143. štev.
Letnik Vili.
Inseratl se «prenmajo iu velja tris'ooi.a vrst«:
8 kr., če se tiska 1 tirat. '- ,i u », n - p i0 n u n u	.i
?ri večkratnem tiskanji i« ce ia primerno amanjš>..
Rokopisi
»e ne vračajo, nefriaikovan«
pisma se ue sprejemalo. M -roonino prejema itt-HvniStvu (ari- mstrauiia) in eitsr iviiciia r>;> Dunajski cesti St. 16 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Po pošti	preiemar	veliš :
7.» ceio icio
i« poileta	o	. —
«a četrt ieu	. ■>	50
V administraciji valja:
Za ceio ieto «a poi ieta za četrt ieta
V Ljnhijaui na
S g-i. 40 kr 4 ., -0 „ : ii 10 „ (iom posiijao
Političen lisi za slovenski itrol
velja 60 kr. več na ieto.
JJ	Vredniäivo je Reine ulice
št. 6.
Predrzna domišljavost.
Glavni list ustavoverne stranke „N. fr. Presse'1, je pisala te dni, kakor že prej enkrat: „Oesterreich muss entweder deutsch sein oder es wird gar nicht sein.-' (Avstrija mora biti nemška ali pa je ne bo.) To se pravi: ako se Avstrija ne vklone pod gospodstvo ustavovercev, ako se slovanski narodi ne bodo še dalje zatirali, potem nemško-liberalcem ni nič ležtče na obstanku dižave, poli m jo bodo še pomagali razbiti in razdicbiti. S ti mi besedami je pač dobro označena lojalnost te stranke ki se je prej ponosno imenovala „državno stranko." Mi jim smemo hvaležui biti, da so tako odkritosrčni; vsaj se bo v merodajnih krog h enkrat spoznalo, koliko se sme zanašati ! država na te ljudi, ki so toliko časa upili, da! so le oni prvi in edini steber države, dokler j so namreč na krmilu bili in ^udstvo molzli,' brž po, ko so nekol.Ko odrinjeni od korita, hočejo dižavo izdati. Nemcem se v Avstriji do
ndoj Ar nt.liMit» Urivln» n„ „,,Hi in rnl lil ul''
srečni, ko bi bili tako „tlačen'," kakor so on . Da bi bili pa edino le liberalni Nemci poldi-caui, Avstrijo vladati, in da bi morali Slovaoi na vtke ostati njih sužn|i ali pa državljani druge vrste, tega nikdar ne bomo prizuali. Upamo , da tega visoka vlida ne bode dopustila.
Odkar so se osvobodili turški Slovani, je izključivno gospodstvo nemških liberalcev še manj mogoče kakor prej in grof Taaife s
svojo pomirljivo politiko je le sad rusko-tur-ške vojske.
Vkljub jasnemu in mogočnemu klicu zgo dovine ostanejo nemškutarski zaničevalci Slovanov pri svoji trmi in pišejo v svoji predrz nosti, da mora Avstrija biti nemška, ali pa mora razpasti. To niso prijatelji cesarja in države, ki tako govore, to so razvajeni otroci, ki staršem svojim toliko menj hvaležnosti vedo, kolikor bolj jih ti božajo. Zgodilo se je že mnogokrat, da je najbolj razvajen otrok, ljubljenec hiše , izdal in zapustil očeta in mater in da so starši pri onih otrocih pomoč našli, ki prej niso marali zdnje. To se zna zdaj ponoviti tudi v Avstriji. Nemci so bili od nekdaj ljubljenci med avstrijskimi narodi, njim Be je šlo povsod na roke; na škodo drugih narodov je veljal njih jezik, oni eo dobivali najboljše službe, nova vcenitev zemljišč je celo pokazala, da so tudi menj davka plačevali, kakor Slovani. Vendar so liberalni Nemci tako nehvaležni, da žugajo z razpadom države, ako se moral?''že "tforasli' siovanski narodi podli žm in hlapci biti, uriarno, da se jim ne bo več spol nila. Ako imi Avstrija še dalje obstati in prinašati krščansko omiko na izhod , potem bo dobri Bog tudi državo obvaroval izdajalnih naklepov njenih nehvaležnih otrok. Mi sicer ne j verujemo, da bi liberalna stranka b „Schouerer-jevim načrtom" mogla za - se pridobiti večino avstrijskih Nemcev, ker so nemški kmetje zvesti podložniki cesarja in tudi zvesti '--1-1 1 Naj bi ne bila izdajalna misel, bi
avstrijskim Nemcem Bizmarka z bičem za nekaj let prav privoščili. Znabiti bi potem spoznali, kakor zdaj spoznajo odkritosrčni Lahi, da avstrijska vlada je vendar še zmirom najbolj poštena, ter tudi pri vsi nezgodi materi-jaluo stanje boljše kakor drugod ; Avstrija naj se le mirno nasloni na nas nenemške narode, ter bodi vsim narodom enako pravična, pa bo mogočna in neodvisna, ker njen obstanek je vsim enako potreben. Predrzni napuh in izdajalna domišljavost nemško-liberalne stranke se mora z vso močjo ponižati, prej ne bo miru. In naj bi judovsko-liberalna Btranka kaj hotla začeti, smo si svesti, da se bode nad zvestobo narodov razbila ter bodo še le prav spoznali svojo ničevnost. Vedno smo prijatelji izreka „clara pacta, boni amici", zato smo veseli da so naši nasprotniki svojo krinko „ustavover-stva" in „patriotizma1'proč vrgli, in da vidimo zdaj jasno njih izdi j<\!ne velikonemške nakane.
