Poitnina platana v gotovini —MM— Maribor, 30. novem. 1934 leto SL Posamezna številka Din 1-50 ^ Velja na mesec po pošti dostavljen Din 6- -za inozemstvo Din W-- Uredništvo in uprava: Gregorčičeva ulica 26 Telefon 29-70 0 Poštni čekovni račun 10.502 0 Izhaja vsak petek 0 Oglasi po tarifi. Štev. 48 ^al INtaribos9. Šestnajst let Jugoslavije je obenem šestnajst let juooslovanskega Maribora. O jugoslovanskem značaju Maribora, se je dalo govoriti sicer že preje, ker je bila večina prebivalstva po krvi slovenska, le nasilno potujčevanje je dajalo takratnemu »Marburgu« nemški videz. Da je temu bilo res tako, je dokaz, da je večina Mariborčanov z radostjo pozdravila priključitev Maribora Jugoslaviji, ob strani so stali ali pristni Nemci, ali pa oni, ki so bili nahujskani in zapeljani. Kljub temu pa, da je bila večina prebivalstva slovenskega mišljenja in čuvstvovanja, bi usoda Maribora ne bila tako jasna, ko bi v kritičnih dneh ne stopil na plan mož, ki je odločno vzel usodo Maribora v svoje roke in da je tako postal za vse čase jugoslovanski. Bil je to osvoboditelj našega mesta, pokojni general Rudolf Maister in brez pretiravanja trdimo, da 02 bi ne bilo njega, bi morda ne bilo tudi jugoslovanskega Maribora. — Kako težavno je bilo delo našega pokojneoa generala, bo vedel vsakdo, ki ve, kaki časi so bili takoj no koncu svetovne vojne. Naši ljudje, fantje in možje so ta konec pričakovali z zadnjimi napori. Vse je hitelo na svoje domove. In vendar jo imel general Maister toliko vpliva in avtoritete, da je zbral skromno, a vendar zadostno število slovenskih fantov in mož, ki so s slednjimi napori in z neprimernim idealizmom odločili za vselej usodo Maribora. Bili so to fantje n možje, ki so danes združeni v »Zvezi Maistrovih bor- Praznik jugoslovanske svobode in edinstva. cev«. Prav je, da se vsaj v skromnih obrisih spomnimo teh kritičnih dni, ko se je odločevala usoda Maribora. — Takoj po prevratu so odločni slovenski možje v Mariboru zaslutili, da preti mestu nevarnost, da za njega ne bo posijalo sobice svobode. Ustanovili so v Mariboru »Narodni svet«, kateremu je predsedoval pokojni dr. Karel Verstovšek. Slovenci so stavili Nemcem predlog, ki so ga isti odbili in tako niso hoteli pristati na ureditev narodnostnega vprašanja v Mariboru. Takrat so uvideli Slovenci, da boj za naš Maribor ne bo tako pre-pros in da je treba biti na .velikem oprezu. Skoraj istočasno je »Narodni svet« zaznal za načrt takratnega mestneoa vojaškega poveljnika Holika. ki je hotel Mn ribor priključiti Avstriji. Takrat se je pojavil na bojni areni general Maister, ki je kar na svojo pest proglasil Maribor za jugoslovanski in takoj tudi prevzel vrhovno poveljstvo nad mestom in vsem Spodnjim Štajerskem. Ta odločna gesta ie presenetila. Prve dni novembra je Padla meljska vojašnica v slovenske roke. Od generala Maistra so se odločili vsi, ki niso bili navdušeni za jugoslovanski Maribor. Zvesti pa so mu ostali Se slovenski častniki: _Joža Malenšek, bran jo Luknar, Gustav Šilih, Metod Ra-huša, Lojze Malenšek in še nekateri pod častniki ter 87 mož. To je bila prva posadka generala Maistra. Letos 1. decembra slavimo šestnajst-letnico svobode in edinstva Jugoslavije. Šestnajst let žitja v svobodi, za katero so se veke in veke borili naši predniki, šestnajst let bivanja na naši zemlji, ki je oškropljena s krvjo herojev, ki jih ni bilo strah umreti in končno šestnajst let bojev za še lepšo bodočnost. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev je nastala leta 1918. in je ujedinila pretežni del južnih Slovanov. Bratje Bolgari so si osnovali lastno državo, velik del Jugoslovanov pa ie pripadel Italiji, Avstriji in deloma Madžarski. Jugoslovani: Slovenci, Hrvati in Srbi, svobodni in na svojih tleh, so leta 1918. gledali v bodočnost z velikim optimizmom in z velikimi načrti. — Naši stari politiki, pa so že takrat postavili vse naše dejstvo-vanje na napačno podlago: hoteli so mu udariti temelj širokogrudne demokracije, pa čeprav je ista že v predvojni dobi žela neslavne uspehe. Pozabili so, da mlada, neizkušena država potrebuje enega samega vodnika z železno voljo in krepko roko. Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev so dolgo dobo vladale stranke, ki so imele pred seboj smoter samo enega dela naroda, medtem ko so pozabljale na skupnost. Prav v teh časih se. je r*' ‘ i' 0 L™ Takrat se je izkazalo, da je bdel nad vso to politiko prvih povojnih let nekdo, ki je s pogledom v bodočnost prvi uvidel nevarnost strankarske nestrpnosti in zgrešeno politiko SHS. Bil je to POKOJNI VITEŠKI KRALJ ALEKSANDER I. ZEDINITELJ. Z veliko odločnostjo je presekal gordijski vozel zamotane notranje strankarske politike in z znamenitim, zgodovinskim šestojanuarskim proglasom, za vselej onemogočil delovanje politikov na stari podlagi. Antijugoslovanske politike strank nekdanje SHS je bilo konec. Na njeno mesto je stopila avtoritativna roka blagopokoj-nega vladarja, ki je dvignila vse jugoslovanske ideale, ideje, avtoritete, ki jih je strankarska politika opljuvala in jih poteptala. Blagopokojni vladar, mislec in dobrotnik je vedel, da je možnost obstoja Jugoslavije edino v JUGOSLOVANSKEM EDINSTVU, ki lahko Jugoslovanom zagotovi lepšo in trajno bodočnost. Prav iz tega vidika je prvemu zgodovinskemu dejanju sledilo še drugo, ko je jugoslovansko edinstvo dobilo svojega izraza v novem nazivu države: KRALJEVINA JUGOSLOVIJA in ko je blagopokojni kralj dal naši vojsk} nove, jugoslovanske zastave. Za ta odločni nastop med narodom ni bilo pomislekov. Nasprotno je jugoslovanski narod z veliko radostjo sprejel vest, da je konec strankarstva. Posledice te notranje-politične reorganizacije so bile kaj kmalu vidne. Naše notranje življenje se je konsolidiralo, na zunaj pa je naša država dan za dnem pridobivala na ugledu in spoštovanju. S tem so bile STRTE TUDI VSE NADE NAŠIH SOVRAŽNIKOV, ki so morali uvideti, da ima tudi jugoslovanski narod voditelja železne volje. Oni, ki so preje v okriiju nekaterih političnih strank hoteli ribariti v kalnem, so 'zgubili svoje pozicije. Uvideli so, da med narodom nimajo več zaslombe. Zato so se zatekli k našim sovražnikom za me-»ami in tam pričeli liuto borbo, da bi tako, podpirani od tujca zasejali med nas razdor, ki bi mu moral slediti polom Jugoslavije. Pri tem so se posluževali naj-oodlejših sredstev, uprizarjali so atentate, širili o naših notranjih razmerah najgorostastnejše vesti. Višek svojega temnega delovanja pa so dosegli Z ZLOČNOM V MARSEILLEJU, katerega