Zgonik ni »prevod« imena Sgonico Nap°tki za ovrednotenje Ko sjovenščine ne govori m nihče avtohtone kraške arhitekture Goriški javni sektor hira Primorski dnevnik št. 278 (21.211) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS šepet ulice Montecchi / 18 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 PETEK, 28. NOVEMBRA 2014 1,20 € 9 771124 666007 4 1 1 28 Pomen pogovora manjšine z državo Dušan Udovič Lahko rečemo, da je Vladno omizje za slovensko manjšino, ki se je včeraj sestalo v Rimu, vendarle opozorilo na nekatera konkretna vprašanja, v zvezi s katerimi se obetajo za našo skupnost pomembni premiki, vsaj tako je upati. Gre predvsem za boljšo sistematizacijo po zaščitnem zakonu določenega financiranja dejavnosti manjšinskih ustanov, ki si objektivno ne morejo privoščiti, da proti koncu vsakega sončnega leta še ne vedo, če in kako bodo lahko v naslednjem letu sploh shajale. Po včerajšnjem srečanju je vtis, da se stanje izboljšuje: zavest o problemu obstaja, volja za njegovo reševanje, kot kaže, tudi. Po zagotovljeni postavki za manjšino v proračunu za naslednje leto ostaja zaradi drugačnega zakonskega položaja dejansko na nevarnem prepihu le naš dnevnik. V zvezi s njim je bilo jasno povedano, da potrebuje konkretno rešitev, s katero ,ni mogoče več odlašati v nedogled. Tudi to je bilo vzeto na znanje in ker gre za vladno omizje, je pričakovati, da bodo sledili ukrepi, in to pravočasno, preden nas odpihnejo nova krčenja sredstev za vse bolj okleščen založniški sektor. Sicer pa je najpomembnejše dejstvo, da se je vladno omizje po dolgem času vendarle aktiviralo. Lahko si želimo, da bi se pogosteje sestajalo. Gotovo ne za kake banalnosti ali vprašanja, ki tja ne sodijo in za katera so lahko pristojni drugi forumi. Ker je to dejansko pogovor manjšine z državo, je prav, da se za tak pogovor preudarno določajo prioritete. rim - Včeraj zasedanje na sedežu notranjega ministrstva Vladno omizje za Slovence in novosti o koriščenju sredstev V parlamentu predlog o Na zasedanju omizja so govorili tudi o reformi krajevnih uprav, volilni zakonodaji, glasbenem šolstvu, taborišču v Viscu, osebju Urada za slovenske šole in položaju Primorskega dnevnika rim - ZSŠDI Naš šport je prestopil prag parlamenta Slovenski organizirani šport v Italiji je prvič prestopil prag italijanskega parlamenta Predsednik in podpredsednik ZSŠDI Ivan Peterlin in Igor Kocijančič sta namreč nastopila na avdiciji komisije za kulturo v poslanski zbornici, ki pripravlja nov zakon o športu. Tam sta predstavila svojo organizacijo, predlagala nekaj dopolnil k zakonu in izročila dokument. Njun nastop bo za vedno ostal zapisan v parlamentarnih aktih. Na 3. strani trst - Z gospodarskega posveta ZKB Iz krize z zaupanjem in ekonomijo v službi človeka goriška - Povezovanje, zaščita, storitve Reforma odpira vprašanja, župani še iščejo odgovore v italija - Politika Beppe Grillo izključil še dva poslanca iz G5Z RIM - Beppe Grillo je izgnal še dva parlamentarca iz skupine Gibanja petih zvezd v poslanski zbornici. Gre za poslanca Massima Ar-tinija in poslanko Paolo Pinna. Obtožil ju je kršenja pravilnika skupine, po katerem so njeni člani dolžni vrniti del poslanske plače. Grillo je končno odločitev sprejel na osnovi spletnega glasovanja, rezerviranega za člane Gibanja petih zvezd. Njegova odločitev pa je v gibanju sprožila val protestov. Vse to se dogaja v času, ko so vode razgibane tudi v drugih političnih strankah. Na 11. strani evropska unija Juncker prestal nezaupnico BRUSELJ/STRASBOURG -Evropski parlament je včeraj na plenarnem zasedanju v Stras-bourgu z veliko večino zavrnil predlog nezaupnice Evropski komisiji Jean-Clauda Junckerja, ki so ga manj kot mesec dni po začetku njenega dela vložili evroskep-tiki in skrajna desnica zaradi luk-semburške davčne afere, imenovane LuxLeaks. Glasovalo je 650 od 751 evropskih poslancev. Predlog nezaupnice je podprl 101 poslanec, proti jih je bilo 461, 88 pa se jih je vzdržalo. Na 11. strani RIM - Včeraj je na sedežu italijanskega notranjega ministrstva v Rimu zasedalo vladno omizje za slovensko manjšino, ki se je med drugim seznanilo tudi s predlogom o bolj elastičnem koriščenju sredstev za financiranje nekaterih členov zaščitnega zakona, ki bi jih v prihodnosti Dežela Furlanija Julijska krajina lahko avtonomno porazdelila na osnovi ugotovljenih potreb. Zadevni predlog bo obravnavala proračunska komisija italijanskega senata. Drugače se je na zasedanju govorilo tudi o reformi krajevnih uprav, volilni zakonodaji, vprašanju ustanovitve avtonomne slovenske sekcije pri tržaškem konservato-riju, bivšem taborišču v Viscu, osebju Urada za slovenske šole in o negotovi usodi sredstev za Primorski dnevnik. Na 3. strani Kriza gradbeništva: protest sindikatov Na 4. strani Tržaški pokrajinski svet o javnem prevozu Na 5. strani V Trstu o rebalansu in kompostnikih Na 5. strani Dvojezičnost je dobra naložba Na 13. strani slovensko stalno gledališče sezona 2014-2015 Marko Sosič/ Carlo Tolazzi TRST, MESTO V VOJNI režiser Igor Pison DANES-petek, 28. novembra, ob 20.30 - red T danes ob 19.00 srečanje z avtorjema predstave zaradi velikega povpraševanja sta potrditev in rezervacija obvezni BLAGAJNA SSG: od ponedeljka do petka 10.00-15.00 in uro in pol pred začetkom predstav Tel. 040 2452616/ brezplačna številka 800214302 www.teaterssg.com 2 Sobota, 29. novembra 2014 ALPE-JADRAN / LJUBLJANA - Po včerajšnji predstavitvi ukrepov Cerarjeve vlade Sindikati javnega sektorja zavračjo vladni predlog LUBLJANA - Sindikati javnega sektorja so zavrnili najnovejši vladni predlog varčevalnih ukrepov za prihodnje leto. So pa oblikovali svojega po načelu »vzemi ali pusti«: pristajajo le na prenos trenutno veljavnih ukrepov, s tem da bi se napredovanja izplačala decembra 2015. Vladni pogajalci želijo zadevo preveriti na vladi, pogajanja se nadaljujejo danes. Pogajalci vlade in sindikatov javnega sektorja tudi na včerajšnjem nadaljevanju pogajanj, po slabih štirih urah razprave, niso zbližali stališč. Vladna stran je namreč sindikatom predstavila nov predlog varčevalnih ukrepov, a so ga sindikati pričakovano zavrnili. Kot je po koncu pogajanj pojasnil predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, je bil ta vladni predlog za sindikate »povsem nesprejemljiv«. Tako so vladni strani dali svoj predlog, s katerim se po Štrukljevih besedah strinjajo vsi sindikati razen enega. Z njim pristajajo, da se sedaj velja- Branimir Štrukelj vni ukrepi podaljšajo in veljajo celo prihodnje leto z vsemi varovalkami, ki so zapisane tudi v trenutno veljavnem dogovoru. Izjema je le sprostitev napredovanj, tako v plačne razrede kot v nazive, za katere pa bi izplačevanje zamaknili do decembra 2015 oziroma do novembrske plače. Ker bi bilo torej v prihodnjem letu za napredovanja le eno izplačilo, ta ukrep po Štrukljevih besedah za vlado ne bi pomenil negativnih učinkov. Bi pa javnim uslužbencem na ta način »zavarovali napredovanja, zato da nam jih ne bi vzeli tudi v letu 2016«, je dodal. Hkrati po njegovih besedah želijo še, da se vlada opredeli tudi glede tistih ukrepov, ki niso predmet pogajanj, in jih je nekaj predlaganih pri policistih, v šolstvu, v kulturi. Glavni vladni pogajalec in minister za javno upravo Boris Koprivnikar je po koncu pogajanj