neki kapucin, več duhovnikov takoj odstavljenih, a večina nižjih duhovnikov je dobila ukor. Tudivostalihškofijahnimnogo bolje". — To papeževo poročilo bo pač zvijačnim katoliškim popravkarjem sapo zaprlo. Skoda, da papež apostolske preiskovalne komisije ne pošlje v slovenske škofije, posebno na Kranjsko. Najbrže se boji, da bi ostale skoraj vse žnpnije prazne, ako bi se se postopalo tako strogo-pravično kakor v Italiji
* Policijska brezobzirnost. V Torunja sta se nedavno sprehajala po ulici John in njegova soproga, ki je sloveča gledališčna igralka. Med razgovorom sta se nekoliko razburila ter se začela kregati. V bližini je bil policaj, ki je prihitel za njima ter začel gospo psovati z vlaČugo i. dr. Mož je policaju zaman dokazoval, da je to njegova žena, policaj je temveč odtiral ženo v zapor, kjer je ostala celo noč zaprta. Policijski nadzornik je celo poklical zdravnika, naj „vlačugo" preišče. Zdravnik pa je ženi veroval, da je res omožena. Sele drugi dan so jo izpustili z besedami: nSe bo Že vse pojasnilo."
* Rastline na električni žici- Med najbolj razširjenimi rastlinami v Braziliji je Tillaudsia, ki spada v isto vrsto kot anaue. Ta rastlina je posebno trdovratne rasti. Zelo drobna semena so na dlakaslih šopkih, ki jih veter raznosi daleč po svetu. V Petro-polisn, ki ima električno razsvetljavo, so semena obvisela na električnih žu ah ter vsled solnca in izdatne mokrote začela hitro kaliti in zeleneti. In sedaj je videti žice ovite z zelenimi rastlinami, ki imajo polno belega in rdečega cvetja.
* Najstarejšo ladjo v Evropi, ako ne sploh na celem svetu, ima Švedska. Ladji je ime »Ecaanuel« ter je bila zgrajena m ta 1749 Rabi se še vedno pri prevažanju lesu
Telefonska in brzojavna poročila.
Belgrad 27. avgusta. Vsled povratka S alej mana Batuše so okrog Djakova v Stari Srbiji zopet nastali arnavtski nemiri. Redi£ski bataljoni so sporočili šekir-paši, da ne gredo proti Arnavtom v boj.
Belgrad 27. avgusta Turska vlada je pripoznala srbskega metropolita Sebastijana v Skopi j u in mu dostavila „berata.
Atene 27. avgusta. Vlada je aklenila naročiti troje novih velikih vojnih ladij.
Rusko-japonska vojna.
Petrograd 27. avgusta General Kuropatkin je sporočil carju, da so Japonci zopet začeli
svoje začasno ustavljene operacije proti ruski armadi v Mandžuriji. Prva boja sta bila v dolini Sindakuja pri Ljaodintanu in Tonoinpu. Na večer 24, avg. so Japonci zasedli višine jugozapadno od Lindiapuce. Zjutraj 25. t. m. je sovražnik odkril ogenj v sme. i proti mestu Kapinci, kjer so se nahajale ruske baterije. Rusi so prisilili japonske topove, da so umolknili. Istega dne se je pomikala ena japonska brigada in 4 baterije proti Lindakušanu, kjer so Japonce sprejele naše baterije in pognale v beg. Ob 2. uri pop. so naši topovi pregnali Japonce iz vseh pozicij pri Tašingtanu Takisto so naši voji pobili Japonce pri Kapinci in Ranici.
London 27. avgusta Kuroki-jeva armada je na ceii črti zopet pričala z ofenzivo; jedro japonske vojske je še oddaljeno od Liao janga 37 vrst. V sredo so se jeli japonski voji pomikati proti ruskim pozicijam. Vnel se je ljut boj, ki je trajal do večera Boj se še nadaljuje. Ruska artiljerija je provzročila Japoncem kolosalne izgube.
Berclin 27. avgusta. Glasom brzojavke z dne 26. t. m. so tri divizije Kurokijeve armade vzhodno od Liaojanga napadle ruske pozicije, a so bile poražene na celi črti. Rusi so zaplenili 33 japonskih topov. V tej bitki se je izkazalo, da ruska artiljerija visoko nadkriijuje japonsko.
London 27. avgusta. Med Japonsko in Korejo seje sklenila pogodba, ki pomeni konec samostojnosti korejske države. Glasom te pogodbe odpokliče Koreja vse svoje diplomatici! e zastopnike pri tujih državah in prepusti svoje zastopstvo japonskim poslanikom in konzulom. Koreja sprejme japonsko valuto in zniža svoje vojaštvo v Seulu od 50.000 na 1000 mož Za varnost Koreje poskrbi v bodoče Japonska.
London 27. avgusta. rMor-ning Post" javlja, da bo ruski poslanik v Vašingtomi, grof Ca-sini, odpoklican.
London 27. avgusta. Izpred Port Arturja ni nobenih posebnih novic. Zatrjuje se samo, da Japonci neprestano bombardirajo trdnjavo, ne da bi povzročili znatne škode. Vesti, da bi se Japonci že polastili kake notranje utrdbe, niso resnične.
London 27. avgusta. Japonci ne mislijo po zirni ustaviti vojne, nego že sedaj pripravljajo vse kar treba, da bi i po zimi lahko nadaljevali vojne operacije.
Berolin 27. avgusta. „Berliner Tagblatt^ poroča, da pošlje Rusija še tretjo armado, obstoječo iz 3 do 4 divizij, rja bojišče. Poveljnik te armade, ki se utabori v Mukdanu, bo general Kaulbars.
Petrograd 27. avgusta. „Rus koe Slovo" poroča, da Kitajci v Mandžuriji povsod podpirajo Japonce in da razširjajo med svojimi rojaki pozive, naj istotako store. V Ljaojangu so Kitajci že vse pripravili za slovesen sprejem Japoncev.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
V zadnjem poročilu smo omenili, da utegnejo obveljati takratne razmeroma visoke, toda vsled suše nastale slabe letine utemeljene cene kot podlaga do prihodnje spomladi. Sobotni in trg v ponedeljek in torek tega tedna pa je nameraval naše mnenje ovreči. Amerika namreč je prijavila divjo hos, kateri so se, četudi nerada, priklopila naša tržišča. Temeljno naše mnenje pa nam s tem ni bilo odvzeto, kajti višina cen po našem mnenju že kompenzuje izostale pridelke, če jih morda celo nekoliko ne nadkriijuje. Dejansko se je že sredi tega tedna pokazalo, da je bila amerikanska hos brez podlage in samo produkt špekulacije. Do včeraj so vsa tržišča zgubila pridobitke od
sobote, pondeljka in torka in notirala včeraj nekam tako, kakor v zadnjem poročilu, to pa vsled dežja, ki je v tekočem tednu padel, ki pa seveda ni toliko koristil Že vsahlim rastlinam, pač pa omogočil vsaj deloma plovbo in pripomogel do obilnejših ponudb.
Pšenica je v začetku tedna hipoma dvignila efektivno ceno do 20 vinarjev — zgubila pa iste do včeraj popolnoma. Oktoberski termin je notiral v zadnjem poročilu 1072, za maj 10*95, med tem pa se Že povspel na 11-06, odnosno 11-28, odneha val pa je v posameznih dnevih in notiral včeraj 10*69 odnosno za maj 1905 1. 10*89 — tedaj so se vse cene nekako približale naši omenjeni podlagi. Na nadaljne znatne poviŠke ne verujemo, kajti rumunska in ruska pšenica se obilo ponuja in onemogočuje, da bi se ogrska pšenica dvigala, pač pa jo je inozemsko blago primoralo akomodirati svoje cene inozemskim.
K o r u z h je drvila tako divje kriško, da bi pri treznem prevdarku moral sleherni priti do zaključka, da so sedanje cene naravnost nevzdržljive, kajti pri tako visokih cenah je poraba koruze za krmo naravnost izključena in konzumentje bi bili primorani seči po družili pridelkih. Dejansko se je morala koruza tudi podvreči tej eventualnosti ter je malenkost odnehala za točni in pozneji odjem — mnogo je pripomoglo k temu inozemsko blago, ki je preplavilo naša tržišča. Za maj prihodnjega leta smo imeli v zadnjem poročilu kurz *76S bo ki se je potem Že dvignil na ^66/e7> odnebaval pa potem polagoma in notiral včeraj le še 742/4S-
Oves notira v celem nespremenjeno in se zahtevajo cene prejšnjega tedna.  Oktobrski kurz je odnehal od
7*f/     na 735/
•     /83   **■    4 /26*
Moka bo morala poviške tega tedna zopet črtati in notirati cene prejšnjega^ tedna.
Špirit se je znova podražil za celi 2 kroni, rafinerije zaključuje za poznejše pošiljatve le nerade. Surovina se je močno podražila.
Sladkor. Vsled nedostajanja blaga je morala druga roka, ki je skoraj brez blaga, pri tem pa mora še na sklepe pošiljati, cene zopet dvigniti. Osrednja pisarna je cene dvignila in prodaja le od postaj tovaren. Z izvršili ima namreč toliko opraviti, da se trga skoraj ne more udeležiti. Letina sladkorne pese se je nekoliko poboljšala. Za cene surovine pa ni edina letina pese merodajna. marveč tudi ona sladkornega trsta. Domneva se zato, da se bodo cene za rafinado od začetka oktobra nekoliko znižale, do tje pa je mogoče, da se bo še nekoliko podražila.
Riž. Mlini so svoje zahteve znova dvignili od 1/3 do 1 krone, tendenca je zelo trdna in dvigajoča.
Petrolej notira neizpremenjeno. Kartelirano rafinerijo ukrepajo, kako bi se prišlo v okom ruskim ponudbam petroleja in če bi ne kazalo za september cene nekoliko reducirati.
Kava tendira trdno v smeri navzgor.
Poslano.*)
Presvetlemu knezoSkofu Anionu Bonaventuri!
V Vašem glasilu „Slovencu**, kjer se razmotrivajo sedaj naše plače,, ozir. njih  ureditev, je brati tudi v članku „In kaj za sedaj?"  besede, ki, kdor pisca   pozna   in  njegov namen, nam podtikajo kot slabo lastaost: da smo bogati na otrocih.  Besede  se ^lase: .,Pravo potrebnost bode tedaj iskati le pri oženjenih učiteljih, zlasti med onimi, kateri so po nekem  starem „šol-maštrovskem   običaju bogato oblagodarjeni  z   deco."   V teh besedah tiči neko zaničevanje in  naj j jih pisec pojasnuje kakor hoče. Mi učitelji, posebno stari kolegi, se še nismo pospeli po  mislih  gospoda  s Kamna, na ono moderno stališče,  katero Vaš list dan na dan zametuje in katero Vi sami presvetli knezoškof obsojate: imeti le gotovo  število otrok.   Vi presvetli knezoškof ste izdali knjižico „Pouk krščanskim staršem", v kateri se opisuje, da ni mnogoštevilna rodbina nesreča, ampak pravi božji blagoslov za krščanske starše. In mi slovenski učitelji smo do zdaj še vsi krščanski, tedaj niso  otroci za nas nesreča, če tudi povzročajo  obilo   skrbi   in stroškov. Oprostite presvetli, da se drzne uboga para ljudskega učitelja Vas javno pra-sati: Kako skladje vlada med Vašimi nauki in besedami gospoda Sukljeja s Kamna, ki teh besedi gotovo ni v Vašem  smislu   zapisal   in kako morete opravičiti,  da se  žali  na deci obilo blagoslovljene očete,  posebno one iz starejše dobe, ki  so  bili  brez izjeme pokorni sluge Vaše misli, v Vašem nad vse katoliškem listu? Pričakuje   z vso ponižnostjo pojasnila.
ljudski učitelj, krščanski oče večje družine.
Na deželi, na dan sv. Jerneja 1904.
Za prebivale« mast, uradnik« I. t. d. Proti težkot&m prebavijanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno do-mače zdravilo pristni „Moll-ov SeidJits-prasek", ker vpliva na prebavljenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatlica velja 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak da a lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagate j, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 8—12
Svila za neveste
bo 60 kr. do gld. 11;35 per meter v vseh parvah Franko in ie emrlnjrno ae pofiilja na dom. Bogata izbera vzorcev se pošlje s prvo poŠto. Tomrim z« svilo Henneher g, riirlrh. 3 75-7
„Le Delice" 1
cigaretni papir, cigaretne stročnice.
Dobiva se povsod. 671—25 Glavu zaloga: Dunaj, L, Predigergasse k
Ulfdrove žitne feaue
POSKUSI TE I-»T- Viorck 3<a*o.u«rvo.
