Leto XXII., št. 146
(Jpratrtuitvoi LjuDliaoa. eviccinijev» ulica s.
Teletoo h. il-22. Jl-23. »1-24 Inserita» oddelek : Uabliana puccinijeva ol>
ca 5 - rei et oc '.b. il-25 31-26 Podružnica Movo mesto: Ljubljanski cesta 42 Sačuoi: a Ljub I lanske pokrajino pri poitno čekovnem ravodn ta. 17.749. a ostale krajt (talite Servizio Conti Corr Post No I l-ilU-
tZKlJL/CIMO iASlDHblVO a oglas* a Kj
Italije to inozemstva tana ünione "»nhhliorA Italiana S. A MILANO
0 OKIuduj?. IaaÌÌV^T, 30. L. , W, fj-jJid
Ljubljana, nedelja 28, junija 194*XX



Cena cent. 7t
labaja vsak dan razec ponedeljki Naročnina znaia m e « e I o o Lit 12.— a inozemstvo pa Lit 22.80
U red o i Itv o:
(Joblfcoa. Puccini »er» olio ite*. 1 fidcfoo
taer. il-22. >1-23. 31-24_
Rokopisi se oe vračajo
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet la poi»
bliciti di provenienza italiana ed estera : Unione Pubblicità Italiana S. A MILANO
Davanti a Marsa Matruh
N tic vi brinanti successi dell'aviazione dell'Asse, che ha abbattuto 43 velivoli britannici
Il Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 27 giugno 1942-XX il seguente bollettino di guerra n. 760:
In Egitto le forze motorizzate italiane e tedesche hanno preso contatto con le difese del campo trincerato di Marsa Matruh.
L'aviazione dell'Asse, prodigandosi intensamente in appoggio alle truppe avanzanti, ha riportato ieri uno dei suoi più brillanti successi: nel corso di violenti e ripetuti
scontri con formazioni nemiche da bom leardamente e da caccia, 43 velivoli britannici venivano abbattuti, altro apparecchio, colpito dall'artiglieria contraerea di una nostra grande unità, precipitava in fiamme.
Gli aeroporti di Malta sono stati attaccati di giorno e di notte, con visibile efficacia, da reparti di bombardieri; in duelli con cacciatori avversari la nostra caccia di scorta ne distruggeva 3.
Prati Marsi Matrnhu
Navi sijajni uspehi csnega letalstva, kl je sestrelilo 43
britanskih letal
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil
je objavil 27. junija naslednje 760. vojno
poročilo:
V Egiptu so italijansko-nemške motorizirane sile prišle v stik z obrambami zavarovanega področja pred Marso Matru-hom.
Letalstvo osi, ki se je živahno uveljavljalo s podpiranjem napredujočih čet, je iz-vojevalo včeraj enega izmed svojih najbolj sijajnih uspehov. »led silovitimi In ponov-
nimi spopadi s sovražnimi bombnimi in lovskimi skupinami je bilo sestreljenih 43 britanskih total, medtem ko se je nadaljnje letalo, ki ga je zadelo protiletalsko topništvo naše velike pomorske edinice, zrušilo v plamenih.
Skupine bombnikov so z vidnim uspehom podnevi ln ponoči napadle letališče na Malti. V dvobojih s sovražnimi lovci so naši spremljevalni lovci uničili S sovražna letala.
Duce je podelil zaslužena odlikovanja
junaškim letalcem in mornarjem
Obisk pr! letalskih in mornariških oddelkih, kl so se odlikovali
v pantelerijski bitki
Rim, 27. junija, s. Zaradi slavnih junaških dejanj v nedavni bitki na Sredozemskem morju sta letalstvo in mornarica zaslužili dostojno priznanje. To priznanje je prišlo z najvišjega mesta z Ducejevim obiskom pri junakih, ki so opravili junaška dejanja za veličino Domovine.
Duce je sam pilotiral svoje trimotorno letalo in se je napotil najprvo na letališča, odkoder so letala zmagovito odletela. Od Sardinije do Sicilije in Kalabrije je Duce naglo pregledal vrste naših nenad-kriljivih letalcem in jim izročil zaslužena odlikovanja za hrabrost.
Duce je odpotoval ob zori v sredo ter usmeril letalo proti Sardiniji. V letalo so sedli tudi Tajnik Stranke Vidussoni in podtajnik v mornariškefh ministrstvu admiral Riccardi ter podtajnik v letalskem ministrstvu general Vougier. Kmalu je bilo doseženo Tirensko morje pri Fiumicini.
Kmalu je letalo preletelo prvo letališče. Ducejev trimotornik se je spustil na tla
v sevastopoljske utrdbe
Preprečeno Izkrcanje sovjetskih čet pri Kerču — Uničenje obkoljenih
oddelkov v srednjem odseku vzhodnega bojišča
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 27. jun. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Na trdnjavskem ozemlju Sevastopolja so nemške in runuunske čete v hudih posameznih borbah zavzele nadaljnje v skalo vklesane postojanke in bunkerje ter na gozdnatem terenu skrita odporna gnezda. Letalstvo je potopilo v vodah okrog Sevastopolja 1 sovražnikov rušilec in 1 podmornico.	.
V	ožini pri Kerču je bil zaviwjen z več čolni izvršen poizkus izkrcanja sovražnikovih čet, še preden so dosegle obalo.
V	južnem odseku vzhodne fronte je slovaški oddelek zavrnil sovražnikov napad,
podprt s tanki.
V	zaledju srednjega odseka so bile za,-ključene borbe proti odrezanim sovražnikovi m skupinam, ki so po zračsni poti dobivale ojačenja. V več tedenskih trdovratnih bojih na težavnem močvirnatem in gozdnatem ozemlju je bil sovražnik po brezuspešnem poizkusu prodora uničen ali ujet. Izgubil je nad 4000 padlih in 9000 ujeftnikov. Zaplenjenih ali uničenih je bilo 16 tankov, 220 topov, 783 možnarjev in strojnic, številna tov osna vozila in mnogo drugih vojnih potrebščin. Čiščenje tega ozemlja razpršenih sovjetskih oddelkov je še v teku.
Južnovzhodno od Ladoškega jezera so bojna letala izvršila hud napad na važno
železniško križišče.
Včeraj je bilo na vzhodni fronti sestreljenih 48 sovjetskih letal brez lastnih iz-
*V severni Afriki so nemške in italijanske čete v nadaljnjih napadih vrgle Angleže dalje proti vzhodu. Dosegle so ozemlje zapa-Jno in jugozapadno od Marsa Matru-ha. V letalskih spopadih so italijanski m nemški lovci sestrelili 43 sovražnikovih letal.
V	jugovzhodni Angliji je bilo v pretekli noči bombardiran z zažigalnimi in rušilnimi iwmbami važen industrijski kraj Nor-wich.
Kapetan Filip je dosegel včeraj svojo 108. do 110. letalsko zmago.
Potopitev sovjetske podmornice
Berlin. 27. jun. d. Iz nemškega vrhovnega poveljnikva javljajo, da so skupine nemških bombnikov v ofenzivnih izvid miki h operacijah nad Finskim zalivom dosegle nadaljnje znatne uspehe v borbi proti sovražnikovemu brodovju. V četrtek so nemška letala napadla sovražno podmornico, ki je plula tik pod vodno gladino Odvržene letalske bombe so podmornico direktno pogodile. Posadka letala, ki je napadla sovražno ladjo, je ugotovila najprej več močnih detonacij, nakar se je prikazal na vodni gladmi velik rumen madež, kar ;e zmerom znak, da je bila podmornica poškodovana na najobčutljivejših delih in da se je potopila. Na neki drugi točki Finskega zaliva so nemška letala napadla dve težko na tovor jeni sovražnikovi trgovski ladji srednje tonaže m jima z direktnimi bombnimi zadetki povzročila hude poškodbe. Piloti so opazili, da sta zadeti ladji kmalu po napadu negibno obležali na vodi.
Demasitiranl
angleški demantiji
številki se švedski list »Goeteborgs Morgen-post« zopet bavi z angleškim demanti jem, ki ga je o tajni a n gl ešk o-sov j etski pogodbi razširila Reuterjeva agencija. Švedski list, ki je obseg tega tajnega anglešiko-sovjet&ke-ga protokola prvi objavil, pripominja, da je čisto gotovo, da so morale biti že ob ratifikaciji angleško-sovjetskega pakta določene meje tako imenovanih varnostnih področij, katerih organizacijo je postavila Sovjetska zveza kot pogoj za sodelovanje v organizaciji varnosti po končani vojni. Brez te precizne določitve obsega tako imenovanih varnostnih pasov je naravno, da bi bil ves angleško - sovjetski pakt brez vrednosti. Švedski list pripominja, da je umevno, če je Sovjetska zveza zahtevala od Anglije gle-
Na severnem trdnjavskem področju Sevastopolja so nemške čete v preteklem tednu uničile sovražne oddelke, ki so se še upirali, tako da je zaseden skoro ves severni del trdnjavskega področja, ki leži ob zalivu Severnaja. Nemške čete so pričele prodirati v trdnjavsko ozemlje Sevastopolja 9. junija. Po ogorčenih borbah so zavzele 14. junija močno utrdbo Stalin, 17. junija utrdbo Sibirija, 18. junija utrdbo Maksim Gorid, 22. junija pa je padla utrjena postojanka Lenin, nakar so v naslednjih dneh padle še
utrjene postojanke ob morju
de na položaj, v katerem se trenutno nahaja, vsakršne pogoje in bilo bi siilno čudno, ako res ne bi bila zahtevala min.5, kakor pa je bilo priznano v javnosti. Na koncu »Gpe-teborgs Morgenpost« ponovno' zagotavlja, da izvirajo njegove informacije o tajnih klavzulah v angleško-sovjetski ipogodbi iz najbolj zanesljivega vira in da 90 zato vsi demantiji Reuterjeve agencij« do-oefla brezpredmetni.
Nemška letala nad Anglijo
Stockholm, 27. ;un. d. Močna skupina nemških letal je v zgodnjih jutrnjiih urah napadla vzhodno Anglijo. Davi iz Londona dospelo poročilo javil ja, da je biti napad zelo dolgotrajen in da je biil osredotočen v prvi vrsti proti nekemu mestu, čigar ime drže v Londonu v tajnosti. Londonsko poročilo tudi ne navaja podrobnosti o povzročeni škodi.
Preokret v kitajski miselnosti
Sodelovanje Kitajcev z japonskimi oblastmi v zasedenih
pokrajinah
Tokio, 27. jun. (Domei.) Včeraj ob peti obletnici izbruha sovražnosti med Japonsko in Kitajsko je službeni zastopnik japonske vojne mornarice kapitan Hideo Hiraide podal obširno poročilo o ogromnih izgubah, ki so jih utrpeli zavezniki in katerih številčni obseg z vso nazornostjo dokazuje, da morajo že samo pomoroske izgube, ako se bodo nadaljevale v sedanjem obsegu, nujno dovesti do zrušenja britanskega imperija. Obsežne komentarje posvečajo peti obet-nici izbruha japonsko-kitajskega konflikta tudi vsi japonski listi, ki poudarjajo nujnost japonske akcije proti Kitajski in ugodne rezultate, ki jih je imela za dežele vzhodne Azije.
»Miyako« zlasti podčrtava velikanski pomen pokrajin, ki jih je Japonska zasedla v jugovzhodni Aziji in kjer prebiva močan kitajski živel j. List naglaša, da je zlasti velikega pomena dejstvo, ker so Kitajci, živeči v zasedenih pokrajinah, odkrito izpričali svojo pripravljenost za prostovoljno sodelovanje z Japonsko. Prav ta preokret inozemskih Kitajcev v Malaji, Vzhodni Indiji, Sia-mu in drugod je za nadaljnji razvoj vzhodne Azije življenjskega pomena. Ta preokret je treba deloma pripisovati postopanju japonske uprave, še bolj pa spoznanju ciljev, za katere se Japonska bori v sedanji borbi za ustvaritev velike Vzhodne Azije. List navaja nato podatke kitajske vlade iz leta 1934, po katerih živi izven Kitajske nič manj kakor 6.2 milijona Kitajcev, raztresenih po Siamu, Malaji in Vzhodni Indiji z naložbami okrog 4~milijard jenov. List naglaša, da je že iz teh številk razviden ve-
likanski pomen sodelovanja teh Kitajcev z Japonsko in pri tem podčrtava, da je japonska vlada že ponovno zagotovila, da bo njena politika napram Kitajcem v jugovzhodnih azijskih pokrajinah, ako bodo sodelovali z Japonsko, povsem enako pravična kakor v postopanju z domačim prebivalstvom.
čangkajškov poraz v šansiju In Kiangsiju
Tokio, 27. junija (Domei). Z nekega japonskega oporišča v kitajski pokrajini šansi javljajo, da so japonski oddelki, ki za-sleduejo umikajoče se ostanke čungkinških oddelkov, včeraj po ogorčeni borbi porazili del čungkinških čet, pripadajočih 8. čung-kinški diviziji. Do bitke, v kateri so utrpele čungkinške čete hude izgube, je prišlo 34 km severnovzhodno od mesta Ling-čvan v pokrajini Sansi.
Kanton, 27. junija s- Listi v čungkingu, ki so pod stalno kontrolo čangkajškove vlade, potrjujejo, da so Kitajci v pokrajini Kiangsi izgubili dve brigadi, medtem ko ae v pokrajini Honan predal poveljnik 3. Kitajske divizije general Linjuehting.
Sanghaj, 27. junija d. Japonsko letalstvo je včeraj ponovno z močnimi silami napadlo luko Port Moresby na Novi Gvineji. O teri je bilo v Melbournu objavljeno posebno poročilo, ki pravi, da je pri napadu na letališče in druge vojaške objekte v Port* Moiesbyju sodelovalo 18 japonskih bombnikom. Podrobnosti o povzročeni škodi avstralsko poročilo ne navaja.
in se ustavil pred postrojenimi četami. Oglasili so se častni pozdravi. Po pozdravu letalskega poveljnika na Sardiniji, poveljnika armadnega zbora, prefekta, zveznega tajnika in po pregledu zastopstev oboroženih sil ter posadk, ki jim je namenjeno odlikovanje, se je Duce naglo napotil proti tribuni, kjer so zavzeli svoja mesta tudi Tajnik Stranke, pod tajnika v mornariškem in letalskem ministrstvu ter zastopniki oblasti. Pred obredom je poveljnik letališča pozdravil Duceja in gromko je odmevalo »A noi!«
Preden je pričel deliti odlikovanja, je Duce kratko nagovoril posadke, rekoč, da se je vrnil med nje po nedavnem potovanju v Sardiniji in je srečen, da lahko izroči odlikovanja za hrabrost za zmagovito akcijo v dneh 14. in 15. junija. Dne 14. in 15. junija, je rekel Duce, je italijansko letalstvo dokazalo svojo moč. Vse posadke so dokazale svojo neustrašenost in so vse tvegale v stilu »Littoria«. Anglija je končno občutila kar globoko v svojem mesu ugriz rimskega volka.
V ozračju, ki je trepetalo v plamenu njegovih ponosnih besed, je Duce opravil obred odlikovanja. 284 oficirjev, podoficir-jev in letalcev se je naglo približalo odru in tem hrabrim možem, katerih večina je dobila že druga odlikovanj za hrabrost, je Duce pripel na prsa 46 srebrnih kolajn, 136 bronastih kolajn in 102 vojna križa.
Motorji letala so zopet zabrneli in Duce je sedel na pilotsko mesto. Ob 10.20 je letalo odletelo proti Siciliji, najgorečnejše pozdravljeno z manifestacijami letalcev. Ob 12.25 je letalo pristalo na obširnem letališču ob postrojenih skupinah in Duce je takoj izstopil ter je bil sprejet s predpisanimi častmi. Po pregledu postrojenih sil )e Duce stopil z zastopniki oblasti na oder. Tudi tu je, preden je razdelil odlikovanja, nagovoril z nekaj besedami hrabre udeležence v tisti bitki, ki je, kakor je rekel, prešla v zgodovino domovine z imenom pantelerijska bitka. Posadkam kopnega in mornariškega letalstva je bilo nato podeljenih 7 srebrnih kolajn, 40 bronastih kolajn in 132 vojnih križev.
Ponovile so se veličastne manifestacije, ko je Duce zapustil to letališče in se napotil k drugi skupini tudi na Siciliji in tudi na tej etapi, ki je bila dosežena ob 12.45, je imel Duce kratek nagovor.
Bodite ponosni, je zaključil svoje besede, da sprejmete znake hrabrosti, ki bodo posvetili vašo udeležbo v bitki, ki je dokazala da je bilo Sredozemsko morje naše in da bo zopet naše. Medtem ko so te besede še zvenele, je Duce pripel na prsa odlik ovancev tri srebrne kolajne, 12 bronastih m 187 vojnih križcev. Po kratki južini z oficirji letalstva se je Duce napotil na drugo letališče lovcev.
Tudi tu je Duce po pristanku ob 16.50 in po pregledu postrojenih pilotov razdelil odlikovanja in odlikovance nagovoril. Duce je pripel na prsa letalcev 26 srebrnih kolajn, 39 bronastih in 99 vojnih križcev. S poletom v Kalabrijo se je končal prvi dan tega razgibanega letalskega potovanja, ki ga je Duce prestal izredno dobro. Na tem poletu je letalo letelo čez Etno, ki je bila pokrita z belimi oblaki. Morje so preleteli zelo naglo. Duce je preletel tega dne 1180 km Treba je podčrtati še posebno, da je Duce preletel to razdaljo brez znaka utrujenosti v 11 urah in je medtem osebno izročil odlikovanja več sto hrabrim borcem. Petkrat je odletel in petkrat pristal z velikim trimotornim letalom na raznih in med seboj oddaljenih letališčih.