pojasnil, da bo trenutno stanje predstavil celotni vladni ekipi, ki se bo tudi opredelila do zadnjega sindikalnega predloga. Ni še jasno, ali se bodo sestali ali pa to storili na dopisni seji. Ob tem Koprivnikar ne želi špekulirati, kakšna bo odločitev vlade, se bodo pa po njegovih besedah posvetovali »takoj, vladno stališče pa pridobili zelo hitro«. Zadnji vladni predlog je sicer, kot je pojasnil minister, vseboval dve različici. Prva je vključevala zgolj »popravek plačne lestvice«, druga pa poleg tega še spremembo obračuna potnih stroškov, vključno z delnim zmanjšanjem. O podrobnostih tega predloga pa Koprivnikar ni želel govoriti, saj da zdaj niti nima smisla razpravljati o njem. Po neuradnih informacijah naj bi sicer vlada želela podaljšati trenutno veljavne varčevalne ukrepe, vključno s kompresijo plačne lestvice. Ob tem bi pristala na sprostitev napredovanj za tiste, ki so v izhodiščnem plačnem razredu. Sprostila bi tudi napredovanja v nazive, a z enoletnim zamikom izplačevanja. V zameno naj bi vlada tokrat predlagala linearni poseg v osnovne plače javnih uslužbencev, in sicer znižanje za 2,1 odstotka. Če bi obveljal zadnji sindikalni predlog, bi to pomenilo prihranek na ravni letošnjega leta, 313 milijonov evrov. Medtem je vladna stran poleg tega prihranka sprva želela z dodatnimi ukrepi prihraniti še 127 milijonov evrov, z včerajšnjim predlogom ukrepov pa 70 milijonov evrov. (STA) LJUBLJANA - Na ustavno sodišče se bosta pritožila tudi Krkovič in Črnkovič Janez Janša včeraj vložil ustavno pritožbo zaradi obsodbe v zadevi Patria LJUBLJANA - Predsednik SDS Janez Janša, ki prestaja dveletno zaporno kazen, je prek zagovornika Francija Matoza na ustavno sodišče včeraj vložil ustavno pritožbo zaradi obsodbe v zadevi Patria. Na ustavno sodišče se bosta v kratkem obrnila tudi druga dva obsojenca, Tone Krkovič in Ivan Črnkovič. Generalni sekretar ustavnega sodišča Sebastian Nerad je za STA potrdil, da so včeraj prejeli Janševo pritožbo. Kdaj jo bo ustavno sodišče obravnavalo, pa v tem trenutku še ni znano. Janša je kasneje na twitterju zapisal, da v ustavni pritožbi ne predlaga izločitve dokazov, ker jih ni, niti razveljavitve člena zakona, da si ne bi kdo na ta način opral rok. Objavil je tudi člene ustave, na katere se sklicuje v ustavni pritožbi: »Vložena Ustavna pritožba zaradi kršitev pravice do neodvisnega sodišča, načela zakonitosti v kazenskem pra- vu, pravice do obrambe, enakega varstva pravic, načela nedolžnosti. Po njegovem mnenju so kršeni 22., 23., 27., 28. in 29. člen ustave ter 6. člen evropske konvencije o človekovih pravicah. 22. člen ustave se nanaša na enako varstvo pravic in pravi, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Pri 23. členu ustave gre za pravico do sodnega varstva. Člen določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Sodi mu lahko samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom. Janez Janša ansa Člen 27. se nanaša na domnevo nedolžnosti in pravi, da kdor je obdolžen kaznivega dejanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Pri 28. členu ustave gre za načelo zakonitosti v kazenskem postopku. Po tem členu nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, še preden je bilo dejanje storjeno. Dejanja, ki so kazniva, se ugotavljajo in kazni zanje izrekajo po zakonu, ki je veljal ob storitvi dejanja, razen če je novi zakon za storilca milejši. 29. člen ustave govori o pravnih jamstvih v kazenskem postopku. Vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, morajo biti ob popolni enakopravnosti zagotovljene tudi naslednje pravice: da ima primeren čas in možnosti za pripravo svoje obrambe; da se mu sodi v njegovi navzočnosti in da se brani sam ali z zagovornikom; da mu je zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist ter da ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje, ali priznati krivdo. (STA) LJUBLJANA Zoran Klemenčič novi šef Sove LJUBLJANA - Vlada je za novega direktorja Slovenske obveš-čevalno-varnostne agencije (Sova) imenovala Zorana Klemenčiča, nekdanjega državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo, ko ga je vodil še Roman Jakič. Premier Miro Cerar je na novinarski konferenci po seji vlade izpostavil dosedanje delovne izkušnje Klemen-čiča. »Ima vsa potrebna znanja in kompetence za opravljanje tega dela,« je poudaril premier. »Prepričan sem, da je kandidat kompetenten in se zaveda, kaj prevzema. Vem, da se je za to odločil povsem odgovorno in z željo, da dvigne profesionalnost te službe na še višji nivo, da bo delovala v korist države,« je Cerar odgovoril na novinarsko vprašanje, povezano z odstopom Klemenčičevega predhodnika. »Vedno predlagaš kandidata po najboljši volji in presoji. Se pa zgodi, da včasih kak kandidat odstopi od svojih nalog. Vse, kar lahko naredim kot predsednik vlade, je, da vložim vso energijo v iskanje kandidata,« je še dodal. Imenovanje novega direktorja Sove je bilo potrebno, ker je 14. novembra Andrej Oček predsednika vlade Mira Cerarja obvestil, da odstopa s položaja direktorja. Oček je v svoji izjavi zapisal, da se je za odstop odločil zaradi zunanjih pritiskov. Neuradno naj bi odstopil tudi zato, ker ni izpolnjeval vseh pogojev za mesto, ki ga je zasedal, kar pa so na vladi zanikali. Vlada je sicer Očka za direktorja Sove na predlog Cerarja imenovala 22. oktobra, potem ko je razrešila njegovega predhodnika Staneta Štembergerja. Klemenčič je sekretar na ministrstvu postal, ko je ministrstvo vodil Roman Jakič, po prihodu Janka Vebra pa je odšel na inšpektorat za obrambo. Na ministrstvo je sicer prišel leta 1990 in tam delal večino svoje dosedanje kariere. Med drugim je bil vodja vojaške obveščevalno varnostne službe. (STA) ŠPETER - Škoraj pet let po izselitvi dvojezične šole Obnova šolskega poslopja se je začela 400 dni za dokončno izvedbo del - Dotlej bo dvojezična šola še naprej delovala v zasilnih sedežih - Glede na rast števila učencev bodo zgradili prizidek ŠPETER - Več kot štiri leta in pol po prisilni izselitvi dvojezične šole iz sedeža v Ažlinski ulici so se v torek končno začela obnovitvena dela, s katerimi bodo poslopje prilagodili protipotresnim normam. Dela naj bi trajala 400 dni, izvedlo pa jih bo podjetje Futura Costruzioni, ki ima svoj sedež v Lombardiji. Načrt je pripravila arhitektka Francesca Vittorio, predvideni strošek pa znaša skupno 1 milijon 617 tisoč evrov. Špetrski župan Mariano Zuf-ferli je ob začetku obnovitvenih del na starem sedežu dvojezične šole povedal, da namerava občinska uprava izvesti še nekaj dodatnih del, za katera že imajo osnutek. Potrebe dvojezične šole so namreč v teh letih narasle, saj se je močno povečalo število otrok, ki jo obiskujejo. Da bo v Ažlinski ulici dovolj prostra za vse, nameravajo zgraditi še prizidek, ki bo povezan z glavnim poslopjem, načrtujejo pa tudi novo parkirišče in drugačno prometno ureditev v bližini šole. Zupan je tudi napovedal, da se bo v kratkem sestal z deželno od-bornico Santorovo, sicer pa je povedal, da je Dežela doslej pokazala veliko občutljivost za to vprašanje. Stroške za ta dodatna dela, ki naj bi dokončno rešila prostorske težave dvojezične šole, bi delno krili s preostankom denarja, ki ne bo uporabljen za posege na starem sedežu (obnovitvena dela bodo namreč stala manj, kot