?o*lM 6 .£ po*4|k« 4K 60k Iranom.
DOMAČI PRIJATELJ"
si prihranite, če si doma barvate
Mnogo denarja
obleke, bluze, trakove, nogavice, otroške obleke itd, itd. Pobarva se brez truda v par minutah, uspeh je nepričakovano lep in ne stane skoraj nič, če rabite za to zak. zavar. barvilo za blago Poskusni zavitki po 20 h, originalni lončki vsake barve a 70 h (črno in višnjevo tegetthof-blau) 10 h več). Poskusni zavitki so zasloni, ker se za to založenih 20 h pri na-kupu originalnega lončka odšteje.
,JF I. O X>« a031-34
podjetje   tiar v II   za hln^o
Dunaj, VI., Wall?asse 34.
1 L. lil	iL-jevobliž za turiste.
1 Priznano najboljše sredstvo proti kur-805       jim očesom, žuljem Itd. 23	
	Glavna zaloga:
	L SCHWENK-ova lekarna
	Dunaj -Meidling.
n	Dobiva se v vseh lekarnah.
*, Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon,
Proti zobobolu in gnilobi zob
izborno deluje dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
katera utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno napo lz u m t.
1 feteltleniea z navodom 1 K.
Meiusine zobni prašek
1 Hkatlflea «0 vin.
Razpošilja se vsak dan z obratno posto.
= Edina zalojra. —*= Zaloga vseh preizkušenih zdravil , medic, mil, medicinalnih vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgi C ni h obvoz, svežih mineralnih vod i. t. d.
Dež. lekarna Milana Lrasteka v Ljubljani, Resijeva cesta st. 1
i i leg novozgrajenega Pran Jožeiovega
iubii. mosta. iJd-31
(r
Zahtevajte
▼ svoj priti vselej
pristno Kathreinerjstfl
Kneippovo slucno kavo
samo v ravojib z varstveno Wrfl župiiiku ivucipp^ in z liminua Katiireiuer ter se skrbno izogibajte vseh  manj   vrednih  potnem kov.
t
»9 nerreana ia malo-krvna oiabe, cledične, ilok« in otroki, ki slabo iigledalo, okrepča ialoinato vino lekarnarja Plccolija v Ljubljani na Dunajski o«itl. — 8        Zunanja naročila po povzetju. 12
Darila.
Upravnifttvu naSega lista so poslali: Zrn družbo av. Cirila In Metoda: Gospod Tomo Tollazzi v Logatcu 2 K, ki sta jih darovali gos piči Fani in Jožica Kunstelj na Vrhniki za izgubljeno stavo. — 2iveli!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 24. avgusta: Cršula Szillich, železniškega uradnika žena, 53 let, Usnjarske ulice, št. 1, Vitium cordis. — Ivan Srebot, črevljarjev sin, 2 in pol meseca, Ravnikarjeve ulice st. 16, Catarrhus intestin. acutas. — Viktor Kosmač, po&tnega sprevodnika sin, 4 mesece, Kladezne ulice 1, Črevesni katar
Dne 25. avgusta: Vincenc Pavlin, dijak, 18 let, Marijin trg 1, tuberkuloza.
Dne 26 avgusta: Marija KovaČifi. delavčeva hči, 3 mesece, VoŽarski pot St. 5, driska in božjast. — Marija Ogrin, delavka, 68 let, Radeckega cesta St. 11, Arthritis.
V deželni bolnici:
Dne 17. avgusta:  Josip  LavrenčiČ/ natakar, 62 let, naduha.
Dne 21. avgusta: Josip Mužič, potnik, 41 let, Meningitis.
Dne 23. avgusta: Josip Perme, dninar, 40 let, jetika. — Lenard BeguS, kajžar, 49 let, Sepsi8,
Dne 24 avgusta: Peter Skrt, delavec, 44 iet, jetika
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka11 v Ljubljani.
Uradni knrsi dun. borze 25 avgusta 1904.
Kal«)Bb«ul pjfcaalrji Denar   j BU»go
4°/0 majeva renta .... 99-25 9945 4*2°/0 srebrna renta    .   .   ,   10010 10030
4°/a    „    zlata „ 4°/0 ogrska kronska , 4°/0     „ zlata 43/0 posojilo dežele Kranjske 41/„°/o posojilo mesta Spljet 4VV/o m Zader
4 V/o bos.-herc. žel. pos. 1902 \ o čeSka dež. banka k. o. 4°'*     m     „      „    2.0. . 4*/1°/o zst. pisma gal. d. hip. b. 4» V/o pest. kom. k.  o. e
10\ pr......
41 a°/0 za8t.pi8ma InnerBt. hr. *.     »   o*rrske cen. dež. hr .  . . 4'V/o a« pis- ogr- hip. ban. i"/«*/« obl. ogr. lokalnih železnic d. dr.....
4i/1e/0 obl. če&ke ind. banke 4°/0 prior. Trst-Poreč lok. žel. 4°'o prior. dol. žei. 3°/o    „    iuž. žel. kup. »/iVi 4s/f° 0av8t. pos. za žel. p. o. .
(Srečke.
Srečke od 1. 1854 ...
18601 m     „ „ 1864 .
tizske......
zem. kred. I. emisije
1» ■ 1* IT
„    ogr. hip. banke .
„ srbske a trs. 100 — n    turSke . ...
iiasijika        srečke .   . .
Kreditne         ,t . .
Inomoske          „ . .
Krakovske        „ .  . .
Ljubljansko      H .   . ,
Avst. rud. križa., ...
Ogr.
Rudolf o ve „
Salcburske       „ . .
Dunajske kom. ,, . . ,
Južne železnice     .  . . Državne železnice ... Avatr.- ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke   . . Ogrske . .
2ivno8ten8ke „ Premogokop v Mostu vBrux>i Alpinske montan .... Praske žel indr. dr. . ,
liima-Muranyi.....
Trbovijske prem. družbe Avstr. orožne  tovr. družbe Coske sladkorne družbe . ,
Valnt«.
C. kr. cekin......
20 franki    . . 30 rrarke .... Sovereigns ....      . , ^Jarko.....
1' 9*10 9710 118*80
99*5« J 11930
97 30 119 —
99*50 101*—
100*251 101*25
100-—I 10? v -
i0O*7Gj 101 70
$960! 100 —
99 60' 99*90
101 70' 102*15
106-40I 107 40 100 50 101. -
mi-_ 109-— \uoiol loiio
100*-100-7& 98-FV, 9°ln 305*90 101 -
101*-10175
10010 30790 102 -
152 90 153 90
257 - Ž61 -
16150 163-50
304—; 314 —
297— 3O250
267 — 273 BO
92- 965<J
127 60 128 60
21- 22 —
460 -76 — 80 -65*-53-29*25 67*— 7.V—
507
90 —
632 50 1612 -
640 76 I 754-
249-50 I 622*-
440 7.^ 2292 -I 4^9 —
303 -
«;81 —
I 172-—
1135
1915 ?3*44 2^*92 11715 94 90 253 50 4*84
471-50 83 50 84-
70 — 5550 3u 25
71 -79*50
51750
91-
633 50 1622 -641 75 755 — 250 50 628 -441 75 2295 -600*— 306*-484 -176--
1130 ■ s 83 52 24 — 117 35 9510 254 50 5 -
fjaski bankovci ....
Hublji....., .
Dolarji.......
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 27. avgusta 1904. rutin.
Plenica za oktober    .  .  za 50 kg K 10*74
„ „ april 1905 . . „50 tU „ oktober 1904 .    „ 50
Koru**-?;  „ maj......BO
Oves        oktober ... „50 Efektiv. 5 vin. višje.
m
822 739 7 19
«eteor«lngičuo poročilo
aa ■3 ho > <	, čas ! vania	Stanje barometra V BBBL	k |.: O _ 8 S	i Vetrovi	
26	9. zv.	738 0	12 2	brez ve tr.	deLoblac.
27.	7. aj.	739 3	7'4	brezvetr	iasno
	2. pop.	7372	224	ht j ..ah	jasno
Srednja včerajSnja temperatura: 13 3°, nonnale: 17 7°. — Padavina v mm 00.
Učenca
sprejme izdelovalec glasovirjev 2274—3
v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 4.
6-7
Priporoča se, paziti na to znamenje, nžgano v probek, in na etiketo z rndečim orlom, ker se jako pogostoma prodajajo ponaredbe
I Mattoni-jeve Giesshubler slatine. |
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kistner-ju in Petru Lasnik-u in v vseh lekarnah, večjih Specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Lepe, ćistokrvnu
bernhardince
po 9 tednov stare, ima po primerni ceni naprodaj J. Ćerne, Sv. Petra cesta štev. 87. 2424
stanovanje
z dvema sobama in pritiklinarni se odda za 1. november na Tržaški cesti stev. 13. 2427-1
Stanovanje
s štirimi sobami se odda s 1. novembrom v Cigaletovih ulicah štev. 3, zraven justičnega poslopja.
Več se izve istotam. 2324—5 Dobro ohranjeno
stojalo za olje
(OlMtUn€lt»r)
ter &lela.±o se poceni prodajo. Izve  se  v  trgovini Wolfove
se v
ulice stev. 1»
2429
..Pevsko in glasbeno društvo11
v Gorici išče 2430-1
L tenorista
s preskrbo stalne službe. |
Hiša
na Franc Jožefovem nabrežju se pod prav ugodnimi pogoji proda.
Pojasnila daje: 2426 L
konces. pisarna Jos. Perhauca
Dunajska cesta štev 6
= flotel =
Jliriia.
7)anes in jutri
vso noč odprt.
4 pari čevljev
le za    «i. 40 kr. ~VM
se zaradi nakupa večje množine oddajaj za   to    mIIiio    ni/ko   r^ifto.    1 |»«*r muških lit t |fi«ir #t»iml4l!i remijev
za zavezovati, z dobro podkovanimi pod plati, dalje I par niti m It l li in i par zrnNklh   inoclvilh ee%IJev,
gantno opremljenih, najnovejše hUKMM Z:i naroCitev zadostuje, da se navade dulgoat Razpošilja se po povzetja
Eksport za čevlje cm
S. W.Lbffler, Krakov A. št 139
Zamena dovoljena ali denar nazaj.
55
Grenčica
Florian"
in liker s-m
Florian"
najboljša kapljica za želodec.
55
kđor trpi na padavici, krčih in drugih 2ivC-Liti boleznih, naj zahteva o tem brošuro, ki jo zsstonj in poštnine prosto razpošilja
!>riv. .Hrlmanrn-Apotlieke
Frankfurt a. II. 541—27
Lanove zgrajena, z nekoliko vrtom, na Vodovodni cesti št. 178, se pod zelo
l^odnimi pogoji iz proste roke proda.
Več se izve isto tam.
23(58-2
ceneč
be sprejme takoj v špecerijsko trgovino.
j Kje, pove npravništvo „ Slovenskega ISaroda". 2366-3
gj^T Iščem ~^gt
krepkega dečka
:  svojo trgovino z železnino  in kolonijalnim blagom. 2355—3
Franc Guštin, Metlika.
ta trp?sta nčenca
iz dobre in poštene hiše sprejme trgo-Imia s špecerijskim blagom in z de-helnimi pridelki. Pogoje stavi trgovec, j Ponudbe pod „Trgovina11 na uprav. I.Slov. Naroda". 2306- 6
Skoro nov, malo rabljen
iljard
se proda po izredno nizki ceni.
E. GUŠTIN23483
Jesenice. — Gorenjsko.
Spreten piir
a dobro idoc manjši hotel se išče. Lakup se lahko izvrši takoj s prev-zetjem inventara.
Vprašanja na npravništvo „Slov. Naroda". 2>91—7
Iv e 13 i
rv
iroston
z majhnim vrtom, na Miklošičevi cesti št. 36, se oddajo s 1. februarjem 1905 ? najem. 2341-2 Pojasnila daje Avg. Jenko, pek. mojster, Marije Terezije cesta št. 7.
Vsled trgovinskih razmer se proda ali da v najem pod ugodnimi pogoji
nova hiša
s prostornimi kletmi za trgovino z vinom in žganjem na veliko ; v hiši je prostorna tlet za 15 vagonov vina; prometa na leto do 4000 hektolitrov. 2397 2 Natančnejše se izve pri posestniku Josipu Rossiju, v Zagorju ob S.
Mlad
trgovski pomoćnik
spreten prodajalec, se sprejme v manufakturni trgovini J. Keber v Ljubljani, Stari trg štev. 9.