žrtev je postal utsvaritelj Jugoslavije in jugoslovanskega edinstva. Namen, ki so ga pri tem imeli gnusni zločinci, je bil več kot jasen: s tem da oade vodja Jugoslavije, bo padla tudi Jugoslavija. Da so se pa pri tem uračunali, je to zasluga velike discipliniranosti in razsodnosti jugoslovanskega naroda, ki se ni dal izzvati po delih navadnih zločincev. Jugoslovani smo v šestnajstem letu svobode svoj najtežji udarec preboleli z mirnostjo in trdnostjo, ki je še bolj podčrtala plemenitost slovanskega rodu, obenem pa tudi steptala v prav vse nakane naših sovražnikov. Dokazali smo, da čeprav živimo šele šestnajst let v svoji svobodni državi, da nas tudi take vrste zločini ne morejo spraviti iz ravnotežja. Stopamo v sedemnajsto leto naše svobode in jugoslovanskega edinstva. Preko vseh neprilik, preko vseh nakan naših sovražnikov. Vemo, da smo izgubili v tem ■e*u svoje najdražje, svojega Očeta in Temu prvemu dogodku so sledili zaporedoma še važnejši. General Maister ie proglasil splošno mobilizacijo na slovenskem Štajerskem. Sestavil je tako pivo armado, ki je v zgodovinski noči na 23. novembra pred šestnajstimi leti razorožila nemško posadko v Mariboru, obenem pa tudi zasedla Špilje, Cmurek, Radgono. S tem je bila odločena usoda Maribo- ra. Mirovna konferenca v Parizu je nato samo še formalno sankcijonirala dejanski stan, ki ga je vpostavil oeneral Maister. Globoko je pretresla vso našo domovino smrt našega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Prav tako- pa je naše mesto in našo ožjo domovino glo-bojto dimilo sporočilo, ko je v juliju letošnjega leta za vselej zatisnil svoje so- kolje oči osvoboditelj Maribora, general Rudolf Maister. Ko danes slavimo naš na rodni-in državni praznik v svobodi in edinstvu z brati Srbi in Hrvati, se z ve-’ko hvaležnostjo spominjamo tudi generala Rudolfa Maistra, ker vemo, da brez njeoa bi tudi ne bilo jugoslovanskega Maribora! Sirite „BORB 0“ 1. XH. ok po’ 21. pri v veliki __________ VEČER NARODNE ODBRANE UNIONSKI dvorani sodelujejo: sodba „Drava", pevski zbori „Jadrana", „Drave", klasične S'mnazije, di-— —iaske cete mz. podof. sole m solista ss- Anton Faganeli in Slavko Lukman. nili narodno zavest do »slovenstva«. Saj so pred dobrimi sto leti eksistirali 'e Kranjci, Korošci, Štajerci itd. (Prim.-Dr. F. Ilešič: »Prešeren in slovenstvo«.) Toda razvoj je imel svojo silno dinamičnost, dokler ni dosegel v letih 1918. oziroma 1929. svojega velikega uspeha. Današnja jugoslovanska ideologija stremi za tem, da teritorijalno - politični zedinitvi sledi tudi duhovna. Da sledi to iz razvoja, je samo po sebi umevno. Pod duhovnim zedinjenjem pojmujemo končno afirmacijo jugoslovenstva kot kulturne enote. Vemo. da je to deljni smoter, vemo pa tudi, da ga bomo dosegli. Trenutno se nahajamo komaj v fazi plemenske kulturne enote, ker je nujna stopnja, ki je nismo mogli preskočiti. V kali pa moremo opaziti že zdravo jedro bodoče enote. Da imamo danes ljudi, ki z vsemi sredstvi poskušajo ovirati razvoj h končnemu duhovnemu zedinjenju, je samo po sebi umljivo. Vsaka doba jih je imela in jih bo imela. Razvoj pa gre preko tega, kakor nam kaže najjasneje preteklost in sedanjost. Notranji smisel in moč jugoslovanstva pa ležita baš v dejstvu, da je naš narod znal pravilno presoditi delo teh ljudi, zgradil svojo državo, kot najnujnejšo in najprikladnejšo posledico svoje kulture in politične osamosvojitve, ter da je pripravljen ta dragoceni plod svojih borb tudi ohraniti. Toda naša pot še ni končana. Boriti se moramo, da nam Evropa našo osamosvojitev prizna in spoštuje. Vemo, da bomo in da že prihajamo v ogorčeno borbo za naše pravice, vemo, da nekaterim ljudem noče iti v glavo, da naš človek ni več oni suženj prikovan na benečanske galeje, da ni več hlapec Dunaja in Budimpešte, da ni več oni tisočletni suženj, ki je polnil mize germanskim plemičem, ampak da je to nov človek, ki zna ceniti svobodo in svoje pra-vioe. Res je, da nas danes poskuša Evropa ekonomsko zasužnjiti. In to na svoj znan, brezobziren in krat način. Riadi bi, da bi ji naš delavec polnil s svojo silo nenasitne žepe. Toda tudi tu bomo z uspehom in z energijo premagali to izkoriščanje. Da se bodo tudi tu enkrat oči odprle in stisnile pesti — o tem smo trdno prepričani. Zapadna Evropa nam nima v nikakem oziru dajati lekciie in nas voditi, ker je sama notranje gnila, da bolj ne more biti. D. V. Alg orlde kmalu do volne? JugosSavra je predala DN s/o?o spomenice Notranji zmisel jusosiovenstva Očitajo nam, da se borimo za nekaj, kar nima vsebine. Trde, da nimamo ideo lošije, trdo zgrajene in spekulativno formulirane. Res je, da jugoslovanska ideologija ne bazira na neki aprioristični filozofski postavki, ki se skuša potem s katerekoli metodo spraviti v neki sistem, Jugoslovanska ideologija ni produkt filozofske spekulacije, vzrasle iz ene os*e-be. Jugoslovanska ideologija se je podzavestno razvijala obenem s kulturnozgodovinskim razvojem Južnih Slovanov. Ona je z njihovim napredkom in z njihovo osamosvojitvijo organsko združena. Leto 1918. je samo časovna oznaka zmage te misli. Radi specifičnosti starejše slovanske plemenske urejenosti, radi svojevrstno-sfi slovanske duše, ki ji je vsak imperializem do krvi tuj, radi neke zagrebe-nosti v svoj svet in končno radi pomanjkanja vsakega teritorijalnega ekspanzi-vizma, smo podlegli zapadni Evropi. Tako je bil naš duh pod silo razmer prisiljen (vsaj na zunaj), prevzeti zapadnoevropsko politično miselnost in organizacijo. Seveda smo sc le polagoma prilago-ievali novim zahtevam, skoraj polnih tisoč let, dokler nismo nastopili po veliki svetovni vojni kot samostojen Jugoslovan ski narod. Umljivo, da se nahajamo šele v začetnih stadijih ter previdno, skoraj preprevidno, zahtevamo uveljavljenje in priznanje pred zapadno Evropo. Položaj Jugoslovanov je bil izmed vseh Slovanov najkritičnejši. Kakor da bi hotela usoda baš na nas preizkusiti, ali je zdravo ir. močno naše jedro. Postavila nas je med Rim in Bizant. Dve velesili v verskem, političnem, ekonomskem in kulturnem oziru, ki sta stali na višku svoje moči, ko smo bili mi še neizkušeni. Toda stari Rim je padel in z njim mogočni Bizant. Mi smo ostali. Sledila je silna turška invazija. Sfana-tizirane tolpe so klale po naših vaseh, najboljše so vlačile s seboj. Jugoslovanski narod je bil tedaj ena sama velika rana. Rana je bila velika, a še večja je bila neizčrpna moč v narodu. In končno: Carigrad je padel. Mi smo ostali. Prišel pa je nov poizkus s severa. Turška