so predvidevali), delno pa s sredstvi, ki so bila pred tem namenjena za nekatera dela v Barnasu, je še povedal župan. Do zaključka del bo dvojezična šola tako kot zadnja štiri leta in pol še naprej delovala na različnih sedežih. (NM) Na levi hodnik šolskega poslopja, desno načrtovalci pri delu nm / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 28. novembra 2014 3 RIM - Na sedežu notranjega ministrstva je zasedalo vladno omizje za slovensko manjšino v Italiji Kmalu bolj elastično koriščenje sredstev iz zaščitnega zakona? Predlog v parlamentu - Tudi o reformi krajevnih uprav in volilni zakonodaji - Negotova prihodnost sredstev za Primorski dnevnik RIM - Na področju financiranja iz postavk zaščitnega zakona za Slovence v Italiji (zakona št. 38 iz leta 2001) se obetajo novosti. Proračunska komisija italijanskega senata bo namreč obravnavala predlog o združitvi treh postavk, ki se nanašajo na člene zaščitnega zakona št. 8 (raba slovenskega jezika v javni upravi), št. 16 (podpora in-štitucijam in dejavnostim slovenske manjšine) in št. 21 (razvoj ozemelj občin v vi-demski pokrajini). Gre za skupno nekaj več kot devet milijonov evrov za leto 2015, enaka vsota je predvidena tudi za leto 2016, medtem ko je za leto 2017 predvidenih le 5,9 miljona evrov. Če bo predlog sprejet, bo omenjeni denar prešel s pristojnega ministrstva na Deželo Furlanijo Julijsko krajino in ne bo več strogo vezan na posamezni člen, kot je bilo doslej, ampak ga bo deželna uprava lahko avtonomno porazdelila tudi za preostala dva člena upoštevajoč potrebe, pri čemer se bo posvetovala s paritetnim odborom za vprašanja slovenske manjšine in deželno komisijo za Slovence. O tem je bil govor na včerajšnjem zasedanju omizja za slovensko manjšino, ki je potekalo v Rimu na sedežu notranjega ministrstva pod vodstvom podministra Filip-pa Bubbica ter ob prisotnosti funkcionarjev pristojnih ministrstev, tržaške prefekti-nje Francesce Adelaide Garufi, deželnega odbornika za kulturo Giannija Torrentija, predsednice paritetnega odbora Ksenije Do-brila, predsednikov krovnih organizacij SKGZ in SSO Rudija Pavšiča in Draga Što-ke, predsednika družbe Dzp-Prae Bojana Brezigarja ter goriškega predsednika SKGZ in sodelavca poslanke Tamare Blažina Livia RAI TV3 bis Nocoj oddaja o priseljencih Po nocojšnjem televizijskem dnevniku si bodo gledalci lahko ogledali približno 20-minutni poglobitveni prispevek o vprašanju priseljencev pri nas. Slovenska časnikarska redakcija deželnega sedeža RAI za Furlanijo Julijsko krajino se je namreč vključila v vsedržavno informativno kampanjo o vprašanju priseljencev in na to temo že ves teden med radijskimi opoldanskimi poročili in televizijskimi dnevniki objavlja intervjuje, pogovore, poglobitve na omenjeno temo. V oddaji se bo Breda Susič pogovarjala s tržaško prefektinjo Francesco Adelaide Garufi in s predstavnico urada Združenih narodov za begunce Veroniko Martelanc. Prva je tudi glede vprašanja priseljencev odgovorna za celotno Furlanijo Julijsko krajino, druga pa je članica izredno pomembnega organizma, to je štiričlanske območne komisije za priznanje mednarodne zaščite prosilcem azila. Komisija deluje na Goriški prefek-turi in je za zdaj še edina, ki pokriva celotno območje severovzhoda Italije. Med nocojšnjim prispevkom bodo gledalci lahko slišali tudi pretresljivo zgodbo sirskega državljana, ki je pred državljansko vojno zbežal iz svoje države in sedaj v Italiji čaka na odgovor, ali bo lahko deležen mednarodne zaščite. Tudi tokratni kotiček »TDD predstavlja« bo na sporedu po omrežju RAI 3 bis po večernem televizijskem dnevniku, okrog 20.50. Ponovitev oddaje bo v sredo, 3. decembra, okrog 20.10, spet po televizijskem omrežju RAI 3 bis. Možnost koriščenja sredstev iz zaščitnega zakona upoštevajoč potrebe je bila glavna novost včerajšnjega zasedanja vladnega omizja Semoliča. Prav slednji je poročal o najnovejših informacijah v zvezi s predlogom, ki vnaša novosti na področju koriščenja postavk iz zaščitnega zakona in ga je pripravila poslanka Tamara Blažina v sodelovanju s člani proračunske komisije poslanske zbornice in funkcionarji ministrstva za finance ob podpori podministra Enrica Mo-randa in podtajnika Pierpaola Barette. Pri tem je Semolič tudi opozoril na potrebo, da se tudi postavka za leto 2017, ki predvide- va le slabih šest milijonov evrov, zviša na dobrih devet milijonov, pri čemer je Bubbico zagotovil, da bo s tem v zvezi prišlo jasno sporočilo vladi. Poleg tega je bil na včerajšnjem zasedanju govor tudi o vprašanju glasbenega šolstva oz. ustanovitvi avtonomne sekcije pri tržaškem konservatoriju Tartini, kjer mora ministrstvo za šolstvo pripraviti zadeven predlog, dalje o vprašanju ureditve bivšega fašističnega taborišča v Viscu (o obeh vpra- šanjih je poročala tržaška prefektinja Fran-cesca Adelaide Garufi), pedagoški svetovalki za slovenske šole, vprašanju osebja Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za FJK (na to je opozorila predsednica paritetnega odbora Ksenija Dobrila) ter o pravkar sprejeti reformi krajevnih uprav, kjer je deželni odbornik Torrenti poročal, da so z vključitvijo popravkov zagotovili posebno pozornost do slovenske manjšine. Predsednik SSO Štoka, ki je Bubbicu izročil tu- di dokument s tem v zvezi, pa je bil drugačnega mnenja. Po njegovem mnenju reforma ukinja pristojnosti županov in izničuje njihovo vlogo, dalje se dotika tudi mednarodnih sporazumov, kot so osimski in londonski sporazum, pri čemer se je treba vprašati, ali bo jutri isto začela delati Slovenija z italijansko manjšino. V svojem odgovoru je podtajnik Bubbico dejal, da si bo prizadeval, da bo v nadaljnjih postopkih prišlo še do dodatnega izboljšanja reforme. Semolič je tudi opozoril na problematiko snujoče se nove volilne zakonodaje, kjer je treba upoštevati 26. člen zaščitnega zakona o olajšanem zastopstvu za Slovence, pri čemer bi lahko sedež zagotovili v prenovljenem senatu, po drugi strani pa bi za poslansko zbornico zarisali okrožje, ki bi obsegalo 32 občin, ki so vključene v območje izvajanja zaščitnega zakona. Glede vprašanja volilne zakonodaje je Bubbico med drugim dejal, da ga je na to opozoril slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič, ki je podministra opozoril tudi na problematiko Primorskega dnevnika. Glede slednje na včerajšnjem zasedanju, kjer je o tem govoril predsednik družbe Dzp-Prae Brezigar, ni bilo velikih novosti in prihodnost predstavlja veliko neznanko spričo znatnega krčenja sredstev iz sklada za založništvo, do premikov pa prihaja le na besedni ravni z zagotavljanjem zanimanja. V zvezi s tem namreč še ni znano, koliko bi dnevnik dobil pri porazdelitvi sredstev med časopisi, za zdaj je bila le napovedana akontacija za leto 2013. Če bo res obveljalo 50-odstotno krčenje sredstev, tega časopis ne bi zmogel prestati, je opozoril Brezigar. (iž) RIM - Predstavnika ZSŠDI na avdiciji v komisiji za kulturo, ki pripravlja nov zakon o športu v Italiji Naš šport prvič v parlamentu Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, z njim pa vso naše športno gibanje, je včeraj prvič prestopilo prag italijanskega parlamenta. Predsednik Ivan Peterlin in podpredsednik Igor Kocijančič sta namreč na neformalni avdiciji nastopila pred člani Komisije za kulturo v poslanski