Avstrija nikdar ni bila popolno nemška,
tudi takrat ne. kn «n ao o»»t«ji..i.: -->-■> , * potem, ko se je cesar Franc I. ttuiu naslovu
odpovedal ter postal Avstrijski cesar! Avstrija
je nastala in bila vedno zveza prostih narodov,
to uči zgodovina, zemljepisje in narodopisje;
to naj Avstrija tudi zanaprej ostane ter bodi
po resničnem izreku: „justitia fundameutum
regnorum" vsim uarodom enako pravična in
gotovo bo tudi zanaprej ostala, prospeševala in
se množila : A. e. i. o. u.
katoličani.! liberalnim j
Amcrikanska pisma.
i.
IVabasha 20. novembra 1880.
Predragi prijatelj! Na Tvojo prošnjo pričnem še le danes, dasiravno pozno, poročila mojega potovanja. Hotel sem jih pričeti s slikami amerikanskega življenja, a ker si me Ti blagovolil o priliki, ko sva obiskala prijazni, skoraj bi rekel, malo dolgočasni Celovec, imenovati „primerno natančnega", namenil sem se pr četi svoja pisma prav pri Ljubljani.
Ko bodeš čital moja pisma , bodo se Ti gotovo na nekterih mestih dolgočasna zdela, a vendar Te prosim , čitaj jih pazljivo, morda celo dobiš kaj, kakor oni ,.mali" sprehod Se-ume-jev v Sirakuz , kteri si je mnogo čitate-Ijev pridobil, da-si se meni ne zdi kaj m kaven, posebno pak dolgo pripovedovanje Seume-ja, kako Bi je snažil škornje z „biksom" itd.; tudi jaz bi Ti utegnil nadrobno popisovati tukajšnje „čevljesnažce", a vedi, da ti spadajo v vrsto amerikanskih originalov. —
Toda tu sem že v Ameriki, a namenil sem se pričeti pri Ljubljani; odpusti! Potovanje po Ameriki in po starem svetu zelo v
senco čevlje, veudar se nahajajo v Evropi stvari, na ktere se tu ue naleti tako labko. VBled tega zadovolji se o potovanji po Evropi le s krat kimi črtami.
Zapustil sem Ljubljano, kakor Ti znano, 9. avgusta zjutraj ob petih s „polžem", kajti Vaš mešanec komaj v primeri z našimi tovornimi vlaki zasluži tako imenovan biti. Kaj bi Ti popisoval vožnjo skozi Kranjsko in Štajarsko, ktera je bila že toiikrat popisana! prilika bi bila lepa opazovati kraje, memo kterih smo „lezli", a ker nisem imel nikogar, da bi nu vedel imena krajev in gora, sam sem bil pa malo vešč v potopisih , se ne morem lotiti „primerno natančnega" popisa ondašuje vožnje, — toda zadovolji se s tem, kar dobiš — bolje malo, ko nič.
K« smo „zlezli" čez mejo
ktera loči
Kranjsko in Štajarsko , lotila so me je tnisel. da bi utegnil naleteti v Gradcu ua kolodvoru na svojega prijatelja „Piukerla", a nič ni bilo, povrnil sem Be v voz nazaj, kjer najdem tujega človeka, kteri mi ni bil nič kaj všeč, kakor orugim ne, ker bili smo sami Kranjci v vozu. Ko odrinemo od Gradca, ni minulo deset minut, že sem bil se do dobrega seznanil s svojim sosedom, omenjenim tujcem. Njegova družba mi je bila sedaj zelo po volji, kajti
bil je mojster moje stroke, gosp. P. iz Gradca, kteri se je peljal v Ljubno (Leoben) do svoje podružnice. Mož je bil prav zgovoreu, rekel je, da je Gradec najlepše mesto vse Evrope, česar mu uisern hotel prav verjeti, ker mi je nekdo prej opisoval Gradec, po kterem se mi je zdel izraz „najlepši" le domoljubeu, a prenapet.
Ravno ko smo se peljali skozi nek prerov malo pred Bruckom, kteri mi je bil zelo všeč po stavbi — ni namreč temen, ker je na eni strani prebit, z obočenimi okni, kteri mu pripuščajo nekako večerno svitlobo, spodaj pod njim pa je cesta, pod hribom — mi začne moj sosed praviti razne visokosti hribov, ktere sem si le slabo zapomuil, in zelo obžaluje, da ae bom ponoči peljal čez Semering in ne bom v del njegove krasote. V Brucku se je poslovil od nas in vošil nam vsem, posebno meni, srečo v novem svetu.
V Murzuschlagu smo se presedli v poštni vlak, kteri je dobil še od zadej hlapon, da smo lože vozili čez Semering. Družba v vozu je dremala celo noč, jaz sam sem bedel in gledal v temno noč, kolikor se je videti dalo. Videl sem precej, bil sem od krasote ves prevzet. Ko se je pričel dan delati, vozili smo se navzdol proti planjavi, na kteri leži Dunaj,
Politični pregled.
V Ljubljani 27. decembra.
Avstrijske tleielc Prazniki nam niso nič novega prinesli. Različni listi prinašajo božične članke ; liberalni , judovski časniki, ki povsodi prevladujejo, porabijo tudi to priliko, da ka-»žejo svojo nevero, ter popisujejo krščanstvo kakor stare pravljice, ki so se že preživele. Žalostno je, da se v katoliški državi sme kaj tacega tiskati iu med svet poslati. Zato opominjamo zdaj o novem letu vse verne Slovence, naj jih tudi v kavarnah ne trpe. Ni samo dobro, ampak celo dolžnost vsacega vernega katolika, da takim od hudobe narekovanim listom nasproti stopi, kjer koli zamore, ter naj raje krčmarjem in kavarnarjem svetuje, da si naroče poštenih, katoliških listov.
Nemškutarska večina gosposke zbornice je vladi sicer dovolila pobiranje davka, vendar jej je ob enem izrekla svoje nezaupanje. To ima tedaj Taaffe od svoje pomirljivosti I Kako lahko bi si pomagal, ko bi v gosposko zbornico poklical več federalistov in centrali-stom tako večino vzel! To bo zdaj tudi storil, kakor poročajo zadnje novice z Dunaja.