invazija nas je hotela fizično uničiti, germanska duševno. In tudi to je naša silna odpornost prestala. Mogočni Dunaj se je zrušil. Mi smo ostali. Cernu navajamo ta imena? Rim, Bizant, Stambu!, Dunaj, štiri križeve postaje, štirje težki kamni, ki jih je zgodovina naložila na naša ramena, da preizkusi našo moč. Naši nasprotniki trde, da nimamo zgodovine. Imajo jo, si nejšo in samozavestnejšo kot katerikoli narod Evrope. Jugoslovanstvo je papir, pravijo. Da, ali v ta papir je naš ponosni praded zavil štiri velesile. Jugoslovanstvo ni nič drugega, kot neizčrpen izred narodne volje in ponosa, ne v debelih knjigah formulirane, ampak v tisočletni borbi preizkušene narodne zave sti, da smo narod in da hočemo, da se nam to prizna. Genetično smo šli v razvoju polagoma, v vsaki fazi smo bili de j časa in postopoma dozorevali in se pripravljali za naslednjo. Samo primer: Koliko časa smo potrebovali samo mi, da smo dvig- Voditelja, ki bo ostal večno med nami. Ohranili Mu bomo večen spomin in hvaležnost za vse, kar nam je v Svoji modrosti ustvaril in se ne bomo nikoli izneverili N5e;rovi oporoki: Čuvajte mi Jugo-slavijo! To oporoko bomo izvrševali pod vodstvom NOVEGA KRALJA PETRA TI. JUGOSLOVANSKEGA, vrednega naslednika svojega očeta. — Čuvajte mi Jugoslavijo! je amanet velike armade jugoslovanskih nacionalistov, armade našega sokolstva, četništva in vseh, ki vedo ceniti svobodo v lastni državi. In vsi ti, skupno z našo junaško Vojsko, bodo za ceno lastnih življenj Strogo pazili, da se nihče in nikoli ne bo V našem listu smo že večkrat proučevali možnosti bodoče vojne. V nazornih člankih »Kdo so pravi gospodarji sveta?«, smo lahko spoznali mrzlično pripravljanje vojnih katastrof, kljub vsem razorožitvenim konferencam, nasvetom in ukrepom raznih velikih politikov. Verujemo sicer, da nam bo z vojno še dolgo prizaneseno, vendar se zavedamo, da vkljub temu človeštvo hodi po poteh, ki lahko vojno vsak čas povzročijo. Sedaj razstavlja v Londonu Lodyd Jurij, bivši angleški premijer, fotografije strahot iz svetovne vojne, z namenom, da bi občinstvu, posebno pa mlajši generaciji, nazorno prikazal vso vojno, zločinsko bedastočo. Iz njegovega otvoritvenega govora po snemamo: »Naše javno življenje vedno bolj osvaja generacija, ki o vojni ničesar ne ve, *er se ne zaveda strašnih posledic, ki bi jih ime'a vojna, če bi sedaj izbruhni!?.. Število onih, ki so pretrpeli vse napore svetovne vojne gineva od dne do dne Kakor hitro pride do vojne, se vsa mesnica ne sme več poročati. Za časa vojne se govori samo o zavzetih rovih adi generaciji, da je vojna ubijamo. uničevanje, mučenje in gladovanje. Če ne verujete, da obstoja nevarnos* bodoče vojne, pojdite v zavarovalnice in vprašajte, da H vas hočem zavarovat! na oet let v primeru voine. Iz njihovega odgovora boste posneli resnico. Strašno se polastil naše zemlje. Pazili pa bodo tudi-da se pri nas doma ne zarede znova stenice, ki bi iskale na račun svoje koristi, kakršnekoli oblasti. , Šestnajst let Jugoslavije. Verujemo v našo veliko bodočnost, napredek in slavo. Neomajno verujemo v Jugoslavijo, v njeno bitnost. Vemo, da bo naša svoboda cenjena in podprta z delom vseh, ki ljubijo In verujejo v Jugoslavijo, prinesla vsem lepšo bodočnost. Prepričani smo, da se bodo vse intrige izven naših mej proti nam, razbile ob budnih stražah jugoslovanske svobode, edinstva in nedotakljivosti! S trdno vero v Jiigoslaviio neomajnim zauoaniem v svojega novega kralja Petra II. in s spominom na Velikega pokojnika in njegovo zapuščino je spominjati vojne in gledati te slike iz onih groznih dni. Toda mi moramo mi-slti na mlijone mladih ljudi, polnih življenja in nad, ki jih je treba rešiti pred volno nevarnostjo. Kaj pravim, mladih ljudi? Tudi otroci bodo v prvi bojni liniji. Mar mislite, da bodo plini prizanesli starcem, ženam in dojenčkom v zaledju? Meni očitajo, da preveč strašim v svojih solsih o bodoči vojni. Toda k temu me sili moja vest, da spregovorim resnico brez ozira na kake posledice. Skuša' bom, da bo ta resnica imela tudi uspeh.« Tako angleški državnik. Ako bi pregledali spise in govore drugih svetovnih politikov, bi našli prilično iste misli z nekaj drugačnimi besedami. In vendar se zdi, da prav ti politiki pripravljajo te- ren bodočemu svetovnemu požaru s svojimi političnimi konflikti in ozkosrčnimi interesi pod pretvezo nacionalnih, socialno političnih, teritorijalnih in drugih interesov. Vsi ti spopadi pa so večinoma dobro inscenirani od tajne, zakulisne svetovne sile: oboržitvene industrije. Najvišja instanca svetovnega miru je Društvo narodov. Z velikim zaupanjem smo gledali v njegovo delovanje ob ustanovitvi. Kmalu nato so sledila razočaranja. Društvo narodov se je tekom časa izpremenilo v razsodišče sporov med državami, ki se je pod pretvezo očuvanja miru in evropskega ravnotežja zavzemalo za interese močnejših proti sla-bejšim. S tako taktiko je sicer res ohranilo mir, povzročilo pa je tudi grupira-ranje šibkejših držav, ki so pričele tvoriti defenzivno fronto proti ekspanzivni politiki nekaterih velesil. Tako so si šele po dolgih procesih pridobile šibkejše države pravomočje in Društvo narodov si je polagoma zopet pridobilo svojo avtoriteto. S tega stališča moramo sedaj motriti z največjim zaupanjem dogodke, ki se oravkar odigravajo v Ženevi. Jugoslavija ie predala spomenico, ki obsega pet delov in težko obremenjuje Madžarsko. Ta spomenica nikakor ni prvi znak evropskega spopada in morebitne vojne, temveč odločna zahteva odprave zaščite terorističnih organizacij v posameznih državah, torej onega zla, ki je volno želelo in pripravljalo. Jugoslavija ni stavila nikakih zahtev in groženj naoram Mad žarski, temveč je vložila, kot je bila po svoji vesti in časti nrimorana. pritožbo, ki naj bi opozorila Društvo narodov, da oravilno razsodi politični spor, ki bi se lahko spremenil v oboroženega. Društvo narodov bo zahtevalo od Madžarske zadoščenje, katero bo Jugoslavija ’e odobrila. Ves svet z občudovanjem motri pleme nito gesto Jugoslovanov, ki hočejo poravnati spor v miru. Z nezaupanjem pa gleda v intrige Madžarske politike, ki hoče to edino značajno rešitev onemogočiti. Zato se bo vsa poštena svetovna ’avnost obrtnila proti tem ka’ilcem miru. ker ie spoznala, da bi ti konflikti, povzročeni od Madžarske imeli prav resne posledice. Akcija In zavarovalnice (Nadaljevanje.) Znano italijansko glasilo »Piccolo«, ki :zhaja v Trstu, je objavilo v svoji številki od 28. oktobra 1934 doslovno sledeče: »Očetovsko skrb. ki jo