zbornici, ki pripravlja po-oblastilni zakon o športu v Italiji. Nastop predstavnikov ZSŠDI je omogočila poslanka Tamara Blažina, ki je sama članica te komisije. Včerajšnjo avdicijo je vodila podpredsednica komisije iz vrst Demokratske stranke Flavia Piccoli Nardelli. Predsednik komisije, nekdanji guverner Veneta Giancarlo Galan, je v hišnem priporu, a s svojega položaja ni odstopil. Nastop Peterlina in Kocijančiča, ki smo si ga lahko neposredno ogledali preko spletnega portala poslanske zbornice, je bil resnično suveren. Navsezadnje oba nista brez izkušenj, saj je bil Kocijančič dva mandata član deželnega sveta, Peterlin pa je bil svoj čas pokrajinski svetnik. Peterlin je seznanil poslance z vlogo ZSŠDI in s stvarnostjo našega športnega gibanja, ki ima svoje jezikovne in narodnostne posebnosti, a je v celoti vpet v italijansko športno problematiko in teži predvsem k vzgajanju zdrave in družbeno odgovorne mladine. Kocijančič pa je v imenu Združenja predlagal nekaj konkretnih popravkov k besedilu zakona, ki sta ga oba naša predstavnika sicer pozdravila in podprla. Zakon naj bi namreč precej poenostavil delovanje amaterskih športnih društev, ki se zdaj srečujejo z veliki- Ivan Peterlin mi normativnimi in birokratskimi ovirami. »Zelo smo zadovoljni. To je bil morda res skromen, a pomenljiv mejnik za naš šport. Ni se še zgodilo, da bi lahko v parlamentu detajlno spregovorili o našem športu in vložili tam tudi dokument z našimi predlogi za izboljšanje zakona. Zahvaliti se moramo poslanki Blažinovi, ki je s svojo pobudo pokazala pozornost do našega športnega gibanja. Vtis, ki sva ga imela s Kocijančičem, je bil ta, da so člani komisije zelo pozorno spremljali naše izvajanje in izvajanje drugih gostov ter da so zelo motivirani, da bi zakon v ustrezni obliki tudi poslali v obravnavo,« je povedal Peterlin. »Naša predstavnika sta se izkazala tako s posegoma kot z dokumentom. Odlično sta sintetizirala našo stvarnost in tudi konkrento predlagala vrsto popravkov oziroma izboljšav. Tako, da mi je po avdiciji pod zakonom prvopodpisani poslanec Fossati potril, da sta pokazala pripravljenost. Lepo je, da je ta naša stvarnost dobila svoje mesto v parlamentarnih aktih, kar se do zdaj še ni- Tamara Blažina koli ni zgodilo. Zakon v obravnavi poenostavlja procedure in priznava družbeno vlogo amaterskih športnih društev in je še kako p in predvsem za odbornike vseh naših športnih društev. Igor KocijanCiC Z njim se pridružujemo vsem, ki upravičeno trdijo, da je treba v tej državi nameniti večjo pozornost amaterskemu športu,« je povedala poslanka Blažinova. (ak) TRST - Skupščina deželne zveze Legacoop »Delavskih zadrug ne bomo pustili na cedilu« TRST - »Zveza zadrug Legacoop ne bo pustila na cedilu Delavskih zadrug. Državni sistem COOP je namreč vselej ob strani zadrugam, ki so v težavah. Potrošniška zadruga Coop Nord Est in druge zadruge so zato pripravljene, da prispevajo k rešitvi družbe Cooperative operaie.« To je povedal deželni predsednik zveze Legacoop Enzo Gasparutti na včerajšnji skupščini, na katerem je bil potrjen za predsednika in bo torej vodil zadrugo tudi v drugem mandatu. Podpredsednik zveze bo Roberto Ses-so. Gasparutti je v svojem poročilu še opozoril, da je naloga zveze Legaco-op spodbujati integracijske procese oz. fuzije med zadrugami, saj se je trg spremenil in so nujne nove strategije. Da mora deželno zadružniško gibanje zagotoviti rešitev Delavskih zadrug, je poudaril predsednik zveze Conf-cooperative Franco Bosio. Podpora velikih zadrug izven dežele FJK ni dovolj, je dodal, ampak mora pri tem sodelovati ves zadružniški svet. 1 2 Petek, 28. novembra 2014 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu GOSPODARSTVO - Četrti posvet Zadružne kraške banke o vprašanju krize in izhoda iz le-te Recept za izhod iz krize: obnovljeno zaupanje in poslovanje v službi človeka Lekcija zadružništva na Tridentinskem - Trstu nudi možnosti Evropa, ne ¡talija - Krstni nastop novega predsednika ZKB Kovačiča Krizo, ki je nastala zaradi pohlepa ter povzroča nelagodje, revščino, brezposelnost in uničevanje okolja, je treba premagati z obnovo zaupanja ljudi ter finančnim poslovanjem, ki naj ne bo več postavljalo v ospredje le denarja in zaslužka, ampak bo v službi skupnosti, podjetij in oseb, tu pa ima zadružništvo pomembno vlogo. To je sporočilo gospodarskega posveta, ki ga je v sredo zvečer pod naslovom Izčrpavanje v teku: spremenimo smer! v hotelu Savoia Excelsior v Trstu priredila Zadružna kraška banka. To je bil že četrti posvet, ki ga je na temo krize priredila banka in je sovpadal tudi s prvim javnim nastopom novega predsednika uprave ZKB Adriana Kovačiča po nedavnem imenovanju na to mesto. Za ekonomijo v službi skupnosti, podjetij in oseb Posvet, ki ga je vodil novinar Giovanni Marzini, je uvedlo predavanje direktorja Federacije za zadružništvo iz Trenta Carla Dellasege, nadaljeval pa se je z razgovorom, pri katerem so poleg Kovačiča sodelovali še tržaški župan Roberto Cosolini, podjetnik Francesco Pa-risi, predsednik javne ustanove za pomoč ostarelim Pro Senectute Mario Ravalico in deželni tajnik sindikata Cgil Franco Belci, ki so prispevali svoje poglede in vizije glede izhoda iz sedanje krize. Analizo omenjene krize je na privlačen način podal Dellasega, ki vzrok zanjo vidi v pohlepu oz. tistem finančnem poslovanju, ki je v ospredje postavilo denar, dobiček in rast bruto domačega proizvoda za vsako ceno. Posledica je drama- Novi predsednik ZKB Adriano Kovačič (na levi) in pogled na dvorano med predavanjem Carla Dellasege foto damj@n tično večanje razlik, pri čemer analiza švicarskih bank kaže, kako se je v Italiji v zadnjem času sicer povečalo število oseb, katerih premoženje presega milijon evrov, hkrati pa je vsak dan šlo v stečaj 34 podjetij, hudo se je pomnožilo število brezposelnih, sedemdeset odstotkov bogastva pa je v lasti desetih družin. Gre torej za finančno poslovanje, ki ni v službi skupnosti, podjetij in družin, izgubil se je občutek za to, kar se dela, prav tako se je izgubil občutek za čas, saj velja edino sedanjost, ni razmišljanja o preteklosti in prihodnosti ter prevladuje prava »diktatura« rasti bruto domačega proizvoda, v katerega so letos v Italiji vključili tudi 170 milijard, ki so sad kriminalnih dejavnosti. Zato je potrebna drugačna ekonomija, ki naj bo socialna in civilna, v služ- bi skupnosti in oseb. Tu pa igrata pomembno vlogo prav odgovorna avtonomija in zadružništvo, ki ga ščiti 45. člen italijanske ustave in je v svoji zgodovini ljudem pomagalo, da so si tudi sami pomagali, počasi skupaj napredovali in tudi razmišljali. Dellasega je tu podal primer zadrug na Tridentinskem, kjer je vanje včlanjena več kot polovica prebivalstva (278.501 prebivalcev na skupnih 530.308), ki se lahko obrne na 533 zadrug, katerim je ravno v obdobju krize uspelo povečati število delovnih mest. Pri zadružništvu gre za etično obvezo do lastne skupnosti, kar so razumeli tudi v Južni Koreji: tam je le dvanajst podjetij ustvarjalo 84 odstotkov BDP-ja, od leta 2011, ko so sprejeli ustrezen zakon, pa je nastalo že 3200 zadrug, je dejal Dellasega. Ne Italija, ampak Evropa potrebuje Trst V nadaljevanju je pomen zadružništva poudaril tudi župan Cosolini, ki pravi, da je tej besedi treba dati nov pomen in