Istotam se sprejme tudi
učenec
z poštene hiše in ki bi imel veselje do trgovine. 2392-2
Bo Še sledeči časopisi za oddati e
.Slov. Narod", „Slovence", „Edinost", -bo movina", „Gorenjec", „Stajerc", .Ob zoru, „Narodni Listyu, „Illustrieite 2eitu, „Interessante J*latt", „Laihaehcr Zeitung«, „Grazer Tagblatt", „Grazer Ja^respost", „Grazer Wahrheitu, „Wiener fagblatt", „Extra-Blatt", „Welt Blatt", rl*erlincr Leipziger", „Moderne Kunst", -Agramer Tagblatt", »Politik«, „Lustige EliiUer", „Kleinea Witzblatt", „Piccolo dela sera", „Miinchener Fliegende", nTbe Graphic", „Illustrazione Italiana", nDie WocheM, „Die Jugend", „Simpli-cisaioiua", „Reichswehrw in „Arbeiter Zeitung", 2420
8 sadnim in zelenjadnim vrtom na Gorenjskem, blizu Tržiča, se proda.
Natančneje se izve v upravništvu „Slov. Naroda". 2340—3
2391-2
Naprodaj je hiša
s sedmimi stanovanji in z vrtom na Glincah št. 132, nasproti Tržaške ceste.
Več pove lastnik Ivan Molk. mmmBmmmmmmmmmmmmmmmmmm
Priložnostni kup!
Lepa, vili podobna hi£av 5 minut od Ljubljane oddaljena, ki donaŠa 2800 K letne najemščine in je za vsako obrt pripravna, sc zaradi odpotovanja takoj proda iz proste roke pod ugodnimi pogoji.
Več pove npravništvo „ Slovenskega Naroda". 2107—1
Izdelovatelj vozov
FRANC VISJAN
Ljubljana, Rimska cesta št II
priporoča svojo bogato zalogo novih in že rabljenih 237—32
VOZOV«
Veliko presenečenje!
Nikdar v življenju več take prilike!
500 komadov za gld. 180.
1 prekrasno pozlačena, 36 ur iđoča preci zijska ura z verižico, natančno iđoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za go epode, 3 komadi ff žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec (ustnik; za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 us-njat mosnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz double zlata s patentiranim zaklepom, mičen album 8 36 prekrasnimi slikami, 5 šaljivih predmetov, ki vzbujajo pri mladih in Btarih veliko veselost, 1 jako koristno navodilo za sestavljanje pisem, i;0 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in se črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredoa, velja samo gld. 180. Razpošilja proti postnemu povzetju, ali če 2403        se denar naprej pošlje
Dunajska razpošiljalna tvrdtca
Ch. Jungvvirth, Krakov št. 105.
NB. Za neugajajoče se vrne denar.
Kogar nadleguje k a Šel j
naj poskusi kašelj ublažu-joče in veteoknsne
Kaiser-jeve prsne bonbone.
J (A       ulit iprle^val Juitirl
£m I TU   /H     £41 tO V     VMgiell pri
kašlju, tirlpttvoHtl, haitarju in z»«llxeiiju.
Zavrnite, kar se vam ponudi dragega! Varujte se prevar! Le pravi z varstveno zr.amko „tri jelke14.
Zavoj 20 in 40 vin. 2780-34
Zalogo imajo: V Orlovi lekarni poleg železnega mostu v Ljubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leu-steka v Ljubljani in pri Ubaldu pl. Trnkoczvju v LJubljani. — V Novem mtttu v lekarni S. pl. Sltdovlo.
Brezskrbno
Godovi neko srečo jamfii /prevaina knjiga o pre- t obilem blagoslova s otroki, [z več kot tisoč lahvaloi-\cami pofiilja diskretno i*v \fiO h v avstr. siiamkah gospa A. Kaupa,
Berlin, SVf.Mo,
L,in<lanatr. SO.
Jernej Bahovec
trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja
v CJublJani
Sv. Petra cesta štev. 2
Filijalka: Realjeva cesta itev. 7
priporoča:
Najboljše urejeno aalego r«z-llenr|ra papirja, trakovni*. I h in poMloinlh Itn J I«, «ol«LJI. ziczkoi, b Ujezil le, črnila Itd.
Dimnik, AvetrlJsUa zgodovine* m ljudske sole.
\aMtrnnke table za Črni * -
„ eeia raeunleo.
Ko Inke knjige z« ljudske
iIolltwFnlke v raznih vezeh.
TImIlovIh« za gospode odvetnike in c. kr. notarje. Hipe hIoiriitiklli lllrralov. Ha/no aralautrr. h I m aro itd.
Nizke cene, točna le solina postrežba.
JOSIP STUPICA
jernifiiar ln sedlar
v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 6.
Priporočam svojo zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
katere imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge konjske potrebščine.
«» « Cene nizke. ■ e>
l
e
«3
_l
»
(S C L
S p
O
t O
e
N L
Najboljši kosmetiški predmeti so
A A A
Trta miio p° 60 h
lud cre
cream po I K
za olepSanje polti in telesa.
Vrljj ustna voda lUu zobni prašek
po I Kf za gojitev zob in ust.
VJa lasna voda lUd lasna pomada
po 1 K, za ohranitev in rast las.
Ti izdelki „Alđa", ki so oblastveno varovani, so naprodaj le v
Orlovi lekarni
Mr. Ph. Mardetschlager, kemik
i   v lij ubijani.
Nadomestke za „Aido* zavračajte.
Jv.Seimig |
36
trgovec z usnjem na drobno in debelo
v Ljubljani, Stari trg št. 7
priporoča
dosedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin
brez konkurenca, brez vsacega duha
po nmJBlf aaAsfe I liha cenah: 1 kar. t»6   k, vre a 90 h, pri
nakupu večje množine Se cenoje.
JtOVO! Patentirano Jfovo!
Depremočljivo mazilo
za poirnenje m javih £ewljev, usnja itd.
Žrtbanit dat 5. septembra 1904.  Glavni dobitek:
It zemeljskim kreditnim srečkam II. emisije a K 5- K 100.000-
• • dobe pri 2428—1
.Ljubljanski kreditni banki" v Ljubljani.
Modistinja
samostojna in izvežbana v svoji stroki, nemščine in italijanščine zmožna, želi vstopiti. — Ponudbe pod „modistka" na uprav. „Slov. Naroda". 2352—3
odda
novi hiši.
Več se izve v gostilni na Resljevi cesti štev. 22. 2366—2
is
2417 1
Klor želi elegantno obleko po meri, naj se obrne na
J0S.ROJINA
• - • Ljubljana . . . Šelenburgove ulice itev. 5,
rgovinska akademija
v Inomostu.
v
Šolsko letov1904 5 se prične dne 16. septembra. Šolnina znaša 120 K. Vsi absolventi akademije imajo pravico do enoletnega prostovoljstva. (Prvi razred trirazredne trgovske akademije se otvori bodoče leto poslednjikrat, pripravljalni kurz za štirirazredno trgovinsko akademijo pa prvič.) 1570—6
Pojasnila daje vsak čas
ravnateljstvo akademije.
.Govorilne ure med počitnicami ob torkih in petkih od 9. do 11. ure dopoldne)
Fino namizno
grozdje
razpošilja
graščinska »prava Iioljakovina na Hrvaškem
v poštnih zabojčkih po 5 hj brutto per netto po 30 vin. loco Božjakovina po ..........povzetju...........
Za narocbe od 50 hj naprej se daje popust po pogodbi.    *396—2
gžjr Od leta, lSSa se "Si
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki pa priporočajo odlični zdravniki, skoro v rseh evropakih dr/avah  z odličnim nape bom uporablja proti
vsake vrste izpuščajem
flasti proti kroničnim lliajem in paraš, izpuičajem, dalj« proti rdečici na nosu, ozeblinam, potenju nog, luskinam n« glavi in v bradi. Bergerjevo kotranovo milo ima t aebi 40 otlstotico* letnega katrana, in ae razlikuje bi -•t v eno od rseh drugih mil, ki se nahajajo r trgovini. Pri nea*drav{fivih poUnih bolezniS se na mesto ao-tranorega mila s uspehom uporablja
Bergerjtvo kotranovo žvepleno milo.
Kot Moeje kotranovo milo aa odpravljanje
nesnage s polti,
prod   spuicajom   na   polti in glavi pri otrocih, kakor tudi kot nenadkriljivo koametično milo s«s umivanj* in kopanj« mo vsakdanjo rabo sluii
Bsrgeujevo glicerinovo-kotranovo milo,
t katerem je 36 odst. glicerina in ki Je fino parfumovano
Cena komadu vsake vrata s navodilom ouporabl 70 v.
Zahtevajte po lekarnah iu sadevnib trgovinah izključno Hergrrjeva kotranova mila in pazite na poleg stoječo varstveno
zuamko  in na predstojeći flrmin podpis O. IleU & Co.
«»» vsaki rti koti. Odlikovan s častno diplomo na Dunaju 188S in s zlato svetinjo na svet. razstavi v Parizu 1»00.
Za osebe, ki kotranovega duha ne marajo sli ga ne morejo prenašati, izdelujemo is brezbarvno?« »ciičenega ko-trana antrazoiiia mil/s, ki jih prodajamo pod oaname-nilom tieitovn antrazotna mila (bela kotranovn mila) Olavne vrsta so : Antraxolno milo j»« S in tO odotot. antnvtolno h«mk9»vo milo, A nt ram; l no mr>epl. mUo, u titruz. ivrji Iniomteeno milo, a nt ras. glieer. toaletno milo. AutrazoUia mila so se vsled sdravniske pre-tskusnje poaebuo obuesla proti ispuičajem in nečistosti polti. Vsak kos stane 80 vin.
Naprodaj v lekarnah in zadevnih trgovinah.
Glavna razpoiiljalnlca :
C. Hell A Comp., Dunaj, I., Sterngasse 8.
A ljubjmil se dobiva v lekarnah: MIlan 1,4-iiHlrla. m. Hlatraletffjttlilft« «rr,  «1. m»y, l*leroll.  IT. pl.
Trnkoez? in v vseh dragih lekarnah na Kranjskem. 630-24
v Št. Petru na Krasu 3
nasproti železniške postaje se pod dobrimi pogoji odda na račun.
Trgovina
z mešanim blagom
na prometnem kraju v Ljubljani se proda zaradi bolezni takoj pod ugodnimi pogoji.
Kje — pove npravništvo „Slov. Naroda**. 2391—2
Kompanjon
trgovsko izobražen, z  20.000 K, ako treba  tudi   več;  se  ponadi  za kako boljše podjetje. 2377—» Kdo, pove uprav. „Slov. Naroda".
v
on
Ju
v prijaznem kraju na Sp. Štajerskem!
s sobami za tajce in z vso potrebno pripravo, se da v najem, ali pa proda.
Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 2378—3
Komi z dežele
pošten in ubogljiv, z razločno pisavo, kmetiškega stanu, in vsakega domačega dela vajen, se sprejme za majhen eksport brez prodaje. 2347—3 Ponudbe z natančno navedbo plače na upravništvj „Slov. Naroda".
Gospića
ki je dovršila trgovski tečaj ter je vešča slovenskega in nemškega jezika, želi službe v kakem komptoar^u.
Dopise se prosi na npravništvo nSlov. Naroda". 2400—2
Kraljevstvo Sa&ko. 351-Technikum M.ttnveida.
Ravnateljstvo:  prof. A. llolat Viaje tebniško nčilišee msk elelttroteb« nI k o ln strojno tetmllco.
Elektrotehniški in strojni laboratoriji. 36. iolnko leto:  s610 gojencev. Tovarniške učne delavnice. Programe itd. pošilja brezplačno tajništvo.
v Slomškovih ulicah št. 13 s poslopjem na dvorišču in velikim vrtom, se ceno proda.
Pojasnila ravnotam, poslopje na dvorišču. 1G95—3
Proda se hiša
s celim „gruntom", gozdom in hrastovim borštom, */* ure °d Žužemberka.
Naslov pove upravništvo BSlov. Naroda". 2408-2
Krompir
suhe gobe, češminjevo zrnje, bukov žir (bukuce),  hrastov želod, divji kostanj iu brinje     2418—l kupuje in takoj plačuje
po   HujaliJI renl
JOS. LEUC v Ljubljani
pri novem Frane Jožef>vtm mostu. najatarejNa ljubljanska
posreGovalmua stanovanj in služeb
G. PLUX
Gosposke ulice št 6 uie
fla%e*3«B nuluot
IO kuharic h gospodi; 15 dobrih kuharlo za vse, za Trat, Pulj, Gorico, Gradec in Ljubljano; nekaj boljših in navadnih sobaric, 8-12 gld. plače; 2 otroški varuhinji za Dalmacijo inOgrako; alugo k pri-vatnim ljudem sa Dunaj, 2b gld, plače in vse prosto; kočljaza, izvrstno, trajno malto itd. itd. Potnina tu, več v piaanu.