Duce je dospel na letališče ob 18.15. Na letališču vihra poleg italijanske tudi nemška zastava. Duce naglo pregleda razvrščene sile na letališču, med katerimi je tudi nekaj oddelkov nemških letalcev. Ko gre mimo enega od teh, je poveljnik v italijanščini pozdravil Duceja Po odlikovanju hrabrih letalcev se je Duce odpeljal z avtomobilom na železniško postajo. Vest o njegovem prihodu se je razširila kakor blisk med prebivalstvom Vzdolž cest, po katerih se je vozil Duce, je množica priredila strastne manifestacije. Množice so se zbirale vzdolž obale, pod katero teče železniška proga Ko je šel osebni vlak mimo, so Duceja pozdravljali z robci in zastavami in s krikom ljubezni in zvestobe.
Drugi dan je Duce posvetil slavljenju naših pomorskih sil, ki so se borile in trt-umfirale nad angleško mornarico v odločilnih bitkah pri Pantelerii in v vzhodnem Sredozemskem morju. Duce je proslavil s svečanimi vojaškimi obredi naše pomorske zmage in njih zgodovinski pomen in je nato izročil v imenu naroda počastitve junakom, ki so se s hrabrostjo izkazali. Izstopil je iz vlaka in se v avtomobilu odpeljal na letališče s Tajnikom Stranke ter tajnikom v mornariškem in letalskem ministrstvu. Sedel je poleg pilota in letalo je odletelo z letališča ob 8.55. Leteli smo z zapadne točke polotoka do obširnega zaliva. Kazali so se obrisi obale, ki se dviga gorata proti notranjosti, preleteli Stilo, kl je draga Italijanom in jih spominja, kako je bila premagana v prvi bitki angleška mornarica v poletju 1941 od naše mornarice. Morje v zalivu je mirno in samo lahek veter je pihal nad njim kakor prej ta dan na Tirenskem morju med Sicilijo in Saniinija
Letalo, ki ga je pilotiral Duce, je prista-. lo ob 10.20. Ob izstopu iz letala so Duceja sprejeli šef glavnega stana, podpoveljnik glavnega stana vojske, admiral, poveljnik pomorskega okraja, poveljnik letalskega področja, prefekt in zvezni tajnik pokrajine. Duceja je pozdravil tudi general v.
Rintelen, nemški vojaški ataše v Rimu. Duce je pregledal postrojene sile, med katerimi so bili tudi oddelki nemških letalcev. Sledile so mu visoke osebnosti, ki so ga sprejele, nato pa se je Duce z avtomobilom odpeljal na obširno vežbališče. Tu se je vadil bataljon v popolni bojni opremi in opremljen s posebnim orožjem. Duce je z zanimanjem sledil vajam. Kmalu nato je Duce dospel samo ob spremstvu Tajnika Stranke in tajnika v letalskem ministrstvu do letalskega pristanišča. Po naglem pregledu sil v letalskem pristanišču, ki so izkazale časti, je Duce stopil na motorni čoln.
Ob strani velike bojne ladje se je Ducejev motorni čoln ustavil. Na vrhu tega jeklenega kolosa sta vihrali bojna zastava in Ducejeva zastava. Na ladji je bil Duce sprejet z vsemi častmi; posadka je bila postrojena v štirikotu z zastopstvi vseh drugih edinic, ki so 14. junija z odločno intervencijo prisilile angleško mornarico, da se je naglo vrnila nazaj. Po ogledu postrojenih sil se je Duce postavil na podij ob vznožju velikega stolpa, iz katerega molijo cevi treh velikih topov. Navzoči so bili poveljnik mornarice in drugi admiral. Duce nagovori oficirje, podoficirje in posadke vseh pomorskih sil izražajoč svoje zadovoljstvo, da se nahaja med njimi na tej ladji. Omenil je, da je vojna ki se vodi na morju, vojna, v kateri mora zmagati predvsem mornarica zlasti zato, ker ima naša mornarica za tekmeca angleško mornarico.
Takoj po Ducejevih besedah so bila razdeljena odlikovanja.
Duce je odšel z ladje ob 14. pozdravljen z enakimi častmi kot ob prihodu. Mornarji so ga zopet navdušeno pozdravljali.
Na zadnji letalski etapi tega dneva je dospel Duce na tem razgibanem potovanju na neko drugo letališče. Ob 14.55 je Duce odletel in preletel okrog 250 km v manj kot eni uri. Letalo se je moralo dvigniti v višino 2500 metrov, da je lahko preletelo Lukan-ske Apenine. Letenje so otežkočali tudi oblaki nad vrhovi gora in nevihte. Gorska vrsta je bila za nami in letalo se je spustilo na nekem letališču, kjer so Duceja sprejeli zastopniki civilnih in vojaških oblasti ter armadni poveljnik Bergamski vojvoda. Med četami, ki so izkazale čast, je bilo tudi zastopstvo nemških oficirjev. Avtomobili so se napotili naglo proti kolodvoru. Prebivalstvo je navdušeno pozdravljalo nenadno došlega Duceja, ko se je vozil mimo. Nato so bil počaščene posadke velike bitke. Duce si je ogledal slavne bojne ladje, ki so se junaško Izkazale v borbi s sovražnikom na morju. Posadke so poslušale s ponosom visoko pohvalo Duceja in njegove besede o zgodovinski .važnosti zmage. Duce je omenil, da so posadke 7. divizije dosegle to, kar smatra vsak borec, vreden tega imena, za privilegij v svojem življenju, to je borba in zmaga v veliki bitki. Kar ste videli, je rekel Duce, bo ostalo neizbrisno v vašem spominu. Potopili ste sovražne ladje, zažgali ste jih kakor velike grmade na morju! Prispevali ste stran slave k zgodovini italijanske mornarice.
Duce je odlikoval te junake in pripel na prsa 182 odlikovancem 27 srebrnih kolajn, 44 bronastih m 111 vojnih križev. »
Na tem potovanju, ki je trajalo 37 ur, se je Duce, čeprav je bil odsoten iz Rima, vendar še vedno bavil z zadevami naroda. Preletel je 1800 km in sam pilotiral trimotorno letalo nad Tirenskim in Jonskim morjem, nad Apenini; 7 krat je startal in pristal in sicer petkrat v enem dnevu. Duce je ob teh vojaških slavnostih lastnoročno pripel na prsa odlikovanja 1257 hrabrim borcem Italije.
Pred debato o angleških porazih v spodnji zbornici
Rim, 27. junija s. Včeraj Je bilo v spodnji zbornici predloženih nadaljnjih 6 interpelacij v zvezi z razvojem vojnih operacij v Libiji in z vzroki, ki so dovedli do poraza angleških oboroženih sil. Se vedno se zdi verjetno, da bo spodnja zbornica zahtevala glasovanje o zaupnici vladi v zvezi z interpelacijo, ki jo je podpisalo 20 poslancev.
Stockholm, 27. junla d. Glasilo angleSke laburistične stranke »Daily Herald«, piše, da od napovedane parlamentarne debate o kočljivem vojaškem položaju v severni Afriki ni treba posebno mnogo pričakovati. List razočarano napoveduje, da bodo najbrže tedaj, ko bo treba razpravljati o vzrokih britanskih vojaških neuspehov v Libiji, molčali tudi tisti člani spodnje zbornice, ki imajo sedaj upravičeno največjo besedo in od katerih izvira najostrejša kritika. »Daily Herald« pravi, da se bo tudi v te debati Churchill nedvomno poslužil svojega »govorniškega. daru« tako, da bo po najboljših močeh udušil kritiko, ki so jo zbudili porazi v Libiji, in tako bo libijska afera, pravi aburistično glasilo, ki je bolj kakor katera druga stvar razburila angleški narod, zopet poromala v koš, ki nosi napis »častne pomote«. Mnogoštevilne interpelacije, vložene v spodnji zbornici, ki bo zasedala dva dneva, so narasle že na 12. Dasi vsa ta vprašanja zahtevajo podrobne odgovore in pojasnila, pri katerih bi moralo biti upoštevano tudi mnenje strategov britanskih sil v severni Afriki, bo vlada po vsej priliki debato omejila in stisnila v okvir, ki se ji ho zdel primeren za ugoden izid glasovanja o zaupnici.
Obnovite naročnino!
Pokrajinski
svet
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX St. 291, glede na uredbo ministra za trgovino in industrijo bivše jugoslovanske države z dne 3. avgusta 1932 št. 581 o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah in na pravilnik za Trgovinsko, Industrijsko in obrtno zbornico v I jub-ljanl z dne 30. maja 1933 št. 15.961, glede na uredbo istega ministra z dne 18. januarja 1941 o ustanovitvi ločene obrtne zoor-nice za dravsko banovino, ' i pa dejansko ni bila izvedena, In upoštevajoč, da je za popolno zastopanje in zaščito koristi vseh kategorij proizvajalcev potrebna preureditev zgoraj omenjenih ustanov, da bi se prilagodile zadevni, v drugih pokrajinah Kraljevine veljajoči zakonodaji, odreja:
člen 1. Ustanovita se s <*edežem v Ljubljani: Pokrajinski korporacijski svet, Pokrajinski korporacijski urad.
Člen 2. Pokrajinski korporacijski svet zastopa enotno in povsem koristi gospodarskih strok pokrajine in varuje in pospešuje njih vzporeditev in razvoj skladno s splošnimi državnimi koristmi.
Svet je javna ustanova s svojstvom pravne osebe, podrejena neposredno Visokemu komisariatu, čigar posvetovalni in izvršilni organ je v gospodarskih in socialnih zabavah.
člen 3. Pokrajinski korporacijski urad je urad Visokega komisariata in poeluje tudi kot tajništvo Pokrajinskega korporacijskega sveta, opravljajoč vse izvršilne posle Sveta samega in podrejenih naprav, ustanov in zavodov.
Člen 4. Organi sveta so: predsednik, podpredsednik, predsedstveni odbor, glavni svet, odseki, posebni stalni odbori, ki se morda ustanove po določbi člena 9.
Poleg tega ima Svet tudi svoj revizijski odbor.
Tajniške posle Sveta opravlja ravnatelj Pokrajinskega korporacijskega urada.
Člen 5 Predsednika korporacijskega sveta imenuje Visoki komisar izmed funkci-. onariev Visokega komisariata. Predsednik je pravni predstavnik Sveta.
Podpredsednika imenuje Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino izmed predstavnikov kategorij proizvajalcev ali izmed v gospodarskih stvareh posebno izvedenih oseb. Opravlja tiste posle in ima tisto področje, ki mu jih poveri predsednik, in nadomestu-je tega, kadar je odsoten ali zadržan.
člen 6. Predsedstveni odbor je sestavljen iz: predsednika, Zveznega tajnika P. N. F., podpredsednika, načelnikov in podnačelni-kov odsekov, predstavnika Pokrajinske zveze svobodnih poklicev in umetnikov, predstavnika Pokrajinskega zavoda za zadružništvo, predstavnika Pokra jinkega združenja denarnih in zavarovalnih zavodov, predstavnika ustreznega oddelka Pokrajinske delavske zveze.
Člen 7. Glavni svet sestoji iz: članov predsedstvenega odbora, članov odsekov, funkcionarjev Visokega komisariata in drugih javnih oblastev, tateresiranfli na gospodarstvu pokrajine, ki jih določi Visoki komisar.
Člen 8. Svet se deli na 3 odseke: polje-delsko-gozdni, industrijski ln trgovinski
odsek.
Odseki imajo poleg načelnSsa in podnačelnik ov še:
L poljedelsko-g*wdni odsek: še 18 «a-
nov, od teh 7 predstavnikov Zveae delodajalcev, Združenja kmetovalcev, 6 predstavnikov Delavske zveze, oddelka poljedelskih delojemalcev, 1 predstavnika Zveze svobodnih poklicev ta umetnikov, 1 predstavnika Zavoda za zadružništvo, 1 predstavnika denarnih zavodov za kmetijski kredit;
n. industrijski odsek: 15 Kanov, od teh 7pcedstavnikov Zveze delodajalcev, Združenja industrijcev, 6 predstavnikov Delavske zveze, oddelka industrijskih delojemalcev, 1 predstavnika Zveze svobMnih poklicev in umetnikov in 1 predstavnika Zavoda za zadružništvo;
m. trgovinski odsek: 17 članov, od teh 6 predstavnikov Zveze delodajalcev —
V dobi. ki še ni dateč za nami, so bHe razne gospodarske in proizvajalne delavnosti pokrajine poverjene združenjem, ki so bile po sami naravi njihoveoa izvora pod neodvrnljivim vplivom pogosto spreminja jočih se političnih orientacij. To je ustvarjalo občutne neenakosti med kategorijami, kakor je bila pač v premoči ta ali druga politična stranka. Najrazličnejši tokovi, cesto v popolnem nasprot ju, so povzročali na gospodarskem in trgovskem področju zaskrbljenost, pogosto ovirajoč najboljše iz-podbude in moteč često že dobro uvedena podjetja^samo zato, ker so v njih delovali ljudje, ki voditeljem vladajočih političnih strank v določenem trenutku mso bili pogodu.
Z ustanovitvijo nove Ljubljanske pokrajine se je začelo s postopnim vključevanjem teh številnih združenj in z njemu sledečim preoblikovanjem po organizaioričnih kriterijih fašističnega korpor ativnega sistema. Z dokončno odklonitvijo razredne borbe, ki je pogosto dovoljevala zmagoslavje ene skupine na škodo druge, se je uvedel novi sistem, stremeč ustvariti harmonično, koordinirano in disciplinirano skupnost z enim edinim smotrom, izboljšati proizvajalne množice tehnično, gospodarsko in socialno.
Združenja trgovcev, 1 predstavnika Zveze delodajalcev — Združenja denarnih in zavarovalnih zavodov, 6 predstavnikov Delavske zveze, oddelka trgodnskih delojemalcev, 1 pfedstavnika Delavske zveze — oddelka bančnih in zavarovalnih delojemalcev, 1 predsednika zavoda za zadružništvo ln I predstavnika Pokrajinskega poverjeništva za tujski promet.
Vsakemu teh odsekov pripadajo poleg tega kot član po svojem položaju funkcionarji Visokega komisariata in drugih javnih oblastev, ki jih določi Visoki komisar.
Člen 9 V okviru Sveta se smejo za obravnavanje posameznih zadev pretežno strokovnega značaja ali za upravljanje zavodov, za vodstvo ali posebne posle ustanavljati posebni stalni odbori, sestavljeni iz oseb, ki so člani Sveta ali tudi iz drugih oseb izmed naštetih v naslednjem členu 10.
Člen 10. Poleg oseb naštetih v členu 7. sme Visoki komisar z odlokom poklicati v Svet osebe, ki so posebno izvedene v zadevah sindikalne organizacije, v korpora-cijskem pravu in gospodarstvu ali v vprašanjih, zavedajočih drug: delavnosti in tehnične ali pravne stroke glede proizvodnje.
Te osebe se udeležujejo sej glavnega sveta in se smejo po predsednikovem sklepu pozvati tudi k udeležb; pri sejah drugih organov, vselej pa le s posvetovalnim glasom.
člen 11. Vse člane organov Sveta, ki niso člani že po svojem uradnem položaju, imenuje Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino; na teh mestih ostanejo dve teti in se lahko ponovno imenujejo; pred nastopom svoje funkcije morajo priseči po predpisih naredbe z dne 4. marca 1942-XX. št. 42.
Mesta v Svetu so brezplačna; vendar je dopustno povračilo stroškov v zvezi z opravili ali s tem mestom.
Člen 12. Revizijski odbor sestoji i« svetnikov, ki jih izvoli glavni svet, in ima nalogo prigledati blagajniško in gospodarsko službo, obstoj aktiv Sveta, pravilnost plačilnih nalogov in obveznosti in zastankov in zadevne vknjižbe, pravilnost proračunov, računskih zaključkov in stanja Imovin«, skladno z veljajočimi zakoni in pravilniki.
Revizijski odbor predlaga glavnem« svetu posebno poslovno poročilo in poročilo o proračunu, računskem zaključku in stanju imovine.
Člen 13. Zbornica za trgovino ln industrijo v Ljubljani preide v Pokrajinski korporacijski svet.
Njej poverjeni posli preidejo na Svet oziroma na Pokrajinski korporacijski urad. Njeni zavodi in ustanove se podredijo Pokrajinskemu korpor acì j skemu svetu.
Dokler se dokončno ne sestavita pokrajinska Korporacijski svet in Korporacijski urad, nadaljujejo uradi bivše zbornice svoje dosedanje posle in tiste posle, ki jim jih morda poverita v zvezi z novim področjem Pokrajinski korporacijski svet in urad.
člen 14. Takse in pristojbine, ki so jih morali doslej plačevati proizvajalci Zbornici za trgovino in industrijo, se pobirajo odslej za Pokrajinski korporacijsfid svet
Za prevzem Izjav, za izdajo potrdil in vobče za vse razne svoje storitve pobira Pokrajinski korporacijski urad dalje takse tn pristojbine, ki so doslej šle Zbornici za trgovino in industrijo.
«en 5. Pri prvi uporabi predpisov te naredbe se sme potzvati na mesto podpredsednika Sveta tudi zastopnik Pokrajinskega korporacijskega urada.
Poleg tega posluje Pokrajinski korpora-cijski urad tudi kot tajništvo Pokrajinskega korporacijskega sveta, ob podpori strokovnjaka, ki ga imenuje Visoki komisar z nalogo, da usmerja ln vzporeja delovame •
Cten 16. Razveljavljajo se uredba ministra za trgovino in. industrijo bivše kraljevine Jugoslavije z dne 18. januarja 1941. in vse druge določbe, ki nasprotujejo ali so nezdružljive z določbami te naredbe, katera stopi v veljavo z dnem objave ▼ Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana dne 2. maja 1942-XX.