vodi »Assicu-razioni generali« nad svojimi zavarovan ci in njihovimi vlogami, se zrcal' v tem da nalaga poverjene ji vloge v različne kmetijske in druge ustanove, katere pred stavljajo danes vrednost 34 milijonov lir! Zadostujejo navedeni podatki kot dokaz, kako plodonosno je delo dobrote, ki ga v svoji dalekovidnosti vrši z vso vztrajnostjo ta zavarovalnica. Prihranki, ki jili previdno ljudstvo zbira na podlagi raznovrstnih zavarovanj, ne dobe z nalaganjem v razne ustanove samo var no skrbstvo, temveč se ti prihranki pretvarjajo samo ob sebi v nova bogastva, katera uspešno sodelujejo na nreobrazbi kmetijstva in našega ljudstva, ki danes predstavlja največji ponos naše fašistične dobe. Ko prelistuiemo strani statistike o delovanju tržaške balile, vidimo, da je ta v popolnem razmahu. Važen je posebno 'isti odstavek, ki govori o vojaški vzgoji balile, o njenem kulturnem in nacionalnem udejstvovanju. Tako se vršiio različna oredavanja vojaškega značaja, ki vcepljajo v dušo balile tisto zavest in tisti oonos, kateri ga bo kot državljana Italije vedno spremljal na njegovih potih do napredka in do zmage. Ko omenjamo vojaško vzgojo balile moramo z veseljem podčrtavati, da pred stavlja inventar poleg drugih premičnin m nepremičnin tudi orožje, katero ima Tžaška baiila in to: 692 pušk, 2 strojnici ‘ma Breda in 1 lahek trebno, da so se zgradili domovi, v katerih je skoncentrirano vse življenje balile in njenih voditeljev. V teh domovi! najde potrebno duševno hrano in vse nacijonaino vzgojo naš up in naša nada, to je naša mladina. Tako imamo dograjene domove in sicer: Dom mladih Italijank v Trst«, dom balile v Zavodni pri Prestranku, ki je bil posvečen ob 121etnici pohoda na Rim ter dom balile v Postoini. Vsi ti domovi so že dograieni in služijo svojim namenom. V gradbi je pa še osrednji dom bakle v Trstu, dočim so projektirani še do novi v Sežani, Nabrežini in Miljah. Razumljivo je, da je graditev teh domov zahtevala velike materiia'ne žrtve, ki so se na vpričo pomena graditve teh domov dobile bodisi v obliki subvencij ali j>a v obliki darov. S nomočje dežele in mesta smo si ustanovili domove balih ki danes služijo časti in veličini naše domovine. K dobrotnikom moramo nrišfevati: Mestna občino tržaško,' Tržaško hranilnico, ministrstvo za nacijonaino vzgojo, Assicurazioni generali ter Riunione Adria tiča dl sienrta. K temu moramo imenovati še prebivalstvo mesta Trsta in okolice, ki je velikodušno podnrlo te ustanove, ter s tem dokazalo, da ceni veliko delo izvršeno od »zenice režima«, t. j-tiste balile, ki hodi p0 potih začrtanih in zaznnmenovanih od samega Duceja. Ta čut fašistične skupnosti se mora vedno bolj in boli globoko vkoreniniti v dušo m srce našega liudstva. katero naj nomni. da kdor nodoira ustanovo balile, veliko prmomere k vzgoji ter kulturni in duhovni izobrazbi, kakor tud? k mat"’ ... . tOp. -------- .vcuv M t D,a se omogoči tak usoeh, tako brez- "ij’alni P°dpori sinov našega naroda«. stopamo v sedemnajsto leto Jugoslavije! | hibno delo balile, je bilo predvsem po-t Sp ec ta tor Mariborska tekstilna industrija. Sramotne, sužen.ske plače naših delavcev. — Tuj specialisti. Naši brezposelni intelektualci. — Kriza tekstilne indu strije na vidiku. — Kaj bomo z ogromnim števi.om orezposelnin. V Mariboru je razvita tekstilna industrija, kot morda nikjer v državi. Pa še nekaj posebnega je v Mariboru. Pereče socialno vprašanje, kot ga ni v vsej državi, tako, kot ga ni v vsej Evropi, niti na Japonskem. Nad vse važno je tudi to, da je tu v najbližji okolici meja, da je torej tu obmejni pas, ki bi moral biti radi tega še prav posebno zavarovan in trak tiran. Mariborska tekstilna industrija, ki se je z vso naglico razvila — kjati tovarne so rastli kot gobe po dežju, — zaposluje »gro« vsakega mariborskega in okoliškega delavstva oziroma ljudstva. Vsa osta la industrija skupaj ne zaposluje niti polovico tega števila. Zadnje čase, to je zadnja tri do štiri leta, je število onih iz okolice pretežno. Je torej to kmečki stan, ali bolje mali kmečki imenovan, tudi bajtarski stan. Res, da je ta stan v precej kočljivem položaju, da nima bogve kakšnega zaslužka, vendar bi vkljub temu, če bi ne šel v mesto za neznanim zaslužkom, živel v teh skromnih razmerah kot je živeti dano temu stanu, mnogo bolje, kot živi sedaj s tem tovarniškim zaslužkom. Doma je imel manj denarja to je res, vendar bi bilo potrebno, da ta človek spozna predčasno, torej preje ko bo prepozno, da ni vse denar, temveč, da je važno tudi to, kako in pod kakimi pogoji se ta denar zasluži. Za ta problematični zaslužek daje delavec svojo kri, da svoje zdravje in s tem tudi svoje življenje. Doma je delal v potu svojga obraza, vendar svobodno, na svežem in zdravem zraku, neodvisen, ali vsaj v taki meri neodvisen, kot v sedanjem položaju ni in nikdar ne bo. Posebno poglavje je pri teh ljudeh plača, ali, kot se pravi mezda. Skoro je slednji izraz pravilnejši, kajti to kar človek dobi, ni plača za delo niti v oni nieri in v onem smislu, kot jo navadno mora dati kapitalist svojemu delavcu. Računajmo, da porabi človek v zelo skromnih razmerah, če je samec, najmanj deset dinarjev na dan za prehrano. To je minimum, ki ga potrebuje vsak človek, posebno pa tisti, ki dela. Sam sem bil nekaj časa v praksi tekstilne industrije, videl sem, kako mora človek delati, v kakem okolju živi in kaj za vse to prejema v obliki takozv. plačila. Vsi oddelki vsake tekstilne industrije so naporni (pač več ali manj delo), nehigijenski sami po sebi, ne glede nato, ali so naprave, ki bi naj služile higijeni, oziroma preprečevanju bolezni popolne in res tako kot to zahteva zakon. Pri nas v vsej državi, prav posebno pa še v Sloveniji sploh ne more biti govora o popolnosti (niti približni ne) teh in takih naprav. Je torej zgoraj omenjena trditev s tem podkrepljena in še popolnejša. Da gremo dalje z računanjem. Za stanovanje mora plačevati delavec vsaj sto Din, če pa stanuje izven mesta pa potroši to vsoto ali pa še več na podplatih, oziroma za vožnjo (prevo). Ta vsota velja seveda za mesečno najemnino. Vračunati ie treba že obutev, perilo in obleko. Vse ostale, tudi nujne potrebe, kot so kurjava stanovanja, razsvetljava itd., bi moral tudi še računati, toda da ne bo pre-vič jih bom skušal (v številkah) samo naznačiti. Dva para podplatov, kar je mi nimum za mesec dni, stane pri najcenejšem čevljarju sedemdeset dinarjev. Računajmo skromno, da potrebuje delavec za perilo, nogavice, rokavice, za obleko, za pranje perla, kakor tudi za šivanje istega, najmanj 75 dinarjev. Tu manjka še marsikaj toda, da bi kedo ne očital, da delavec ne potrebuje tega (čeprav je človek in živi kot vsi ostali ljudje) sem vse ostalo kot so kulturne in celo higijenske Potrebe (kopanje, brivec, nedeljski počitek in razvedrilo) namenoma izpustil. Le to naj še omenim, da mora delavec plačevati še davek, bolniško blagajno in eventualno članarino za organizacijo — brez katere bi bil še večji revež, kot je sicer. Vse skupaj bi torej znašalo: prehrana Din 300.