dodaja, da morata razvoj in družbena ko-hezija iti skupaj. Prioriteta občinske uprave so zato socialne storitve in politike ter prizadevanje za ustvarjanje priložnosti za ponoven zagon gospodarstva. Da je le-ta možen, dokazuje nedavni podpis programskega dogovora o škedenjski železarni, je dejal župan, ki možnosti za ponovni zagon Trsta ne vidi toliko v Italiji kolikor v Evropi, saj tržaškega pristanišča Italija ne potrebuje, potrebuje pa ga Evropa, pri čemer obstaja npr. v Avstriji in Nemčiji veliko zanimanje. Pri tem je potrebno npr. iz- GRADBENIŠTVO - Protest panožnih sindikatov pred sedežem deželnega sveta Pakt stabilnosti zavira javna dela V deželi FJK je v prvih šestih mesecih letos izgubilo delovno mesto 1.200 ljudi, od teh 137 na Tržaškem - Porast ur dopolnilne blagajne V deželi Furlaniji-Julijski krajini je bilo zaradi gospodarske krize v gradbenem sektorju že izgubljenih 5.500 delovnih mest, samo v prvih šestih mesecih letos pa je bilo ob delovno mesto 1.200 ljudi. Od teh je bilo največ v videmski pokrajini, kjer je ostalo na cesti 629 delavcev. Na Porde-nonskem je ostalo brez dela 239 oseb, na Goriškem 198, na Tržaškem pa 137 ljudi. Sploh pa je kriza hudo udarila na ves gradbeni sektor v Italiji, ki je bil najbolj prizadet in kjer računajo, da bo ostalo brez delovnega mesta 800 tisoč ljudi. Nujni so zato ukrepi, začenši z odpravljanjem omejitev pakta stabilnosti, ki zavirajo javna dela, poudarjajo panožni sindikati Fillea-Cgil, Filca-Cisl in Fenal-Uil, ki so včeraj priredili demonstracijo pred sedežem deželnega sveta. Demonstracija je bila v okviru protesta na državni ravni, ki so ga priredili včeraj v Italiji omenjeni državni sindikati, o posledicah krize in stanju na deželni in lokalni ravni pa so na Trgu Oberdan govorili deželni tajniki sindikatov Fillea, Filca in Uil-ca Emiliano Giareghi, Gianni Barchetta in Mauro Franzolini. Paraliza javnih del, ki jo je povzročil pakt stabilnosti, ni samo problem za podjetnike in zaposlene v gradbenem sektorju, so povedali, temveč zadeva ves pro- Demonstracija pred sedežem deželnega sveta fotodamj@n stor, kot je to prišlo dramatično do izraza med nedavnimi neurij oziroma poplavami. Zastoj gradbenega sektorja, ki je prizadel tudi »zdrave« občine, bomo torej še kako plačali v prihodnosti, pravijo sindikati, ker je bilo dejansko onesposobljeno vlaganje v varnost. Temu gre dodati hudo birokracijo, ki pogosto upočasni ali celo onemogoči zasebne investicije. V deželi FJK so od leta 2008 zaprli tisoč gradbenih podjetij (od teh 121 v prvih 6 mesecih letos) in je bilo, kot rečeno, izgubljenih 5.500 delovnih mest, danes pa še nič ne kaže na morebitno spremembo negativnega trenda, so še povedali sindikalisti in poudarili, da se je tudi letos povečala uporaba dopolnilne blagajne (+1,2% glede na leto prej). Nujni so torej nekateri prednostni ukrepi, pravijo sindikati. Lokalnim upravam je treba omogočiti, da vlagajo in izvajajo javna dela, začenši z deli za varnost in zaščito okolja ter za izboljšanje infrastrukture, poleg tega pa je potreben odločen boj proti nelojalni konkurenci, delu na črno in davčni utaji. A.G. boljšati železniške povezave in zmožnost predstavitve, dalje pristanišče potrebuje predsednika, ki ne bo ostajal znotraj pristaniških zidov, potrebujemo tudi integracijo z zaledjem, ki ga predstavljata Slovenija in Istra. Poleg tega je treba zajeziti krizo gradbenega in trgovskega sektorja, kjer je občinski upravi uspelo doseči odmrzni-tev 32 milijonov evrov iz pakta stabilnosti, ki bodo omogočili financiranje vrste manjših gradbenih posegov, v kratkem pa bo zaradi rebalansa občinskega proračuna na voljo dodatnih osem milijonov. Obnoviti zaupanje Predsednik Pro senectute Ravalico je opozoril na naraščanje revščine med tržaškim prebivalstvom, kjer dejavnike večjega tveganja predstavljajo družine, ki jih sestavlja en sam član (v Trstu je takih kar 40 odstotkov) ter enostarševske družine, povprečna družina, ki se obrača na ustanove, ki delijo hrano, pa zasluži okoli 750 evrov mesečno, od katerih jih mora kakih 500 porabiti za razne stroške in dajatve, ostalo pa je namenjeno nakupu hrane, obleke, obutve, šolskih potrebščin idr.. Tajnik Cgil Belci je opozoril na lažni problem, ki se ga ustvarja okoli prekernosti in vloge sindikatov, katerim se očita, da želijo dvojni trg dela, se pravi enega za delavce, ki uživajo pravice, drugega pa za tiste, ki teh pravic nimajo. V resnici je cilj sindikata razširitev pravic na vse delavce, ki bi na ta način tudi bolje delali, je dejal Belci, ki je tudi poudaril prispevek sindikatov pri reševanju gospodarskih vprašanj, kot je bilo tisto o škedenjski železarni. Parisi, ki vodi istoimensko špeditersko podjetje, pa je opozoril, kako so se na njegovem področju ter na področju delovanja pristanišča stvari začele izboljšati že od leta 2009, vendar je težko biti podjetnik spričo ozračja, kjer prevladuje občutek nezaupanja, ki je postal značilen za Italijo, saj ga v drugih evropskih državah, ki jih prav tako pesti kriza, ni opaziti. Zato, je dejal Parisi, je potrebno obnoviti zaupanje, kar je bilo stališče tudi ostalih sogovornikov in kar je ob zaključku poudaril tudi predsednik ZKB Kovačič, s čigar pozdravom se je srečanje tudi začelo. Tudi banka, ki ji predseduje, ima to odgovornost, da nudi zaupanje ljudem, ki želijo vlagati, saj potrebujemo podjetnike in nove zadruge, ki ustvarjajo delo, zato ZKB želi še naprej zaupati osebam in podjetjem, ki s svojim delom in načrti ustvarjajo vrednost in predstavljajo realno ekonomijo ter vrednotijo ozemlje, razlike in identitete, je dejal Kovačič. Ivan Žerjal / TRST Petek, 28. novembra 2014 pokrajinski svet - Avdicija deželne odbornice za mobilnost Mariegrazie Santoro Kdo bo skrbel za javni prevoz po reformi lokalnih uprav? Dežela FJK in sindikati podpisali sporazum glede razpisa za upravljanje lokalnega prevoza 5 Sporazum glede razpisa za upravljanje javnega lokalnega prevoza v deželi Furlaniji-Julijski krajini, ki so ga podpisali 19. septembra deželna uprava in sindikati je bil v ospredju na včerajšnjem zasedanju pokrajinskega sveta, kjer je bila popoldne avdicija deželne odbornice za infrastrukturo in mobilnost Mariegrazie Santoro. Po podpisu dogovora je namreč deželna vlada 25. oktobra objavila razpis za podelitev službe javnega prevoza novemu subjektu. Ta bo moral zagotoviti in upoštevati vrsto storitev in postavk, ki jih bo zahtevala deželna vlada, pri njihovi sestavi pa bodo veljali tudi predlogi in sugestije pokrajinskih svetov. Sicer je pokrajinski svet pred avdicijo odobril rebalans proračuna za leto 2014, na osnovi katerega je pokrajinska uprava »premaknila« nekatere postavke. Kot nam je povedala pokrajinska odbornica za finance in bilanco Mariella De Francesco, je bil namen uprave zagotoviti uporabo finančnih sredstev za nekatere postavke, ker bi drugače ta denar izgubili. Avdicijo deželne odbornice Santorove, ki je potekala do poznega, je zahteval pokrajinski svetnik Ljudstva svobode Claudio Gri-zon. Ta je na seji poročal v imenu desnosre-dinske opozicije, medtem ko je za levosre-dinsko večino poročala vodja skupine svetnikov Demokratske stranke Nadja Debenjak. Na avdiciji so govorili tudi predstavniki sindikatov Filt-Cgil, Fit-Cisl, Uiltrasporti-Uil, Fai-sa-Cisal, Fast-Confsal