Iz Hrvatskega pride vesela novica, da so obravnave zaradi vtelesenja granice ali vojne Krajine v Hrvatsko že dokončane in da bo granica v kratkem združena s civilno Hrvaško. Da se je to doseglo, pripisuja se največ volji cesarja samega. Madjari so hoteli celo stvar zavleči, zdaj pa, ko jih je zavrnila močnejša roka cesarjeva, so kar ljuti iu besni in zopet kažejo, da nemajo nobenega čuta za pravico. V povečani Hrvatski vidijo že veliko jugoslovansko državo, in da bi jim politično ne mogla fekodovati, pravijo, da ae število hrvatskih poslancev v peštanski zbornici ne sme pomnožiti. To pa je naravnost protivno pogodbi od leta 1868, kjer stoji zapihano:
,,Ako bi se prebivalstvo Hrvatske in Slavonije , bodisi z utelešenjem granice, bodisi s pridruženjem Dalmacije , pomnožilo , mora se tudi število poslancev v ogerski državni zbor primerno zvikšati." To jasno določbo ho-
kamor smo dospeli ob 7. uri zjutraj 10. avgusta. Ker je vlak, kteri je imel nas peljati skozi Češko, oditi še le ob 5. uri zvečer, imeli smo deset ur časa ogledati si Dunaj. Vedel sem porabiti ta čas, — ker je želodec začel se oglašati, trebalo ga je potolažiti. Sel sem v gostilno na narodni dunajski zajutrk — golaž. Bil je kaj delikaten, kajti bil je ou — konjskega me^a. Se \e da, kaj se pa po svetu, posebno ua Dunaji ne vrajma! Veudar če bom še kedaj prišel nazaj na Dunaj, bom šel na konjski golaž v isto gostilno, kajti tu v Ameriki se težko dobi. — Ogledoval sem potem mesto, ogledal si ga zelo veliko za onih deset ur. Oi imenitnejih stavb videl sem od znotraj le Štefanovo cerkev; sveta groza pred Bogom prevzame človeka, ko stopi v ta božji hram. Mnogoletni prah je pokrival strop in stene ujegove, ravno zdaj ga čistijo ; videl sem uektere kose že očisteue, kuj lepo bo, ko bo VBe lepo belo.
Hode celi dan po mcistu vrnil sem se na večer proti kolodvoru; pil sem kavo , ktere mleko je dišalo, kot bi bilo konjsko, in kmalo potem, malo predno se je pričela delati uoč, potegnil nas je vlak od Dunaja proti trdno slovanski Češki.
Obljubovaje Ti kmalo zopet pismo ostanem Tvoj oddaljeni prijatelj A. Obreza.
čejo zdaj Madjari kar prezreti in Hrvate ople-niti za politični upliv. Bomo videli, kaj poreko na to Hrvatje.
Ustavoverci hočejo žeti že Bad svoje brez vestne agitacije zoper razdelitev gruntnega davka; zato ščujejo nemške kmete, da prosijo za razpuščenje državnega zbora. Liberalci se nadejajo , da bodo nemški kmetje na Štajarskem in v gorenji Avstriji zdaj z njimi potegnili. Pa mi upamo, da zavoljo te agitacije državni zbor ue bo razpuščen , in če bi prav bil, zna se ustavovercem še slabeje goditi, ko prej. Katoliški nemški možje bodo kmete že poduč li, da je vsa agitacija liberalcev glede gruntnega davka neopravičena in tendcci-jor.na: z nemškimi kmeti bodo liberalci malo ali pa nič sedežev pridobili, drugodi pa jih znajo dosti zgubiti, ako se vlada odločno postavi ua stran avtonomistov. Toda vlada ne bo po nepotrebnem duhov razburjala po novih volitvah in med tem časom opuščala koristno in blagonosno delovanje.
Tiste kmečke shode v gorenji Avstriji, ki so sklicani od liberalcev zoper vlado, cesarski namestnik ie vedno prepoveduje, ker se je bati še veče, čisto nepotrebne in neopravičene razburjenosti med kmeti.
Vnanje države.
IVemčki katoliki, ki so cesarju Viljemu izročili prošnjo s 40 000 podpisi, naj preganjanje katoliške cerkve vendar že enkrat ustavi, dobili so že odgovor in sicer jako nepovoljen. Protestantovska vlada kar mrzlo odgovarja, da se uič ue meni za to, in da ostane vse pri starem.
Angleži imajo spet vojBko v južni Afriki. Tamošnji poveljn k prosi za pomoč, ker je meč sovražnih rodov velika.
eneui se pripravlja zoper Angleže ustaja na Irskem. Posebno iz Amerike, kjer je 3 miljone irskih naseljencev, nadejajo se Irci zdatne pomoči.
V llniutiliji so se vzdignili Turki zoper Bolgare in jim nečejo dalje pokorni biti, osnovali bo že več roparskih čet. Poslali bo se že vojaki, da to ustajo zadušd.
lfiliski diplomati imajo zdaj dosti opraviti ; stoje uamreč v dogovorih s sv. očetom, s Perzijo in s Kitajem.
{¿rAko vprašanje s oji še zmirom tam, ko prej. Mirovne sodnije, kakor je bila pred-lagaus, da poravna nasprotje med Grecijo in Turčijo, neče sprejeti iu priznati niti Grecij., niti Turčija.
Prepir med Btusigo in liltajciu je poravnau in se ni bati več vojske.
Na otoku 14nlia so se hoteli zamorci zoper Šjianjce spuntati iu vse bele ljudi po-klati. Vlada je še o pravem času zvedela o tem in zabranila moritev. Vendar stoji španj-ska moč v Kubi na slabih nogah, in vsak dan se je bati ustaje.
Izvirni dopisi.