— H-perilo, obleke itd. Din 75.-4- 20 dinarjev za najnujnejše, znaša torej dinarjev 565.—. Gospoda, 565 dinarjev je malo, toda vprašajte onega tovarniškega delavca, ki ima kot samec ta zaslužek? Pa če ga iima, oziroma bi ga moral imeti, poskrbe drugi zato, da ga ne dobi. Večina delavstva seveda nima te plače (niti kot družinski poglavarji ne). Videl sem na svoje oči takozvane plačilne listke, ki so jih prinašali delavci kot dokaz v p i sarno N a r o dno -st ro k ovne o rganizacije v Mariboru. Videl sem stvari, ki so mi bile nepojmljive in so mi še danes. Tega seveda nihče ne bi verjel, ker pač ni verjetno, razen če sam trikrat ne pogleda in takorekoč ne otiplje teh številk. Videl sem plačilne Mstke, ki so sprav Ijeni v arhivi omenjene organizacije s sledečimi številkami 70 dinarjev za štirinajstdnevno delo) vsota je vzeta bruto, od tega je še odtegljaja za davek v obliki bol blagajne v iznosu din. 2.75), videl sem dalje boljše plačilne listke s plačo Din 120 do 200. Le redki, kot bele vrane so bili oni, ki so imeli plače z bajno šte-vUko 400. So to po večini ljudje, ki so v tvornici po deset let, že takozvani mojstri in eventualni očetje. Vse te plače se potem v čistem iznosu že neprimerno skrčijo, radi že omenjenih postavk, največ pa radi famozne postavke kazni. Te kazni prihajajo včasih do takih absurdov, da ima delavec več kazni kot plače, tako, da ob priliki izplačila ne dobi plačila za svoje de'o, temveč dobi le predujem, to je denar za bodoče delo. Človek postaja modern suženj. Kazni so posledica za takozvano nepazljivo delo, ker pri tem nastaja izguba na dobičko za tovarnarja. Kako se seveda to meri, je drug stvar. Nihče ne pozna zakona oziroma pravilnika, po katerem je in bo kaznovan. Kazni so mogoče tudi na čisto nepomembne stvari in zadeve, ki se tičejo že bolj osebne svobode. Tako mi je v nedeljo dne 18. nov. 1934 leta izjavil neki de’avec, da je bil kaznovan z globo 50 dinarjev ,ker se je med delom smejal. Morda trpi tudi tu kvaliteta blaga, toda meni je to nerazumljivo. Kam gredo vse one kazni, ki so predpisane na podlagi takozvane škode? V kase gospodarja! Zanimivo je tudi takozv. vprašanje učne dobe, ki je brezplačna, ali pa v najboljem slučaju miloščina sedemdesetih dinarjev na mesec. To je seveda posebna milost gospoda tovarnarja, ki so je de-’ežni le redki izvoljenci. Ko se tak delavec izuči, oziroma ko smatra po ustni pogodbi (previdnost delodajalca), to za izvršeno, prosi za redno plači’o in seveda tudi za nastavitev. Gospodar mu tedaj odpove, s kakoršnokoli motivacijo. Tako, da bo zmanjšan obrat, da bo torej dotičnik nepotreben, dalje da ni po mojstrovi izjavi dovolj inteligenten itd. Pri vratih pa čakajo novi učenci, ki žele zopet dva meseca zastonj delati, v 'upanju, da bodo morda oni bolj srečni, kot so bili ujih predniki. Isto se seveda dogodi tudi naslednikom. Le redko kateri uspe v svoji prošnji. Tako gre ta »perpetuum moblle« v korist delodajalca) ne tudi plačnika) po več let naprej, brez posebnih stroškov in pasivnih postavk. Ta praksa je že tako udomačena, da si nihče ne upa protestirati, kajti, vsak upa na miloščino in pa nihče si ne drzne ugovarjati tem mogotcem. Vprašanje tujih specialistov. Pod temi in takimi naslovi so v teh tovarnah med vsemogočimi tipi res pravi specijalisti, ki pa imajo po zakonu nalogo, da izuče v gotovi dobi svojega namestnika, našega državljana. Kdor misli, da se ta naredba oziroma zakon izvaja, je naiven. To se ne dogaja in se pod takimi pogoji, kot so danes, še dolgo ne bo dogaja1©. Da bi se taktično izučil naš človek, to ne želiniti mojster specijalist — iz enostavnega razloga, ker mu potem zmanjka zaslužek — niti to ni po volji gospodarja, ki ima mnogo večje zaupanje do tujca, ker je sam tujec, kot pa do domačina. Poznam primer, ko je neki mladi ambicijozni inženjer (Ljubljančan) v neki mariborski tovarni (tekstilni seveda) prakticiral, to se pravi hotel je prakticirati, kajti njegovi predpostavljeni mn niso dali možnosti, da bi res kaj videl in se praktično izvež-bal. Bil je v tovarni preko leto dni. Mož je bil po ene mletu na koncu svojih mo- či, skrajno obupan. Čutil je manjvrednost svoje rase. Le na prigovarjanje, naj nikar ne obupa, ni storil zadnje — sa-moumor. Nič bolje se ni dogajalo meni v neki drugi tovarni. Malo kdaj se človek spozabi, toda tu mine človeku vsaka dobra in poštena vzgoja, čudim se le, da to ne izbruhne v kaj hujšega pri delavstvu. Sicer pa, potrpimo, čas bo morda marsikoga presenetil. Vsi ostali, ki so vpisani pri oblasteh kot specijalisti (teh je preko 50% nimajo pojma o kaki specijaliteti, razen morda, kako se mora goljufati državo t. j. drž. fiskus. V kategorijo teh specijalistov spada vse, kar poznamo pod imeni: mazač strojev, kurjač, skladiščnik, knjigovodja, bilancist in tako dalje. Vse te ljudi lahko ob vsakem času in ob vsaki priliki nadomestimo z našimi domačimi ljudmi in s prpombo, da so ti cenejši (imeli bi le eno napako — to seveda morda — da bi bili bolj pošteni napram državi) in boljši delavci. Kot rečeno je edini manjko ta, da so ti naši lujdje nezanesljivi za gospodarje. Plače teh inozemskih specijalistov se seveda v primeri z onimi, ki jih imajo naši, naravnost ministrske. Deset, dvanajst in še več tisoč dinarjev, je tako o-bičajna stvar, da so vsi mnenja, da ino-zemec ne sme prejemati manjše plače. Seveda so tudi ljudje, ki imajo po tri tisoč dinarjev, kot inozemci, toda to so moči, ki predstavljajo tako malenkostne vloge v tovarnah, da jih res, kot inozemci ne zaslužijo več. Borbe, ki jih imajo lokalne organizacije, pa oblasti in zopet organizacije s temi ljudmi in fabrikanti radi njih, so vsakemu, ki jih ne doživlja nepojmljive. Zgodi se, da se na intervencijo kake strokovne organizacije posreči pri naših lokalnih ob’astvih izposlovati to, kar dotični zasluži, t. j. takojšnjo zapustitev naše kraljevine. V mnogih takih primerih se lastniki zavzemajo za te individue na način, ki ni pojmljiv. Gredo če ie potrebno v