Visoki komisar Emilio Grazioli
5 smotrom, da se doseže vedno bolj integralna zaščita interesov vseh proizvajalnih kategorij, je najnovejša naredba Visokega komisarja ustanovila v Ljubljani Pokrajinski korporacijski svet in vključila bivšo Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v zakonodajo, veljavno v drugih pokrajinah Kraljevine.	' ,,
To novo združenje pod neposredno odvisnostjo Visokega komisariata predstavlja kot posvetovalni in izvršni organ v zadevah gospodarskega in socialnega značaja na enoten način in integralno interese proizvajalnih delavnosti pokrajine, jim zagotavlja in pospešuje koordinacijo in razvoj v skladnosti s splošnimi državnimi interesi.
Svet, razdeljen na tri odseke: a) kmetijsko-gozdni, b) industrijski in c) trgovski, se poslužuje dela predstavnikov raznih sindikalnih združenj, ki bodo nedvomno doprinesli znaten in dejaven doprinos tehničnega znanja. S tem bodo tudi doprinašali vedno bolj k okrepitvi raznih gospodarskih delavnosti pokrajine.
Z ustanovitvijo takega sveta se izpolnjuje nov odločilni korak naprej na področju socialne organizacije Ljubljanske pokrajine. Tako se udejstvuje korporativni sistem v celoti v osnovnih črtah.
Najvišp cene na ljubljanskem živilskem trgu
veljavne od ponedeljka 29* t m. zjutraj
Ljubljana, 27. junija.
Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki konsumentov, pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad Visokemu Komisariatu spet predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani ter jih je ta odobril.
Z odlokom VIII-2 št. 2089-12 Vis. Komisariata za Ljubljansko pokrajinsko veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 29. junija 1942-XX zjutraj dale, dokler ne izide nov cenik.
Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati so naslednje:
Kislo zelje na drobno 3 L; kmečko kislo zelje 2.50 L; kisla repa 2 L; nova repa 2 L; ohrovt 4 L; kar fi ola 5 L; buče 1.50 L; bučke 4.50 L; kumare 10 L; grah 4.50 L; kolerabice 3 L; rdeča pesa 3.50 L; rdeči korenček brez zelenja 3.50 L; črna redkev 1.50 L; redkvica 3 L; osnažen hren 4 L; šopek zelenjave za juho 0.25 L; peteršilj 4 L; por 3 L; zelena 4 L; čebula 2.50 L; ša-
lota 5 L; česen 7 L; glavnata solata 3 L; radič 3 L; špinača 4 L; beluši 8 L; rabarbaro 4 L; novi krompir 3 L; češnje hru-stavke 6 L; navadne češnje 5 L; vrtne in gozdne jagode liter 8 L; borovnice liter 4 L; liter suhih bezgovih jagod 8 L; kilogram suhega šipka 8 L; kilogra msvežega lipovega cvetja 10 L; kilogram suhega lipovega cvetja 20 L; jajca 1.75 L komad
Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavo cenik za zelenjavo in sadje št. 17 na zelenem papirju. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, otreblje-no in v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa po vrtnina mora biti snažna in oprana, vendar pa ne več mokra, pač pa sveža.
Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno ozna.ene pri
vsem r ceniku navedenem blàgu Be samo
na Vodnikovem in Pogačarjevem, temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču,' na Sv. Jakoba trgu in v Šiški, enako pa" sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski.
Celo v ljubljanskih dnevnikih so izšle pritožbe, kako se nekatere preveč sebične in premalo dobro vzgojene kupovalke trgajo za razno blago na trga Pri tem pa delajo škodo prodajalkam in tudi kupo-valkam. Razburjene žalijo in ovirajo pri poslovanju tudi .organe oblasti, ki nadzorujejo trg in cene. Seveda pa še vedno preplačujejo in s tem draže živila vsemu prebivalstvu. Vsi ti grehi so pa zelo strogo kaznivi,' kar bodo prav v kratkem morale občutiti vse grešnice ih tudi grešniki proti splošnim koristim prebivalstva.
Duce
za družine bojevnikov
Rim, 27. junija s. V navzočnosti korporacijskega ministra je Duce sprejel nacionalnega svetnika Tommasa Bisija, predsednika torinske Zadružne zveze, ki mu je izročil znesek 300.000 lir. Po želji članstva je Duce ta znesek razdelil takole: 50.000 lir v korist družinam zveze bojevnikov v tej vojni, 130.000 lir podpornemu uradu v Torinu, 70.000 lir pa podpornim uradom v Bardonecchi, Bussolenl, Rivarolu itd. ter 50.000 lir za fond za letne nagrade članstvu torinske " zveze bojevnikov.
Italijanska odlikovanja
švedskim oficirjem
Stockholm, 27. jun. s. O prilijù sprejema v Kr. italijanskem poslaništvu v Stock-holmu, ld so se ga udeležili najvišje osebnosti švedskega političnega in vojaškega sveta, je italijanski poslanik izročil glavnemu poveljniku švedskega letalstva generalu Preisu, šefu letalskega generalnega štaba generalu Nordelskjolnu ter drugim oficirjem in funkcijonarjem švedskega letalstva visoka odlikovanja. Visoko odlikovanje je italijanski poslanik izročil tudi častnemu generalnemu konzulu Italije v Stockholmu, Thulinu.
v rimskem procesu
Rim, 27. Jun. s. Včeraj se je v Rimu- zaključila razprava pred posebnim sodiščem za zaščito države proti oboroženi tolpi, kl je izvršila več zločinov ln umorov, in katero so zajeli oddelki kraljeve vojske v obo-ženem spopadu na Monte Re dne 18. aprila. Razprava je docela potrdila Izsledke preiskave in ugotovila komunistični značaj tolpe. Na smrt so bili obsojeni: Vinci Franc, Cekada Ivan, Hreščak Josip, Rus Pavel, Srebot Franc, Frank Leopold, Ka-lusa Karel, Bele Anton in Dolgan Viljem ter begunci Maslo Karel, Maslo Franc, Pe-riancio Anton, Sorta Aleš, Premoli Ivan in Zorz Peter, na 30 let ječe bo bill obsojeni zaradi mladoletnosti Vrečar Alojz ln Maslo Alojz ter Plsenti Andrej, Pisenti Josip, Ur-bančič Josip, Benigar Anton tn Suša Andrej. Včeraj zjutraj ob 6. url Je bila kazen izvršena in na smrt obsojeni ustreljeni.
Izločitev Židov iz madžarske vojaške službe
Budimpešta, 27. jun. s. Poslanska zbor ni ca je razpravljala o osnutku zakona, kl ga je predložil minister za narodno obrambo ln ki se tiče izključitve Židov iz obvezne vojaške službe. V svojem utemeljevanju je minister za narodno obrambo Bartha poudaril potrebo takojšnje odobritve tega zakona, češ, da bo izključitev 2idov iz obvezne vojaške službe samo utrdila moralno strnjenost vojske. Ob splošnem odobrava« nju zbornice je Bartha pripomnil, da se madžarska vojska udeležuje to leto vojne proti boljševizmu z večjimi silami, kl so že zaposlene v borbi in ki so se že proslavile. Poslanska zbornica je nato odobrila predloženi osifutek zakona.
Ureditev židovskega vprašanja v Bolgariji
Sofija, 27. jun. d- V bolgarskem sobranju je bila včeraj debata o zakonski osnovi, na kateri naj bi se dokončno rešilo židovsko vprašanje v Bolgariji V debato je posegel kot glavni govornik bolgarski notranji minister Gabrovski, ki je omenil, da so bili v Bolgariji že uveljavljeni nekateri posamezni zakoni, ki se tičejo Zidov, pripomnil pa je, da je praktično izvajanje teh zakonov pokazalo vrzeli, ki omogočajo Zidom izogniti se njihovim določbam. Novi zakonski načrt o židovstvu priznava vladi neomejeno pooblastilo za ureditev židovskega vprašanja v celoti. Gabrovski je v svojem govoru naglasil, da je bilo delovanje Zidov v Bolgariji zmerom protinacionalno in da ga je treba v narodnem interesu nadalje omejiti Napovedal je prisilno naselitev Zidov v ločenih okrajih in popolno prepoved bivanja v gotovih bolgarskih mestih.
Zboljšanje zdravja
danskega kralja
Kodanj, 27. Jun. s. Bolezen kralja Kristijana se normalno razvija in po današnjem zdravniškem sporočilu se celo na-lahko obrača na bolje, veliko škodo.
Nevtralnost čila
Santiago, 27. junija, s. Proti glasovoma dveh komunistov je čilski senat odobril predlog vlade, da stopi Cile , v položaj ne-vojujoče se države, medtem ko je bil zavrnjen predlog o prekinitvi odnošajev z osjo, Senat je odobril tuli vladno izjavo o čilski zunanji politiki
Sofijski proces proti sovjetskim padalcem
Sofija, 27. Jun. d. Izredno sodišče v So. ffiji je v procesu proti krivcem zarotniške-ga pokreta, podprtega od sovjetskih padalskih oddelkov, obsodilo 18 obtožencev na smrt. Dva obtoženca sta bila obsojena v daljšo ječa
CSOSDO^iSP$f¥€l
Danes ob 11. bo otvoritev nove •umetnostne razstave v Obersnelovi galeriji ia Gosposvetski cesti. Svoja dela bosta postavila na ogled priznana umetnika Rajko Slapernik in Nikolaj Pirnat. Na otvoritvi bo govoril akademski slikar prof. Saša šantei
Pojasnila k racionirani . prodaji tekstilnih izdelkov In obutve
Dostava kupljenih tekstilnih izdelov na dom
Z okrožnico z dne 24. t. m. potrjuje Visoki komlsariat načelo, da mora racionira-ne tekstilne in oblačilne predmete prevzemati in prenašati kupec sam, ki mora imeti vselej svojo oblačilno Izkaznico, da lahko na potu dokaže pravilnost svojega nakupa. Navzlic temu dovoljuje Visoki komisariat, če gre za obsežnejše predmet« (preproge, kovčke, žimnice itd.) ali v drugih Izjemnih primerih, da pošlje dobavitelj kupljene predmete po svojem uslužbencu na dom kupca, mora pa v tem primeru pošiljatev opremiti z listkom predpisane vsebine, iz katerega je razvidno, kdaj je tvrdka poslala sela iz trgovine, komu ima dostaviti blago ln kakšno blago mu dostavlja ter z označbo podatkov osebne oblačilne izkaznice, na podlagi katere je bilo dotično blago kupljeno. To potrdilo mora trgovec odtrgati iz juk-stne knjige, ta knjiga pa mora biti prej vi dirana od sindikalne organizacije.
Nov obrazec za prijavo razpoložljivi^ racioniranih Izdelkov.
Glede na nove odredbe glede zapore ne-tipiziranih tekstilnih manufakturnih izdelkov, oblačil in obutve v starih pokrajinah, sporoča Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino (z okrožnico z dne 23. t. m.), da se nadomešča obrazec za mesečno prijavo zaloge racioniranih izdelkov ob koncu meseca (ki je predpisana z okrožnico štev. 30/19-12 z dne 22. januarja t. 1. z novim obrazcem. Proizvajalci (industrijci in obrtniki), trgovci na debelo ln konfekcijske izdelovalni ce, kl ne prodajajo občinstvu, morajo prijavo izvršiti odslej z novim obrazcem št. 12. Strokovne organizacije bodo poskrbele, da bodo novi obrazci natiskani. Prihodnjo mesečno prijavo je že treba napraviti nà novih obrazcih. Ce pa Imajo strokovne organizacije na razpolago še veliko število starih obrazcev, jih lahko rabijo še do konca.
Prodajne In nakupne prijave proizvajalcev In grosistov so ukinjene.
Z okrožnico Visokega komisariata z dne 16. decembra so bile predpisane prodajne in nakupne prijave, kl nadomeščajo kupoprodajno pogodba Doslej so morali po tej okrožnici vsi proizvajalci in grosisti prijaviti naročila s posebno prodajno prijavo (obrazec 7), grosisti in izdelovalci konfekcije, kl ne prodajajo občinstvu, pa tozadevno nakupno prijavo, (obrazec 8). Ob izročitvi odnosno odpošil jatvi blaga pa je treba izpolniti izročilne in prejemne prijave (št. 9 in 10). Po novi okrožnici Visokega komisariata z dne 23. t. m. pa je s 1. julijem ukinjena dolžnost prijavljanja kupo-prodaj-nih obvez po obrazcu 7 in 8, ln sicer glede na okolnost, da se je v tekstilni, oblačilni in obutveni stroki po sili razmer razširila navada kupovanja in prodajanja proti gotovini Nadalje ostane v veljavi dolžnost prijavljanja Izročitve blaga (obrazec 9) in prejema blaga (obrazec 10). Da se Izkoristijo že natisnjeni obrazci št. 7 in 8, se lahko še uporabljajo, ln sicer obrazec št 7 kot obrazec št. 9 in obrazec št. 8 kot obrazec 8t 10, pri čemer je treba popraviti besedilo tako, da se s pečatom spremeni naslov obrazca. Da se Izločijo pomote, se uvedejo nove stroge zaporedne numeracijske serije, tako za prijavljanje izročitev blaga po obrazcu St 9, kakor tudi za prijavljanje prejema blaga po obrazcu št. 10 z d ostavkam črke . G za grosiste, črke P za producente, črke L za konfekcijske delavnice in črke E za židovske grosiste. Ni pa več potrebno pristavljati številke, nanašajoče se na prijavo prodaje ln nakupa, niti besedila »pogodba iz časa pred 30. novembrom 1941-XX«.
Okrožnica še poudarja, da ni treba prijavljati polizdelkov, če zaradi kupoprodaje pridejo v last ali posest drugega lastnika. Ne prijavljajo se torej prenosi med producenti, če gre za izdelke, ki jih je treba se dodelati. Tako se tudi ne prijavljajo prenosi, če pri tem blago ne menja svojega lastnika (n. pr. pri hairvarnicah). Prijavo blaga, ki se še ne more staviti naprodaj, pa je treba napraviti, kadar je eden izmed obeh pogodbenikov grosist ali konfekcijski izdelovalec, ki ne prodaja občinstvu. Izvzeta je od pri javne dolžnosti kupopiroda;a sukanca. Okrožnica še navaja podrobnosti glede izpolnjevanja prijave.
Gospodarske vesti
= Prenova komisije za reševanje vprašanj zamenjave bivše Jugoslovanske valute v lire. Glede na Kraljevo uredbo z dne 11. maja 1942-XX, s katero je določeno, da prenehajo 30. junija poslovati komisije za odločanje o vprašanjih, nastalih ob zamenjavi dinarjev, in da je treba do tega roka odločati o prošnjah, ki so prispele od dne objave omenjene Kraljeve uredbe, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svoji odločbi z dne 18. Junija 1941-XIX. in z dne 13. januarja 1942-XX. odločil, da je komisija, ki bo do 30. junija odločala v Ljubijànski pokrajini o prošnjah za zamenjavo dinarjev, prispelih do 28. maja, sestavljala takole: 1. dr. Fran Ciamdmino, višji finančni Inspektor (predsednik), 2. dr. Vlncenc Onotratelll, Inspektor zavoda Banca d'Italia, ln 3. dr. Ivan Slokar, predsednik Združenja bančnih ln zavarovalnih zavodov. Tajniške posle opravlja finančni uradnik Rafael de Gregorio.
«= Povečana proizvodnja aluminija. Pretežni del italijanske proizvodnje aluminija odpade na družbe SAVA in kemičn koncem Montecatini Kakor je razvidno iz letnega poročila družbe SAVA, so se naprave za pridobivanje aluminija v Italiji lani ponovno znatno povečale Pridobivanje boksita je bilo prav tako razširjeno v sporazumu z nemško industrijo, ki je dobavila potrebne stroje v kompenzacijo za boksit Družba Sava bo še v teku letošnjega leta stavila v obrat novo tvornico za aluminij in novo tvornico za aluminijev prah, tako da se bo proizvodnja aluminijevega prahu podvojila.
= Prijave zalog gradbenega lesa. , Pokrajinski zveza delodajalcev Ljubljanske pokrajine ponovno opozarja, da se morajo vlagati mesečne prijave gradbenega lesa brezpogojno do 5. vsakega- meseca po stanju zalog zadnjega dne v preteklem mesecu. Prihodnjo mesečno prijavo je torej
vložiti najkasneje do 5. julija po, stanju zalog z dne 30. junija. Ker so bile številne prijave, predložene Pokrajinski zvezi delodajalcev, netočne odnosno nepravilno sestavljene, vabi zveza interesente, da pri sestavi prijav točno upoštevajo podrobna navodila, ki jih je zveza sporočila z okrožnico št. 4320-U z dne 30. maja t i Nepravilne in nepravočasno vložene prijave utegnejo imeti za prizadete občutne kazenske posledice, zvezi pa povzročajo mnogo nepotrebnega dela.. Zato naj prizadeti v lastnem interesu predlože prijave v predpisanem roku in jih pravilno sestavijo v smislu izdanih navodil. Potrebne prijavne obrazce pa "naj si pravočasno nabavijo pri Združenju indus-trijcev in obrtnikov za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani, Beethovnova 10.
= Konjerejska zadruga za Slovenijo v Ljubljani *bo imela danes v nedeljo ob pol 10. svojo prvo redno skupščino, ln sicer na Vrhniki v prostorih Rokodelskega doma. Poleg običajnih društvenih zadev bodo razpravljali o skupni vsoti, do katere se sme zadruga zadolžiti, in o hranilnih vlogah, ki jih sme zadruga sprejemati, ter o najvišjem znesku posojila all kredita, ki ga sme zadruga dati posameznim članom.
—	Brivski in frizerski obrati bodo v ponedeljek 29. junija odprti od 8. do 12.