\ ifiHgrelm 24. t. m. (Izv. dop.) Pred štirnajstimi dnevi žeje profesor realke g. Stožir, ki z velikim trudom iu požrtvovanjem z vsemi sredstvi znanosti opazuje potrese, izkazal v Zagrebu od ztrašnega due 9. uovembra 59 potresov, a potem jih je bilo še nekoliko, ki pa niso imeli več tolike moči in tudi uiso več tolikega straha zadajali. Pomirila se je zemlja a umirili so se tudi ljudje ; vse Be pripravlja za božične praznike, ki sicer ne bodo tako veseli in tolike svečanosti, kakor so bili Bicer, a vendar se jim vsakdo raduje. Za silo so hiše popravljene in pokrpane, — veči popravki
se bodo začeli še le spomladi —, največe nevarnosti bo odpravljene, kar se imamo zahvaliti zlasti pionirskim in ženijskim vojaškim četam, ki so spretno in brez strahu , tako da se jim je vse čudilo, pod rale in rušile, kjer je bila nevarnost uajveča. Tolaži in z veBeljem nas navdaja tudi obče pomilovanje in sočutje, ki se pokazuje povsod, posedno pa med slovanskim svetom. MiloJarov je prispelo že okoli 120 tisuč. Od države je dozvoljeno posojilo do 1. milijoua. V Zagrebu je razdeljeno med 1563 poškodovanih 27 971 gld., a 370 hišnim gospodarjem dano je v po-ojilo brez obresti 91.715 gld. Se ve, da mnogo prošenj še ni rešenih in treba bo misliti tudi na občine ne samo v okolici zagrebški, ampak okoli vse zagrebške gore. Nektere cerkve so vse podrte, druge strašno poškodovane. Ravno tako je s šolami in župuimi stanovanji. Svet je čisto osiromašil, več let ga že bije nesreča za nesrečo. Slabe letiue, živinska kuga, povodnje, trtua nš itd. tare ubogi narod I Kako si bode zidal cerkve in šole brez izdatne pomoči!
Ban Pejačevič in vojaški poveljnik Fili-povič vrnila sta se te dni iz Pešte, kjer se j.e pod predsedništvoui samega cesarja v mini-sterskem sovetu obravnavalo prašanje o združenji vojaške gran ce. Vladne uovine vedo povedati, da sta douesla najlepšo božičnico hrvatskemu narodu, da se je spolnila uajveča želja naroda, da je vojna krajina zedinjena z zemljo matico. Za ta dar se ima Hrvatska zahvaliti milosti samega carja. Srdijo se pa že novine madjarske, kajti bojijo Be prevelike množine naših poslancev, kteri z drugimi slovanskimi , rumuuskimi itd. zedinjeni utegnejo resnico in pravico pokazati oholim madjarskim državnikom. Treba je in Bog pomozi v ta pre-bl»gi namen.
K Jalape v ITIrksiki, 29. sept. (Dalje.) Letos se godd tu nenavadne reči, ame-rikanske družbe so namreč dobile pravico, dve železn ci narediti od atlantiškega do velikega ali mirnega morja in zdaj prav pridno delajo, posebno v ožini Tehuantepek, kjer bo mislili Bkopati kaual; pa Francoz Lesseps, ki je izdelal kanal skoz Suez, ga bo kopal rajši skoz ozki kos zemlje v Panami. Severni Ame-rikanci se temu še huje vstavljajo , nego so se vstavljali I. 1858 Angleži sueškemu kanalu, njihovi časniki kar odkritosrčno povedo, da se to godi zato, da bi si priklopih meksikansko državo, ktere so 1. 1848 že polovico tako si prisvojili. Ti severni Amerikauci so nam sploh sitni in škodljivi sosedje, vedno podpihujejo iu podpirajo naše libt-ralce, ko bi teh ne bilo, bilo bi marsikaj boljše in z vero in učenostjo bi mi ne padali tako, kakor padamo zdaj.
Kako je z vero in učilišči, sem že prej menda dosti nadrobno popisal; tu uaj omenim le še, da v morali veljajo za najboljša načela Dumas-ova, Voltaireva, Victor Ilugonova itd.; tudi Garibaldija visoko čislajo učeniki mladiue in javni razlagalci morale , ki svojo modrost prodajajo ob civilnih praznikih (cerkveni bo odpravljeni) in tu neusmiljeno vdrihajo po katoliški crkvi in njenih služabnikih in po vseh vzvišenih vednostih. Njim je materijalizem največ, do viš h pojmov se ne morejo vspeti in zato vse umetuijstvo in prava vednost propada. Zatirajo se pa tudi vsa blaga čutja, v prvi vrsti hvaležnost. Najlepša izgleda sta o tem prejšuji iu sedanji predsednik, ki sta bila oba po duhovnih vzgojcua (D.az je celo prejel že manjše blagoslove), pa sta najhujša preganjalca duhovuov in vere.
Tem bolj pa skrbe liberalci za-se, sebi
in svojim naklanjajo najmastnejše službe. Davki niso bili še nikdar tako veliki, kakor so zdaj, in kaj ne bi bili! Kazen državnega zbora je v vsaki deželici še deželni zbor. V prvem imajo Benatorji po 15, poslanci po 10 dolarjev na dan, deželni poBlanci pa po 5 dolarjev ; „general de diviaion" vleče po 6000, brigadni general po 5000, polkovnik po 3000, gober nador (dež. predsednik) po 6000 dolarjev na leto. K vsemu temu pride brezštevilna množica častnikov, uradnikov in pisačev, ki kakor gOBence obirajo državo in ljudstvo; skoro bi stavil, da je v-tej deželi, ki ima komaj 9 milijonov prebivalcev, več „generalov" ko v Rusiji, ktera ima labko 3 milijone vojakov, mi pa jih še toliko nimamo ko Črnogorci. Vse lioče le postopati in brez dela dobro živeti, ljudstvo naj pa plačuje. Ker je pa prebivalcev največ siromašnih (pa tudi silno lenih) Indi-janov, pride veB davek ua obrtnike, poljedelce, trgovce in delavce, zato gre vse nazaj, le rev ščjna gre grozno naprej in ž njo javna nevarnost.