Beograd, kjer se izposluje baš obraten odlok, kot ga je izdala lokalna obist. Tega je seveda v prvi vrsti krivo nepoznavanje tukajšnjih razmer, (v drugi vrsti pa razne »zveze«). Če kdaj uspe kaka odstranitev, je ta zvezana s takimi težkočami, ki jih človek nima vse do rajstva pa do smrti. Vprašanie nezaposlenih intelektualcev. V samem Mariboru — da ostanem pri lokalnih razmerah — je preko dvesto nezaposlenih intelektualcev (všteti so tudi drugi, ne samo mladi), ki imajo vsi vsaj višji tečajni izpit, najmanj okoli trideset pa je takih, ki imajo tudi visokošolsko izobrazbo. Država vsem tem lju dem ne more dati dela, oziroma ga da le malemu številu. Tisti pa, ki sem o njih govoril preje, jih ne marajo, ker se jih boje, ker jim niso dovolj zanesljivi. (Kajti, tudi Se so ti ljudje popolnoma ali kot se pravi stoodstotno levičarskega prepričanja. jim pripisujem toliko poštenja, da jim je skupnost, narod več kakor poe-dine osebe in njih koristi. Pošteni so, gre samo za to, v kolikor se to ne strinja z ideologijo, v kolikor jo imajo, kajti po večini so bolj malkontenti kot ideologi.) V kolikor še ni zamujeno, bi se dalo s tozadevno naredbo, ki bi se seveda mora la izvajati do skrajnosti rigorozno in z vso strogostjo, ne glede na to, če je komu nrav ali ne. pa če bi se s tem izgnalo polovico teh individuev iz Maribora jn recimo tudi iz naše države, bi ne bilo brezposelnih intelektualcev. Za ročnega delavca je vsaj še tu in tam kaka mala trohica nade in skrbi, za intelektualca pa ni niti enega, ki bi se z uspehom in sigurnostjo boril zanje. S tem seveda ne mislim zmanjšati važnosti onega prvega vprašanja, nasprotno želim le to, da bi bilo to povezano, da bi šli intelektualci roko v roki z ročnim delavcem. Tam sila, tu misel, strnjeno vse v eno, pravo nacio uaino, ali pravilneje, narodno skupnost! Proletari smo vsi, še več, tudi naš obrtnik spada po večini sem, le oni, ki pravijo, da so pravi meščani, žele spadati v višje vrste, med kapitaliste. Da je (ii mnogo mnogo revežev na duhu in v žepu. je kaj jasno, toda ker tako žele, naj bodo tam. Da odgovorim še na eno. Vsi ti mladi in stari izobraženci, sinovi našega rodu in naše krvi, morajo iti, ker jih sili na to glad in brezdelje v čudne, a povsem razumljive pojme o človeški družbi. Enega onih, ki danes nosijo naslove direktorjev, fabrikantov in ki v resnici tudi tako zaslužijo, bi rad videl, da bi bil pol leta brez sredstev (za delo jim namreč ni bogve kaj), pa bi videli, kako bi vihtel meč rdeče resnice. V sami tekstilni industriji se je jel pojavljati začetek krize, začetek hude konkurenčne borbe. Industrije se baje že koljejo med seboj za malenkostne razlike v cenah, manjše industrije izginjajo, ali pa jih požirajo one jačje, pač tako veleva zakon gospodarstva, ki vkljub vsem današnjim razmeram, le še velja, vsaj tu in tam. Ta industrija, pa bila sedaj še tako velika, bo seveda v gotovem trenutku, ko bo njen dobiček za delo, ki ga opravlja, premalenkosten, pobrala šila in kopita in odšla dalje, kajti do danes je bila navajena na ogromne dobičke, pa ji naravno ni vseeno, če tu pri nas zasluži manj kakor drugje, kjer je možnost zaslužka takšna, kot je bila pri nas v času polne koniunkture. Mar je tem ljudem na ša autarkija, mar naše narodno gospodar stvo solidne podlage. Kapital je kakor hijena, ki kadar zavoha mrhovino, požre vse, nato pa gre mirno dalje. Pribijam, da je postranska stvar za ta tuji kapital ono naivno klepetanje, ki pravi: osamosvojitev narodnega gospodarstva. Ljudje, ki danes vodijo našo tukajšnjo industrijo, so, to se jim mora objektivno priznati, sposobni trgovci in špekulanti. Da pa jim gre poleg njihove sposobnosti tudi vse tako, kakor hočejo, je v največji meri zasluga nas samih. Prav tako, kot so sposobni ti ljudje, so tudi naši, le da so ti bolj solidni. Znano je, s kako lahkoto in s kakim načinom pridobivajo ti elementi naš domač kapital. Na sam obraz, ki je recimo za nas vse preje kot simpatičen. dobe kredite, kot jih naši trgovci in obrtniki nikdar ne bi, če bi si sploh drznili povprašati v taki meri n na tak način zanj. Ao spada v zgodovino naših narodno gospodarskih grehov in če hočete — neumnosti. Brezposelnost bodočnosti. Ta bodoča brezposelnost je tako blizu, da smelo trdim, da je ?>3 tu. V tekstilni industriji se je jel pojavljati tisti ominozni boj, ki je moral priti tako sigurno, kakor pride smrt. Konkurenca teli, tako naglo dviga-iočih se tvornic. je naravna posledica zasićenja tržišča. Danes je boj za minimalne zneske hud, srdit, male začetne industrije morajo popuščati, ker težje odoie-vajo onim starim, ki so v dobi 500 odst. konjunkture zaslužile težke milijone. Orne jitve obratov so baje že nastale aktualne. Gospodarska politika pravi, da mora propasti vse ono, kar je nesolidno, kar uživa preveliko zaščito (tu recimo carinsko), mora prooasti radi konkurence, ra di same nesolidno in neplansko, t. j. nesmiselno vodene, že omenjene gospodarske politike. Industrija, ki ima svoj »rai-son detre« samo v konjunkturi in zaščiti, je kot bolnik, kot otrok, ki se hrani z injekcijami. Ko prenehajo te, preneha tudi že itak slabo, nemočno življenje. Pa kaj ima tu brezposelnost opraviti? Mnogo, vse! Omejitev obratov ima za logično posledico odpust delavcev. Vehemenca in polet tekstilne industrije sta povzročila zaposlitev mnogo večjih mas ljudi, kot bi bilo to primerno za pravilen, racijonalen razvoj iste. Z isto vehemenco, kot je to vse nastajalo, lahko raz pade. Ne daj, da bi bilo res tako. to pa ne radi same industrije, ampak radi onega malega, lačnega človeka, ki je nemočen, ki ni kriv, da je prišel v ta kaos. V početku nekje sem dejal, da bi bilo potrebno in koristno, če bi človek ne hitel preveč za tem problematičnim zaslužkom. Tu to samo še ponavljam, potrjujem, kajti poleg vsega nezdravega, nepoštenega značaja tej zaposlitvi sledi še nesigurnost. Človek, ki je brez kruha je pripravljen Stran 3 D. ZENZURA O, saj vem, kaj si pod tem imenom mislite! Toda vsi se varate. Bridko varate. Kajti Zenzura je drobcena, srčka-na — gospodična , . . Da, gospodična. Kes je, da je to nekam čudno ime. Ali, če pomislimo, pa le ni tako čudno. Koliko je gospodičen, ki se pišejo Medved, Bolha, Kokoška — pa bi se ena ne imenovala tudi Zenzura! Kako je to ime nastalo, prav za prav filologi še danes ne vedo. Ne vedo, ne smemo reči, ali na jasnem si niso. Nekateri sklepajo, da se je gospodična ime novala Zen Zora, pa se je po nekih, do-sedaj še nerazložljivih pravilih in vzrokih pričela