in Cat, ki so podpisali sporazum, ter USB in Ugl, ki sta dogovoru nasprotovala. Na srečanju so prišle do izraza nekatere točke, ki naj bi jih upošteval novi upravitelj, kot so jamstva za delovna mesta, jamstva za občane oz. uporabnike, zagotovilo, da ne bo morebitno povečanje tarif preseglo 4 odstotkov, olajšave za šibkejše in potrebne ter med drugim jamstvo, da bo novi upravitelj plačeval davke (13 milijonov evrov) v deželi FJK. Kar zadeva Trst, pa bo treba upoštevati specifiko tržaške in okoliških občin, ki imajo vsaka svoje potrebe. A.G. Kdo bo upravljal lokalni prevoz v Trstu? fotodamj@n tržaški občinski svet - Sinoči razprava o rebalansu Nova javna dela Svab predložil popravka o openskem strelišču in parkiriščih v Lonjerju - Prošnje o kompostnikih do 30.12. Sinoči se je v tržaškem občinskem svetu začela razprava o rebalansu proračuna, orisal ga je odbornik za finance Matteo Montesano. Popravkov je bilo 46, razprava se je zavlekla do poznega. Predsednik občinske komisije za bilanco Igor Svab (SSk-DS) je v svojem poročilu izpostavil še vedno težak ekonomski položaj v Italiji in Trstu. Po rebalansu bo proračun izenačen pri 348 milijonih evrov. Omenil je dela, ki jih bo omogočil upravni presežek: med temi so obnova Ul. XXX. oktobra, dolgo pričakovana ureditev križišča med ulicama Flavia in Caboto ter Cesto za Glinščico, novo košarkarsko igrišče v Škednju, obnova Poletovega objekta na Opčinah in centra Ervatti pri Briščikih. Svab je sinoči predložil dva popravka: v prvem je predlagal, naj nameni občina 100.000 evrov za ovrednotenje spomenika na openskem strelišču, v drugem pa 50.000 evrov za ureditev dveh ali več parkirišč v predmestju, zlasti v Lonjerju (danes bo na vrsti ogled območja). Z Ales- sandrom Carmijem in Mariom Ravalicom (DS) pa je predstavil dnevni red s predlogom, da se s primernim imenovanjem (bržkone krožišča) pri Banih počasti stoletnico smrti Josepha Burgstallerja. Na začetku seje je župan Roberto Cosolini je na začetku v odgovoru na vprašanje Everesta Bertolija (Forza Italia) o deželnih prispevkih za škodo, ki jo je pred časom povzročilo neurje, pojasnil, da rok za vložitev prošenj zapade jutri, 29. novembra. Stanovske organizacije so svoj čas ocenile, da naj bi škoda v trgovinah in lokalih znašala 120.000 evrov. Svetniki so z 31 glasovi soglasno sprejeli sklep, s katerim so rok za vložitev dokumentov o nakupu kom-postnika podaljšali do 30. decembra. Občani si bodo tako zagotovili znižanje davka na odpadke Tari za leto 2015. Odbornik Montesano je potrdil, da je pobuda iz vrst Gibanja 5 zvezd žela velik uspeh in občina prejema ogromno prošenj. (af) demokratska stranka Ustavimo zločine proti živalim V Naravoslovnem muzeju v Ul. To-minz bodo danes ob 11.30 uradno odprli razstavo »Ustavimo zločine proti naravi«. Na ogled bodo zaplenjene najdbe, med katerimi bodo kože plazilcev, korale, slonovina in lovske trofeje. Z razstavo, ki bo na ogled do 6. januarja 2015, želijo opozoriti javnost o zlorabi narave. Motoristični sejem Od danes do nedelje bo v nakupovalnem središču Montedoro potekala 3. izdaja motorističnega sejma Triestemotorexpo. V okviru sejma bo svoje dejavnosti predstavljala tudi Državna policija. Poostren nadzor Policija je v teh dneh nadaljevala z izvajanjem izrednih nadzornih dejavnosti, pobudnik katerih je bil tržaški kvestor Giuseppe Padulano. Namen teh dejavnosti je predvsem preprečiti tatvine in druga kazniva dejanja, ki jih pogosto zakrivijo »čez-mejni« kriminalci. Kontrole so potekale tako v mestu kot na Krasu in na glavnih prometnicah za Trst, zlasti v Barkovljah, pri glavni železniški postaji, na Bazoviški cesti in pri centru Lanza na Proseku. Pregledali so 50 vozil in 80 ljudi, pet od katerih imajo za sabo že kako obsodbo. Poostreni nadzor se bo nadaljeval tudi v prihodnjih tednih, saj se bližajo novoletne počitnice. Resolucija za skupne dobrine Nož in še marsikaj Pokrajinsko vodstvo Demokratske stranke je včeraj predstavilo javnosti resolucijo, ki predlaga tržaški občinski upravi izdelavo pravilnika za upravljanje občinske imovine oz. občinskih dobrin v sodelovanju z občani. Resolucija, ki so jo že posredovali občinskim uradom, v bistvu predvideva, da bodo upravljanje in ukrepi glede občinskih vrtov, šol, muzejev in tako naprej potekali v sodelovanju s prebivalci. Kot so povedali na včerajšnji predstavitvi pokrajinski tajnik DS Štefan Čok, vodja skupine DS v tržaškem občinskem svetu Marco Toncelli in član pokrajinskega vodstva DS Maurizio Covacich, gre za inovativen pristop pri upravljanju ozemlja, ki so ga že uvedli v mnogih občinah v državi, kot npr. v Bologni. Glede na to, da je participacija v tržaški občini že razvit pojem, bo v prihodnosti še lažje spodbujati nove oblike sodelovanja, so povedali in dodali, da bo to podlaga za nov odnos med politiko in ozemljem oziroma med javno upravo in občani. Policija je v sredo zvečer 27-letnega libanonskega državljana K.S. ovadila zaradi groženj, zbiranja ukradenega blaga, prilastitve izgubljenih predmetov ter posedovanja droge in noža. Mladega moškega, ki je bil silam javnega reda že znan zaradi podobnih kaznivih dejanj ter zaradi nadlegovanja ljudi v trgovinah, so policisti ustavili na Drevoredu XX. septembra in ga osebno preiskali. Našli so 18-centimeterski nož z dvojnim rezilom, zavojček z 1,4 grama marihuane, zdravstveno izkaznico druge osebe, ki jo je bila izgubila in kolo, ki so ga bili popoldne ukradli blizu cerkve v Rojanu. manjšinske pravice - Na občinskih sejah v zgoniški in devinsko-nabrežinski občini Zgonik ni »prevod« imena Sgonico Tako »natolcuje« državni statistični zavod Istat - Očitna kršitev občinskih statutov - Soglasno odobreni resoluciji v Zgoniku in Nabrežini Zgonik ni slovenski prevod italijanskega krajevnega imena Sgonico in prav tako Nabrežina ni prevod italijanske Aurisina! To sta na svojih zadnjih sejah s soglasno odobrenima resolucijama potrdila zgoniški in devinsko-nabrežin-ski občinski svet v »odgovor« na natolcevanje državnega statističnega zavoda Istat, ki je pojmoval slovenski del imena vasi kot »prevod«, ne pa kot sestavni del imena vasi, kot je to zakoličeno v statutih obeh občin. V Zgoniku je resolucijo o napačnem pojmovanju imen vasi v občini predstavila odbornica za vzgojo, šport, kulturo, mladino in turizem Katrin Što-ka, v Nabrežini pa občinski svetnik Sel Maurizio Rozza. Zadeva je dokaj zapletena. Junija 2010 sta Agencija za prihodke in državni statistični zavod Istat sklenila konvencijo, namenjeno ustanovitvi in vodenju državnega arhiva ulic in hišnih številk. Njegova osnovna zasnova temelji na tehnološki infrastrukturi; podatke zanjo je že pripravila agencija za ustanovitev državnega toponomastičnega arhiva. Slednji bo služil tudi za poenotenje podatkov in informacij o krajih, ulicah in ce- Katrin Štoka stah ter hišnih številkah na celotnem državnem ozemlju. Ti podatki pa naj bi bili računalniško obdelani in kodirani. Zavod Istat naj bi nato ta arhiv uporabljal kot edini toponomastični arhiv za permanentno popisovanje in obdelovanje v svojih statistikah. Ker pa prihaja v letih tudi na toponomastičnem področju do številnih sprememb, bi moral zavod Istat prav s pomočjo občin stalno do- Maurizio Rozza polnjevati svojo podatkovno bazo, da bi tako omogočil vsem ustanovam javne uprave enotno podatkovno osnovo. V ta okvir sodita dopisa, ki sta ju zgoniška in devinsko-nabrežinska občina prejeli v začetku leta. V njiju ju zavod Istat prosi, naj občini preverita »morebitne razlike med toponomastičnimi podatki občinskega izvora in podatki, zbranimi med zadnjim popisom prebi- valstva in bivališč leta 2011« ter naj, po potrebi podatke popravita, dopolnita oziroma potrdita. Na občinah so kaj kmalu ugotovili, da v imenovanju slovenskih krajev niso bile vključene črke s strešicami Občini sta to sporočili zavodu Istat, prejeli pa sta odgovor, ki kaže na popolno ignoranco odgovornih pri statističnem zavodu o stvarnosti dvojezičnih občin: »Zapis v slovenščini NE more v nobenem primeru spadati v imenovanje to-ponima. Sestavljanje seznama ulic s strani občin poteka po metodah, ki jih določa Istat, ki predvidevajo uradni prevod v italijanščino toponimov, izraženih v tujem jeziku.