Našim liberalcem je poseben uzor Emilo Castelar, o kterem ste gotovo tudi Vi kaj slišali. Ta Vam je liberalno, t. j, silno površno izobražen, ki je le po svoji zgovornosti prišel do nekake slave. Memo grede rečeno je on v vseh navadnih veduostih popolnem plitev, pa še španjski jezik neusmiljeno muči. Zadnji več velikih tiskanih pol dolgi govor, ki pa nima nobene temeljite misli, je bil prestavljen v več jezikov, morda ga je celo kak slovenski liberalni časnik vsaj posnel. Ta mož piše v časnik „Monitor republicauo" včasih politični pregled, v kterem povzdiguje Nemce in Pruse, a zaničljivo govori o Slovanih, ktere, kakor se vidi, pozna le iz angleških in nemških listov, ker francoski vse lepše pišejo o njih in celo trdijo, da latinski narodi imajo pomoči nadjati se le od slovanskih narodov, kterim so po narodnih navadah, po značaji, po narodnem pesništvu, po bolj odkritosrčnem, gostoljubnem in prijaznem vedenji bolj podobni, kakor ger-mansko-8akson!-.ko-angleškemu narodu; ta je namreč bolj prevzeten, nevljuden, sebičen, brezsrčen , posebno pa nima nobeue ljubezni do domovine, ktero v tuji deželi popolnoma pozabi, česar pa latinec in Slovan nikdar ne stori.
Naj ta svoj spis sklenem z nekterimi izgledi, ki kažejo, kak sad rodi strupeno zelišče, „liberalizem" imenovano, pri nas in kako srečni bo prebivalci ob njem.
Na vero in čudeže verovati je ljudem prepovedano po postavi; posvetni sleparji pa smejo svoje „čudeže" uganjati , kolikor jim drago. Tu je uek laški slepar, z imenom Pie-tro d' Amico, ki za 10 dolarjev uči magneti-zirati, t. j. ljudi zdraviti z magnetizmom. Prvi, ki mu je v roke prišel, je bil bolan zdravnik; ko je videl, da vse magnetiziranje nič ne pomaga, začne peštati in gnjetiti ga ter valjati na vse strani; ali bolnik ima zmiraj še vso prisajeno kožo, zato gre mazač in mu vtakne svečo v život, da je revež par ur potem iz-dihuil svojo dušo. Pač so ga tožili pri gosposki, pa kaj je bil odgovori Vsak človek sme izvrševati svoje rokodelstvo.
Pride drug slepar Maraylok, dere po ulicah ljudem zobe, zdravi rane brez bolečin, se vreže sam v prst ali roko, pomaže rano s Bvojim mazilom iu — hipoma je zaceljena. Ljudstvo se čudi in kupuje njegovo mazilo po 2 dolarja (1 dolar je okoli 2 gl. 20 kr. vašega denarja), ki pa ni nič druzega ko kolodij; od tod gre mož v Pueblo, tam najde jude, v svoji obleki prodajajoče rožne vence, kamne iz reke Jordana, nakupi rožuih vencev, nabere kamnič-
kov, se obleče v judovsko obleko ter prodaja vse to in svoje mazilo „z Jeruzalema povrhu pa še svoje mazilo po Bilno visoki ceni. Primeri pa se mu v Orizavi, da z mazilom zavda neki družini, ki vsa nagloma umrč. Prebivalci se upro, velik hrup nastane, zdravniki potrdijo, da je resnica vse, a gosposka mu vendar ne more nič, ker po postavi sme vsak zdraviti, kakor ve in zna.
Vse drugače pa je bilo s to „svobodno" postavo, ko je meksikauski uadškof poklical z Rima in Francoskega učene duhovne za učitelje v svoje duhovsko Bemenišče. Prišlo je več zelo učenih mož, med njimi nekaj o. Jezuitov. Ti se zbero nekega večera v hiši zraven semen šča, povabljeni na večerjo, a policija pride ob 10. uri in jih pelje v ječo , kjer jih zaprč med navadne uajgrše hudodelnike ter jih po § 33 ustave od 1. 1857 iztira iz dežele, vojaki jih spremijo (io Verakruza, od koder jih po ladijah odpravijo nazaj v Evropo kakor hudodelnike , češ, da so škodljivi tujci. Kdo tu ne bo strmeli Ona dva sleparja, ki sta ljudi umorila, nista bila nevarna, pač pa so nevarni duhovniki, ki pridejo — po škofu poklicani — sem , da bi pomagali mladenče s svojo učenostjo pripravljati za duhov»ki stan. jep sad liberalizma, je-li ? (Konec prih.)
Domače novice.
V Ljubljani, 28. decembra.
(Ljudsko Številjenje). Vse nemške liste, pa tudi naše nemškutarje posebno hudo jezi v popisovalnih listih predalo „navadni ali obče-valni jezik (Umgangssprache)." Če se bo tu po pravici in brez vsega pritiska vpisovala resnica — in ta se po postavi mora pod za-žugano kaznijo, se bo sijajno pokazalo, kako malo je število pravih nemcev na Slovenskem celo po mestih, kjer se radi za nemce štulijo ljudje, ki komaj par besedi nemški znajo, posebno Lahi. Naj toraj to predalo izpolni vsak po svoji vesti brez vsega strahu. Naravno bi bilo, da , kdor bi že ne mogel premagati Be, da bi zapisal „slovenski", ker tudi nemški govori doma in zunaj, zapiše „slovenski iu nemški", kajti mi si vsaj v Ljubljani skoro ne moremo misliti človeka, ki ima z ljudmi opraviti da bi ue moral govoriti tudi slovenski, in to od gosp. župana pričeuši noter dol do zadnjega čevljarja ali krojača, ki ima količkaj dela. Se ve, da je nevedne ali nemarne treba podučiti, da ne bo n. pr. kak predmeščan, v čegar hiši nihče nemški ue zna, dal se preslepiti po kakem agitatorji za uemčurstvo, da bi se za nemca vpisal, zato judi tu treba pozornosti in dela, narodnjaki I
(Božični prazniki) so bili v Ljubljani zelo živahni, čeravno vreme kolikor toliko megleno in mrzlo. Cerkve so bile vse lepo obiskovane. Pri sv. Jakobu je bil Sveti dan letos prvikrat cerkveni govor slovenski in glej! cerkev polna, druga leta pa — vsaj med govorom — prazna. Za naše „nemce" zadostuje ena pridiga nemška v stolni cerkvi tem bolj, ker vsaj moški liberalni spol nič kaj rad ne hodi v cerkev. Tudi razne „božičnic po zavodih so bile živahne.