40
C263B
10
se sprejmeta dve deklici.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda".
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
9f
Podružnica w CELOVCU. Kupuje In prodaj«
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Prometa Izdaja k vsakemu žrebanju.
proda5C popolna oprana
za trgovino z moko
obstoječa iz 15 predalkov vsak za 150 kg moke, iz treh delov, za vsak prostor pripravnih, tehtnice (balance) in sklede za 25 kg moke in decimalke za 200 kg.
Vsa oprava je v popolno dobrem stanju in je bila 3 leta v porabi.
VeČ pove upravništvo „ Slovenskega Naroda". v   2279 -6
Dij aka
iz dobre rodbine se sprejme v dobro oskrbo in vestno nadzorstvo.
Lepo, zračno stanovanje s kopeijo, glasovir in Če treba tudi instruktor v hiši.
Naslov se izve v upravništvu „ Slovenskega Naroda". 2413-1
Otava
v košnji se proda v Roseneku pod Kožnikom. — Več pri 2412
petru £assitiku
v Ljubljani, VVolfove ulice štev. 1. I
Ces. kr. avstrijske    ^    državne železnice
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka.
Zavodi is Toiaegu reda.
veljaven od dne l. junija 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE }u2. kol. P KOGA CBZ TRBI2 Ob 12. uri 24 m ponoči osobni
viak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen.-f ste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Anssee, Solnograd, čez K'oin-Reiflinfe v Stevr, v Lmc, na Dunai via Amstetten. — Ob 6 uri 6 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 6 m zjutraj osobni vlik v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reiflmg v Line, Bu-dejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipbko čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 64 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 12. uri 10 m popoldne osobni vlak v Podnart-Kropo le ob nedeljah in praznikih od 2. janija naprej. — Ob 3 uri 66 m popoldne osobni vlaK v Trbiž, Boijak, Pontabelj, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lond-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo« Pariz, čez Klem-Reining v Ste/r. Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (Ljubljana-Linc-Praga direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste. Inomost Monakovo iLjubljana-Monakovo direktni voz 1. in II. razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, StraSo, Toplice, Kočevje, ob 1. ari 5 m popoldne: isto tako. — Ob 2. uri 10 m popoldne osobni vlak v Grosuplje od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje PRIHOD V LJUBLJANO juž. koi. PROGA IZ TRBI/ A Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, ^Monakov i j ubijana direktni voz I. in H, razr.) Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, iA assee, Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Prago Praga-Linc Ljubljana direktni voz I. in H. razr.), Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Stevr, Pariz, Genevo Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4.uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 30 m zvečer z Lesc-Bleda le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Franzensfeste, Karlovih varov, Heba, Plzna, Budejevic, Linca, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selzthal z Inomosta in Soinograda. — Ob 10. uri 40 m ponoči osobni vlak s Trbiža od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOĆEVJA Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 c: zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer isto tako. — Ob 9. ari 22 m ponoči osobni vlak z Grosupljega od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2 uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. - PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. mi 59 m dopoludne, ob 6. uri 10 m zvč. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — Oas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropej8kem Času ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani.
Akcijski kapital H 1,000.000-—
ftmalm ■ ekafceaetali laji artiajei m trauitit pairla.
izžrebana vrednostne papirje in Zavrrauroje ■rečic« proti
vnovčuje zapale kupone. 1k-uj:zxi1 lzg-alol.
Vinkuluje in dovinkuluje vojaške zonitninsko kavcije.
U*   Hftikompt ln IhIimco uienle. 07   Boraua naročil«. £J|
Podružnica v SPLJETU.
C253» Denarne t loge »prejema
tekočem računu ah na vlozne knjižice proti agodnim obresti m.   Vloženi denar obrestuje od dne vloge do ine vzdiga. 39—98
Promet s čeki In nakaznicami.
knjigotržec
V Ljubljani, Dvorni trg štev. 1.
Naznanjam, da sem prevzel od »Narodne Tiskarne" v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve zbrane spise, potem letnike in posamezne številke „Iijubljanskeg'a Zvona in vse one knjige, katere so izšle v aložbi „Narodne Tiskarne". —
Te knjige so:
Josipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek I. do XI., broširan a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld. Posamezne   številke „Iijubljanskeg'a
Zvona" po 40 kr. Zbirka zakonov.   I.  Kazenski zakonik, vezan a 3 gld. Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red,
vezan a 2 gld. 80 kr. Zarnlkovl  zbrani   spisi.   I. zvezek,
broširan k 50 kr. Dr. Nevesekdo:    . 4000':. Povest, Q     broš. a 50 kr.
•   A. Aškerc:  Izlet v Carigrad, broš. a 20 kr.
Tnrgenjev: Otoi ln sinovi. Roman,
broširan a 50 kr. — Štiri novele, broš. a 20 kr. Beneš-T?ebizsky:   Blodne dnie.
Roman, broširan a 70 kr.
Lefebvre: Pariz ▼ Ameriki, broširan a 50 kr.
Stat   nominis  urabra: Časnikarstvo  in nail   časniki, broširano
a 40 kr.
J e 1 i n e k : Ukrajinske dume, Povest,
broširana k 15 kr. K a 1 6 v y: Dnevnik, broširan a 15 kr.
— Bazne pripovedke,   broširane a 40 kr.
— Dve povesti, broš. k 25 kr. Thenriet:   Undlna.  Povest, broš. a
20 kr.
A.  Trstenjak:   Slovensko gleda
lisce, broširan izvod a 1 gld. Jurčič: Listki, broš. a 15 kr.
— Gregorčičevim kritikom, broš. a
30 kr.
Avstrijski patrijot: ,TParteiweaen der Slaven", broširano a 50 kr.
Prej
K X X
Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike In reki.
50 kr., sedaj samo 30 JUr.
Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače ln tuje časnike ter knjige.
Vinske sode
od 620 do 650 litrov vsebine proda po nizki ceni 2260-6
Fran Gasolo
Pariški svetovna razstava 1900.
Svetovnoslavna ustna voda.
Dobiva se povsod. 972—42
19
Cementna zarezna
strešna opeka
iz portland cementa in peska.
Streha prihodnjosti. Patentirana v 30 državah.
Trpežnejša In bolj lahka streha kakor iz vsake druge vrste strešnih opek iz ilovice.    2076—6
Edini izdelovatelj za Kranjsko
JANKO TRAUN
Izdelovatelj cementnin
Glince pri Ljubljani, ei
Oten Zupančič
Cez plan.
To najnovejšo knj'go Zupančičevih poezij je pozdravila kritika zelo radostno in jo ocenila izredno laskavo. „Zlato knjigo- moderne slovenske lirike jo naziva kritik Sever v „Slov. Narodu-, pa tudi , Slovenec" ter „Dom in Svet* sta priznala Zupančiča brez vsega pridržka za največji brični talent med sodobnimi slovenskimi pesniki. Ta soglasna ugodna sodba sicer tako nasprotujočih si listov pač neoporečno dokazuje, da se je porodilo na polju naše lirike nekaj res nenavadnega, nekaj takega, kar sili tudi nasprotnika, da to prizna hote*, nehote*.
Dobiva se v založništvu
Lav. Schwentner-ja .■»Mm
7<ojnctfcj<H
V V •
dome
pia$ei zet
(Brunnenmantd) 5c rmpredoj
IV" že za gld. 49
le v „Jingleškem skladišču oblek"
v tjubljani, na Jttestnem trgu št. 5.
r^oimcl^ar dc<He tudi nojneucjje in najfinejše obleke za gospode in dečV^e in tudi dom^I^ei l^cnfel^cija pc čudcuitc nizl^ir) cenalj.
Velespošiovanjem
4 9 1
Razglas
o prostovoljni dražbi premičnin.
V zapuščino g. Luka Mlakarja iz Lukovice spadajoče premičnine se bodo na prostovoljni javni dražbi prodale in sicer se bode izklicala
o) zaloga železa in železnega blaga v cenilnem zapisniku od št. 1 do št. 25 cenjena na 2943 K 62 v. in *
b) zaloga manufakturnega in špecerijskega blaga v cenilnem zapisniku ooi št. 1 do št. 549, cenjena na 5891 K 34 v.,
najprej vsaka zaloga posebe kar povprek najboljšemu ponudniku in potem obe skupaj, Če bo morebiti kdo več ponudil,
dne 15. septembra 1904, ob 10. uri dopoldne.
Druge premičnine, kakor pohištvo, gostilniška oprava, vino in vozovi v cenilnem zapisniku od št. 550 do št. 674, cenjena na 1579 K 47 v, pa vsak predmet posamič
dne 26. septembra 1904
in naslednje dni vsak dan ob 9. uri dopoldne počenši po zaporednih
Številkah cenilnega zapisnika. Plača se takoj v gotovini.
Kupljeni predmeti se imajo najdlje v osmih dneh odnesti. Za kakovost, množino in obstoj v cenilnem zapisniku navedenih predmetov se ne jamči.
Pojasnila daje c. kr. notar Janko Rahne na Brdu vsak dan v uradnih urah.
Tam se tudi dobe prepisi cenilnega zapisnika proti plačilu pisarniških stroškov.
Na Brdu, dne 25. avgusta 1904.
Janko Rahne
c. kr. notar kot sodni poverjenik.
2423-1
Izdelovanje
Edina krščanska tvrdka te stroke, opremljena   z   najnovejšimi stroji.
Gg. pekarje, mokarje in trgovce vabim, meni poizkusijo drože domačega izdelka. ;
da
pri
Cena vrste „00" leg — 92 h Cena vrste „000" kg I K - h Cena vrste „0000" kg I K 20 h
Od Štirih kil naprej pošiljam po pošti FRANKO.
Prva  ljubljanska izdeloi»tnltu  >.! 1'MII »KOZ
i*abo\ '»»1^ 1
amsll»
* -
Izvrstne pralne moči.
Ceno, ker izdatno.
MONTE CHBISTO
Pazite na oblastveno zavarovani vtisk „M0NTE CHRISTO".
Naprodaj v vaaki konaumni zalogi ali pri vsakem večjem trgovcu.
TVORNICA AP0L0N0VIH SVEO in MILA na DUNAJU, Vil.
1857- 9
65
w
Ljudevit Borovnik
pudUar  v  Borovljiili (rerUeli) n» KoroMkera
se priporoča   v  izdelovanje vsakovrstnih
p usek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, v .sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuSe-valnici in od mene preskušene. — llustro-B2 vani ceniki zastonj. 114
Zaradi odpotovanja v Ameriko se proda na Javorniku hiša, ki stoji tik državne in občinske ceste in tik tovarne. Ima 7 oral gozda in srenjske pravice. Hiša je pripravna za vsako obrt in še posebno za pekarja ali za urarja in je naprodaj za 3200 gld. 2323 4
Več pove lastnik Anton Jalen na Javorniku št. 8 na Gorenjskem.
ii 11 ii iHinuHiaiii ii 'ii murnu minnii im» »
od tiskarja, če se kupite moj aparat za tiskanje s tipami. Z njimi lahko vsakdo takoj tiska: vizitnice, adresne karte, aviee, cirkularje, uradna povabila, koverte, povabila na shode itd. Aparat ima več tip kakor dragi taki tiskarski stroji in Btane z vso opremo: 65 črkami ti. —-70 90   v     „ —so 127   „     „ i-ao
UO „ I-60
211    „      „ 2--
d* LEVVINSON, tovarna štampilj in gumijevi tip, graverska dela. ^M^fotett^ST 7
Zastopniki se ieecjo. l%>uciOoce a* vzame nazaj._
2S3 črk fl 2-40
468   „   „ 3-60 640   „ n 809   H „
cenovnik o vsakovrstnih stampilijah. Najnovejši stroji za numeriranje, Šablone, klešče za plombe, vžigalm pečati, pečatne marke z vzbočenim tiskom. Prese za vzbočem
ti se k  KliSeji po
vsaki predlogi, moderni monogrami in zobci za perilo, solidno izvrfieni
ODESA na Ruskem, Puskinskaja 16. Onovnlkl zastonj. 76-34
in
Singer-jevi šivalni stroji. "9%
Original Singor šivalni stroji so vzomi v konstrukciji m izvedbi. Original Singer šivalni stroji *<-> neutrpijivi za obrt m domačo rabo. Original Singor šivalni stroji s° ▼ tovarniških obratov^n.
Original  Sing6r ŠiValni StPOJi 8° neprekosljivi glede trpežncsti in zmožnosti.
Original Smg6r ŠiValni StrOJf  8° Posebno pripravni za moderno umetno vezenje
Brezplačni poučni kurzi za vse domače Bivanje in za moderno umetno vezenje. Svila za vezenje v vseh barvah v veliki izberi v zalogi. Elektromotorji za posam zne stroje za domačo porabo.