=■= Iz trgovinskega registra. Vpisane so bile nastopne tvrdke: gradbeno podjetje Cihlar Jože, stavbenik v Ljubljani (Prokurist Tone Keršič, zasebni nameščenec v Ljubljani); Merlak Anton, trgovina z lesom na debelo v Rovtah. — Pri tvrdki I » Amate, prodaji motornih vozil in oprem, lastnik Svetozar Hribar, je vpisan kot Prokurist Dragan Sladonja iz Ljubljane. — Pri
Delniški tiskarni d. d. v Ljubljani sta izbrisana člana upravnega sveta Dinko Podkrajšek in dr. Lado Vavpetič, vpisana pa sta bila člana upravnega sveta dr. Darko Čermelj, odvetnik v Ljubljani in Rija Fodkrajškova, zasebnica v Ljubljani — Pri tvrdki »Salus« d. d. v Ljubljani Je izbrisan mr. ph. Fran Kuralt
= Ponovno povečanje površine zelenjavnih vrtov v Nemčiji Po uradnih ugotovitvah znaša letos v Nemčiji površina, ki se uporablja za pridelovanje zelenjave in so-čivja, 306.500 ha, to je za 95.650 ha ali za 45% več nego v prejšnjem letu. Pri tem je treba vpoštevati, da se je ž^ prejšnja leta ta površina znatno razširila.
—	Kritičen gospodarski položaj Egipta. Zaradi vojnih dogodkov in težkoč pri dovozu živil in surovin je zašlo egiptsko og-spodarstvo v težavno krizo, ki se kaže tudi v znatnem povečanju obtoka bankovcev. Ob koncu marca t i je obtok dosegel 54 milijonov egiptskih funtov nasproti 18 milijonom v septembru 1939. Indeks življenjskih stroškov se je od začetka vojne povečal za 70°/9. Težavna je zlasti oskrba z žitom, ker tudi lanski pridelek žšta ne zadošča za kritje potrošnje domačinov. Navzlic temu primanjkljaju se angleška vojska spričo pomanjkanju dovoza žita oskrbuje na egiptskem trgu.
■= Pridelovanje vrtnih Sagod v Bolgariji. V nekaj letih se je pridelovanje -vrtnih je-god v Bolgariji tako povečalo, da. je danea Bolgarija največja izvoznica tega proizvoda. Leta 1934 je znašala površina nasadov vrtnih jagod komaj 320 ha, dve lieti kasneje se je dvignila na 1216 ha. predlanskim pa j« dosegla že 7000 ha. Vzporedno se je dvigal tudii izvoz. Leta 1935 je Bolgarija izvozila 28 ton mezge od vrtnih jagod, leta 1938 742 ton, leta 1940 pa že 2710 ton. Izvoz svežih jagod pa je leta 1940 dosegel 1548 ton.
—	Novi portugalski zlatniki. Portugalska banka je napovedala, da bo dala v promet nove zlatnike po 500 in po 100 esku-dov. Ti novi zlatniki se bodo nazvali »du-braoc in polovični »dubrao«, kar usrtreza staremu nazivu »dublon«. Izdaja zlatnikov pa ne pomeni, da uvaja Portugalska novo valutno politiko, ker Portugalska doslej ni opustila zlatega standarta.
Neprijeten doživljaj
ameriškega generala
Bangkok. 27. jun. s. Öudna dogodivščina se je pripetiila generalu Brentonu, poveljniku severnoameriških letalskih sil v Indiji, zaradi stalnega napredovanja Japoncev na Kitajskem. Brenton je v posebni misiji odpotoval v Čungking skupno s tremi oficirji svojega generalnega štaba, da bi se po-razgovori! z generalom StiiweMom, ki se trenutno mudi pri Čangkajšiku. Letalo pa je na poti presenetil vihar. Ko se je spuščalo proti tlem, da bi pristalo, je neki član misije začel vpiti, češ da se spušča na letališče, ki so ga te dni zasedli Japonci. Pilot je takoj dvignil letalo na višino 8000 m, ker pa stroj za takšne višine ni bil pripravljen, je letalo začelo naglo padati, tako da so morali končno ameriški oficirji odvreči iz letala vso svojo prtljago, samo da bi se lahko obdržali v višini in zopet dosegli indijsko mejo.
Upori Kurdov v Irana
Carigrad, 27. jun. d. Vesti iz Irana javljajo o zmerom večjem razmahu ustaškega pokreta in nemirov. Po časopisnih Informacijah vlada v Abadeju v iranski pokrajini Fars popolna zmeda. Oborožene ustaške tolpe plenijo vasi in pustošijo polja. Iz Urmije (Rezayeha) javljajo, da so se Kurdi 19. junija v velikem številu*pojavili pred me-st<*m šapur in da se pripravljajo za napad. Tamkajšnji guverner je v stiski zaprosil za pomoč sovjetsko vojaško posadko. Po zadnjih časopisnih poročilih so sovjetske okupacijske čete na tem mestu baje prisilile Kurde k umiku.
Japonski konzulati v Casablanca in Tangerju
Tokio, 27. Jun. (Domei.) Na včerajšnji tiskovni konferenci je zastopnik japonskega informacijskega urada Tokomazu Hori na vprašanja novinarjev glede možnosti izmenjave nadaljnjih japonskih državljanov ■ pripadniki držav, s katerimi je Japonska v vojni, izjavil, da se nadaljujejo pogajanja za izmenjavo nadaljnjih britanskih in ameriških diplomatov z japonskimi. Ob tej priliki je Hori tudi napovedal zopetno otvoritev japonskega konzulata v Casablanci v francoskem Maroku. Nadalje je pripomnil, da bo posebna podružnica tega konzulata otvorjena tudi v Tangerju.
„Prelepa Je trnovska
Sara..,"
Ko doseže sonce najvišjo točko na nebu, praznuje trnovska farà god svojega cerkvenega patrona sv. Janeza Krstnika, v nedeljo nato prožčenje, ali »žegnanje«.
V prejšnjih časih so postavili zlasti trnovski fantje visoke mlaje ki jih,okrasili od tal do vrha z zelenimi kitami, ki so jih vezala in vanje vpletala živobojne papirnate rože prezala, rdečelična trnovska dekleta. V predvečerje so pokali možnarji, razlegala se je vesela pesem, proti nebu so dvigale rakete, cerkev je bila razsvetljena, harmonikarji so vlekli mehove, da je hilo že ob sobotnem delopustu vse praznično razgibano. Rano v nedeljsko jutro se je oglasil veliki zvon in zvabil svoje manjše brate v godovno zvonenje. Kmalu po polnoči so se zbrali zvonarji v stolpu in čakali trenutka, b« je udaril težki bat ob rob zvona za začetek ubranega pritrkavanja. Furmanom je zaigralo srce, saj so neločljivi od svoje lepe fare in od svojih glasnikov — zvonov. Zato ni čudno, da oboje opevajo ▼ svoji pesmi, ki je zanesla njihov sloves, po raznih pevskih zlorih čez meje, v širni svet
K veliki maši so se pomikale Trnovčanke in akovčanke v svilenih oblekah, obložene z zlatnino, s pečo na glavi, zavezano ▼ petelina, moški svet pa je stopal samooeu vestno, kakor so to znali le trnovski župljani, čolnarji, ribiči, lovci, opekarji, pečarji, mali in veliki posestniki, vse do «tare patricijske hiše Razorčeve-Trtnfkove. Tr-novčani so menda vzeli ponos v zakup zato, ker je mestna občina ljubljanska patronat njihove župnije.
Pred cerkvijo je bila dolga vrsta stojnic s pisanim lectom, kjer so kupovali odpustke in se med seboj obdarovali. Kuharice so se sukale okrog ognjišč tn štedilnikov, pripravljale za svečano kosalo in cvrle ob-rajtane trnovske bobe.
Ob drugih prilikah so se radi postavili s svojim podkovanim karpom, ld je izreden primerek v ribjem kraljestvu. Kaj so proti njemu vsi dinozavri, pterozavri, rihhoce-fali? Podkovani karp odtehta vse predpo-topne in popotopne pošasti. Ta zamudnik iz pradavnine se je ohranil v Trnovem in najbrže bd. ga prištevali riboslovci k ribam pljučaricam z razširjenim vziušnim mehurjem, o katerih je pisal pokojni Pavle Grošelj v »Proteusu«, k ribam torej, ki tvorijo razvojno pot od rib k dvoživkam. Le tak primerek ribe izredno čudaške zunanjosti, kakršen je podkovani karp, je mogoče razkazovati v čast in slavo svojega okraja in upajmo, da ga bodo vrli Trnovčani še vozili po Ljubljani.
Lahko so Trnovčani res bahavi na svojo prelepo faro, na svoj zvon in na župnišče, saj so tod župnikovali in kaplanovali gospodje, ki so z zlatimi črkami zapisani v povestnice trnovske fare.
Pesnik Anton Medved je bil tam za kaplana. Kdo ve, koliko pesmi je zasnoval in napisal v tamošnjem župnišču! In ko je odšel, se je še vedno rad vračal čez Gra-daščico, — »če za dolgo ne, za časek vsaj«. Nekoč je pozabil v prijateljski hiši del tobačnega pribora. Iz župnišča je poslal cer-kvenika ponj z vrsticami:
»Oprosti, dragi, mojo prošnjo, pozabil sem tobačno mošnjo, poželel sem te hipe kaditi iz svoje pipe, pozdrave in poklone pošilja Ti Medvedov Tone.«
To je bil pravi kaplan za trnovsko občestvo, ker je iz mehurja tlačil tobak v pipo prav tako, kakor čolnarji in ribiči.
Nepozabni trnovski župnik Ivan Vrhovnik, cerkveni, lokalni in literarni zgodovinar, je župnikoval tu od 1891 do 1918, ko je po polnih službenih letih prostovoljno stopil v pokoj in ostal v župniji tudi potem v svoji hišici vse do smrti, dne 8. marca 1935. V trnovski župnij je živel skoraj 44 let.
Mnogo je delal, mnogo je pisal o tej fari in je praznoval v trnovski cerkvi svojo zlato mašo dne 27. julija 1927. Rojen je bil v šenpetrski fari na god svojega patrona Janeza Krstnika. 1854. Prav ta dan je blagoslovil temeljni kamen za novo trnovsko cerkev škof Anton Alojzij Wolf. In v tej cerkvi in v tej župniji je Ivan Vrhovnik nepozabno opravljal svoje duhovno in narodno poslanstvo. Minuli kresni dan je preteklo od njegovega rojstva« 88 let.
Ob njegovi zlati maši se je postavila vsa obširna trnovska župnija ko malokdaj. Trnovski župljani s pokojno gospo Tenentovo na čelu so mu poklonili šopek zlatega klasja in bogato pozlačen križ. Zlato žitno klasje v znak, da se je od nove do zlate maše petdesetkrat zibal žitni klas, kakor je omenjeno v lepi pesmi »Zlatomašniku Ivanu Vrhovniku«, ki jo je priobčilo za to slovesnost »Jutro« izpod peresa pesnice Mare Lamutove. Tudi ob njegovi 701etnici je priobčilo »Jutro« prigodno pesem iste avtorice, ki je bila stalna sotrudnica koledarja, katerega je urejeval. Med drugim pravi;
Plameneli so kresovi, švigale so v noč kresnice in tedaj so rojenice v zibel malo dete dale tajno šepeta je vmes: »Kresna noč Te je rodila s čarom svojim obdarila« —
Cvele so šentjanževke plameneli so kresovi rože v noč so govorile: »Življenje Tvoje bodfi posvečeno vsikdar drugim, nikdar sebi---c
živel je po tem geslu do zadnjega diha.
Za časa župnikovanja Ivana Vrhovnika je prihajalo v župnišče mnogo kulturnih delavec in delavk. Zahajal je k njemu pesnik Anton Aškerc, ko je bdi mestni arhivar, zahajala sta oba župana Hribar in Tavčar, ki sta se tudi vsako leto na Telovo v spremstvu občinskih svetovalcev udeležila procesije. Ivan Cankar se je oglašal pri župniku Vrhovniku in pozneje tudi pri njegovemu nasledniku Fr. S. Finžgarju, ki je prijatelja Cankarja tudi pripravil za pot v večnost 1918.
Ko je bil Ivan Vrhovnik, dotedanji kaplan v št. Gotardu pri Trojanah, 1891 instaliran za trnovskega župnika, mu je duhovni sobrat in zvesti prijatelj Simon Gregorčič posvetil pesem, v kateri povdarja, kako je umel svoj poklic in stan združiti z ljubeznijo do naroda.
»Duhovnik Vrl in narodnjak Oboje TI lepo si združil Begu si, dómu zvesto služil. Takó naj služi njima vsak!«
Ko se je 1906 poslavljal Simon Gregorčič od svojih prijateljev na Kranjskem, je bil gost v trnovskem župnišču. In nekega dne
Spominski plaketi Ivana Šubica In Ivana Hribarja v palači TSS
Ljubljana, 27. junija
Z odlokom ministra za javna dela od 19. junija 1917 sta se na Državni obrtni šoli v Ljubljani ustanovila višja oddelka Stavbna strokovna šola in Višja obrtna šola mehansko-tehniške smeri. Prva letnika obeh višjih oddelkov sta bila otvorjena s šolskim letom 1917-18. Z ustanovitvijo višjih oddelkov se je zavod po tedanjem in še današnjem ustroju obrtnega šolstva razširil v najvišje obrtno učilišče. Ze z drugim semestrom leta 1920-21 se je uveljavila izprememba imena v Tehniško srednjo šolo in sta navedena višja oddelka današnji arhitektonsko-gradbeni odsek in strojni odsek tehniške srednje šole. Leta 1925. je tehniška srednja šola dobila še elektrotehniški odsek in leta 1929. še geo-metrski odsek, ki pa je bil po dveh letih ukinjen.
Leta 1921. so zapustili zavod prvi absolventi — diplomirani tehniki in je novi stan postopoma uspešno izpolnil vrzel med gospodarsko močnimi inženjerskimi vrstami in vrstami številnih absolentov delovod-skih šol. Danes pozna že vsak naše nove pionirje na tehniškem pol.iu, ki se uveljavljajo kot graditelji oziroma kot stavbeniki, tehniški uradniki v državnih, samoupravnih ali privatnih usfanovah ter kot samostojni podjetniki. Z letošniimi absolventi je do danes dovršilo Tehniško srednjo šolo v Ljubljani vsega 1119 diplomiranih tehnikov, in sicer 354 gradbenih tehnikov,
468 strojnih tehnikov, 227 elektrotehnikov ter 70 geometrov.
Za ustanovitev tehniške srednje šole v Ljubljani sta najbolj zaslužna tedanji ljubljanski župan Ivan Hribar in prvi direktor ljubljanskih obrtnih šol Ivan Subic. Ivan Hribar je s svojo vztrajnostjo in odločnostjo dosegel potrditev širokega stavbnega programa in načrta v letu 1911 dograjene ponosne stavbe tedanje Državne obrtne šole na Mirju, ki jo je zgradila mestna občina na lastne stroške in v kateri je nova višja šola takoj dobila svoje potrebne — že pripravliene — prostore. Ivan Subic pa je kot direktor obrtnih šol neumorno deloval na sodobnem reformiranju obrtnega šolstva in končno dosegel, da se je šola razširila v najvišji tip obrtnega učilišča. Na stroške trgovske in obrtne zbornice ljubljanske, ki je od vsega početka vsestransko pospeševala razvoj obrtnega šolstva, sta oba zaslužna moža dobila spominski plaketi v šolski avli. O težkočah in narodnostr.o-polit?čr^h ovirah za ustanovitev najvišiesa učHišča v Ljubljani nam obširneie pripoveduje spominska knjiga, ki jo je Tehniška srednja šola izdala leta 1938. ob 50Ietnici prve državne obrtne šole v Ljubljani.
Ob 253e+nici počastimo zaslužne naše može. pozdravljamo tako važen šolski zavod za napredek naše tehnike in gospodarstva in izrpž.^mo priznanje našim diplomiranim tehnikom!
janje icosu
Ljubljana. 27. junija
V zvezi z notico v nedeljskem »Jutru« smo prejeli od g. inž. Zaplotnika naslednji prispevek:
Krompirjevo cvetje za pridelek krompirja ni posebnega pomena. Saj poznamo krompirjeve sorte, ki le redko ali sploh ne cvetijo, poznamo pa tudi sorte, ki redno prav obilno cvetijo. Pri teh bujno cvetočih sortah je obilno cvetje gotovo znak zdravja in življenjske sposobnosti, nasprotno pa malo cvetja pri taki sorti pomeni, da seme ni bilo za sadnjo sposobno. Ce pa imamo opravka z raznimi sortami, pa iz cvetenja ali neevetenja ne moremo delat: kdr> ve kakšnih sklepov na pridelek. Saj krompirjev pridelek, to so gomolji, ki so rastni vegetativni organi, nima nobene direktne zveze z razplodnimi organi, s cvetjem. Zato za večji ali manjši pridelek ni odločilno, ali pustimo krompir mirno cveteti, ali pa v celoti ali samo deloma obtrgava-mo krompirjevo cvetje.
Vsekakor s hojo po nasadih tlačimo zem-
ljo. S tem pospešujemo izhlapevanje vlage in povečavamo nevarnost suše. Suša je krompirju gotovo bolj nevarna, kakor pa lastno cvetje. Razen tega krompirju bolj prija rahla kakor pa zbita zemlia. Kdor ima dovolj časa, ki bi ga rad žrtvoval svojemu krompirju, naj namesto da obtrgava krompirjevo cvetie. če ie potrebno, vzame v roko ob primernem času motiko. ki mu bo boli gotovo pomagala do boljšega pridelka, kakor pa trganje cvetja Po vsakem močnem nalivu nai krompir plitvo okop-Ije, tudi še zdaj ko je osut, in naj razbije skorjo, ki se dela na površini zemlje Istočasno Ishko popravi grebene in iih nekoliko prisuje. Ne sme pa tega delati, dokler je zemlja mokra. Počakati je treba, da se površina toliko osuši da se pri hoji ne vdiramo v zemljo in da za seboj skoraj ne puščamo sledi. Še v enem primeru je koristno hoditi po cvetočem krompirju-če smo pri okopavanju in osipanju prezrli kak močno rastoči plevel, ali če se je tak plevel noisvil nnmeje. je nrav. da ga izru-
smo Vrhovnika in Gregorčiča srečavali po ljubljanskih ulicah. Pesnik Gregorčič se je odpeljal v Ribnico k svojemu prijatelju notarju Ignaciju Gruntarju in od tarn skoz? Ljubljano na svoj dom,
Ivan Vrhovnik je bil idealno požrtvovalen, vesten in marljiv, plemenit, brezpri-merno skromen in ponižen, vse življenje pa delaven od rane zore v trdo noč. Kristalno čist značaj ga je tesno ve^al s častitljivim knjigoljubom msgr. Tomom Zupanom. Svojega odličnega župnika se trnovski župljani vedno hvaležno spominjajo. Pokojnemu župniku Ivanu Vrhcvniku je sledil g. Fr. S. Finžgar. Tudi ta duhovni pastir Trnovčanov je po vstopu v pokoj ostal med njimi in sveže dela dalje.