« Zavod Istat v bistvu ni upošteval uradnih nazivov vasi, kot jih predvidevata statuta obeh občin, temveč je pojmoval slovenski del imena zgolj kot »prevod«. Ali z drugimi besedami: v občinskih statutih sta uradno zapisani imeni vasi Sgonico Zgonik in Aurisina Nabrežina, za zavod Istat pa naj bi bili uradni imeni vasi edinole Sgonico in Au-risina, medtem ko naj bi bili slovenski imeni Zgonik in Nabrežina le »prevoda« italijanskih imen. Tako pojmovanje je v protislovju s 4. členom statutov obeh občin, v katerih so uradni nazivi vasi in naselij zabeleženi vsi izključno v dvojezični obliki. Zato sta oba občinska sveta z resolucijama zahtevala, da se pri sestavljanju državnega arhiva ulic in hišnih številk ohranijo dvojezični nazivi krajev v spoštovanju občinskih statutov. Nadalje sta bila zgoniška županja in de-vinsko-nabrežinski župan zadolžena, da opozorita zavod Istat in Agencijo za prihodke, ki sta zadolžena za sestavljanje enotne podatkovne zbirke, na dvojezično stvarnost obeh občin. Obenem bosta bila dokumenta odposlana vsem ostalim ustanovam, ki so vključene v seznam občin, v katerem je priznana zaščita slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. »Nujno potrebno je, da opozorimo zavod Istat na obstoj dvojezičnih občin in na spoštovanje pravic manjšine,« je v Zgoniku poudarila odbornica Štoka. Tako zgoniški kot devinsko-na-brežinski občinski svet sta resoluciji odobrila soglasno. M.K. 6 Petek, 28. novembra 2014 TRST / božični koncert - Pobuda Rotaryjev Filharmonični orkester bo vodil Stefano Furini Društvo Rotary se je rodilo leta 1905 v Chicagu z namenom, da bi njegovi člani pripomogli k izboljšanju družbe na različnih področjih, od zdravstva do izobraževanja in kulture. Kmalu se je razširilo po Združenih državah, takoj zatem pa tudi po Evropi in v Italiji je prvi klub nastal v Milanu l.1915, v Trstu pa devet let kasneje. Cvetele so podružnice in v tržaški pokrajini so zdaj aktivni kar trije klubi, katerih predsedniki so se včeraj zbrali v gledališču Verdi na predstavitvi pobude, ki je lani požela nepričakovan uspeh: božični koncert, ki ga bo 5. decembra oblikoval Filhar-monični orkester pod vodstvom koncertnega mojstra, dirigenta in solista Stefana Furinija. Pobudo podpirajo tudi tržaška in miljska Občina, zavarovalnica Allianz, Sklad Ernesto Illy, banke iz Manzana, Staranzana in Vi-leš ter Zadružna kraška banka. Gledališki nadzornik Claudio Orazi je izrazil svoje zadovoljstvo ob ponovnem sodelovanju s klubi Rotary, ki so lani sprožili idejo za božični koncert v cerkvi sv. Antona Novega: meščani so se množično odzvali in prostorna cerkev je bila kar pretesna za vse, zato si tudi letos obeta navdušen odziv občinstva. Umetniško odgovornost nosi Stefano Furini, naš odlični koncertni mojster in solist, ki se je že večkrat imenitno izkazal v vlogi dirigenta. Vodil bo Filharmonični orkester gledališča Verdi, sestav, ki vsekakor deluje v okviru gledališča, toda s samostojnim statutom. Furini je izbral dopadljiv program, ki se bo začel s Tartinijevim Koncertom za violino in godala v G-Duru D83, v katerem bo odigral solistično vlogo. Sledil bo Mozartov Koncert za fagot in orkester v Es-Duru KV 191, partitura, ki je nastala pred 240 leti in bo zazvenela ravno na večer Mozartove smrti. Solist bo odlični fagotist Matteo Rivi, sledila bo Schubertova Simfonija št.5 v Es-Duru D485, nato pa venec božičnih napevov v interpretaciji so-pranistke Silvie Verzier, ki je članica opernega zbora. Predstavitve se je udeležil tudi podpredsednik Filharmoničnega orkestra Alessandro Pinzani, ki se je zahvalil Rotaryju za ponovno zaupanje, nato so svoje zadovoljstvo izrazili vsi trije predsedniki klubov Rotary: Fabio Santorini za tržaškega, Pier Cipriano Rollo za severno tržaškega in Massimo Pa-sino za miljskega, zedinjeni glede vrednot, ki jih take prireditve izpostavljajo: glasba, ki lahko najbolj učinkovito pričara božično duhovno razpoloženje, umetnost, ki mora tudi v hudih časih ohranjati bogato kulturno izročilo ter se zo-perstavljati duhovnemu obuboža-nju družbe, lepota, ki mora ostati svetilnik, kažipot v neredu in zmedenosti, skratka, koncert želi biti poslanica miru in prijateljstva, ki bo vsaj za en večer združila občinstvo v plemenitih idealih. Začetek ob 20.30, vstop bo prost. Katja Kralj SPLETNA ANKETA www.primorski.eu t -C/1 22% Skrbela je za spoštovanje vseh Tržačanov (46) in njihovih različnih spominov 73% Preveč se je približala (145) stališčem desnice D 1% (4) 4% (9) Ne vem Ta tema me ne zanima Kako ocenjujete stališča leve sredine v "primeru Furlanič"? Včeraj danes Danes, PETEK, 28. novembra 2014 JAKOB Sonce vzide ob 7.21 in zatone ob 16.24 - Dolžina dneva 9.03 - Luna vzide ob 11.54 in zatone ob 23.04. Jutri, SOBOTA, 29. novembra 2014 RADIVOJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,7 stopinje C, zračni tlak 1014,8 mb ustaljen, vlaga 68-odstotna, veter 12 km na uro vzhodnik, nebo oblačno s padavinami, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16,3 stopinje C. Ü3 Lekarne primer furlanič Leva sredina »zavila« desno Na spletni strani Primorskega dnevnika se je velika večina sodelujočih v anketi o »primeru Furlanič« strinjala s trditvijo, da se je tržaška leva sredina v tej zgodbi preveč približala stališčem desnice. Polemika, o kateri bo drevi ob 18.30 govor na srečanju Slovenskega kluba v Gregorčičevi dvorani, se je začela z nujno (!) resolucijo iz vrst desne sredine, ki je 12. junij 1945 označila kot dejanski konec druge svetovne vojne v Trstu. Resolucijo so podprli tudi svetniki Demokratske stranke in Slovenske skupnosti. Potem je olje na ogenj prilil intervju s predsednikom občinskega sveta Iztokom Furlaničem, ki je naletel na ostre kritike tako z desne kot leve sredine. Sledilo je glasovanje o nezaupnici, ki ga je Furlanič uspešno prestal, pri čemer se je opravičil tistim, ki so jih njegove besede morebiti užalile. V naši anketi o stališčih leve sredine (v prvi vrsti DS) se je le dobra petina sodelujočih strinjala, da je Cosolinijeva večina skrbela za spoštovanje vseh Trža-čanov in njihovih različnih spominov. V prejšnjih tednih je del kritikov menil, da Furlaničeve besede o letu 1945 niso bile sporne, obžalovali pa so premajhno pozornost do senčnih plati »Titovih 40 dni« in torej občutljivost do obsežnega dela prebivalstva, ki se jugoslovanske uprave sploh ni veselil. Spet je bilo v ospredju vprašanje, ali je maja 1945 prišlo do osvoboditve ali okupacije Trsta: če upoštevamo znano poročilo mešane italijansko-slovenske komisije zgodovinarjev, ki je tistih 40 dni in tedanje nasilje obravnavalo v treh točkah, je oboje pravilno. Osvoboditev in nova zasedba se ne izključujeta, tedanjih dogodkov niso doživljali vsi enako. (af) Od ponedeljka, 24., do sobote, 29. novembra 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 - 040 635368, Oširek S. Var-dabasso 1 - 040 766643, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Oširek S. Vardabasso 1, Korzo Italija 14, Zavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italija 14 - 040 631661. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. m* Kino Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst vabi na revijo odraslih zborov PESEM JESENI 2014 v soboto, 29. t.m., ob 20. uri v Športnem centru Zarja v Bazovici. Nastopili bodo: MoKZ Stane Malič, MePZ Lipa, MeCPZ Sv. Jernej, ŽeCPS Zgonik, MoVS Lipa, MePZ Skala-Slovan, ŽePZ Prosek-Kontovel, Združeni MePZ Repentabor, MoPZ Fantje izpod Grmade, ŽeCPZ Rojan in MePZ Igo Gruden. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.20, 18.50, 19.40, 21.20, 22.15 »Hunger games - Il canto della rivolta«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Scusate se esisto«; 18.05, 21.20 »Interstellar«; 16.40 »Il mio amico Na-nuk«; 16.30, 18.25, 20.20 »I pinguini di Madagascar«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »I vichinghi«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Ogni maledetto Natale«; 16.20, 22.10 »Cub - Piccole prede«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.10, 20.00, 22.15 »Hunger games - Il canto della rivolta«; Dvorana 2: 16.45, 18.30 »I pinguini di Madagascar«; 20.20, 22.10 »Cub - Piccole prede«; Dvorana 3: 17.40, 20.15, 22.15 »Ogni maledetto Natale«; Dvorana 4: 18.00, 20.00, 22.10 »Scusate se esisto«; Dvorana 5: 17.20, 19.50, 22.10 »Trash«. H Šolske vesti NA DTZ ŽIGE ZOISA bo roditeljski sestanek danes, 28. novembra, ob 17.30 za bienij in ob 18.30 za trienij obeh smeri. RAVNATELJSTVO LICEJA »FRANCE PREŠEREN« sporoča staršem dijakov, da bodo skupne govorilne ure: v ponedeljek, 1. decembra, od 17.30 do 19.30 za bienij in klasični licej in v torek, 2. decembra, od 17.30 do 19.30 za trienij znanstvene in jezikovne smeri. S Izleti AMBASCIATORI - 16.30, 18.50, 21.10 »Hunger games - Il canto della rivolta«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Due giorni, una notte«. CINEMA DEI FABBRI - 18.00 »Sara un Paese«; 20.00 »Terra di Maria«; 16.00, 21.45 »La Sapienza«. FELLINI - 18.15, 20.15, 22.15 »Il sale della terra«; 16.40 »Il mio amico Na-nuk«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.40 »Diplomacy - Una notte per salvare Parigi«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.00 »Trash«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.15, 20.10, 22.00 »My old lady«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.30 »Amaterji«; 17.40, 18.40, 20.50, 22.30 »Butec in butec Da«; 20.40 »Gozdovi so še vedno zeleni«; 16.10, 18.50, 20.00, 21.15 »Igre lakote: Upor - 1. del«; 16.20, 18.30, 20.10, 22.20 »Kako se znebiti šefa 2«; 20.15 »Medzvezdje«; 17.00 »Pingvini z Madagaskarja«; 16.00, 18.00 »Pingvini z Madagaskarja 3D«; 18.00 »Vloga za Emo«; 15.40 »Čebelica Maja«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 22.00 »Sils Maria«; 18.15, 21.15 »Interstellar«; Dvorana 2: 16.40, 18.30, 20.20 »I pinguini di Madagascar«; 22.15 »Cub - Piccole prede«; Dvorana 3: 18.10 »Il giovane favoloso«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Scusate se esisto«; Dvorana 4: 16.30, 18.40, 20.30 »I vichinghi«; 16.30, 20.40, 22.20 »Ogni maledetto Natale«. SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, prireja Predbožični čar' Bogata ponudba ročnih izdelkov za vse okuse in žepe. Otvoritev danes, 28. novembra, ob 20. uri. Glasbena kulisa ŽVS Barkovlje, vodi Aleksandra Pertot. Urnik: sobota in nedelja 10.00 - 13.00, ostali dnevi 15.00 - 19.00. Zaključek sejma v petek, 5. decembra. V sklopu sejma bo v ponedeljek, 1. decembra, SLADKI POPOLDAN Pokušnja in ponudba domačih sladic od 15.00 dalje v sredo, 3. decembra, ob 15. uri PRAVLJIČNI POPOLDAN ZA MALČKE KRU.T - Sprostila so se tri mesta za izlet v Treviso v ponedeljek, 8. decembra, z vodenim ogledom razstave »Japonska od samurajev do animejev« in popoldanskim sprehajanjem med božičnimi stojnicami in po praznično okrašenem mestu. Kdor bi se rad pridružil, naj se zglasi do 1. decembra, na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, tel. št.040-360072 ali krut.ts@tiscali.it. FOTOVIDEO TRST 80 in Center otrok in odraslih Harmonija organizirata v nedeljo, 28. decembra, enodnevni izlet v Postojno na ogled Predjamskega gradu in Zivih jaslic v jami. Vključen avtobusni prevoz, ogled in kosilo. Imeli bomo tudi čas za vadbo fotografiranja. Vpisovanje do torka, 9. decembra, na info@trst80.com ali 3294736590 (Martina) oz. center.harmo-nija@gmail.com ali 320-7431637 (Ingrid). Vabljeni člani in prijatelji. SPDT prireja v nedeljo, 14. decembra, tradicionalni avtobusni »Izlet v neznano«. Odhod s trga Oberdan ob 8. uri in ob 8.15 z Opčin, izpred hotela Daneu. Izlet je primeren za vse. Pohodu bo sledilo kosilo in družabnost. Udeleženci morajo imeti pri sebi veljaven osebni dokument. Vpisovanje do vključno ponedeljka, 9. decembra. Za prijave tel. št. 040-413025 (Marinka) ali 040-220155 (Livio). V SKLOPU GORIŠKEGA FESTIVALA E'STORIA bo 13. decembra potekal izlet po goriškem Krasu; informacije in vpis po tel. 0481-539210 in 3493052235 ali eventi@leg.it, od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure. BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmico v Mavhinjah 22/D. Tel. št. 040299453. PRI DAVI DU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel.: 040-229270. V LONJERJU ima Gabrijel osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek. Tel.: 338-3976187. V SALEŽU N'PULJH je odprta osmica. Vabljeni! Loterija 27. novembra 2014 Bari 40 67 3 10 69 Cagliari 46 2 48 44 82 Firence 28 56 83 61 48 Genova 58 14 7 40 36 Milan 32 9 71 67 81 Neapelj 20 15 22 17 5 Palermo 78 70 54 38 14 Rim 86 70 38 7 57 Turin 56 36 90 7 6 Benetke 14 4 81 69 2 Nazionale 35 26 75 67 51 Super Enalotto Št. 142 13 18 26 53 54 70 jolly 45 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 3 dobitniki s 5 točkami 561 dobitnikov s 4 točkami 23.172 dobitnikov s 3 točkami Superstar 12.963.566,59 € --€ -- € 67.453,44 € 364,45 € 17,55 € 54 Brez dobitnika s 5 točkami -- € 3 dobitniki s 4 točkami 36.445,00 € 109 dobitnikov s 3 točkami 1.755,00 € 1.892 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 11.073 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 21.535 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Petek, 28. novembra 2014 7 MLADIKA nofcr Jhr od ponedeljka, 1. decembra, dO potk*, 5. (toiwnlw od tO. din H. ure PicKbjni rastra knjig züloibc Mlädika zioiwüc in odtjîie ■ V okviru sej rua bodo ob 12. uri SREČANJA Z AVTORJI flsrtod^ft. J. liritfftirrft: fH-.n i k in piHtclp Mnrij Cuk 5 reda 3- öetembfü: ptirtili III [SJUtelJ Mirûildv Ku-iuCd AeteJt S. decembra. Vtnko Avsenak o pruiivetüvnl vü.ni Y Fflrrliuavi sJWtïtjiè pitf ¿.'JjVi DpninflfJ v iVrfu •