Singer Co. šivalni stroji, deln. družba
Ljubljana, Sv. Petra eesta Štev. 6.
Čistokrvne jorkširskc
prašičke
proda ceno in sicer:
prašički za rejo po 6 tednov staro a 5 gld,
M »»    II     II   f      M M      M B M
loco ptujski kolodvor in po povzetju
mlinsko pod.jetje
Anton Jurza 23962 Spodnji Breg, pošta Ptuj.
00
u
Pijte
Klauerjev
Triglav
;!žizdfa--8jš vseh likerjev.
365- 15 I ^^^^^^■^.'JR^<»^'n'
D. SERAVALLI
£jubljana < Slomškove ulice štev. 19 x Ejubljana
Izdelovatelj umetnega kamna in cementnih cevi.
Priporoča se č. gg. stavbenim podjetnikom, kakor tudi slavnemu občinstvu za nabavo cementnih cevi. 250—32
Cevi iz portlandskega cementa, vsakovrstne stopnice, plošča za tlak v različnih barvah in okraskih, cementni strešniki, mize iz mozaika 3 a cementa, vodovodne školjke; okraski za fasade, vsakovrstne podobe, konjski žlebovi, goveje jasli, korita za svinjake itd. se nahajajo vedno v zalogi.
Prevzame vsa v to stroko spadajoča deta.
Delo okusno in solidno z garancijo. >K Cene po dogovora nizke.   Postrežba točna.
V lepem trgu na Spod. štajerskem, kjer je sodišče, davkarija, železniška postaja itd. se zaradi bolezni ugodno proda
lepo posestvo
obstoječe iz enonadstropne hiše, kjer se izvršuje gostilniški obrt in je razen tega še več stanovanj, gostilniški hlev in hlev za govejo živino ter svinjaki; dalje še ena hiša, kjer se tudi izvršuje gostilniški obrt, z viničarsko hišo in hlevom, okoli 30 oral najboljšega zemljišča, obstoječega iz deloma nanovo nasajenega vinograda, sadonos-nikov, njiv in gozdov. Potrebni kapital 20.000 kron. 2364-3 Več pove uprav.  „Slov. Naroda".
Specialna obrt za gradbe iz betona, želez, betona in monirske gradbe
ABSOLUTNA VARNOST PRED OGNJEM!
FALESCHINI <fc SCHCPPLER o o
SPECIALNA IZVRŠITEV
stropov in streh, varnih pred ognjem, zvokom, potresom In glivami, brez vporabe železnih opor,
INŽENIR IX MESTNI STAVBINŠKI MOJSTER. G. kr. deželno sodno zapriseženi zvedenec in cenilec.
235—32
Izvršitev nadzemeljskih in podzemeljskih zgradb
LJUBLJANA
Dalje stopnice, reser-varje, mostove, vodne In kanalizacijske naprave, čistiine naprave za kap-nlco, utrjevanja klati proti talni vodi, prosto stoječe masivne stene, cementna dela vsake „   vrste. ===
NACRTI in PRORAČUNI NA ZAHTEVO BREZPLAČNO.
Naprodaj je nova
iiiftlfipIi r Dobra kuharica
z lepi vrtom na Tržaški cesti št. 33.
Pojasnila dajeta gg. Fran Ravnikar v Ljubljani, Valvazorjev trg št. 6 in Mihael Puc, posestnik na Colu pri Vipavi. 23*8- 3
Tovarna pečij
I
ustanovljena 1888.
Založnik zveze c. kr.
avstrijskih državnih uradnikov
Alojzij Večaj
Ljubljana,
je izšla je izšla
v založništvu Lavoslava Schwentner-ja v Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 65 h.
Obser.a na 5.6 straneh več nego 1800 receptov za pripravljanje naiokusnejSih jedi domaČe in tuje kuhe, ima 8 fino kcloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse : kuharica s svojega strokovnia&kega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njece lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in konečno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige. 282—39
		
k -		
		
		
		
		
		
		i
		
■		1 i
Trnovo, Opekarska cesta. Veliki stradon 9.
priporoča vsem stavbnim podjetnikom in si. občinstvu svojo veliko zalogo najtrpežnejsih in sicer od najmodernejših prešanih in poljubno barvanih do najpripro-stejših
prstenih pečij
različnih vzorcev kakor: renaissance, barok, gotske ?secesion itd., kakor tudi štedilnike in krušne peči lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah ter je v svoji stroki.popolnoma izvež-ban. 909-22
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Patent HATSCHEK
2252 - 3
er nit
(zakonito zajamčeno oznamenilo za ASBESTNI ^CEMENTNI ŠKRILJ.)
"SftS.SS1 Eternit tovarne LUDWIG HATSCHEK N*!fe°f 6jeporf0l
. , L    i. Spričevala prve vrste,
buje vsem vremenskim vplivom, ne      Vdcklabruck Dunaj Budimpešta Nyerges-liyfalu
potrebuje poprav, Je lahka, lična in cena. Gor- Avstrijsko.   ix./i., Berg8asse n. Andrassystr. 33.     ogrsko    = Zahtevajte vzorce in prospekte. =
Glavno zastopstvo za južne pokrajine: Delniška družba portlant cementa Dovje, v Trstu, via Geppa 2.
1
Mm
Zahtevajte pri nakupu
Schicht-ovo štedilno
z znamko „jelen".
uno je UBF" zajamčeno čisto ~?H in brez vsako škodljive primesi   — Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime
„SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". 1082—25
Juri Sehieht
največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu.
Obrtno oznanilo, -trf
Usojam si veleceujcoemu p. d. občinstva iz Ljubljane in okolice vljudno javiti, da otvorim s 1. septembrom v tukajšnjem mestu
v Šelenburgov/ih ulicah &t. 6
v mezzaninu, nasp-oti svojemu prejšnjemu lokalu
krojaški salon.
Zagotavljaje, da bom po nizkih cenah dobavljal solidno blago in le najlepše delo po najmodernejšem kroju, se sklicujem na svojo dolgoletno strokovno izkušnjo in se najvljudnejše priporočam za mnogobrojni obisk z odličnim spoštovanjem SCHTTMI
krojaški  3aa. ojster.
2411-2
=f4
Nestrupene barve za pleskanje
Varstvo proti zastrupljen j u s svincem.
je edino nadomestilo za strupene, škodljive svinčene barve; delavce varuje nesrečnih svinčenih bolezni, delodajalca pa ohranjuje vesele in zdrave delavce. Pleska se 2 njim lepo in stanovitno, kakor z vsako svinčeno barvo. „Lithopone" je oe-neji kakor vse druge barve za pleskanje in je naprodaj v vsaki poljubni barvi. Speclalttetl: «tvo      |Brftekengrau)  j omleto kar
wrmM.*r>&9S> ^IfIa»el»li«e«iro€)  \   za pleskanje.
^^^ZmZ^^^ZZ^^ Barve za železniško industrijo.
V. znamka      Dobiva se v vseh trgovinah z barvami v monarhiji.       V. znamka
Zahtevajte izključno le sodce z vpisano varstveno 1575—15 znamko in pečatom firme.
Eithopone- in kem. tov.; Jfasern pri Satcburgu.
Pi&£ur»iifi£ 1 >iiiui j. 1., TValliier**trR>*se št. 11.
Po visoki kralj, deže-n. vladi proglašena za zdravilno ^
rudninsko vodo j-lsta   alkallSko . mni-lati&ka
Apatovačka kiselica
te*
ni samo najboljša in najzdravejša
^amisnoi pijetla
ampak tudi najkoristnejša in najznamenitejša
zdravilna ?oda
*H ki je od prvih zdravniških avtoritet priporočena !f| in deluje nenadkriljivo pri bolestih želodca, pljuč, požiralnika, raznih katarjev, astme, mehuurja kamna, hemeroid (zlate žile), steklih in zrnatih jeter, gorečice in raznih ženskih bolezni.
Odlikovana s 13 zlatimi in srebrnimi kolajnami.
„Upraviteljstvo vrelca Apatovacke kiselice"
Zagreb, Ilica št. 17. 487-56
Doblva£se po vseh lekarnah, drogerljah, restavracijah In gostilnah.
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
Ljubljana, Turjaški trg 5t. 7.
Največja zaloga
pohištva
00
C
> O
za spalne In Jedilne sobe, salone in gosposke sobe Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, limnatl modroci, otroški vozički itd.
OD
O
<
(D 3
33
\ »Jlilij t* eene.
]VajMolldnej0e hlaa;o.
jfammond
===== najpopolnejši pisalni stroj.
Vsekdar ravne vrste.
Avtomatski odtis k.
10 let jamstva.        Pošiljatev na poizkušnjo.
dopisov, obrazcev.
2399-2
prospektov, vzot"COV,
caHopiwov   i. t» d.   i. t. d.
Praktični pisarniški predmeti.
Jerdinand Schrey
Dunaj L, Karntnerstrasse 26.
(Venci®® ©trakovi
J. S. Benedikt, Ljubljana.
Optični zavod
FR. P. ZAJEC
LJubljana, Stari trg 26
priporof a veliko zalogo vsa-kovre'-iiiti oćal, naočnikov, daljnogledov ter vseh opti-fiDih predmetov.
Popravi'a in po-itw uaročitve, se izvrže točno cend in ta koj
Josip Reich
-h parna. *-
barvarija in kemična spiralnica
ter likanje sukna Poljanski nasip - Ozki ulici it. 4.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Poatreiba ioena. 36 Cene nizke.
cd
09
=■ E
CD
Spredaj ravna oblika,
ne tišči iiji želodec.
priporoča v največji izberi
I Alojzij persehe
v Ljubljani Pred škofijo it. 21.
Urt.fiOf-
Itmo
Ista
1848.
3
i'
S
Tovarna in prodaja oljnatih barv, flrneža in lakov.
—►I  Električni obrat. H—
Brati Ebcrl
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva cesta št. 6.
Delavnica:
Igriške ulice št. 8.
Pleskanja mojstra c kr. Irž. in e. kr. pri*. Jož. žstsz.
Slikarja napisov,
Stavblnska in pohištvena pleskarja.
Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovih barv v tubah za akad. slikarje.
Zaloga čoplčev za  pleskarje, slikarje In zidarje, sledilnega mazila za hrastove pode, karbollneja Itd.
Posebno priporočava slav. občinstvu najnovej&e, najboljše in neprecenljivo Bred a t vo za likanje Eotnih tal pod
imenom „RapidoIV Priporočava se tndi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mesto in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
I
I
i
i
v
♦
Pri nakupovanju
= suknenega = in manufakturnoga — blaga =====
so opozarja na tvrdko
IMtMI
HUGO IHL
v Ljubljani v Špitalskih ulicah št. 4.
Velika zaloga
suknenih ostankov. L___-J
Posestva naProdaJ *
Male, dobičkonosne kmetije na Hrvaškem in v Slavoniji a 6 do 30 orali ae lahko cene kupijo pod ugodnimi plačilnimi pogoji
M. LEI8CHING,   Georgahof pri Lukacu.
M M M II I I I I I I II IMI II H
I  I 1
FRAN CHRISTOPH-ov
svetli lak za tlš
Je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.
Lij"ia"bljaaai:
Anton Stacul in Brata Eberl.
V Škofji Loki: Matevž Žigon; v Kranju Fr. Dolenz;
v Postojni: C Plkel. 82*-8
■ M
■ ■
M M MlIIIIIIIII
Ustanovljeno leta 1877.
Zaprisežen sodni zvedenec
2     FRANCTOMAN g
pedetar In pezlatar Valvazorjev trg štev. i, poleg križevniftke cerkve
se zahvaljuje slav. občinstva za dosedaj mu izkazano naklonjenost ter se priporoča obenem v bodoče za vsakovrstno lično, trpežno in ceno izdelovanje
:podobarskih in pozlatarskih del. • Stare predmete prenavlja, da bo kakor novi; v zalogi ima palice za okvirje O
(Goldlei8tem, podobe sv razpela, krogle za zanese, slike oljnatega barvo-tiska Barva in zlati nagrobne železne križe in v kamen vsekane črke, taka dela prevzemJje tudi na deželi. Bronzlra tudi svetilke, svečnike in nagrobne svetilnice. 2134—6
t
III
->r   iT; .-.r-
I
premoć ti ivc
ttavet&k
c i vi
fc ti
C     v v ^
I
(cDtvtnneumdviti-C ) 2109—2
CJricar % JVfcjac
Ljubljana, Prešernove ulice |tev. 9.
Naznanilo.
Ako boš pri „Novem svetu1* na hrani ostal, se ne boš nikdar kosal!
2402-1
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno naznanjam, da  bom s I. septembrom zopet nekoliko  KamftJfeaaJL   cen^ BtcasAJLi ve?€>€*a^f       ker so se tudi cene mesa nekoliko znižale.