Lahko so Trnovčani penosni na svoje župnike, pa tudi na druge odlične osebnosti, ki živijo in delajo pod trnovskim zvonom, saj je mnogo ljubljanske učenosti v župniji in ta učenost slovi preko meja. Tudi mojster Jože Plečnik ima svoj dom v soseščini trnovske cerkve, brata Kralja tam ustvarjata in tam je živel skladatelj Emil Adamič.
Trnovska farà in trnovski zvon sta že davno privabila marsikoga v svojo bližino. Francè Prešeren omenja v svojem sonetu Trnovo kot kraj nesrečnega imena, ker je prvič srečal Julijo Primčevo na pragu trnovske cerkve. V trnovski okraj je Prešeren sploh mnogo zahajal.
Trnovska cerkev je videla že mnogo lepih nevest in svečanih porok. V prejšnjih časih so napravili fantje »šrango«. Zvezali so svilene rute, ali speli zlate verižice čez oesto in ženin se je moral olkupiti, da so pustili okrašena^ vozila naprej. Fantje so bili oblečeni v domačo nošo, da sta se še bolj odražala njihova stasitost in mladeni-škd ponos.
, Leta 1893. je razviio delavsko pevsko j društvo »Slavec« svoj prapor, ki ga je bla-! goslcvil župnik Vrhovnik na okrašenem j prostoru v bližini cerkve, približno tam. j kjer stoji danes kiosk. Kumovala je novi zastavi županja MiLca Hribarjeva, geslo pa ji je napisal Anton Aškerc, ki je takrat kapianoval v Šmarju pri Jelšah. Po blagoslovitvi' je zadonela mogočna pesem o za-grljajo in brodu in s tem je dosegla svečanost svoj višek in pomen.
Mnogo lepih, pa tudi mnogo težkih časov je šlo skosi zgodovino trnovske župnije. Trnovčani pa so vedno ohranili svoj naravni poredni, s prikrito ironijo odeti humor' vse v današnje dni. Zanimiva je njihova sklanjatev = navm, navš, nav, nav-no, navte, navjo, kar se sklada z drugim besednim zakladom naših vrlih Trnovčanov, ki dajo govorici patino minule dobe.
Tudi najstarejšo ljubljansko kapelico imajo trnovski farani z lesenim kipom Matere božje. O tem kipu pravijo, da vsako leto nekoliko zraste in ko bo dorasel do stropa, bo sodni dan. Sosedni vrt in hiša te kapelice sta v posesti Jakopičeve rodbine, iz katere je izšel mojster Rihard. Tam na stari Matevžetovi domačiji ustvarja še danes v svoji prezanimivi delavnici. Ne samo s paleto, tud; s peresom nam je Rihard Jakopič že hudo lepo predstavil Krakovo in Trnovo.
V rodove nazaj sega pridnost.in podjetnost trnovskih in krakovskih vrtnarjev. Njihovo zeljarstvo je našlo pot daleč v svet in ta čebelska marljivost teče iz roda v rod. Preteklost podaja roko sedanjosti in sedanjost bodočnosti, mnogo se spremeni v teku in teku časa, vedno enak pa je bil iij bo ponos vrlih Trnovčanov na prelepo faro, ki naj bo ol vseh Ljubljančanov ob žegnanski nedelji pozdravljena!
Mara J. Tavčarjeva
jetna Vselej pa m^tr"™ paziti, da ne poškodujemo krompirjevih rastlin.
Ce je zemlja dovolj rahla in če nasad nI zapleveljen, bomo krompir pustili pri mini, naj cvete po svoje. Kajti ml «mo ža letošnji pridelek že doprinesli svoje, zdaj pustimo Se krompirju, da bo delal svoje. Saj napak in pomanjkljivosti na letošnjem pridelku ne moremo več dosti popraviti. Skušnje pa bomo pač uporabili za prihodnje leta
S čisto strokovnega stališča pa je opravičen, da hodi po cvetočem krompirju samo oni, ki ga prideluje za seme On odstranjuje rastline, ki so bolehne in ki ne ustrezajo sorti, ki jo on goji. Pri tem poslu mu je cvet dobrodošel pripomoček, da lažje razloči tuje sorte.
JAMA MADELEINE
diplomirana terapeutinja sa govorilne, glasovne ta dihalne motnje, deluje na Šolski polikliniki, doma: Aibe-tova 4: torek, četrtek, sobota od 10. do Iß.
Krompir za LjnMfaao
Mestni preskrbovalni urad vabi vse trgovce na feofaoo, ki pri nJem dobivajo maščobe, naj se zaradi nakazila krompirja Zglaae v torek 30. t. m. v sobi 9t 8, IL nadstropje Mestnega doma. Trgovtd Skupne nabavne ta prodajalne zadruge ln Gcepo-danke zadruge dobe nakazila ln krompir pri teh zadrugah. Trgovci naj po krompir gredo tmfl že v torek SO. t. m. tJa, kjer Jfan bo iHüourai, a konsumectl ga bodo lahko dofcfli Se v sredo, dne 1. julija po «a» kilogram na osebo za odregek H julijske živilske nakaznice pri tistih trgovcih, kjer jemljejo Nago na karte. Seveda velja ta količina samo za črko H ta samo za prvo pošiljko krompirja.
Kantata „Oljki"
V nedeljo, dne 28. junija. Ob 14.15 bo oddajal EI AR Radio Ljubljana izvedbo zadnjega dela Gregorčič - Sattnerjeve kantete »Oljki«. Njena prva. dva dela smo slišali letošnjo cvetno neddjo (»Glej. prišla otljčna je nedèlja«), jutri pa bosta radijski orkester in komorni zbor, ki ju vodi dirigent Drago Mario Šijanec. s sodelovanjem basista Toneta Petrov čiča izvedla še poslednji del kantete p. Hugolina Sattner ja. Koncert se prične s pozdravnim zborom
»Oj drago oljkovo drevo, pozdravljam te srčno!« Sledila bo goreča želja, ki jo naš veliiki pesnik Simon Gregorčič takole oblikuje: »O. da bi ti mladika mila nevihto tudi tolažila, Da v meni vsaj bi jo vmirilaf Srce mi pravi, da jo boš. če prej ne. ko me boš kropila.« Nato skladatelj s pretresljivo žailno koračnico slika privid svoje smrti. Bas-solo poje: »Pred duhom vidim niizko sobo a v sobi bledo sveč svetlobo, med svečami pa spava mož
on trdno spi, nevzdramno spi.
O j bratje, ko se to zgodita bo, tedaj končana pot bo moja. in konec bo težav in boja.« Tukaj se solistu priključi zbor in zapoje ob sivečanih akordih orkestra:
»Tedaj potihne za vsekdar srca mi in sveta vihar.«
Oba, pesnik :n skladatelj, tega trenutka ne slikata pesimistično, nego jasno, mogočno, osvetljeno z zarjo večnosti.
S koncertom bo gotovo zelo ustreženo ljubiteljem .Gregorčičeve poezije in plemenite Sattnerjeve lire.
Ali gobe res potujejo?
O tem je bila v »Jutru« 25. t. m. povzeta beležka po nemških dnevnikih, ki so objavili, da so nemški znanstveniki zadnje čase razglabljali vprašanje, zakaj je zadn'a leta (od 1938 dalje) razmeroma malo gob. Sodijo, da je to v zvezi z močno vlago tal, zato se skušajo gobe rešiti na bolj vzvišene prostore. V «mšnih letih, je bilo zapisano, se vračajo gobe s prisojnih mest v vlažnejše kraje.
Povprašali smo o tej zadevi našega izkušenega gobarja g. Ante Bega st., ki nam je k temu izjavil: .Vse skupaj je kričeča be-dastoča. Gcba je rastlina kakor drevo. Ali drevesa potujejo? Resnica je le, da gobje seme (tros) vzkali samo na pripravnih tleh, da razvije podgobje (micelij), pajčevini podobno nitkasto mrežo Ker imajo nekatere gobe na milijarde semen (trosov), ki jih vsaka sapica raznaša na kilometrske razdalje, padajo torej povsod na zemljo, toda vzkali jih ie neznaten idstotek, ki pride v stik s pripravno zemljo, to se pravi tam. kjer gnijejo rastlinske ali organske snovi, kajti gobe so zajedalke (parasiti). Na vzkalitev trosov ln na razvoj podgobja pa vpliva poleg pripravnih tal tudi temperatura. Samo zato dobimo v sušnih letih več gob na sončnih ta vlažnih tleh, nasprotno pa je v vlažnih ta hladnih Saših več gob na prisojnih bregovih.«
Četrta produkcija Glasbene akademije
Ljubljana, 27. junija
Izbrane skladbe Novaka, Ladukina, Hän-dla, Beethovna, Wienlawskega, Szopskega In Delibesa so poživljale spored četrte sklepne produkcije naše Glasbene akademije ta Srednje glasbene šole. S smiselnim, solidnim izvajanjem so se odlikovali vsi nastopajoči, ki oblikujejo svoje znanje ta oplajalo svojo glasbeno nrav v izvrstni šoli doc. M. LipoVška, prof. J. šlalsa, ravnatelja J. Betetta, prof. A. Ravnika ta prof. J. Ravnika. Vendar kaže vsakdo izmed gojencev svoje posebne vrline, ki jih pri izvajanju skladbe s pridom uveljavlja.
Najmočnejši so bili na snočnl produkciji violinist Jurij Gregore, absolvent IV. letnika GA, »opratnistka Nada Stritarjeva ta pianistka Ksenija Ogrinova. Grègorc se lahko ponaša z dovršenim tehničnim znanjem ln poduhovljenim violihskim svira-njem, kar ga usposablja k dognanemu oblikovanju tonov ter nedvomnemu bodočemu razmahu. Je pravi mojster strun z virtuoz-no spretno roko ta umetniško dušo. Stritarjeva je presenetila z zvonkostjo, nežno ubranostjo svojega soprana in s svojimi fco-loraturnimi preizkusi, ki nam odkrivajo odlično solistko, ki se bo kot koloraturka lahko zelo Izpopolnila, če bo ostala zvesta tradicijam Betettove šole. Ta šola precej terja, pa mnogo, mnogo prinaša. Ksenija
Juka je
.Ljubljana, 27. junija
Pozornost je zbudila nizki paJmi sllčna rastlina Yucca, ki se je te dni bohotno razcvetela na Ferantovt vrtnariji v Gregorčičevi ulicL Ta rastlina raste samo v vročem pasu, pogostno jo srečamo tudi v Dalmaciji. Zato' je velika sreča za lastnika, da mu je letošnjo mrzlo zimo srečno prezimila. Pre-
cej čudno je pa to, da bo po srečno preživeti trdi zimi juka letošnje poletje najbrž predana poginu! Ta rastlina cvete v svojem življenju le enkrat, redkokdaj dvakrat ali celo večkrat. Ko ovenejo cvetovi, prične hirati tudi rastlina ter se končno osuši. Cvete pa le vsakih dvajset let. Tale je letos vzcvetela prvikrat po dvajsetih letih življenja. Pognala je nov vrh, na katerem je zdaj nad en meter visoko razcvetje, ki ga tvori veliko število zvonastih, belih cvetov.
Ogrinova združuje ročno spretnost, tehnično izvežbanost, ki je potrebna pri oblikovanju čistih, polnih klavirskih tonov, s čustvenim občutjem, ki pomaga poglabljati umetniški izraz glasbene reprodukcije.
Z globoko doumljivo soigro na klavirju sta dopolnila izvajanja I. Gregorca m N. Stritarjeve oba spremljevalca prof. Ravnik ta Samo Hubad.
Nastopila sta še Janez Komar, gojenec H. letnika SGš, in Jelka Suhadolnikova, gojenka HI. letnika SGŠ. Oba sta pokazala mnogo zdravega smisla za jasno, dobro klavirsko Izvajanje, pa tudi nadarjenosti in prisrčne glasbene vneme. Tehnična osnova, ki na njej gradita, ju bo vodila k napredku ta zmerom lepšim uspehom, pa tudi ljubezen do glasbe ter iskreno občutje.
Občinstvo je tudi sinoči napolnilo veliko filharmonično dvorano. Dajalo je navdušenega priznanja mladim, nadarjenim go-jenkam in gojencem, od katerih so nekateri že na pragu mnogo obetajočega glasbenega delovanja.
I
V Tobruku so zavezniške čete zajele na čelu vse posadke 6 angleških generalov. Njihov vrhovni poveljnik se je pa seveda tačas mudil na drugem mestu, bogve kje v puščavi, kjer ima svoj tovorni avto jako dobro skrit in baie zelo spretno urejen za svoj glavni stan. O generalu Ritchieju nam pripoveduje berlinski tednik »Das Reich«: »Star je bil šele 44 let, ko so mu zaupali vojno srečo v Severni Afriki. Povzpel se je prav nenadno. Po prvi svetovni vojni je prišel kot podporočnik na francosko fronto, nato v Mezopotamijo in je kot stotnik šele 1930 napredoval za majorja, ko je bil štabni častnik v vojnem ministrstvu in je sodeloval v vojni v Palestini. Nato je bil dodeljen severnemu poveljstvu v Indiji. Leta 1937. se je vrnil v Anglijo in odtlej je novi podpolkovnik Ritchie pričel svojo presenetljivo kariero, že 1939 je bil brigadni general, 1940 celo nadomestni šef generalnega štaba pri angleškem vrhovnem poveljniku na Bližnjem vzhodu. Zadnjega pol leta pa je tisti mož, o katerem je Anglija pričakovala, da bo »pometel nasprotnike iz Afrike«.
»Ritchie je v ostalem skromen, Skot od glave do pete. Zavoljo sivih, redkih las je videti starejši kakor je v resnici. Kratka pipica ta pristriženi črni brki so sestavni del njegovega mirnega, energičnega obraza. Visok Je 1.86 m, širokopleč in čvrst, na glasu kot izredno vzdržen pešec, vojakom pa v strah zaradi stroge discipline. Neki angleški poročevalec ne ve o njem poročati nič bolj značilnega kakor to, da je* docela normalen človek. Nikoli ga ni videti drugače kakor v ponošenl uniformi. Rad dobro in obilno jé ta pije whisky. Razgovo-riti se z njim je skoraj nemogoče. Samo takrat so njegovi stavki daljši od štirih besed, če slučajno vidi kakega šoferja, ld napačno ravna z motorjem tovornega avtomobila. Kajti če je Ritchie sploh za kaj posebno vnet, tedaj je to njegova vnema za transporte. In je treba priznati, da taka vnema v puščavi ta napačna.«
Pisec končuje: »Dobrih četnih oficirjev je na svetu dovolj. Pol leta je imel Ritchie časa, da bi spoznal svojo nalogo ta pripravil svoje odločitve. Kratki tedni bodo pokazali, ali se kaj skriva za suho fasado povprečnega generala, preko katere se general Neil Methuen Ritchie doslej ni dvignil.« •
* Strela zadela tri žanjice. Iz Pise poročajo, da je pri žetvi na posestvu taže-njerja Creme v Vechianu nevihta presenetila večjo skupino žanjic. Nekatere izmed njih so se zatekle vedrit pod neko drevo. Ta neprevidnost je bila usodna za tri žanjice. Nenadoma je namreč udarila strela in električna struja je vrgla na tla tri ženske ter jim prizadela hude poškodbe. Ena izmed njih, 231etna Flora Tozzi, je tako hudo ožgana, da se boje za njeno življenje. Ostali dve 281etna Eliza Barsanti ta 25-letna Luigia Micheli sta zadobili hude ope-kltae.
KAJ VEM? KAJ ZMM?
151.	Kaj je »alderman«?
152.	Katera celina ima razmeroma največ polotokov?
153.	Katera riba daje ribje olje?
154.	Kaj je Dodekanez?
155.	Kaj je to: »balonska zapora«?
•
156.	Ali poznate Hipokratov izrek?
Pitagorov izrek gotovo poznate. Pravi, da je »kvadrat hipotenuze enak vsoti kvadratov obeh katet«. Ali pa poznate Hipokratov izrek? Kaj veli in kako lahko dokažete, da so njegove trditve pravilne? •
157.	Razdeljeno — in nerazdeljeno:
Pričujoči pravokotnik razdelite v dva enako velika in enako oblikovana dela, a če oba ta dela drugače sestavite, dobite spet isti pravokotnik. Kako je to mogoče?
158.	Čudno premikanje.
□□□□□□□□□
Pred nami je pravokotnik iz devetih kvadratnih polj, ki so zaporedno oštevilčeni. Naloga je sedaj ta, da sestavimo iz teh kvadratov novo figuro, in sicer tako, da bodo dale njih številke v treh vrstah vsoto 20!
•
159.	Race, gosi in kunci.
Na sprehodu smo srečali ženico, ki je nosila na trg košaro s 4 racami, 3 gosmi
in 2 kuncema. Koliko nog je šlo prav za prav na trg?