podpisovati skupaj Zenzora. Sedaj pa nastane ono Kolumbovo vprašanje, odkod Zenzura, če se je prej pisala Zenzora? Kako to, da se je -o- v predzadnjem zlogu izpremenil v -u-? O, ti nedoumljeno vprašanje, ki beliš glave našim učenjakom! Jaz pa sem to vprašanje vendar rešil, šel sem naravnost na policijo, pa vprašal, kje gospodična Zenzura prav za prav stalno stanuje In slišite ljudje božji, kaj mi je rekel gospod komisar: Gospodična Zenzura stanuje že dalj časa v — Beogradu. In v moji bistri glavi je nastala, se je zablišča !a prava misel. V istem trenutku sem tudi že vedel, zakaj se je -o- izpremenil v -u-. Mi v Mariboru pravimo mož, v Beogradu — muž, mi pravimo Zenzora, oni Zenzura. V tem bi bilo vprašanje rešeno. In vendar ni! Kaj se mi je zadnjič dogodilo na cesti! Ustavi me star filolog, ki se je bavil s tem vprašanjem že dolga leta, pa mi pravi — ljudje božji, poslušajte —: Da se je gospodična Zenzora po vseh filoloških pravilih morala prej imenovati — Cenzura. Pogledal sem njegovo plešasto glavo, pa si mislil: star je, pa ne ve, kaj govori. Tako mislijo o gospodični Zenzuri filologi. Nas pa vse to prav nič ne zanima. Kaj bi za ime! Ime je ime. Gre za to, kdo to ime nosi. S tem pa se prav za prav pričenja naša povest. Radi pregleda pa bomo to povest razdelili v tri poglavja. Kar tako, — radi pregleda. Prvo poglavje. V mladih letih sem jo srečni, gospodično Zenzuro namreč. Zamislite si lepo, mlado, naivno, a nekoliko nevarno dekle, pa imate vsaj en del njene slike. Drugi del njene slike pa dobite, 62 se postavite pred kako fotografovo izložbo, pa vidite one prisrčne mehko-naivne gospodične, ki kažejo z divnim nasmeškom dvoje vrst slonoko-ščeno-zdravih zob. In zobe je rada kazala gospodična Zenzura. To pa je mladim fantom posebno ugajalo. O, sladka gospodična, še danes me presune tvoj ča robni smehljaj! V Tomšičevem drevoredu sem te zagledal prvič; zagledal tvoj kra-| sen mlad stas, tvojo divno hojo in —I oh, dvojno vrsto belih, blestečih se zob. O, ti zobovje . . . Drobceni beli biseri, lesketajoči se v mesečni noči. Krasni spomini mladosti, srce mi zastane, ko vidim dvoje vrst belih, blestečih zob... Drugo poglavje. Gospodično Zenzuro sem zadnjič po dolgih letih zopet srečal. Kako se je izpremenila! Njena drobcena postava je sedaj bujna, razvita v najlepši moči in njene grudi so polne. Kdor jo je poznal prejšnja leta, pa jo je sedaj zopet zagledal, temu je vzplamtelo oko, zenici sta se mu razširili in skrivnostno zasvetili, in glasen vzklik mu je moral pretresti srce: tak nenaden in bujen razvoj! Tako sem vzkliknil tudi jaz, ko sem io zagledal. In že je vzplamtel v meni prečuden ogenj, že raslo in se dvigalo, že trkalo na srce, in že bi bilo vse zaman — pa me povleče moj dobri prijatelj Veljko za rokav, pa mi zašepeče: Pazi se, Zenzura je nevarna. O, — sem si mislil. — Veljko, tudi tvoje oči so zapeljane, pa mi je ne privoščiš. Pa me je povlekel prijatelj Veljko še za drugi rokav in potem za suknjo. Potem je dvignil svoj previdni pogled na vse štiri strani neba, močno povohal, nato pa me zavlekel v neko samotno gostilno. »Poslušaj me, tovariš«, je pričel Veljko, ter se previdno oziral. Celo v strop je včasih pogledal, »ti še ne veš, kdo je ta Zenzura, gospodična Zenzura . . . Jaz sem to žalibog okusil. Štiri mesece sem ležal v bolnišnici. Še salvarzan je včasih odpovedal, tako je bilo nevarno z menoj. Da bi je ne poznal . . .« Začudeno sem ga pogledal in mislil sem pri sebi: bolan si še, Veljko. Govori! pa je tako trezno, da sem mu moral verjeti. »Koliko nas je že ležalo tam! Tone, Peter, ubogi Peter, saj ga poznaš, Simon. Drago, Joža in drugi . . . Same žrtve Zenzure . . . Globoko je zavzdihnil, ozrl se v vsako steno posebej, nato še v strop in v tla. Medtem pa je stopila v krčmo . . . Kdo mislite? Gospodična Zenzura. Toda ni bila sama. Za njo je vstopil neki človek, majhen in izžet. Pravdi so, da je bil to nekoč urednik nekega lista, a je sedaj popolnoma propadel, z listom vred. In še to pravijo, da je vsega tega kriva Zenzura, gospodična Zenzure. O, ti prokleta babnica, sem vzkliknil v največjem srdu. Sam Bog te je poslal, Veljko, ob pravem času. Gospodična Zenzura in skrahirani ured riik pa sta si naročila posebno sobo v gostilni ter tu prenočila. Tretje poglavje. To poglavje bi moralo biti najdaljše, pa bo izmed vseh najkrajše. Fantje propadajo. Zenzura se redi. na vse. Je pa tudi nepreviden, lahkomiseln, predvsem radi lakote. Išče in tava po mestu za zaslužkom in k0 ne najde dela, zahteva od onih, ki vodijo javno politiko in gospodarstvo, da ji da kruha. Tak človek se ne znajde zlahka. Ko mu zmanjka vsega, tudi tedaj ne poskuša nazaj, tja od kamor je prišel. Ne najde več pota. Psihološki je to razumljivo. Živel je v mestu, v nekem vrvežu čeprav morda bolj lačen, kot je bil preje na deželi, omamila ga je svetloba ulice, oni lažen pojem pojem materijalizma. Z vsemi temi pojmi, ki sem jih tu tako bolj v odlomkih bežno iznesel, se bomo morali vsi, ki nam je za naš Maribor, za našo državo, se bomo morali vsi, ki nam je do onih zadnjih besed našega Velikega pokojnika: »Čuvajmo Jugoslavijo«, prav resno, temeljito strogo in pošteno kar najhitreje pečati. Ko-. Športni klub ,.Hura“ v Murski Soboti. Z czu-om ua Članek, ki ste ga ob-1 da se na veselicah in prireditvah SK Vlil V •gfAl IVA.__ __ . _ • »v ... . . javili v štev. 41. Vašega cenj. lista dne 12. okt. 1934 na četrti strani v 3. in 4. stolpcu pod naslovom »Sport ni klub Mura v M. Soboti«, Vas podpisani športni klub »Mura« v Murski Soboti v smislu čl. 26 in naši. zakona o tisku, vljudno poživlja, da objavite v smislu določb zakona o tisku na istem mestu in pod istim naslovom v Vašem listu nastopni Popravek: Ni res. da je že nad deset let imel patent na sport v Prekmurju tukajšnji športni klub »Mura«. Res pa je, da je že od osnovanja SK. Mure bila zmiraj podana možnost, da se osnuje v Murski Soboti kak drugi športni khib, ki bi s klubom »Mura« deloval ramo ob rami za povzdigo jugoslovanskega sporta v Prek murju, kar bi SK. Mura zmiraj z veseljem pozdravil. Ni res trditev, da SK. Mura v svciem desetletnem obstoju ne more niti z eno gesto dokazati, da je bil ta kljub nositelj nacionalne misli, res pa je, da se je SK. Mura ob vsaki priliki pokazal kot no silca nacionalne misli, zlasti so člani in Članice SK Mure neštetokrat častno zastopali državne barve in nosili grb kraljevine Jugoslavije v naši državi in izven njenih meja na meddržavnih tekmah, ter se je SK. Mura polnoštevilno