Za abonente še bolj znižane cene.
Abonenti na  kosilo In večerjo  se vedno  sprejemajo. — Za dobra fedllza in pristna % Ina kakor tudi za vedno sveže amoslei"|evo camjraelco pivo ter točno In solidno postrežbo se Jamči.   Obenem tudi naznanjam, da  bom imel vsak četrtek na razpolago  dlv|o zaa ve<>er|o, kakor aEaaf SMSt* aaa^aa«>9 f «M*^biee itd.
—   Za mnogobrojen obisk se najtopleje priporoča ———
FRAN REMIC
restavrater pri „Novem svetu", Ljubljana, M. Terezije c. 14
xxxmOtU k k xxxx kkkkkkkkkkkkhkkk
H H
n * n n n n n n n
Avgust aZabkar |
v tjubljani. Dunajska cesta
x x x
858—23 j|
8
strojna in ključavničarska delavnica J
so priporoča slavnemu občinstvu in preČastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spadajočiu predmetov:
napravo in popravo različnih strojev
Izdelovanje raznovrstnih milu s ki ii in žaglnlh naprav, napravo turbin po najnovejših konstrukcijan in siste-
min v poljubni velikosti.
Naprava različnih iransmisij za vsako industrijo.
Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa in sicer: atrobne Rrl£t%  koilr, prei. vrtne k.lopl^ niise9 stebre9 troiubc za vodo Itd.
Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole, mostove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih sistemov, kakor tudi vseh stavbinskih in ključavničarskih del: Železne ograje, v. ata, okna, strelovode in štedilnike raznih velikosti.
Izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnike, travnike itd.
Načrti in proračuni mo u ti zahtovanjc u it razpolu^o, tnc pa po pruuenilU        mnusuiii ooiittli.
x x x x x
i
x x
i
x
i
x x
i
:xxxxxxxxxxxxxxxxxh
Prodaja konkurznega blaga.   \ avgust repic
Trgovina z mešanim blagom v Hrastniku, sodnijsko cenjenim na 2795 K 41 v se proda posamič ali vse skupaj. — Da se tudi v najem prodajalna na dobrem mestu za razprodajo ali za nadaljno trgovino.
Konkurz seje razglasil zavoljo trajne odsotnosti lastnika vsled njegove bolezni.
Dražba bo dne I. septembra ob 9. uri v Hrastniku.
Natančneje pove upravitelj Fr. Brinarjevega konkurza:
Dr. Josip
•2389—2 odvetnik v Laškem.
PriporoCam se v dobavo najboljšega —
trboveljskega premoga v kosih, kockah, drobcih in tudi zdrobljenega premoga.
Pošiljam na drobno in cele vagone naravnost iz železnice ali iz svojtga skladišča.
\\\m\\
Častitim naročnikom zagotavljam v naprej solidno in najboljšo postrežbo in pričakujem z veseljem cenjenih naročil.
Z odličnim spoštovanjem
IVANKA TREO
v Ljubljani, Cesta na Rudolfovo železnico 8.
Optični zavod
r
00 09
Ljubljana
Jurčičev trg št. 3.
Slanje hran. vlog 31. marca 1901
K 5,628.04118
Teleron
Kmetska
Rezervni zaklad 1. januarja 1904
K 82.838*41
i
posojilnica ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni nisi
na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po 4I|2°|0
brez odbitka rentiiefta davka, kateremu plačuje posojilnica sama za vlu^Biikc
Posojila po 5°|o in po 5 VV
Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 in 35 let ali pa v krajšem času po dogovoru.
URADNE TJH.S: razan nedelj in praznikov vsak dan od 8.—12. ure dopoldne in od 3.—4. ure popoldne.
Poštnega hranilni snega urada št. 828.408.
905 - 22
•4
3
4.4.
»i« *X* «X» •1^'
Veliki požar
zamore se lahko in naglo pogasiti samo s
Smekalovinii brizgalnicami
nove sestave, kojc
od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče, kretanje brizgalnice nepotrebno!
Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1903 v Pragi bila je naša tvornica R. A. Smekal odlikovana z dvemi največjimi odlikovanji
rg in sicer: S I. počastno diplomo za Izboljšanje parnih- in motor-Hj brizgalnic ter lestev, in z zlato kolajno za prednosti pri ročnih brizgalnicah za nove sestave.
r. A. SMEKAL
7-18
j| skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric?, sesalk in gospodarskih strojev.
godar 36 LJubljana, Kolezijske ulice 16
(tt Traovam) izdeluje,   prodaja in popravlja
vsakovrstna
najnižji it craali.
Prodaja stare vinske sode.
J. S. Benedikt
v Ljubljani, Stari trg
(tik  glavne prodajalne na voglu).
Največja zaloga
klobukov
najnovejše fapone.
Prodaja na drobno In debelo.
^       Ceniki  brezplačno. C"
OdUtaovan
y{ z zlato medaljo
na razstavi v Parizu TJT M. 1904.
Dragotin Puc
tapetnik in preprogar
Dunajska cesta št 18
izvršuje vsa tapetnlaka drla ter ima v zalogi >te v to stroko »padajoče predmete laatnearsi Izdelek«.
Vodja ljubljanske podružnice pohiStva prve kranjsfct mizarska
zadruge v Št. Vidu sad Ljubljano.
aSj
muk aal
m
H*
s
mm
Glavna trgovina:
Stari trg štev. 21.
Pekarija
in slaščičarna
J. ZALAZNIK
š*
lili 1*44
š* P
Dal
i*
TiUjatke:
Glavni trg 6
m
Sv. Petra cesta 26
a S
i
I »16
i«
B
Avg. Agnola
Ljubljana, Dunajska cesta 13
Gostilniška in kavarnarska namizna nosoda
po najnižjih cenah.
„3(Sthe"-voda za prsi.
Senzacionalno sredstvo v dosego prekrasnih prsijin edino po svojem presenetljivem učinku. „Kathe"« voda za prsi se rabi le na zunaj, je torej primerna za vsakršno konstitucijo ter je docela vegeta-bilna in zajamčeno neškodljiva. Staklenica stana 4 gld. z navodilom o uporabi vred. Razpošilja diskretno in pod povzetjem 2119—5
mdm. Kathe Menzel
Dunaj, 18. okr., Schulgasse 3, I. nadstr., vr. 50.
XvjtJLl3ljaar^i
l se prične pouk I. oktobra 1904. <
Pojasnila in programe daje
9111—3 Imetnik In ravnatelj.
TRGOVJNA Z MODNJM IN SVilE"/gp^ NIM BLMOM TER POTREB^jl^ ŠDINAkVli ZA KROJ^/^Sjr^^
ČE ih Mje^ŽSS^-" 1
^^^^UUBLJAIIA
^ A&PŽ^. stari trg št. 1.
I
I
Sedaj gld. 60.
vozne cene v        ^^JSSJ&P^^^^^^^j^^m^^Šm^^^ŠSF \ .
iz Ljubljane v Novi-York samo 60 gld.
s prosto dobro hrano žzg> v Hamburgu
v dežele: Pennsylvanija, Ohio, Illinois, Minnesota, Montana, Californija i. t. d. toliko višje, kolikor je tarifna cena po ameriški železnici; s priznano najboljšimi parniki družbe
Hamburg-Amerika Linie.
Kdor je odločen potovati in da se mu dober prostor preskrbi, naj pošlje
20 K are na moj naslov: 2282—53
jjK. Seimig, Cjubljana, Dunajska cesta št. 31.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXK
X X
ratentoTano na
va Avstrijskem K pod štev. 4290.
K =
Patent uradno
X
ubeležen ^
pod lav BI $t
= v,
X
x za stare in nove strehe iz lepenke (Pappflacher) kaior tuđi za ploče- S S vinaste strele (BlecMacher) najboljši, najbolje krijoči in najtrpežnejši £
x
X X
z ^>^>^>^s) plesk sedanjega časa. ^^^(^
S ..Grossol"
je vlaknasta pleskalna tvarina za stare in nove strehe iz   - ~ M lepenke, ki pri največji vroč.ni ne kipi in ne kaplja, pri )C
mrazu pa ne poka in ostane vedno elastična, vse take strehe iz lepenke, ki jih dosedaj ni bilo možno popraviti, se dado z „GROSSOLOM* za več" let absolutno zgostiti.
X
X „Grossol" 5 „Grossol" „Grossol"
se vporablja mrzlo in se ne potresa s peskom, ne teče in ne kaplja.
X
X
%t
K
X X X
mt ••llTOSSOl** 86 ne trSa in ne P°ka- Z .OROSSOLOM- se maže ie vaakih #V ww 6 let in nadomešča novo kritje. Gorenje lastnosti so nam
potrdili čestu mnogi s priznainimi pismi in prima spričevali,
Pripravne krtače za mazanje se dobe pri nas.
g Mihmi tcvaru oljutili mazil u vouti in \msL\ produktov g
IhUMt tam oljnatih uiil u nun it kenafc
jj KOLLAR & BREITNERi
K 1125-6 JržlJ (JVIonfalkone) pri Trstu
5 tovarna za strešno lepenko, lesni cement, asfalt, kotran in grossol. fi Varujte se pred slično so glasečlm in manjvrednim ponarejanjem. ^ '
xxxxxxxxxxxxxxxxx*3$;$?x3s;$;.xxt;
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten Hortland ■ cement v vedno
jednakomerm, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene pred-dpiso glede tlakovne in odporne trdote dale« nadkrlljujoei dobroti, kakor
tudi svoje priznano izvrstno a*i»am«».
Prl|ioroćlla in spričevala
raznih uradov in najsiovitejfiih t v r d k so na razpolago.
Centralni urad: iiae-19 Dunaja I«, Mnxim.' iua«ti?r ss« i*.
Velika čevljev
za gospode, dame, otroke in 6astnike.
Gamaše, galoše.
Solidno blago.
Nizke cene. Zaloga
obuval
D. H. Pollak & Cov Dunaj.
48
Graška trgovinska akademija.
Isianovljena 1
20.0-7
javni zavod s činom štirirazredne viSJe  srednje  Sole    Absolventi   Imajo v polnem   obsegu   pravioo  do  enoletnega   prostovoljstva.   Izpričevala Imajo državno veljavo. Zidalo se bo novo, dobro urejeno Šolsko poslopje.
Sprejemljejo se absolveati spodnjih srednjih Sol in meščanskih Sol (ti pod gotovimi pogoji), vzprejemt iz drugih enakoveljavnih zavodov pa zavisijo od dovolitve vis. c. kr. ministrstva. Ravnoto velja tudi za prestop iz kakega razreda višje srednje Sole v drugi razred trgovske akademije. (Prošnje na ministrstvo naj se vlagajo pri ravnateljstvu) Pričetek Sol 19. septembra.
Pripravljalni razred, ustanovljen za manj kvalificirane in za take učence, ki niso dovolj zmožni nemSčine.
Z zavodom je Bpojen enoletni kurz za abiturijente (Pričetek 5. oktobra), za absolvente viSjih srednjih Sol ali njim enakovrstmh zavodov, ki se hote posvetiti trgovskim ali obrtniškim podjetništvom ali pa si kot visokoSolci (juristi) svoje znanosti času primerno razširiti.
Dajo se tudi prosti, na nikakrSno posebno predznanje navezani celoletni ali polletni kurzl za gospode in posebej za dame. (Pričetek 19 sept. in 15. febr.
Prospekte razpošilja in daje nadaljna pojasnila tudi glede nameščenja učencev ravnatelj alta pUarna v t-radcu. Haiaerrelda;aaae
T
Amerikanske avtomatične
•—35
samobasalne puške na šibre
5iSt«m Brotming.
Istotako imam veliko zalogo
pušk in revolverjev
= najnovejših sistemov po najnižjih cenah. = Se vljudno priporoča F R^\N SEVia#IK
Ceniki na zahtevanje za- ju. -      .        .. —
stonj in poštnine prosto.     puškar, Židovske ulico 7.
najboljša in najcenej&a tvrdka
za naročevanje ozir. nakupovanje Copičev SlSa^bin Oljnatih barv, *>™™0
Največja zaloga,
pristnih angleških, za vozove.
slikarje, zidarje in
mizarje.
Lakov, Emailne prevlake,
pristne, v posodicah po ,/6, '/4. Vi in 1 kg.
Jantarjeve glazure
— q   r\nrio     Edino   trpežno in fcO   PUUui   najlepSe mazilo za trde in mehke pode.
Voščila, šiedilnega,
brezbarvnega in barvastega za pOde; najcenejše in najbolj&e.
za vsa-previaice.
ndpiUUIdj kovrstne pi
0 p i mnlinO za barvanje narav-
01 UMU lil Id nega lesa i pohištva.
najboljših.