160. Nedeljska križanka:
Vodoravno: 1 skandinavski denar 4 semenske stanice, ki oplode jajčno stani-co, 14 postati rdeč, 16 darilo, 17 števnik, 18 nemška reka, 19 traki sončne svetlobe; tudi pridevnik, ki pomeni goreči, 21 izšolan poljedelec, kmetovalec, 24 računanje z razmerami, izkoriščanje priložnosti, 27 domača žival (množ.), 29 avtor romana »Oblomov«, 30 moško ime, 32 inicijalki našega slovstvenega zgodovinarja in esejista, 33 vzgoja, gojitev n. pr. živali, 34 kratica pri glasbenih delih, 36 osebni zaimek, 37 svečana dvorana (množ.), 39 reka v Severni Italiji, 40 norveški pisatelj Jon, 42 nota, 44 žgana smola, 46 grška črka, 47 nagon, 50 mestece v Dalmaciji, 51 špansko žensko ime, 53 premica, ki se dotika kroga v eni točki, 55 del naslova, naziv, 57 judovsko ime za Boga, 59 del posode, meča, 60 mesto v Bački, 62 srbsko moško ime, 63 pristaš individualizma.
Navpično: 1 pravopis, 2 italijanski veznik, 3 oseba iz novele Miška Kranjca, 4 zaliv ob Sredozemskem morju, 5 samo to; prislov, 6 egipčanski bog sonca, 7 nasprotno od toplote, 8 vrsta mravelj, 9 osebni zaimek, 10 priprava za lovenje divjačine, ptic, lisic, 11 žensko ime, 12 francoski predlog, 13 pripadnik anglikanske sekte, 15 cilj, 20 pokrajina pod Kavkazom, 22 izraz pri tenisu, 23 slavnostno mašniško oblačilo (množ.), 25 posameznik, 26 moško ime, 28 bajeslovno bitje, 31 geometrijski pojem, 35 naš kipar, 38 dati nazaj izposojeno stvar, 40 LN, 41 grška črka, 43 kratka gledališka igra, prizor (množ.), 45 mesto ob Črnem morju, 47 ime hrvaškega prevajalca iz tujih jezikov Velikanoviča, 48 napis na križu, 49 inicijalki izumitelja rojenega v Liki, 52 odmev (tujka), 54 grška črka, 56 najlepše dekle v deželi; gospodična (angl.), 58 osebni zaimek, 61 kem. znak za prvino.
REŠITEV NALOG 27. t. m.
146.	Opazovali so viharje, ki so 9e pomikali z brzino do 200 km na uro preko dežel. V tako zvanih »zračnih smrkih« pa so opazovali izjemoma vrtinčasta gibanja do 600 km na uro!
147.	Golob pismonoša leti z brzino prav močnega viharja: 35 m na sekundo.
148.	Pojma »toplote in »temperature« prav pogosto zamenjujemo. Če pristavimo k ognju lonec ledu in ogenj vzdržujemo, dovajamo ledu toploto, vendar se njegova temperatura in temperatura staljenega dela ne spremeni, dokler se ne stali zadnji košček ledu. Vsa med taljenjem dovedena toplota se porabi za pretvarjanje ledu v vodo.
Če ogenj še dalje vzdržujemo, se temperatura vode neprestano dviga, dokler voda ne zavre. Da voda še nadalje vre. moramo ogenj vzdrževati, torej še dalje dovajati toploto, vendar se temperatura vrele vode ne izpremeni, dokler se ni vsa voda spremenila v paro. Vsa med vrenjem dovedena toplota se porabi tedaj za pretvarjanje vode v paro Temperatura pare pa se lahko spet dviga.
Če stojiš blizu vroče peči. čutiš toploto, ki prihaja od peči. morda ti postaja celo preveč vroče, vendar pa zrak med teboj ln pečjo niti od daleč nima tako visoke temperature. Dalje n. pr. ni pravilno rečeno, da pozimi »prihaja mraz« od zunaj v sobo; prihaja le mrzel zrak.
Toplota je neka nevidna energija, ki se širi ali dovaja ali prevaja na telesa in jo tudi telesa z ohlajevanjem oddajajo. Temperatura pa je neka stopnja toplotnega stanja telesa
Temperatura se meri s stopinjami po Celziju ali Reaumurju ali Fahrenheitu. Tališče ledu je 0°, vrelišče vode je 100° C. Na obe navedeni temperaturi pa vplivajo še neke druge okolnosti, n. pr. zračni pritisk, nadmorska višina. V splošnem lahko rečemo, da je temperatura nekega telesa plus (nad ničlo) ali minus (pod ničlo).
Toplota pa se merj s kalorijami ter je 1 kilogramska oziroma gramska kalorija tista množina toplote, ki je potrebna, da se 1 kg oziroma 1 g vode segreje za 1° Celzija.
149.	Jutranja molitev pod piramidami
Kakor znano so muslimani pri molitvi obrnjeni z obrazom proti Meki. Jutranje sonce za piramidami vzhaja seveda ra vzhodu in ker leži tudi Meka vzhodno od piramid, bi morala biti oba molilca na sliki obrnjena proti soncu, ne pa tako kakor na sliki, kjer gledata proti severu.
150.	Malo bomo prelagali
Zgornji gumb preložimo za dve polji na levo srednji za eno polje na levo in eno navzdol, spodnji pa za eno polje na desno in eno navzgor. Končno stanje nam kaže slika:
rp
*	Zaradi nedelje in praznika izide ponedeljka izdaja »Jutra« v ponedeljek proti večeru, prihodnja redna izdaja pa v torek proti večeru z datumom naslednjega dne. — Uprava.
» Iz »Službenega lista«. »Službeni list
za Ljubljansko pokrajino« št. 50 z dne 24. junija 1942-Xx. E. F. objavlja naredbe Visokega Komisarja: Ustanovitev Pokrajinskega korporacijskega sveta, uvedba šolskega patronata, spremembe predpisov za promet v času nočne prometne zapore; zapora in predpisi o potrošnji obvezilnega in zdravilnega materiala, predpisi o rabi plovil v vodah pokrajine, ureditev prejemkov osebju, ki je odsotno s službe brez opravičenega vzroka ali zaradi policijskega ukrepa, raztegnitev predpisov z? kolesarski promet na tricfkle. Odločbe Visokega komisarja: prenovitev komisije za reševanje vprašanj zamenjave bivše jugoslovanske valute v lire. Objave: Cenik za zelenjavo ln sadje št. 17 in pojasnilo k naredbi o neveljavnosti kakor koli ponarejenih novcev in bankovcev.
*	Sindikat mesarjev ln klobas i čarj«v Ljubljanske pokrajine, združenja trgovcev Ljubljanske pokrajine vabi vse mesarske in klobasičarške mojstre iz Ljubljane in vseh krajev Ljubljanske pokrajine na prvo redno letno skupščino, ki bo v nedeljo, dne 28. junija t. 1. ob 10. uri dopoldne v salonu restavracije štrukelj v Ljubljani, Dalmatinova ulica, z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev skupščine. 2. čitanje določil
sindikata. 3. Volitev predsednika sindikata. 4. Volitev zastopstva sindikata. 5. Slučajnosti. Prosimo za točno in zanesljivo udeležbo!
*	Nov grob. Po dolgi bolezni je v Velikih Laščah v 65. letu starosti za vedno zapustil svojo družino lesni trgovec ln posestnik g. Franc Andolšek. Dolga leta je bil župan v domačem kraju. Zanimal se ni samo za svoje gospodarstvo in trgovino, pač pa je bil zavzet za splošna gospodarska vprašanja in prosveto. Tako ga najdemo med ustanovitelji šole na Karlovlcl. Med Lašča-ni in daleč po širni okolici je bil pokojnik splošno znan in priljubljen. Naj v miru počiva! Njegovi družini in svojcem Izrekamo iskreno sožalje.
*	Povišanje plač poljedelskim delavcem. Te dni so se med Združenjem kmetovalcev in Pokrajinsko delavsko zvezo zaključila pogajanja za zvišanje plač poljedelskih delavcev ni veleposestvih Langer pri Novem mestu. Sklenil se je mezdni sporazum, s katerim se plače delavcev na omenjenih veleposestvih zvišujejo povprečno za 75%. Delavci obdrže tudi v bodoče vse naturalne dajatve, ki so jih prejemali doslej. Razgovori za splošno povišanje plač so med obema sindikalnima organizacijama že v teku.
*	Dr. Aljehin je nastopil na Dunaju. Po solnograškem turnirju se je dr. Aljehin odzval povabilu nekaterih avstrijskih mest, da nastopi na velikih simultankah. Iz Gradca, kjer je bil zelo uspešen, je odpotoval na Dunaj, kamor ga je povabila ondotna de-
želna Šahovska zveza. Sinoči ob 18. uri je
dr. Aljehin nastopil v veliki dvorani Baumgartner^ evega Kazina na Dunaju v simul-tanki proti 30 najboljšim dunajskim šahi stom.
IZ LJUBLJANE
u— Zanimiv prikaz nastanka umetniškega portreta po živem modelu v v Jakopičevem paviljonu. V ponedeljek 29. t m., na praznk sv. Petra in Pavla bo v Jakopičevem paviljonu ob 11. uri imelo naše umetnost ljubeče občinstvo priliko videti, kako nastane portret v plastiki po živem modelu. Izvajal bo kipar France Gorše. Zanimivo bo tembolj, ker bo kipar izbral za svoj model enega izmed gledalcev. Prisotni bodo imeli priliko opazovati, kako raste iz umetnikovih rok glinasta podoba po modelu. Kipar bo tudi obrazložil karakteristiko modela in tehnično stran dela. Ker bo to prvi primer te vrste, upamo, da bo javnosti, ki z zanimanjem sledi naši umetnosti, gotovo ustrezen prikaz umetniškega ustvarjanja, ki bo nadvse zanimiv in poučen obenem. V torek 30. t. m. bo zaključek razstave Gorše-Maleš. Nekaj dni po zaključku bo objavljen v časopisju rezultat žrebanja (po eden izmed vsakih 50 obiskovalcev razstave bo izžreban in prejme brezplačno umetniško podobo, ki je na razstavi na ogled. Vabljeni so vsi, ki se zanimajo za našo umetnost!
U— Deževje zaliva prirodo. Junij, kl je pri nas najbolj deževen mesec, skuša vendar nadomestiti proti svojemu koncu tisto, kar je doslej zamudil. V petek zgodaj dopoldne je začelo deževati in je mirno deževalo do poznega popoldne. Ponoči je spet nastopilo rahlo deževje in je dež napajal zemljo kar naprej še v sobotnem dopoldnevu. Vsekakor je zaenkrat dovolj napoja. Ozračje se kljub dežju ni dosti shladilo. Včerajšnja jutranja temperatura je bila celo izredno visoka: 18.6° C. Zadnji mraz je že precej škodoval rasti, zdaj pa upajmo, da se bo dež kmalu unesel in da bo temperatura spet ugodna.
u— Diplomirani so bili na pravni fakulteti ljubljanske univerze gg. Miroslav Gor-jan, Aleksander Lipovšek, Aleksander Hra-šovec, Radivoj Velikonja, Ludvik Lesko-var, Vilibald Zadnikar in Ernest Zunec, vsi iz Ljubljane. Čestitamo!
u— Velika je vnema naših malih rejcev drobnih domačih živali. Večer za večerom jih vidite na delu. Jako skrbni so z dobav-ljanjem hrane. Po raznih parobkih kosijo travo ali deteljo s srpom in jo odnašajo v cajnicah ali koških. Zbirajo odpadke v ku-liinji Nabrali pa so tudi znaten delež ob nedavnem spravilu sena po travnikih okrog mesta Seveda, takšnale domača farma kuncev, ki se naglo plodi, zahteva kar dosti hrane, tkrbi in nege. Nu, zdaj se bližajo pečitnicc in mali farmarji bodo imeli dovolj čas.% ne samo za nabiranje hrane, marveč bodo tudi lahko dan za dnem spravljali svoje ljubljence na pašo. Zanimivo je tudi opazovati ljubljanske rejce kokoši. Putke so večinoma zelo udomačene in nikakor ne bežijo pred svojimi gospodinjami, ki jih večer za večerom nosijo na pašo tja ob Ljubljanico. V pripravni gajbici jih po-neso n? zeleno trato, kjer jih izpuste in se putke mirno pasejo. Nekatere gospodinje in otroci paso svoje kokoške kar na vrvici kakor krav:ce. Poleg krme in piče, ki jo nudi poletna priroda, pa se rejci pridno zalagaj :> tudi pri svoji centrali na obrežju Ljubljanice blizu šentjakobskega mosta, še tole utegne zanimati naše rejce: V nemških listih čitanio, da tožijo rejci iz severnega Harza o velikem pomoru kuncev. Sodijo, da je pomer nastal zaradi tega, ker se kunce krmil: z regratom. Zato svarijo ostale rejce, naj r.e krmijo kuncev z regratom zlasti po ode* i tu.
u— Na šoli Glasbene Matice ljubljanske se bodo vršili v juliju in avgustu t. 1. počitniški tečaji v vseh predmetih, razen v splošni glasbeni teoriji in mladinskem petju. Starši, ki žele, da nadaljujejo njihovi otroci tudi s poukom v počitniški dobi pri njihovih dosedanjih glasbenih učiteljih, naj prijavijo gojence v pisarni Glasbene Matice. Pouk se bo začel takoj 1. julija ln isti dan naj se zglasijo vsi gojenci, ki se prijavijo za nadaljevanje pouka, ob 11. uri v Hubadovi dvorani poslcpja Glasbene Matice, da se ugotovi podrebni urnik. Pouk bo po večini v dopoldanskih urah. Pogoji isti kakor v minulem šolskem letu. Nadaljevanje pouka v počitniških mesecih je dovolil odbor na izrecno željo mnogih staršev. Sprejemajo se tudi novi gojenci, ki se pa morajo obvezne vpisati tudi za prihodnje šolsko leto.
u— Sklepne produkcije Glasbene akademije. V nedeljo, 28. t. m. cb 10.30 se bo vršil v Hubadovi dvorani (Vegova ulica 7) javni nastop učencev orgelskega oddelka. Poleg skladb domačih skladateljev (Ki-movca, Ocvirka, Premrla, škerjanca in Tornea) so na sporedu tudi skladbe Bacha, Baronchellija, Bos.<rija, Dugana, Regerja dr. — Zadnja klepna produkcija se bo vršila v ponedeljek. 29. junija ob 10.30 v veliki filharmonični dvorani Poleg violinskih skladb, ki jih bo izvajal absolvent Glasbene akademije g. Gregore Jurij, so na sporedu še razne instrumentalne in pevske skladbe. Sporedi se prodajajo v Matični knjigarni po cbičajnih cenah.
u— Glasbena Sola »Sloga« ima ob sklepu šolskega leta interne nastope gcjencev pevskega in instrumentalnih oddelkov v nedeljo, 28. t. m. ob 10. uri, v ponedeljek, 29. t. m ob 10. uri, v torek. 30. t. m. ob 17.30 in v sredo, 1. julija ob 17.30 v šolski glasbeni dvorani.
u— Strojepisni in stenografski tečaji pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 3, za dijake srednjih, meščanskih In strokovnih šol se bodo vršili od 1-5. julija dalje. Priglaševanje in pojasnila vsak delavnik od 9 do 11. ure dopoldne v pi3arni zavoda (telefon 2986).
u— National registrirne blagajne popravlja z originalnimi nadomestnimi deli edino Boris Simandl, Ljubljana, Dvofakova 3, tel. 24-07.
u— Poletni jezikovni tečaji (dopoldanski, popoldanski, večerni). Italijanski, nemški, češki, francoski jezik itd. "i začetnike in spretnejše. Začetek 1. in 15. julija. Vpisovanje: Gregorčičeva 27, pritličje. Trg. dom, od 18. do 19. ure. Tudi od 10. do 12. v avli Uršulink, Kongresni trg, do 5. julija.
u— Starši! Svoje otroke, ki jih boste jeseni vpisali v srednje šole, lahko prijavite k zasebnim instrukcijam za sprejemne izpite za zmeren honorar. Prijave dnevno od 10. do 12. v avli Uršulink, Kongresi trg. Od srede 1. julija (začetek instrukcij) dalje tudi od 8. do 10. dop., Gregorčičeva ulica 27, pritličje.
Cenjenim naročnikom in čita tel jem!
Und za kontrolo cen pri Visokem komisariata je z odlokom št. VOI 1450/3 z dne 25. junija 1942-XX odobril nove cene za ljubljanske dnevnike. »Za »Jutro« bo ob 1. julija dalje znašala
NAROČNINA 18.— LEB NA MESEC, PODROBNA CENA 80 CENT. ZA IZVOD.
Vse doslej je bila naročnina »Jutra« enaka kakor pred vojno, cena v podrobni prodaji pa celo nižja od predvojne. Zato smo prepričani, da nam novih cen ni treba šele utemeljevati, in trdno npamo, da nam bodo naročniki in čitatelji ostali zvesti tudi v bodoče.
»JUTRO«
u— Nesreč©. Levo nogo si je poškodoval pri padcu 211etni sin uradnika Rudolf Kra-šovec iz Ljubljane. Ista nezgoda je doletela 191etno hči poštnega uslužbenca Franjo Weisseisnovo iz Ljubljane, ki je padla s tricikla. Pri obiranju lipovega cvetja je padel z drevesa in se potolkel po glavi in levici 121etni dijak Dušan Papernik iz Ljubljane. Med vožnjo je skočil s tramvaja 13-letni dijak Davorin Ažec iz Dev. Marije v Polju in se pri padcu hudo potolkel na levem kolenu. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici.
u— V počastitev spomina b!agopokojm>ga gospoda sod. svetnika Antona Kajfeža daruje rodbina Meden-Le^kovic znesek 150 lir Društvu slepih. Iskrena hvala!
u— L Dekl. meščanska šola v Ljubljani. Dne 30. junija ob 8. bo zaključna služba božja pri Sv. Jakobu, nato pa razdelitev spričeval v šoli na Grabnu. Upravitelj-stvo.