(Nekak delavski shod) je bil sv. Štefana dan pri Tavčarju, h kteremu je prišel znani Kahler iz Gradca. Kdo ga je sklical, ne vemo.
(Nove desetake) dobomo po novem letu, dosedanji pa se bodo nazaj pobrali. Izdala jih bo avstrijsko ogerska banka in bodo tiskani na obeh Btraneh v nemškem in madjarskem jeziku, obrobljeni pa z višnjevim robom. Kakor
popis kaže, jih bo težje ponarejati, ko dosedanje, ker bodo neki prava umetnost v risanji iu tisku.
(Hudo škodo gozdom) delajo ljudje, ki sekajo mlade smrečice ali nekoliko odraslim vrhove ter jih potem nosijo vLjubljano prodajat za „božična drevesa" (Weihnachtsbäume). Ze „Laib. Ztg." Be jezi nad tem. Pa jih je bilo nekaj dni pred božičen na trgu pred Frančiškani res cel gozd naprodaj. Mestni magistrat bi moral na to pač OBtreje paziti, da takih dreves ne prodaja vsak potepuh , kteri jih je gotovo vkradel iz gozda brez ozira na to, če mu škodo naredi ali ne. čemu so gozdne postave, če Be jim tako očitno v obraz bije! — Naj tu opomnimo le še, kar je že tako znano, da bo „božična drevesca" tuja nemška šega ; slovenskim otrokom (in tudi odrašenim) nosi Miklavž, o božiči jim pa postavljajo jaslice; ta šega je lepa in zavoljo nje se tudi škoda ne dela gozdom, kteri zdaj tako že preveč trpe po sekiri in jih je treba zasajati, ne pa tako brez usmiljenja pustošiti.
Razne reči.
—	Duhovske spremembe v ljubljanski škofiji. Umrl je po hudi bolezni čast. g. Janez čadež, duhovnik v Št. Ivanu (v Ma-tenji Vasi) dubovnije Slavinske, r. v Poljanah nad Loko 1. 1838, mašnik od 1.1863. R. I. P.!
—	Vabilo na naročbo. Prečistiti duhovščini ponudim s tem novo bIov. bogosl. knjigo: „Spovednik in njegova služba — Bpi-sal in založil Franc Kosec." Presvitli in mili g. škof tržaški in koprski potrdili so knjigo s Bledečimi besedami: „V natis rokopisa „Spovednik in njegova služba" radostno dovolimo in knjigo duhovnikom priporočamo." Učeni g. župnik Mat. Sila, komur so preBV. gosp. škof. rokopis dali v presojo pa med drugim o rokopisu pravi: „Za duhovnike bo delo vsakako zanimivo in zelo koristno , kajti našli bodo v njem mnogo važnih in potrebnih naukov o zakr. bv. pokore. Vse hvale vreden je trud pisateljev, ki se je lotil Bpisovauja tako važne knjige, a to temveč, ker nema v tej stroki prednikov. V svoji knjigi drži se povsem strogo naukov katoliške cerkve . . . itd." Knjiga obsega to le : Vvod. 0 pokori sploh E. 1—6; I. Del. Spovedniku potrebna svojstva. Potrjenje in sodnost 7—23 ; Lastnosti in čednosti spovednikove 24—32. II. Del. 0 dolžnostih spovednika in spovedenca glede zakr. sv. pokore. Oziroma kesacja 33— 38. Oziroma spovedi in opominov 39—59. Oziroma pokore 60—68. Spokorna djanja 69-88. Sv. odveza 89 — 91. Dolžnosti spovednikove po spovedi 92—94. Posebna pravila oziroma ne-kterih spovedencev 95—133. Nekaj primerov, opominjevanj 135 — 154. Knjiga bo dotiskana s koncem meseca januarja 1881. Imela bo 300 str. vel. osmerke , iu bo veljala gg. naročnikom po 1 gold. 20 kr. Naroča se: „Franc Ko.-ec, župnik v Truškah, pošta Koper (Capod-istria)." Da se preč. gg. naročnikom knjiga ne podraži s pošto, bom vsem, ki naročnino pošlejo franko, tudi knjigo poslal franko. Ker je knjiga po svojem obsegu namenjena le duhovnikom, iu se zato svetovnih naročnikov ne morem nadjati, še posebno prosim in so nadjam obilne naročbe od Btrani preč. duhovščine. —
— Protiuemška agitacija na Ruskem. Tudi v Rusiji so nemških jerobov že do grla siti. Mnogi Nemci so že v Rusiji našli dober kruh, kot učenjaki, kot vojaki, kot uradniki in rokodelci. Veudar ne vedo za to llu-
siji nobene hvaležnosti, Rase zaničujejo in jih obrekujejo v nemških, inostrannih listih. To je tudi pohlevnim RuBom že preveč, in pri čela se je agitacija zoper Nemce. V akademiji za znanosti je polovica Nemcev, slavjanska stranka pa dela zdaj na to, da Be bodo v prihodnje samo Rusi sprejemali v to akademijo. Ruski listi pišejo vsi v tem smislu. — Kdo je to agitacijo prouzročil, če ne tisti Nemci sami, ki med Slovani dober kruh jedo, pa v svoji nehvaležnosti in prevzetnosti vendar Slovane zaničujejo in j;h hočejo nadzorovati iu vladati!