Oljnatih barv v tubah
dr. Schonfelda.
Firrif^TJI PrireJene&a 12 lanenega I   II \\KDl-CJ 0ija. pristen, kranjski.
Steklarskega kleja,
pristnega, zajamčeno trpežnega.
OjnCn    alabastrskega in V^ipodj Stukaturnega.
Karbolineja, najboljšega. Fasadnih barv « apno
ED o w-*a oiiKiK kemičnih, prste-Ddl vi OUIIIII, nih i rudninskih.
KI e J a za mizarje in sobne slikarje.
Vzorcev za slikarje,
najnovejših. 2422-1
:«:
K
Olj© ;proti jj>reLl~L\x»
ADOLF HAUPTMANN
LJUBLJANA.
I. kranjska tovarna oljnatih barv, fir-nežev, lakov in steklarskega kleja.
1 Mlanovljrno 1. 1*39.
Mehanik
Ivan Škerl Opekarska cesta št. 38.
Slialnl  stroji  po najnižji ceni.
Blatiti* in v to stroko spadajoča pupra%lla izvrSuje prav dobro In ceno.
tatlk ff
-4
A. KUNST
Ljubljana
Židovske ulice -S=.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke je vedno na Izbero.
Vsakersua naročila izvrSajejo se Ločno m po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in ^aznamenojejo. -- Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzoroc vposiati.
i%snn%n%nnn%ns%nn%nnnnnm %nsn
n * n
n a n n n n n n n
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Reichava hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
» Atedllnih ognjico »
a n n % n n n n
najprlprostejšlh kakor tudi najfinejših,
z &olto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrsć.
n a % n
a a
*%n%xxnn%%n%*nxnn%%***nnmin*
A.KRACZMER&
Ljubljana Sv. Pelra cesta 6.
priporoča
popolno zalogo
kratkih
kldvrjev, mignonov in planin
najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah. Preiprani klavirji, solidno in Btanovitno prenarejeni so vedno v zalogi.
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. BSsendorfer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju;
Br. Stingi, c. kr
dvorna zalaga-telja na Dunaju.
Klavirji se popravljajo, ubirajo in izvršuje se podlaganje z usnjen strokovnjaško in pre-skrbno in zaračunavajo najcenejše.
k:
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
R, Miklauc
Ljubljana 36 Špitalske ulice štev. 5.
Razglas.
Vsled sklepa Kranjske hranilnice se ho pet zunanjih učencev s Kranjskega na ljubljanskem trgovskem učilišču in vzgajali&ču v šolskem letu 1904 6 poučevalo zastonj in se jim bodo tudi dala brezplačno vsa učila.
Prosilci, ki so dosegli 14. leto starosti naj vlože svoje prošnje z navedi), stanovališča in dokazili o nbožnosti in pa izpričevali o dovrfienem tretjem raz redu gimnazije, realke ali višjega razreda meščanske šole s hvalevredmra redom v nravnosti in vsaj povoljnim uspehom, do 20. septembra t. I. pri podpisanem ravnateljstvu, ki v svrho sklepanja predloži nati« vse dospele prošnje slav. ravnateljstvu Kranjske hranilnice.
V Ljubljani, dne 28. julija 1904.
Ravnateljstvo trgovskega ućilisća: 2h2-3 Artur IVIstliT*.
Hovo! ifcST Novo!
Izborno pleskanj e za tla, stene, pohištvo itd.
Pokrije
\MttkO
prejšnje pleskanje.
I Eolin-lak Nnin|
Takoj se posuši! Brez uulia! Sveli se po enem potegu!
je najboljše samopleskanje za tla! Lmbljana:     829~*
M. Spreitzar, Stari trg št. 30,
Najbolj bleščeč!
1'oLrije najbolje prejinj« plcuLinje!
Pndp;s«no županstvo proda iz svuj^ hoste v Cegelnici pni RudoU
fovem, ne daleč od novomt-šk.t*k<a kolodvora, kakih
300 hoj ali smrek
rr.
in sicer po kosih, katera drevesa «o za prodajo že zaznamovana.
K'izp'sui^jo se v to sv-ho ponudb«1*, ki   naj  se  vloiijo   pri podpisane župonetvu  đo  20.  septembra 1904.  Tem   ponudbam   priložiti je 10 var&čine v gotovini,  hranilo h knjii.c»h t»ii veljavnih vrednostnih papirph. — V*akdo,  ki  bo^h   vi- i 111   ponudb >, si lahko zaznamovana drevesa poprej ogleda z m-8tnm gozdnim čuvaiem   Pavlicem, ri slonu e ▼ Cegelnit
Meatna obdina ni vezana sprei^ti n^ivi^je oonuib**, oao pa je vezno vsak ponudnik na svojo ponudbo do 20. oktobra 1904, kar se ima * ponudbi omeniti. jr
Pogoji glede   plačevanja   kupnine in   kdaj je spraviti les iz hoste, ka kor tudi drugi pogop izvedo se vsak ponudnik v svoji ponudb jim podvrže.
Rudolfov o, dne 25. augusta 1904
kupnine in  kdaj je spraviti les iz hoste, ka te v občinski pisarni v Rudoltovem, ter imr >i izjaviti, da s > mu vsi pogoji znani in da *t
2401
Mestno županstvo.
s4a
Efa
priporoča
Tovarna za kruh in pecivo
KANTZ v Ljubljani
pravi rženi kruh, mešan in črn.
Sočnost in dobri okus pridobivata tema izdelka priznanje vsega občinstva.
Na mednarodni razstavi za živila v Bordeauzu Je dosegel z drugimi Izdelki te tovarne najvišjo odliko (častni krli In zlato svetinjo z diplomo).
Prodaja se v hlebih in štrucah po 40 in 20 vin.
Naročila z dežele se najtočneje Izvršujejo.
Velika zaloga najfinejšega nasladnega peciva,
biškotov in suhorja. 163-64
Vsak dan poslednja sveia peka ob 1 ,6. zvečer.
Dvanajst podružnic in prodajaln ic. Higieniski transportni vozovi za kruh in pecivo.
33
rfi H
samo
Zopet znižane cene!!
Iz Ljubljane v Ue"w-York
Prosta hrana že v Bremenu.
60 sil
Brzoparniki:
Kaiser filleli II. Kronprinz fiMi Kaiser Wilhelm fler Brosse L
(največji in najhitrejši v-parniki)
Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen pri meni flMF*" ~^PS poviSajo ceno ameriških 2elezaic. 2421 — 1
Eiiari Tavčar
Ljubljana
Kolodvorske ulice 35
nasproti stari „Tišlerjevl" gostilni. :
8B
I
Ravnokar izšla!
sili
Jtt
7
Svetovnoznana knjižica IV.:
2410- 1
Trije mušketirji
napisal Aleksander Dumas. is n Poslovenil I. H. n. tt tt
Izvrstna in zelo zanimiva vsebina gori navedene knjižice se vsestransko prav toplo priporoča. Cena mehko vezani knjigi 5 K, elegantno vezani knjigi 6.80 K, po pošti velja knjiga 30 h več.
= V zalogi v knjigotržnici ■
I. pl. Kleinmayr & F. Bamberg Ljubljana,   n tt tt ss    Kongresni trg.
tleča zvezda #
]} Jln)eril{f3!
£ntu>erpen
Hitra in varna vožnja z moderno opravlje-—1 nimi novimi
. _ mm      •  j brzoparniki
J<6UJ rlGrK  te solidne
pr)iladclpr)io
en ewYork
družbe pri pošteni in snažni po " sti ežbi. Natančen zanesljiv pouk m ve javne listke po
•7 f\        za železnice
t ^9   in bor^c
dobite v 978-15
kolodvorskih ulicah št 41
_ od južnega kolodvora na desno ■
Za zastopstvo „RDEČE ZVEZDE-
Ivan Nep. Resman.
Ustanovljeno 1899.     Prvi zagrebški     Pod drž, nadzorstvom.
vojaški pripravljalni zavod
Šola in internat: Berislavićeva ulica 12, I. nadstr.
Ta izborni zavod za izobrazbo
aspirantov za enoletne prostovoljce
otvori dne t. oeptembra t. 1.
6mesečni zimski glavni tečaj.
—=— Starost 16 do 20 let. _==—
V tem zavodu, ki je za mladino posebne vrednosti, morejo mladeniči, ki niso radi kakih razlogov dovršili svojih nauke v, brez ozira na predznanje in poklic, ne samo doseći pravice enoletnih prostovoljcev, nego si more o tudi v civilnem stališču zagotoviti družabni položaj, kakor tudi doseči častniško dostojanstvo.
V notranjem zavodu pi polna preskrba z vojaško strogim redom in disciplino.
Natančneja navodila kakor tudi program z imenikom učencev, ki so napravili izpit, daje na zahtevo brezolačno 2126 — 5
ravnateljstvo zavoda v Zagrebu
Berislavićeva ulica štev. 12., I. nadstropje.
===== Vpisuje «e iNak dan. =====
IVAN SGHINDLER, Dunaj lll/,„ Erdbergstr. 12
pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedeljstvo itd.
kakor: mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnice, poljsko orodje, stiskalnice za seno, mlatilnice, vitle, trijerje. Čistilnice za žito, lušćilnice za koruzo, slamo-reznice, stroje za rezanje repe, mline za go-lanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake in gnojnice, vodovode, svinčene cevi, železne cevi itd.
od sedaj po zopet izdatno 1781-6  znižanih cenah
ravno tako vse priprave za kletarstvo, medene pipe, sesalke za vino, gumijeve in konopljene cevi, gumijeve ploče, stroji za točenje piva, skrinje za led, stroje za sladoled, priprave za izdelovanje sodavede in penečih vin, mlin za dišave, kavo itd., stroji za izdelovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, namizne tehtnice, decimalne tehtnice, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodje in stroji vsaie vrste za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje,
vse pod dolgoletnim jamstvom po
najugodnejših plačilnih pogojih • tudi na obroke! =
Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno in poštnine prosto.
Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku, |j Prekupcl in agentje zaželjeni.
Piše naj se naravnost:
IVAN SGHINDLER, Dunaj III/,., Erdbergstr. 12,
FR. P. ZAJEC
ur ar -
h Ljubljana
Stari trg št. 26.
Nikelnaata remontoar ura od gld. l-oo.
Srebrna cilinder rem. ura od gld. 4«—. Ceniki zastonj in franke.
i
i
Milostiva gospa!
Blagovolite zahtevati
moje najnovejše
vzorce
svilnatega blaga
franko.
Henrik Kenda
v Ljubljani Mestni trg št. 17.
i
Važno!  Ka Važno!
gospodinje, trgovce in živinorejce.
Najboljša In najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tud po Kneippu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, re-dilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, foilojemlit*ne aparate in potrenaefine, kirurgična obve-zila vsake vrste, sredstva za desin-fekcijc, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in Konjaka. — Zaloga svežih mineralnih iod in solij za kopel.
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za  k M w   n «» *•    f c
posebno priporočljivo:   grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, krmilno apno Itd. — Vnanja naroČila se izvSujejo toCno in solidno.
Drogerija h-
SAnten Kane
Ljubljana, Šelenburpve ulice 3.
Blaž Jesenko
IO ubijana. Stari trg 11. Zadnje novosti vsakovrstnih
klobukov
cilindrov itd.,  iz prvih avstrij., angleških, italijanskih tovarn, in najmodernejših
slamnikov.
So I Iti no h li* ;t«». nizke eene.
m
l
Anton Presker
krojač in dobavite!) uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
priporoč«   svojo  veliko zalogo
gotovih
oblek za gospode in dečke,
iopic in plaščev za gospe,
nepre- 36 močljivih
havelokoy
i. t. d.
Oblek
uzorcih
a po meri ho po najnovejših
in najnižjih cenah izvršujejo
^ ■ V letu 1856. ustanovljeni denarni zavod ■ ♦
obrtnega pomožnega društva
registrovane zadruge z omejenim poroštvom
v Iijiibljani« Židovsko ulico dtov. 8
sprejema hranilne vloge in jih izplačuje VMk delavnik od pol 9. do II. ure dopoldne ter od pol 5. do 6. ure popoldne s polnimi
J30 -*m|ai od sto        1942 6
naraslimi obrestmi brez odbitka rentnega davka, kterega za vložnike
društvo samo plačuje.
Rezervni zalad, ki tvori društva lastno premoženje, znaša 114.845 kron.
Za čevlje najboljše čistilo na svetu!