Z Gorenjskega
Novi grobovi. V Beljaku je umrla 80-letna Alozija Matevžetova, vdova po carinskem uradniku. Ob Vrbskem jezeru je umrla 781etna Angela Seppijeva, v Celovcu pa 461etnl instalater Rudolf Bohač. — Na vzhodni fronti so padli naslednji koroški vojaki: 301etni poddesetnik Franc Matelič, podčastnik Jožef Dürnberger, 211etni poddesetnik Robert Possegger, 401etni policijski stražmojster Franc Bachmann in prostovoljec pri SS višji zdravnik dr. Franc Schultzer.
Obisk v MežiSki dolili. Deželni nadzornik dr. Huber iz Celovca je te dni obiskal Mežiško dolino. Dalje časa se je posvetoval s političnimi voditelji ter z upravnimi in gospodarskimi funkcionarji. V Gušta-nju je bilo sklicano zborovanje, na katerem je imel dr. Huber daljši govor.
Gorenjska mladina pri kmetskem delu v Nemčiji. Celovški dnevnik poroča: Pred nekaj tedni je prišlo mnogo gorenjskih in mežiških fantov in deklet h kmetskemu delu na Švabstko in v Srednjo Nemčijo. Neko dekle je pisalo domov: »Zdaj sem 14 dni v taborišču. Začetek fe dober. Všeč mi je. Taborišče je lepo. voditeljice in mladenke so prijazne. Takisto je pri kmetih.
Mladinski sestanek v Guštanju. V parku graščine v Ravnah pri Guštaniu je bil v nedeljo prvi zbor mladine iz velikovškega okrožja. Tekmovalo je 250 mladenk iz 15 krajevnih skupin. Zmagala je mladinska skupina iz Guštanja. druga pa ;e bila skupina iz Pliberka.
Koča na Peci stalno oskrbovana. Bivša Uletova, sedaj Plibcrškova koča na Peci bo
od 28. junija dalje stalno oskrbovana. Gostje imajo dostop ne samo ob sobotnem delo-pustu, marveč tudi čez teden.
Dragocen puran. V Volšperku ie bila izrečena sodba v nenavadnem primeru navijanja cen. Zagovarjati sta se morala neki Maks Theis in neki Janez Mooscr. Prvi je kupil, drugi pa prodal purana za 350 mark. Kupec kakor prodajalec sta morala zda* plačati vsak po 350 mark bazni.
S Spodnje štaferske
Rudarski tečaj v Stanovskem. »Tagespost« poroča: Iz Poljčan vodi lepa gozdna pot proti vinogradom in sadovnjakom v majhno naselje Stanovsko. Ne utegnejo pa hoditi daleč v Pcljčane. Zavoljo tega je prevzel tečaj nemščine neki rudar iz Stanovskega, šole ni v bližini. Zato so uredili učilnico v pcazm sobi neke maihne hiše. Šolskih klopi seveda ni. Vsak teča-nik je kaj prispeval, pripraviili so mize, klopi in šolsko tablo. Kadar ob deževnih dnevih preneha delo na polju ter ob sobotnih popoldnevih in kadar je čas. se zbere kakih 40 do 50 vaščanov k prostovoljnemu jezikovnemu pouku. Izobraževalni urad Heimat-bunda, ki nadzoruje jezikovne tečaje, pa dobavlja potrebne učne knjige.
V Rogaški Slatini so preteklo nedeljo nastopila dekleta k obveznemu tekmovanju. Zbrala so se na šolskem dvorišču. Prepevala so pesmi, nakar so odgovarjala na vprašanja o svetovnem nazoru. Siedale so športne igre ter j»evska tekma med mlajšimi in večjimi dekleti. Predvajale so tudi ljudske plese.
Kako je treba pomagati k zmagi? »Tagespost« prše: Pomagaj k zmagi! Vsakdo poreče: Mi že pomagamo, saj storimo svojo dolžnost, vsakdo je na svojem mestu. O tem n' dvorna in boljša bodočnost bo plačilo za to. Pomoč, za katero danes prosimo, ni novo breme, marveč samo prošnja, da nekaj opustite. Glasi se: »Nikar ne kadite v gozdu in ob gozdnih parobkih. Ne kuhajte v bližini gozdo«v, ne zažigajte tam tabornih ognjev. Pazite na svoje otroke, da ne bo«: o v gozdovih počenjali neumnosti, še zlasti ne z vžigalicami ali vžrgalniki. Vžigalice nimajo v gozdu kaj iskati, najmanj pa v otroških rokah!« To je vsa prošnja in vsakdo stori mnogo, ako jo uboga. Kajti gozd danes dobavlja hrano, les in surovine, gozd je nenadomestljiv vhr moči in gospodarstva in je zlasti za vojno vodstvo neprecenljiv. Naj se tudi tu vsakdo zaveda svojega dejanja.
Obnovite naročnino!
MODA I IM D
Za mlade deklice
Dekliške obleke so čedalje bolj preproste. V tej preprostosti pa skuša izraziti moda nekaj značilnega, dekliško skromnega. Visoko poletje se bliža z naglico in tudi na dekliških oblekah je opaziti nekaj poletne raznoličnosti, kljub vsej njihovi preproščini. Blaga dekliških obleke so žive barve, vzorci veseli in prikupni. Posebno ljubke so dvodelne obleke, pri katerih je krilo drugačno kakor životec, v krilo pa je všita dokaj široka proga iz blaga životca. V splošnem pa imajo dekliške obleke nekako športno obeležje, kajti športen kroj veliko bolj ustreza mladostni preprostosti kakor pa nakičenost popoldanske obleke.
Prhljaj, sivi lasje in druge neprijetnosti
»Kaj pa naj storim, če...«, tako vas že slišim jadikovati. Nič strahu, v nobenem primeru vam ni treba obupati.
Pravite, da ste podvrženi prhljaju ? Tedaj ga lahko odpravite v nekaj tihih dnevih, ko vam ni treba na ulico. Ostanite doma in si tri ali štiri večere zapovrstjo utrite v lasišče mešanico iz nekaj žlic olja — in če ga le morete pogrešati — ln kakih dveh žlic ruma. Seveda morate vse dni, dokler traje vaša oljnata masaža, nositi preko glave lepo zavezano ruto. Peti dan si operite glavo kakor običajno — in prhljaj je izginil!
če pa vam je olje predragoceno in dobro vemo, da je v večini primerov tako, tedaj poskusite drugo sredstvo. Zvečer si masirajte lasišče s soljo. Zjutraj pa je treba, da si skrtačite sol z glave, kakor dobro morete. čez nekaj dni bo prhljaj izginil.
Ali pa vam lasje v velikih množinah i z-padajo? Preutrujenost ali prestana težka
bolezen lahko povzročita takšno izpadanje las. In evo čudovitega sredstva, da vam prično lasje zopet pridno rasti: Salicilove kisline 1 g, Sublimata 0.5 g, Resorcina 0.25 g, Tanina, 0.25 g, Klorala 0.5 g, Ricinovega olja 10 g, Irisovega olja nekaj kapljic, 80% alkohola 310 g.
To mešanico je treba sleherno jutro dobro vtreti v kožo.
Ali pa ste v zadnjem času odkrili prve sive lase? Če si mažete lasišče s sledečo mešanico, lahko še za dokaj časa odložite osivelost, ki vam grozi: Zmešajte 75 g pro-senega olja, 50 g rožnega olja in 50 g pi-rogalovega olja in si vtrite vsak večer zelo temeljito v lasišče.
Lasem, ki zgubijo barvo zaradi sonca in vode, lahko ohranite naravni blesk, če jih zaščitite s sledečo brigantino: 10 g parafinovega olja, 25 g lanolina, 25 g parafina, 10 g žafranove tinkture, 8 kapljic lavendelovega olja.
Kaj naj vam še povemo? Mnogo in temeljito krtačiti — to je glavni pogoj za negovane lase, za lepo uglajeno pričesko. Krtačiti pa si morate lase dvakrat na dan, kajti prav kakor obraz, potrebujejo tudi lasje svoje stalno čiščenje!
Pentlje na pasu
To preprosto sredstvo za zapenjanje pasu je posebno primerno na poletnih oblekah, ki so izdelane iz lahkega, voljnega tvoriva. Pentlja, s katero zaključimo pas, ima obliko metuljčka ali pa je preprosto prepeta kakor pri kakem šalu.
Uvedba šolskega patronata •
a P O R T
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, smatrajoč za umestno poskrbeti za šolsko pomoč v pokrajini učencem, vpisanim v javnih ljudskih šolah, in po zaslišanju Zveznega poveijništva Italijanske liktorske mladine v Ljubljini o d-reja:
Člen 1. Ustanavlja se »Šolski patronat Ljubljanske pokrajine«.
šolski patronat skrbi za obvezno šolsko pomožno službo v korist učencev, vpisanih v javnih ljudskih šolah pokrajine.
V vsaki občini se lahko ustanovijo občinski patronati.
Člen 2. V namene iz prednjega člena sodeluje šolski patronat pri pospeševanju pouka in zagotovitvi obiska javnih ljudskih šol s tem, da brezplačno razdeljuje knjige, zvezke in druge šolske potrebščine, ustanavlja šolske kuhinje in razdeljuje obleko in obutev.
Poleg tega ustanavlja patronat lahko knjižnice, razvedrilnice, vzgajallšča, požol-ske učilnice in kar koli se šteje kot učinkovito dopolnjevanje šolskega dela.
člen 3. Svoje naloge spolnjuje patronat:
1.	iz prispevkov raznih ustanov,
2.	iz vsot, ki jih za šolsko pomoč postavijo občine v svoj proračun.
3. iz daril, volil in morebitnih drugih dohodkov.
Člen 4. šolski patronat Ljubljanske pokrajine upravlja odbor- ki mu predseduje Zvezni poveljnik G. I. L. L.-a in ki je sestavljen:
1. iz Zveznega podpoveljnika G. I. L. L.-a,
Nogomet še zmerom v ospredju
Pester spored v raznih tekmovanjih po Italiji
I Kopalno banjo
umivalnik ln peč »Bararla«, vse novo, prodam. Dovžan, Frančiškanska ul. 4. 8617-6
Čeprav je spomladanski del nogometne sezone v Italiji dosegel svoj vrhunec že v ______________zadnjih tekmah za naslov državnega prva-
2.	iz predstavnika Visokega komisariat a! I ka, nudi vendar tudi teh nekaj junijskih
3.	iz predstavnika šole, ki ga imenuje	nedelj prijateljem te igre še zmerom povo-komisar,	da in priložnosti dovolj, da se le še ne mo-. 4. iz predstavnika ljubljanske občine.	rejo pomiriti do zadnjega in kar obrniti
Občinski šolski patronat upravlja odbor,	hrbet nogometnim igriščem. Kajti na spo-
ki mu predseduje krajevni poveljnik G. I	redu so še zmerom pomembna nogometna
L. L.-a in ki je sestavljen:	srečanja, katerih končni izidi bodo segli
1.	iz predstavnika šole, ki ga imenuje	dlje kakor samo v kroniko nastopajočih šolski komisar,	klubov.
2.	iz predstavnika občinske uprave, ki ga	Med temi bo danes odigran na županov predlog imenuje okrajni komi-	drugi finale za italijanski pokal, sar.	ici ga bosta igrala — to pot v Turimi — oba
Člen 5. Predpisi za poslovanje Pokrajin-	finalista Milano In Juventus. Kakor je na-
skega šolskega patronata in občinskih šol-	šim čitateljem še v spominu, sta se po pr-
skih patronatov se izdajo s pravilnikom, ki	vem dvoboju razšla oba kandidata nepora-
ga sestavi izvršilni odbor Pokrajinskega	žena z remisom 1:1. Danes imajo Torinci
šolskega patronata, ga odobri Visoki komi-	prednost domačega Igrišča in v zavesti, da
sar in se nato objavi v Službenem listu za	so z remisom zadnje nedelje opravili več ko
Ljubljansko pokrajino.	pol poti do končne zmage, bodo to drugo
člen 6. Ta naredba stopi v veljavo v	pot gotovo zavihali rokave do kraja ter
Službenem listu za Ljubljansko pokrajino,	dodali še ono malenkost, ki jim je ostala
Ljubjana dne 22. junija 1942-XX.	na nogah v milanski tekmi. Strokovnjaki Visoki komisar Emilio Grazioli | so skoraj edini v tem, da bo letos Juventus drugič pokalni prvak Italije
v Lucci: Lucchese—Fiumana, v No vari : Novara—Udinese, v Sleni: Siena—Vicenza, v B reseli: Brescia—Prato, v Lodi ja: Fan-fnlla—Bari, v Pisi: Pisa—Savona^ v Pia-cenzi: Reggiana—Alessandria (za kazen na nevtralnem igrišču), v Padovi: Padova— Pro Patria In v Pescar! : Pescara—Spezia.
Novo privlačnost so med prijatelji nogometnega sporta vzbudile zdaj še tekme, ki se bodo danes začele med zmagovalci raznih okrožij lz divizije C za prestop'v divizijo B. Kandidatov je po diskvalifikaciji enega Izmed njih ostalo še sedem, ki so bili za to izbirno tekmovanje razdeljeni v dve skupini. V prvi igrajo trije, med njimi tudi naša soseda Pro Gorizia, v drugi pa ostali štirje, od katere bo polovica, ki bo vztrajala dc konca, nadomestila štiri najslabše iz letošnje divizije B.
Prvi start v teh odločitvah bo združil naslednje nasprotnike:
V skupini A: v Rimu: Mater-Pro Gorizia (Cremonese je prost) ln v skupini B: v Cu-neu: Cuneo—Varese In v Palermu: Palermo—Anconitana.
Zimo za modroce
I vseh kvalitet, kupite najugodneje pri »Zima«, Ja-| ger Milan, Prva ljubljanska mehanična predilni ca žime, trgovina Sv. Petra cesta 17, tel. 20-42 predilnica Fužine, telef 20-45.	J-102-6
Otroški voziček gjobok, skoraj nov, pro-I dam. Oklškega ul. 18.
8605-6
Prodam
skoro nov zapravljlvček osi na olje, ln enega konja, starega 7 let. Na slov v vseh poslovalni-I cah Jutrst.	8622-6
Perzijska preproga
stara, 4.50 X 2.80, naprodaj. Naslov v vseh po [ slovalnicah Jutra.
8663-6
Prodam štedilnik
skoraj nov, na 3 plošče, za desni kot; lstotako vse vrste šamotne opeke. — Kovačič Anton, Viška 3.	8662-6
Sprememba predpissv za ppomet v času nošne prmnetsse zapore
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glesde na člen 1. naredbe z dne 30. oktobra 1341-XX št. 135 in na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 odreja: Člen 1. Vse dovolilnice za kroženje v času nočne prometne zapore, ki so bile izdane kakor koli do dneva objave te naredbe, se začenši z dnem 1. julija 1942-XX razveljavljajo.
Člen 2. Od dne 1. julija 1942-XX dalje smejo v času nočne prometne zapore krožiti samo tiste osebe, ki imajo dovolilnico, katero izda na prošnjo prizadetih samo v primerih izkazane neogibne potrebe in po zaslišanju vojaškega oblastva v ljubljanski občini kr. kvestura, v drugih občinah pokrajine pa uradi javne varnosti, če teh ni, pa postaje krajevno pristojnih kr. karabinjerjev. Te dovolilnice morajo biti pisane na enotnih obrazcih in obsegati poprsno sliko imetnika, brez klobuka, ali pa podatke iz osebne izkaznice ali druge listine, ki jo je šteti za enakovredno po členu 6. naredbe z dne 24. januarja 1942-XX.
Člen 3. Kršitelji te naredbe se takoj pri-pro in se kaznujejo, če ni dejanje huje kaznivo, z zaporom do dveh mesecev in v denarju do 5000 lir po postopku, določenem v naredbi z dne 26. januarja 1942-XX št. 8. Ljubljana dne 24. junija 1942-XX.
Visoki komisar Emilio Grazioli
Išastsgtaifev predpisov za
l۩lesarskl premet na trisISde
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na pods'tavi člena 3. kr. ukaza z dne 3 maja 1941-XIX, št. 291, glede na svojo naredbo z dne 25. marca 1942 XX. št. 51. in snfatrajoc za potrebno, da se razširijo predpisn za kolesarski promet na tricikle. od r eia:
ČL 1. Prepoved iz členov 1 in 2. naredbe z dne 25. marca 1942-XX, št. 51. se razširja na rabo triciklov ali tovornih vozil na nožni pogon.
Uporabljanje takih vozil na ozemlju mesta Ljubljane in Ljubljanske pokrajine je dovoljeno osebam, ki imajo posebno dovolilnico, katero izda na prošnjo prizadetih in v primerih dokazane potrebe kvestoT v Ljubljani ali postaja kr. karabinjerjev za kraj. kjer ima prosilec, svoje stalno bivališče ali kjer navadno biva.
Čl. 2. Dovolilnica iz. prednjega člena mora obsegati popolne osebne podatke tistega, komur je bilo dovoljenje izdano, kraj, kjer stalno biva aH kjer navadno biva, njegov poklic, evidenčno številko tri cikla ali tovornega vozila na nožni pogon, ki ga bo uporabljal, razlog za dovolitev, čas in smer po katerih se mora kolesar ravnati, in njemu dovoljeni prometni pas teT številko osebne iz kazni ce prizadetega.
Čl. 3. Z dovolilnico opremljene osebe se bodo mogle koristiti s posebnimi sitoja'i iz člena 4 naredbe z dne 25. marca 1942-XX. št. 51.
Čl. 4. Zoper vsakogar, ki bi se zalotili, da se vozi s trieiklom ali s tovornim vozilom na nožni pogon in bi se na prvi poziv ne ustavil, se uporabi orožie.
Cl. 5. Kršitelji te naredbe se kaznujejo če dejanje ni huje kaznivo po postopku, določenem z naredbo z dne 26. januarja 1942-XX, št. 8, z zaporom do 2 mesecev in v denarju do 5000 lir.
Vselej se odredi zaplemba tricikla ali tovornega vozila na nožni pogon.
Čl. 6. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za L'ubljansko pokrajino.