—	Pazite na „šparherd e". Na Dunaji je imela vdova s tremi otroci sobico iu jo grela s slabim „šparherdom", ki je na vse strani puščal in menda ni imel dobrega odtoka za gaze. Zvečer je naložila premoga vanj, zjutraj pa so našli njo iu dva otroka brez zavesti, tretji otrok pa je že umrl. Tisti sopar od premoga je namreč napolnil celo sobo in vse štiri skoraj zadušil. Najbrž dimnik (ror) ni bil v redu in tako je ves sopar v sobi ostal. Žensko so zaprli za 14 dni, ker je s svojo nc-oskrbnostjo prouzročila smrt najmlajega otroka
—	Lahkomišljene matere. Na Angležkem so matere kaj ueskrbne, in tam ni nič novega, da mati svojega otroka v spanji zaduši. V mrtvašk h listih se pri otrocih pogosto bere „v postelji zadušen." V osmih letih je bilo na Angleškem na ta način 3606 otrok v spanji zadušenih! Najbolj pogosto se to zgodi v nočeh od sobote na nedeljo. V sobotah dobivajo namreč delavci svojo tedensko plačo, potem grejo b svojimi ženami v krčmo ; žena pride pijana domu in otroka v spanji zaduši.
—	Iz komisije za gruntni davek poroča „W. Tagblatt" zanimivo afero med kranjskim baronom Apfaltreruom in štajarskim baronom Walterskirchuom. Poslednji se je namreč potegoval za nemške provincijein hotel, kakor smo poročali, gruntni davek za Kranjsko povišati. Lepo je bilo od Apfaltrerna, da se je za Kranjsko deželo potegnil, pa osebni grožnji Walterskirchna se je vendar udal, ker sicer bi bilo prišlo do Ovoboja med baronoma. Apfaltrern je namreč rekel: ,,Kako vest ima gospod predlagatelj, da take predloge stavlja?'1 Walterskxhen pa si je izprosil, dvomiti nad njegovo vestnostjo in tirjal preklica. Drugi dan je Apfaltrern rekel: ,,Na prošnjo gospod barona Walter=kirchna ...." Walterskirchen pa ga je ustavil : „Jaz Vas nisem za n č prosil, ampak od Vas zahteval, da prekličete.' — Ali je kavaiirsko, Bvoje izrtčene besede nazaj jemati, to razsoditi prepu-čamo kava-lirjem, mi kot priprosti ljudje rudeče krvi izrekamo le baronu Apfaltrernu svojo zahvalo, da se je potegnil za našo Kranjsko deželo, v čemur mu je komisija pritrdila.
—	P i v a (pira) se na Nemškem skuha vsako leto 20 miljonov hektolitrov, tedaj pride na vsacega človeka 90 litrov na leto. Največ se ga spije na Bavarskem , kjer pride vsako leto 263 litrov na enega človeka. Če se odštejejo otroci, ženske in bolniki, pa prav revni ljudje, ki piva malo ali nič ne pijejo, viduo je, da spije vsak možki najmeuj kake 3 litre na dan. Dobijo se pa tudi taki, ki spijejo po 10 litrov in še več piva na dan. Hlapci pri pivovarnah dobivajo po 24 litrov piva na dan za svoj priboljšek.
— krompir 100 kilogramov 2 gld. 50 kr.; --fižol hektoliter 8 gld. 50 kr.; — masla kilogram 90 kr.; — mast 72 kr.; — špeh frišen 58 kr.; špeh prekajen 66 kr.; jajce po 2 kr mleka liter 8 kr.; — govedine kilogram 56 kr.; — teletuiue 52 kr. ; — svinjsko meso 44 kr. — Sena tOO kilogramov 2 gld. 40 kr. slama 1 gld. 62 kr. 100 kil; drva trde 6 gld. 20 kr. mehke 5 gld.
Zahvala.
Podpisano šolsko vodstvo si šteje v svojo sveto dolžuost izreči v imenu revne šolske mladine najtoplejšo zahvalo blagemu gospodu Franju Deklevi , trgovcu v Slaviui, kteri se je zavezal celo šolsko leto vse revne otroke se šolskim orodjem preskrbovati, kar že od za četka šol. leta v obilici žrtvuje. Bog nam ohrani muoga leta milega domačega dobrotnika! Vodstvo ljudske Šole v Vremah dne 21. grudna 1880.
Franjo Kalin, voditelj.
Tržne cene v Ijjiihljnm.
Pšenica hektoliter 9 gld. 42 kr.; — rež 6 gl. 66 kr.; — ječmen 4 gld. 71 kr.; — oves 2 gld. 92 kr.; — ajda 5 gl- 34 kr.; — proso 4 gl. 87 kr.; — koruza 6 gld. 20 kr.,
Prečastili duhovščini
in
vsem cerkvenim predstojništvom j
se najiskrenejši zahvalujem za vse do zdaj j mi Bkazauo zaupauje, ter obetam tudi za- i naprej na vso moč si prizadevati, da vsem zahtevam ustrezam z dobrim iu zaueslji-vim blagom, iu kolikor je po okoljščiuah mogoče, po najnižji ceni.
V zalogi imam vsakovrstno blago za cerkvene obleke, kukor tudi mn»go izdelanih masnih plajščev. pluvial, dalmatik, blazinic, prtov, zastav in baldahinov. Preskrbujem iu izdelujem cerkveno perilo, za razne potrebe; sprejemljem staro cerkveno obleko v popravo ali zameno , ter prevzamem tudi dotično vezanje.
Pri tej priliki naj še opomnim — da se ve v.-ak škode varovati — da s tistim potovalnim opravnikom, ki je leto t hodil skoraj da po vsem Kranjskem in prodajal blago Giaui-tove tovarne ter zatrdoval, da je vse eno, uaj se blago od njega ali v moji zalogi jemlje — ker tudi jaz namreč iu bratovščina presv. R. T. cerkveno blago od Giani a jemljemo — nisem v nobeni zavezi, ter sem cerkveno blago od prvega začetka in potem vedno v Krikel & Schvvegar jevi tovarni naročevala in jemala.