Fernolendt-Fernolendt-
.. ki daje čevljem temno-VOSCIlO Za CeVlje cm blesk in ohranjuje ■■■■■■i^^^^i^*™ usnje stanovitno.
lOŠČilna mast za svetle Čevlje ki se po njej ^■bhhbh^^b lepo svetijo i usnje konservira. ... (rrns lo*t*lltm ni«*t> nalašč za
Faitnnlonnt. Nlgnn kozje(Kid) usnje, chevreau-, gamsovo-, ■  vi ■■VlwHU lhvM^BHHB Bagrin-usnje in Box-Calf. Usnje postane
nepremočljivo, mehko in voljno, se tudi v mokroti ne od-18-35 barva, obleka se ne maže, Čevlji se pa fino, Crno bleščijo.
loblva s« «»«w»o€l.
v
^tpfjM pprnnlpnrit      c> kr> Prlv',ovafna (ustanovljena 1832)
UlulUlI  lulllUlullUl C. kr. dVQr dobavitelj. Dunaj, I. Schulerstrasse 21.
Na razstavah: v Parizu „Zlata svetinja", v Londonu „Grand Prix".
i
^šš> kkkkkkkkkk k k k k k k k k k k k k k k k ^
Prva kranjska mizarska zadruga
v Sent Vidu nad Ljubljano
se priporoča si. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in Ukane sobne oprave iz suhega lesa solidno izgo-tovljene po lastnih in predloženih vzorcih. Veliki* zaloga raznovrstne izdelane oprave ia salone, spalne In Je«111 ne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišča tik kolodvora v Vižmarjih.
V prav obilno naročitev se priporoča
Josip Arhar
načelnik.
Ms-
95-34
Nova rast las! Nič več plešavosti!
Premnogi zdravniki so se izrekli, da boljšega sredstva za rast las kakor je „Lovacrin" ni več moći iznajti. „Lovacrin" nepogojno od-stranjuje plešavost, izpadanje las in luskine; prezgodno osiveli lasje pa dobe po ,tLovacrinu" svojo prirodno barvo nazaj.
Po „Lovacrinu" postanejo lasje, tudi najodpornejši, dovršeno lepi, svilnato mehki in volni kakor žamet, bujni, p Dini in bleščeči. Lovacrin" lasisče na jako dobrodejen nač n izborno osveži in ojači, krepi in pospešuje z jako izdatnimi rastlinskimi izvlečki prav intenzivno rast las in brade, krepi slabotne obrvi in trepalnice, naravna lepota las pride do polne veljave. olajPuje tudi valjvanje las in vsako česanje sploh, je' za ohra-njenje las sredstvo prve vrste, krepi tanke in redke lase, ko?a na glavi in lasje ostanejo čisti, snažni in zdravi, dolgi otroški lasje postanejo lepo valoviti in kodrasti, pri vporabi je kaj praktičen in nikakor zvezan z neprilikama kakor drugi načini umivanja. „Lovacrin" je jako milo sredstvo, ki nikdar, čeprav nezmerno rabljeno, na kožo ne deluje dražljivo, ker služi samo za lepotilo — NajodličnejSe svoje vrste.
Izrecno svarim pred vsemi bla-godišečimi vodami za glavo in lase, pomadaml itd. itd , ki večinoma izpadanje las še pospešujejo, nikar zadržujejo. Osobito naj se dobro razločujejo moji „Lovacrinovi" preparati od vseh sredstev za rast las, ki prihajajo s sleparsko reklamo na trg. Nekaj izmed teh sem preiskal in našel, da niso nič drugega nego parfumirane tolšče aH šplritove raztopiine, le pripravne, da jemljo ljudem denar iz žepa, na razvitak las pa nimajo vpliva.
"V več 100.000 rodotrlnali
v vseh krogih družbe je danes „Lovacrin** najodličnejša in izključno rabljena voda za glavo, ker nikakor noče veljati za zdravilno sredstvo pa vendar vzdržuje v sebi vse lastnosti idealne vode za lase, ne da bi — tudi če se nezmerno rabi — le količkaj škodovala, kakor več ali manj vse druge vode. Zato se ćuje
sssss le en glas hvale =====
0 prekrasnem lepotilu „Lovaorlnu*\ lasni vodi ki jo dandanes najbolj rabijo, in ki si je v letu osvojila svet. Kdor bi torej rad goiil lase m lasišče resnično razumno in na naraven način, naj ne rahi pomad, tolstih olj ali Škodljivih tinktur, ampak naj seže po „Lovacrinu", ki Bluzi namena dosti bolje in ki je njega cdlični učinek na zdrave in bolne lase že zdavnaj znan in priznan.
1 etika stektenira MJE*mwui imm**, ki za<l*>stuje za več tnesetet. stame .5 .*? stekieniee 12 ki >,n,  «> stektenie   -?0 ki-<tn.   f*«>«f#j<f  j/t ,«r#
ftot zetju «#* ee se *ten<Mi* napi'ej /#<#•//«•. evt'ttpjtki <#</#.»f
M. PEITH, Dunaj, VI.. MaiiahillVrstiasso 45.
Glavna zaloga v Ljubljani pri Anton Kancu, drogerija. Naprodaj tudi v mnogih drogerijah, parfumerijah in lekarnah. 2414
Vetespoštovanim damam vljudno naznanjam, da se nahaja
TI
I
-s
dni 5
do«
odslej naprej
2266 6
Gosposke ulice štev. 3. p
Šj
i
i
Dr. Rixa pasta Pompadour
co
je edino 2e 50 let obstoječe sredstvo, ki pod jamstvom, sicer se vrne denar,
ohrani do pozne starosti polt mladostnosvežo
in odstranjuje pege, ogrce, izpusčljaje, koaavost, rdečino in vsako nečistost kože. Priznale so jo najodličnej&e dame Zahvalnih pisem nikdar ne Objavljamo. Popolnoma ne&kodljivo Lonček za Sest mesecev stane 1 gld 60 kr
Mleko Pompadour
tekoč puder čudovitega učinka. Steklenica 1 gld. 50 kr., puder Pompadour, rozaat, rumenkast ali bel, karton 1 gld. 26 kr   Milo Pompadour, izvrstno za gojitev rok,
kos 30 kr.
Glavna  zaloga   In   r*»Apo «i ijttliil«** :
Viljelmine dr. Rixove vdove sinovi, Dunaj II.,
Pratertitratise ti*.    Anton Klv in brat. V Ljubljani uaprodaj pri Karlu Karingerju in Edvardu
Mahnu, parfumerija. 2120 2
Nanrave za centralno
Delniška družba.
Ravnateljstvo: Dunaj, VIII., Piaristeng. 38 Delavnice: Moravska Ostrava in Hainholz.
Zastopstvo v Ljubljani:
= Tehniški biro = Inžener I. MIKULA
= Mestni trg 19. =
SDBcialna tovarna
za centralne kurilne, ventilacijske, sušilne in kopališke naprave po lastnem patentiranem sistema, zadostujoče vsaki potrebi za javna, industrijska in privatna poslopja.
= Izdelovanje na veliko =
kurilnih naprav, radiatorjev, žarilnikov, pulsometrov, injektorjev, zgorevalnih loncev, vodnih odvajalnikov in armatur.
Speci al itete:
^5
Najvacja zaltga aavadala da aiajflnajilh
otroških vozičkov
In navadne do najfinejše
žime.
M.Pakič
v Ljubljani.
lezMile nareftikta n eeill|a t pcvzttjta
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
priporočata
svojo bogato zalogo
voznih koles,
glasbenih avtomatov
pisalnih « strojev.
Vsekdar najnovejšo pravo
GRAMOFONE
in aal«»ai^«3 v veliki liberi se dobijo
le pri zastopniku Nemške deln. družbe za gramofone
RUDOLFU WEBER
urnrju
Ljubljana
Dunaj »ka «•<■«!» »t. SO
(Hribarjeva palača nasproti kavarne Evropa*')«
i7i6 -eo
n Naznanilo.
Podpisana Delniška družba združenih pivovarn Žalec
in Laški trg vljudno naznanja, da seje s pisarno iz Sodnijskih ulic št. 4
Strasno izbero
I^onfci\cijc
za dame i. deklic«
kakor tudi
manufakturno blago
vsakovrstne preproge
i. t. dL
p riporOrA
kisi Schusie?
Ljubljana
Špitalske ulice šter. 7.
X
v svojo lastno hišo, Kolodvorske ulice št. 22
„HOTEL ILIRIJA"
ter se priporoča Častitim p. n. našim naročnikom za nadaljna naroČila; istotako pa tndi na nove naroČbe našega  izborne £ a  marčnega   in ^ nSalvator"-piva vljudno vabi. 2382 3
Telefon v zalogo v Šiški: Telefon v hotel Ilirija*':
Delniška družba združenih pivovarn Žalec in Laški trg v Ljubljani. ||
Najmočnejše krepcalno sredstvo, ki bolne ojači in najslabotnejši organizem iznova poživi, £ £
naJidejaJnejša namizna pijača za bolna in zdrave
XXXXXXX K Solidno blago.
xxxxxx "
XXXXKXX
Nizke cene.
xxxxxxxxxk\:
Veliko zalogo
t"0lC3V86 gospode
kravat za gospode
toaletnega blaga
dalje
ščetic za zobe, glavnikov, dišav, mil itcL itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Persche
lij ubijana
Pred Škofijo *t. 21.
S0*
m <%>
vBlekoncentrirana, kisika, polna, namizna pijača iz siadnega ekstrakta na/večje redilnosti in A     A     A     A     A     slastnega okusa.
... De iav niče za živila ...
Ivan Hoff, Stadlau
V tozadevnih trgovinah.
*  tvornica dietetskih sladnih izdelkov. *
Prodaja l BUZZOUNI, trgovina z de/ikatesami v Ljubljani.
"Z Tri o9UM* P°«*
3IIPS MA|
:s6
BOOJOđllđ
ui qeuo6ej msfoAOUfeu a
N
s>
o r* 3
*"
O
< 3
3
»
O. 3
7T O <
Izdelovanje sušilnih naprav za glinasto blago in opekarne.
1239—10
Kupuj pa Jfle v steklenicah"!
Iv. Fabiana nasl Anton Korbar. P. Groschel. Kari C. Holzer. Ivan JebaCin. Ant. Ječininek. Leopold Jeran.
W 2Jul»IJ«iii pri jrotspadlli:
Ant. Kane drog  Alojzij Lilleg.    A. Su&nik.
Mihael Kastaer A. Mehla. Edmund Kavčič, i P. Mencinger Henrik Kenda. Josip Kordin Anton Krisper Peter Lasanik.
Josip Murnik. J. Perdan Vaao Petričič
Kari PlaninSek. Fran Stupica.
Ferd. Terdina. M. E. Supan.      Uradniško kon A. Sarabon.       aumno društvi Viktor SchifTer. M. Spreitzer. Anton Stacul.
Bled. Pavel Homann, Oton W61fling.
Črnomelj: Andrej Lackner, Kari Miiller, B. Schweiger, Anton Zurc. Draga : P. S. Turk Hrib: A. Bučar, Fran Kovač. Idrija: A. Jelenec, Josip Se-petavec, Valentin Lapajne. Kamnik: E Hayek,J.Kleinen-ČiČ, J. Koschicr, Fr. Šubelj. Kočevje: Fr. Jonke nasl. Robert Koritnik, Fran Loy, Peter Petsche, Iv Rothel, Mat. Rom, Fran Schieimcr. Kostanjevica: Alojzij Gač. Krško: F. X. Auinann sin, R. Engelsberger.
Kranj: Fran Dolenc, Ivan Majdič, Kari Šavnik, lekarnar ,pri sv. Trojici4-, J. Krenner, R. & E Ross. Litija: Lebinger & Berg-mann.
Lož: F. Kovač. Mirna: Joeip Sthuller. Mokronog: J Errath, B. Sbil, „pri škofu*4, Peter Strel. Novo mesto: Kiissel&Kon ! čan, APauser, F.Pletersky Polhov gradeč: J. A. Leben. Postojina: Anton Ditrich, G Pikel.
Radeče: Ivan Haller, J.| Trepečnik, I. občno rade-i Sko konsumno družtvo.
Radovljica: L. Fursager.Fr Homann, Oton Homann. Sodražlca: Ivan Levstik. Slška: J. C. Juvančič. Skofia loka:  E. Burvlych M Zigon. 993-^ Travnik: G. Bartol. Trebnje; Jakob PetrovČk\
Ivan Zernatto. Tržič: Frid. Raitharek. Velike Lašče: Ferdinand M Doganoc.
Vipava, - Vrhpolje: Fra» Kobal.
Vrhnika: Davorin Šetinc Zagorje:   R. F. Mihelčič lv. Miiller sen. Žužemberk: Jak. Deream
Laatnina iu tiak .Narodu« imkarne'.
ladajatol ia udgovorci ar«doik: Dr.Ivaa T»¥Šar.