in korporativno udeleževal pri vseh tuk. na cionalnih prireditvah. Ni res, da je njegovo delovanje naravnost pogubonosno za nacionalno vzgojo mladine; res pa je, da gre delovanje SK Mure za tem, da se pri njem včlanjena mladina vzgoji v nacionalnem duhu. Ni res, da govore, če sta od vidnejših Članov vodstva SK Mure skupaj le dva ali pa jih je deset, med seboj izključno le madžarski, tudi če je okrog njih na ducate slovenske mladine, ter da je pri sejah državni jezik le malo upoštevan. Res pa je, da se vršijo članski sestanki ter odborove seje strogo in izključno v državnem jeziku. Ni res, da pri javnih veselicah in prireditvah SK. Mure izgleda, kakor da bi Mure ne govori nič več madžarski, nego na drugih soboških prireditvah. Ni res, da so pri neki predtekmi skušal: odborniki SK. Mure dopovedati svoji rezervi v madžarščini, kako naj igra, da pa jih slovenski igralci niso razumen' in menda vsled tega zgubili tekmo Res pa je, da rezerva SK. Mure do sedaj še sploh ni izgubila nobene tekme. ^ Ni res, da je lani spomladi vodstvo SK. Mure organiziralo pohod »druKer-jev« v Maribor za budimpeštanski »Fe-renezvaros«. Res pa je. da je takrat igral SK. Mura nogometno tekmo z rezervo ISSK. Maribor in da so, kakor je to običajno pri vseh športnih klubih, nekateri odborniki in drukerji spremljali moštvo. Ni res, da so se Murini igralci z drukerji odpeljali že na predvečer v Maribor, da dostojno sprejmejo viteške madžarske športnike; res pa je, da se je moštvo SK. Mure z odborniki odpeljalo v Maribor šele na dan tekme in sicer ob 10. uri dopoldne iz Murske Sobote. Ni res, da so prebili takrat celo noč v blaženem pobratinstvu z njimi. t. j. z madžarskimi športniki; res pa je, da so igralci »Ferencvarosa« dospeli takrat v Maribor šele na dan tekme in se odpeljali dalje takoj po odigrani tekmi. Ni res, da SK. Mura kaj rada uvaja v obmejno slovensko Mursko Soboto avstrijske klube, ker v Jugoslaviji nimamo dovolj močnih športnih klubov, ki bi bili kos SK. Muri. Res pa je, da je v Jugoslaviji dovolj močnih športnih klubov, ki so kos SK. Muri in s katerimi je SK. Mura dosedaj odigrala nad ISO tekem, do-čim je z avstrijskimi klubi tekom svojega desetletnega obstoja odigrala dosedaj samo tri tekme. Ni res, da je sodil tenis-turnir med SK. Muro in Dolnjo Lendavo sodnik iz Madžarske v madžarskem jeziku; res pa j'e, da so to tekmo sodili v smislu pravil igralci sami, vsi jugoslovanski državljani običajno gib jugoslovanskih tenis-klubili. Radi tega pa je tudi neresnično, da bi dal eden bila Madžarščina uradni jezik; res pa je, izmed odbornikov »Mure« duška veselju z vzklikom: »Vendar enkrat sodnik, ki sodi v madžarskem jeziku«. SK. Mura, Murska Sobota Maribor Kemična tovarna l!>S. iBi Tezno pri Mariboru •zdeluje apreture, politure, lepila, trdila, črnila, in druge predmete za iz- in to v angleškem jeziku, kakor je to i ^ev^ev> ičajno na celem svetu ter tudi pri dru- ^ho'ovce, kreme za čevlje ,Luna‘, .Svetolin1 in ,Nadi‘. m- Poziv četnikom! Pozivam četnike, tla se dne 1. decembra ob pol 9. uri vsi, strogo obvezno udeleže na običajnem mestu svečane zaobljube. — Podčelnik. m- Kaj je doživel slovenski gost v »Veliki kavarni«? V našem uredništvu se je zglasil laborant mariborske afine-rije zlata o. Jože B. in nam opisal dogodek, ki se je pripetil preteklo nedeljo v mariborski »Veliki kavarni«. G. Jože B. je sedel mirno s svojo družbo in prebira] slovenske časnike. V njegovi bližini se je pojavil neki Vili Planinc in prčel v nemščini nesramno izzivati družbo. Bil jV tako predrzen, da je gospoda Joža B. ošvrkni! z roko po obrazu. Laborant g. Joža B. se je pritožil pri plačilnem natakarju in imel nato nekaj časa mir pred nesramnim fantalinom. Cez čas pa je pričel Vili Planinc zopet izzivati in pričel psovati g. Joža B. s »Verdammter win-discher Hund«. Za to je pa dobil tudi primemo plačilo, namreč krepko zaušnico. Sledil je prepir, v katerega se je vmešal tudi plačilni natakar, ki pa je vzel v zaščito nemškutarskega izzivača. Dogodek je prijavljen policiji in sodišču, ki bo imelo zadnjo besedo. — Uverjeni pa smo, da bo tudi lastnik »Velike kavarne, gospod A. Klešič na primeren način poučil svoje natakarje, kako naj postopajo. če nemčurski gostje na tako nesramen način izzivajo slovenske ljudi v njegovem lokalu. m- Iz muhe so naredili slona. Mariborski rdečkarji so to nedeljo proslavljali nekako 201etnico neke »tivolske resolucije«, ki je baje imela velike posledice in to pred vsem pri nastanku naše države. Kje in na kak način, to ve samo ozek krog rdečih trabantov, medtem ko ------------------»Si--- širši jugoslovenski javnosti o tem ni nič znanega. Seveda, ko ni drugeoa dela, so tudi take proslave na mestu. Sedaj smo radovedni, kdaj bodo mariborski rdečkarji proslavili one dogodke tik po prevratu, ko so hujskali nemčursko drhal proti onim, ki so si želeli jugoslovanskega Maribora . . .? Celle c- Bodite pravični! Kulturni odsek celjske mestne občine je zadnji čas pridno na delu. Kaj je bil Tyrš za sokolstvo in slovanstvo, nam ni treba na tem mestu povdarjati. Obsojamo pa, da je predlagal kulturni referent celjske občine, da se preimenuje bivši »Krottenhof« v Tyr-šev trg. Naše skromno mnenje je, ako ne najdete primernejšega prostora za počastitev Tyrša, pustite raje vse pri miru, za kar vam bo hvaležna vsa nacionalna javnost. c- Prošnja za podpore. Tukajšnja podružnica NSZ se je obrnila na celjske denarne zavode in javne delavce s prošnjo, da ji priskočijo na pomoč s prispevki za podporo brezposelnim. Ker ic prav celjska podružnica med najagilnej-šimi, upamo da ho nacionalna javnost vedela ceniti nje stremljenja in jo tudi gmotno podprla. Imena darovalcev bomo priobčili. — Ista podružnica je razdelila po zaslugi tajnika NSZ tov. Wl-tavsky Franja 10 parov novih otroških čevljev med otroke brezposelnih članov, za kar se ji obdarovalci najprisrčneje zahvaljujejo. c- Okrožna konferenca NSZ. 25. t. ni. je bila konferenca podružnice NSZ v Celju. Na njej so se razmotrivala razna socijalna, nacijonalna in gospodarska vprašanja. Končni rezultat konference je bil: Vsi narodno zavedni delavci in nameščenci morajo v vrste Narodne strokovne zveze, da nam ista zagotovi socijalne ir. nacijonalne pravice, ki nam pripadajo. Največia Izbira pletenin in perila samo pri M. Tomažič - Maribor DvOtfdkOVd 10« Oglejte si neobvezno našo zalogo! ..ELEGANCE" Vekoslav Terzer. moški in damski modni atelje, Maribor. Meiiska c. 2 Prvovrstna izdelava po najnovejših angleških krojih. ŠIRITE ..BORBO