Kolikor je m; ni znano, tudi visoko častiti prestojnik bratovščine veduega češenja presv. R. T v Giani-tovi tovarni niso že kakih 8-10 let nobenega cetkvenega blaga naročeval'.
Vsega drugega obrekovanja ne omenim, ker že ta edina neresnica potovalnega opravnika in njegov namen dovolj znači.
Ana llofhancr
(3) na Marijinem trgu pred mostom.

Klavir
v prav dobrem stanu 6 in pol oktav, je pri organistu v Kovorji pri Tržiču naprodaj in se bo vredno dobd.
(2)
Vinska zaloga.
Udano podpisani naznanja p. n. občinstvu, g. krčmarjem in čast. duhovščini, da je urav nal si v spodnji Š ški v Čadeževi hiši veliko zalogo dolM-ili hizcIjMkili in dolenjskih vin.
Vina se naroči lahko le en veder, ali pa več, kakor ljubo, in zagotovlja se vsakemu dobrapostrežba.	(3)
Za obilna naročila prosi
Janez llafncr,
vinski trgovec.
f
1V LjDDljil
stolni tr;j štev. G,
se dobivajo sledeče izvrstne knjige:
Armer Seelen-Monat v. P. Laurentius Hecht.
Andacht-ünungen für 30 Tage 78 kr. Ueber den Mess - Wein v. Jukob Nostadt; zlasti dandanes potrebno 12 kr.
Das Christenthum und die grossen Fragen der Gegenwart vou Dr Albert S öckl, 3. zvezek 2 gl. 10 kr. Die Schätze des römisch-kathol. Christen von
Dr. Job. Zwerger 45 kr. Die Mädchen-Erziehung vou Feliks Dupanloup
2	gld. 40 kr.
St. Francisci Bliithengärtlein von Dr. Kaulen
l gld. 80 kr. Schönheiten des Rosenkranzes von Dr. Konrad
Martiu 90 kr. Theologie des hl. Ignatius von Dr. Jos. N rschl t ü d. 20 kr.
Papst Leo XIII. in seinem Leben und Wirken
vi ii F. Bimio Kühne 1 gld 35 Kr. Heidenthum und Offenbarung vou Dr. Engelbert F scher 3 gl. 60 kr. Theologiae Dogmaticae Compendium I. thom. vou II. Ilurter S. J. 1880 2 gld. 65 kr. Ravnokar je pa tudi izšel II. zvrzek, III. zvezek pride na svitlo s koncem leta ('ret)i natis pregledan.) Fremdwörterbuch mit Bezeichnung der Aussprache und Betonung von Dr. Joh. Aug. IL yse. — Celo delo (v šestnajstem natisu)
3	gld. 96 kr.
Real-Encyklopädie christlicher Alterthiimer von
Dr. Kraus, pro Litferung 1 gl 8 kr. Pädagogik, Lthrbuch von Dr. Alb. Stöckl 3 gm. 15 kr.
Dr. Jos. Helferts Anleitung zum geistl. Ge
schäftsstyl 4 gld. Populäre polemische Dogmatik, oder 51 Abende des Pfarrers von Kuchenfels vou Dr. Aut. Jarisch 3 gl. 60 kr.
Za cerkvene govore se zlasti priporočajo: Blätter für Kanzel-Beredsamkeit, vreduje Ant Steiner v Beču. Sodelujejo gg. E. Klöne s Dr. Ant. Kerschbaumer. Dr. AI. Heben-streit in drugi, na leto 10 sošitkov 3 gl. 60 kr. Kdor želi vsak sošitek posebej in prostega stroškov 4 gld. 20 kr. Kanzel-Vorträge des Dr. Math Eberhard, Bischofs« v Trier in 30 Lieferungen ti 60 kr. Od vsih strani čez vse hvnljeno delo. Predigten auf Sonn und Festtage des Kirchenjahres v. Dr. W.lh Molitor. Vdvth zvezkih bl. 12 sošitkov no 60 kr. P. Rudolf Graser's Predigten auf alle Sonn-und Festtage des Herrn. Drugi natis 7 gl. Summa Theologiae Thomae Aquinatis thom.
I. do VIll. 15 gl. Sendboten - Kalender ..Dem Teufel zum Trutz, den Leuteu zu Nutz , dem Guten zur Wehr, und Gott zur Ehr." 30 kr. Glücksradkalender für Zeit und Ewigkeit 40 kr. Accessus et recessus altaris, seu preces a sacerdotibus ante et post missam dicendae 24 kr. Knjižica ima razne molitve za razne dni, posebno mnogo molitvic z odpustki.	(3) David und seine Zeit von Dr. Hugo Weiss 2 gl. 40 kr.
Moderner Idealismus, sein Verbältniss zum Materialismus in seiner neuesten Phase
von Dr. Giossner 1 gl. 20 kr. V zalogi ima ali po željah naroča še mnogo drug h katoliških kalendrov, časopisov za zabavo in poduk u. pr. Ilausschatz, Alte und neue Welt, Katholische Miesionen itd.
Katol. bukvama.
Hišna oprava
(oniai'C in tudi druge reči) je naprodaj Trnovskem predmestji, Konjiišne ulice št. 1.
TrlrKraflčne ovnnrne cen» 27. decembra . Papirni rent« 72.76 — Hreiierna renta 73.76 — Zlu ta renta 87 60 — 18601et.no driavno noaoiilo 131 25 Uankin«» akcije 821 — Kreditne akcije 287 30 — London 117.40--Ce». kr. cekini 5.64. — 20-frankov 9.37
Idajatelj in odgovorni urednik Filip ladrlp.
J. Ilazniki nasledniki v Ljubljani.