Ljubljana dne 24. junija 1942-X^,
Visoki komisar Emilio Grazioli
Zapora in predpisi o pgtr&šnji ©bvezilnega in
zdravilnega materiala
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX. št. 291. in smatrajoč za. potrebno, urediti potrošnjo osvežilnega in zdravilnega materiala, odreja:
Čl. 1- Kdor ima iz kakršnega koli naslova obveze, gaze. hidrofilno vato. jodovo tinkturo. čist a.li denaturiTan alkohol, jih mora do vštetega 27. t. m. prijaviti Visokemu komisariatu. VI. oddelku.
Prijave se morajo nanašati na množine teh predmetov po stanju na dan 25. junija 1942-XX.
Čl. 2. Prijavljeni obvezilni in zdravilni material ostane pod zaporo na razpolago Visokemu komisariatu.
Prodajalci na debelo in na drobno morajo voditi prejemni in oddajni vpisnik, ki ga je vidiral VI. oddelek Visokega kom.isari.ata in v katerega se morata vsak dan vpnsovati prejem in oddaja navedenih predmetov.
Čl. 3. Prodajalki na debelo smejo oddajati lekarnam, ročnim lekarnam, bolniškim blagajnam. zdravstvenim zadrugam, bolnišnicam itd. pod zaporo postavljene predmete samo s piredhodno odobritvijo V. oddelka Visokega komisariata.
Lekarne smejo prodajati ne več ko po eno fenoto teh predmetov, če se predloži kupče-
va osebna izkaznica, in morajo zaznamovati j prvenstveno tekmovanje v diviziji B, v oddajnem vpisniku njegove osebne podat- ki se zdaj tudi naglo približuje koncu. Danes ke (ime, priimek, očetovo ime, poklic in na-	I je na vrsti XV. povratno kolo, ki bo spet slov) in kupljene količine in vrste.	pozvalo na teren vseh 18 kandidatov, od ka CL 4. Zdravniki morajo za ročne lekarne,	terih pa so nekateri že morali opustiti v sabo] ni sni ce in am bula tori je vobče zapisovati	ko nado, da bodo še naprej ostali v tej za vsako opravljeno storitev, pri kateri s«	družbi, nekateri pa so se porazdelili na raz-uporabijo taiki predmeti, uporabljene vrste	na mesta po sredini tabele in nimajo zdaj in količine in osebne podatke bolnika (ime.	nobenih ambicij več. Tako je glavna borba priimek, očetovo ime, poklic, bivališče in	v tej diviziji omejena — I. mesto je tudi vzrok nezgode).	že dokončno oddano močnemu Bariju — sa-Čl. 5. Kršitelji se kaznujejo, če ni dejanje	mo še na tri enajstorice, ki se potegujejo huje kaznivo, upravno s kaznimi in po po-	za prav tako važno IL mesto v tabeli. To sitopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-	so ekipe Pescare, Vicenze in Padove, od XX. št. 8.	katerih je danes samo ona lz Vicenze igrala Ljubljana, dne 24. junija J942-XX.	na tujem, vendar pa so vse tri imele sitne Visoki komisar Emilio Grazioli	nasprotnike. Za vsako izmed njih je usodna „T __ . «-	izguba vsake točke. Okrog prerivanja med UreHiteV prejemKOV osebju,	temi tremi kandidati za napredovanje v di-
ki i e odsotno s službe brez	A se suče zda;i vse zanünanJe
metne publike, ki prav tako napeto sprem-
----- „	.	.	__^£>ogodkov torej še zmerom dovolj na ze-
V najbolj napeto razdobje je zdaj prešlo " lenem polju, čeprav bi kdo lz starih časov
dejal, da nismo daleč od dobe kislih kumaric ...
Beseda L —.60, taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro L }.—.
opravičenega vzroka ali zara di policijskega ukrepa
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino |tekem-na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291, odre j a:
Čl. 1. Ustavlja se izplačevanje prejemkov uradnikom, uslužbencem in upokojencem države ter javnih ali kakor kol pod državno nadzorstvo postavljenih ustanov, ki so več ko deset dni odsotni iz službe brez opravičenega vzroka ali ki so konfinirani, policij sko internirani ali zoper katere je uveden kazenski postopek kot ob dolžen e političnega zločinstva.
Visoki komisar lahko v vsakem primeru posebej odredi uporabo' enakega ukrepa zoper osebe, ki so bile priprte in so priprte že več ko trideset dni.	I	Služkinjo
Cl. 2. ženi, če je ni, pa nedoletnim otro- pošteno, vajeno kuhe
kom uradnikov uslužbencev in upokojen- I ^^Vužmi. ^Naslov cev iz prvega odstavka prednjega člena se pri vratarju pivovarne smejo po odobritvi Visokega komisarja iz- I »Union«.	8511
plačevati mesečni prejemki, ki ne presegajo * __ , polovice pre:emkov. kolikršni bi šli rodbin-	Mooistiio
skemu no-J-kvariu	spretno prodajalko sprej
„ , poglavarju.	. mem. Ponudbe z naved
Vselej pa gredo ti prejemki zeni, če je m, bo prakse na ogl odd
pa nedoletnim otrokom uradnikov, usluž- I Jutra pod »Modna tr?o bencev in upokojencev, priprtih več ko trideset dni in zoper katere je bila odrejena ustavitev prejemkov po drugem odstavku člena 1.
Čl. 3. Uradniki in uslužbenci države ter I hi!na de'f; Trgovina Je-•, i*i i ii- j j -	,	reb, Ljubljana, Glmce.
javnih ali kakor koh pod državno nadzor- |	8464-1
stvo postavljenih ustanov, k1 so bili odpuščeni ali odstavljeni iz političnih vzrokov. I Briv. pomočnika se smejo z brezprizivnim odlokom Visokega sprejmem takoj. Pojas-komisiarja izključiti od vsakršne pravice do I £odmiiščik0va°2214' Ur®' pokojnine in od povračila v pokojninski |	8542-1
sklad za državne uradnike vplačanih pri spevkov.	I Postrežnico
Čl. 4. Ta naredba »topi v veljavo z dnem za dopoldanske ure išče ci -L	i-	t - ii- . Skalar,* Strossmajerjeva
objave v službenem listu za Ljubljansko ul. 10.	8543-1
pokrajina.
lja razvoj te konkurence kakor vse ostale. Spored sam je obsegal naslednjih devet
Naše -*tedališče
Drama
Nedelja, 28. junija, ob 17.30: Šola za žene.
Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ponedeljek, 29. junija, ob 17.30: Konto X
Znižane cene od 12 lir navzdoL Torek. 30. junija. Zaprto. Sreda, 1. julija, ob 17. 30: Poročno darSo. Red A.
Četrtek, 2. julija, ob 17.30: Kralj na Betajnovi. Red B.
Opera
Nedelja, 28. junija, ob 15.: Boccaccio. Opereta. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdoL
Ponedeljek. 29. junija, ob 15.: Madame Butterfly. Izven. Cene od 20 lir navzdol. Torek 30. junija. Zaprto.
Otroški voziček
globok, v odličnem sta. nju, «elegantna oblika, ! še stari materljal, pro-I dam. Potočnik, čampo-va ul. 8, Glince. 8649-6
Prodam
ročne vozičke, samokol-nlce ln druge vozove. [ Terlep Matija, Jernejeva c. 9, Slška.	8660-6
Otroški voziček
[ globok, dobro ohranjen, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. •
8647-6
a st
vina«.
3449-
Dekleta
od 14 do 16 let, sprej mem z vso oskrbo za
Ljubljana, dne 24. junija 1942-XX.
Visoki komisar Emilio Grazioli
Kovaškega
pomočnika
sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8533-1
Predpisi o ratti plovil v vodah pokrajine
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291. smatrajoč iz razlogov jav I lija. Naslov v vseh collega reda za potrebno, urediti rabo plovil ' s)ovalnlcab Jutra' v vodah pokrajine, in po zaslišanju vojaškega oblastva o. d r e j £ :
ČL 1. Prepoveduje se na vodah pokrajine raba čolnov, velikih tovornih čolnov, spia vov in plovil vobce. na kakršen koli pogon in v rabi za kakšno Itofti službo ali namen ČL 2. V roku petih dni, ko »topi ta naredba v veljavo se morajo vsa plovila po- ,	. . „„,
, .{ . F .	za dopoldansko pisarm-
tegniti na suho in shraniti naimanj 200 m ško delo iščem. Predpo-daleč od vode. zä kar so odgovorni njih g°J znanje italijanščine Lastniki	in strojepisja. Osebno
lias,niuu-	oglasiti pri Vita. Beet-
Čl. 3. Izjeme od prepovedi iz člena 1. sme hovnova 4. v ponedeljek dovoliti krajevno pristojno upravno oblast- ' od 10' do 12- ure' 8577-1 vo samo za čas, v katerem je dovoljen promet in samo za priznano občekoristno potrebo.
čl. 4. Na plovila, ki bi krožila v nočnih urah. se strelja brez kakršne koli opozorit ve ali pozava. .	I Služkinjo
ČL 5. Kršitelje določb te naredbe kaznuje, mlado, vajeno vseh do
totja"]r\huje kazT°' o,b'a&t « SÄ M".
yo po postopku iz naredbe z dne 26. januar- Naslov v vseb posloval-;a 1942-XX, št. §, z zaporom do 2 mesecev nicah Jutra. 8516-1 in v denarju do 5000 lir,
ČL 6. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 24. junija 1942-XX.
Visoki komisar Emilio Grazioli
Postrežnico
mlajšo, sprejmem za ves dan. Nastop 1. ju-
8565-1
Fotopomočnika
za vsa dela sprejmemo. Ponudbp z opisom na ogl. odd. Jutra pr.d Stalno Ljubljana«.
8567-1
Začetnico
Služkinjo
pošteno, kmečko dekle, prej mem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	8595-1
ZA SMEH
Muha se je s svojo -hčerjo sprehajala po lepi, gladki pleši.
»Ne, kako se svet spreminja!« je dejala. »Ko sem bila tako stara kakor ti, je bila tu samo steza!«	•
»Nocoj
sem sanjal, da sem vam ukradel poljub, gospodična, a potem sem se zbudil.«
»Gotovo od zaušnice, ki sem vam jo prisolila!«
»Ah, moja žena ima najslabši spomin «a svetu!«
»Kaj, ali vse pozablja?«
»Nasprotno, vsega se spominja!«
Prodajalko
samostojno, v zelenjad-no trgovino, s kavcijo, in fanta	tricikelj,
iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8505-1
Divan
dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah' Jutra.
8508-6
Postrežnico
za dopoldanske ure iščem v bližini Cesta v Rožno dolino 30.	8601-1
Samostojno frizerko
z večletno prakso sprejmem takoj. Rep Viktor, frizer. Gledališka 8.
8606-1
pomocojco
spretno v gospodinjskih delih, sprejmem. Plača in o?krba lepa. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	8670-1
Iščem
brivskega pomočnika za stalno službo, in frizersko vajenko. Benda Vinko. Irizer, Erjavčeva 15, Ljubljana.	8627*1
Kroj. pomočnika
za malo delo sprejme takoj Dovžan Ivan. Sv. Petra cesta 81. 8655-1
Fant ali dekle
dobi hrano in stanovanje za štiri ure dela (pometanje, spaženje) in sicer od 4. do 8. ure zjutraj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten«.	86S7-1
Slaščičarskega
pomočnika
sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Ju tra	8673-1
16 let
Dekle	I	Satovje
staro, Išče mesto rabljeno, AZ, okvirjeno, | cesta 10. v pomoč pri gospodinj- I proda Medarna, LJublJa-stvu. Gre tudi k otro- na. Židovska ul. 6. kom. Ponudbe na ogl.	*	8540-6
odd. Jutra pod »Pridno, pošteno«.	8500-2
Štedilnik
železen, poceni prodam. Breg št. 16. Gabršek.
8644-6
Otroške vozičke
I ln šivalne stroje v večji izbiri, si oglejte pred na-| kupom pri : »TRIBUNA« F. Lazar, Karlovška ce-I sta 4.	• 8631-6
Ugodno prodam
1	nov voz na konca, z gu-I ml kolesi, pripraven za I metertrugo, diro, kason
ali lestve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Do 3000 kg«.	8694-6-
2 pisalni mizi,
2	navadni mizi, 5 stolov, 1 vitrino prodam. »In-terpromet«, Aleksandrova
8G93-6
Varčna in poštena
gospodinja, z večletnim spričevalom, želi menjati službo. Gre najraje k samostojnemu gospodu. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gospodinja«.
8497-2
Upokojeni nižji
uradnik srednjih let, samski, išče primerno službo za mali honorar Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Upokojeni uradnik«.	8624-:
Besedi L «-.60, taksa —.60, I za daianie naslova ali za _ šifro L 3.—.
Gospodinjo
mlado, inteligentno, išče dobro situirani samski gospod. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod ":edna zunanjost«.
8639-1
Služkinjo
sprejme družina treh odraslih. Plača ln hrana dobra. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Dobro postopanje«.	8634-1
Zmožno dekle
ia vsa gospodinjska dela k dvema osebama .'čem. Nastop takoj. — M. Blinc. Večna pot 23-1 vsak dan od 9. ure dalle 8633-1
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 3.—._
Bivši javili
nameščenec z večletno službeno prakso, samski, star 34 let, v težkem gmotnem položaju, prosi službo čuvaja, skladiščnika ali kaj podobnega. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8486-2
Mlad lekarnar
vešč Italijanskega Jezika, išče odgovarjajoče mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Apo tekar«. .	8525-2
Kuharica
varčna ln poštena, želi menjati službo, najrajši k mali družini ali samostojnemu gospodu. Cenjene ponudbe- na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna gospodinja«.
8534-2
Zakonski par
starejši, sprejmff službo hišnika - oskrbnika kjer koli. Razumem se na mizarska in druga hišna dela. Naslov v vseh poslovalnicah J*utra. 8561-2
Postrežnico
Samostojna gospa
Ljubljančanka, trgovsko-gospodlnjsko naobražfna, dolgoletnim spričevalom. išče službo Ponudbe na ogl. odd. Jutra
Zidarstvo sprejme
vsakovrstna popravila, gradbena ln stavbna dela. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8615
Dijak
20 let star, brez staršev, ki Je napravil 3. letnik Sred. tehn. šole, grad beni odsek, z dobrimi priporočili, išče počitnl ško prakso ali kaicršno koli zaposlitev. Gre tu di na deželo brezplačno proti hrani ln stanovanju. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.
8675-;
Inteligenten
mladenič
nrosl gospoda ali gospo ki bi mu nudila kakršno koli pomoč. Proti uslugi. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Pošten in točen«.	8671-2
Sprejmem otroke
od 3—5 let preko dneva v skrbno strokovno nadzorstvo. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Sprehodi«.	8648-2
Italijanščino
se želim učiti pri osebi 7 akademsko izobrazbo Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Kouverzacl-ja«.	8685-2
Gospodična
z večletnimi spričevali išče mesto k otrokom Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Zanesli Iva 77«.	8683-2
Frizerka
vešča vseh del, želi menjati službo. Ponudbe na ogl. odd. Jytra pod »Takoj«.	8695-2
I JI f
Beseda L —.50, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 2.—.
Prodam
električni rešo ln hladilnico za 400 Ur. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »101«. 8492-6
Prodam
belo posteljo in eno hrastovo pleskano ter dve mreži. Gnidovčpva ulica 15. pri Smartlnskl cesti.
8471-6
Otroški voziček
globok, ugodno prodam. Prlmic, Hradeckega c. 42.
8424-6
za popoldan sprejmem. I pod »Vsestransko pošte-
Gasilska c. 15, buffet. na ln zanesljfc-a«.__
8643-11 8621-2
'Jedilno orodje
rje prosto, poceni prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jedilno orodje 270«.	8530-6
Omara
dvokrllna, stara, dobro ohranjena, naprodaj za 400 Ur. Rimska c. 7, pritličje, levo, vrata 1. I	Iščem
6 inštruktorja za dopolnil-_ . .	i nI Izpit za prestop iz
Steklenice I dvorazredne trg. šole na od: Chianti, Cinzano, ra- trgovsko akademijo, naj-denske, buteljke ln raz- raje absolventa letošnje-ne druge steklenice, več- ga leta trgovske akade-Jo količino, ' prodam. — I mlje. Ponudbe z naved-Ponudbe na ogl. odd. bo pogojev na ogl. odd. Jutra pod »Ciste stekle- I Jutra pod »Absolvent nlce«.	8539-6 | 1941-1942«.	8551-4
Originalne slike
slovetLEklh ' umetnikov kupim. Ponudbe z navedbo avtorja ln cene na ogl. odd. Jutra pod »Umetnina«. 8547-7
Otroški voziček •
lep, dobro ohranjen, športni, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjen«.
8538-17
Prazne steklenice
od Ječocitrola, Tonovl-na, Efetusina ln Eukal-cina, očiščene, kupujemo. čehostaklo, Reslje-va cesta 8.	8612-7
Otroški voziček
športni- ali globok, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 676«.	8625-7
Stare bicikelj gume
(zračnice ln plašče) ter kompletne blciklje, karbid in vreče, vsako količino kupimo; plačamo dobro. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figo-vec, levo dvorišče), tel. 29-27.	8658-7
Za praženje kave
kupimo celotno napravo. Ponudbe samo za večjo napravo z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Praženje«.	8651-7
Hladilnik
na električni pogon (frigidaire), srednje velik, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8632-7
Pmg-pong-mizo
kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ping-pong«.	8689-7
□moojEicniiri
Vajenci (-ke)
Beseda L —.30, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—
Vajenca
sprejmem v trgovino e mešanim blagom. Jereb Rudolf, Ljubljana-Glin-ce, čampova ul. 8.
8465-44
Vajenca
za trgovino z železnino sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mala matura«.
8544-44
Vajenko
za modno trgovino, lz boljše družine, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Proti honorarju«.	8558-44
Vajenca
sprejmem. Prejema takojšnjo plačo. Klepar-stvo in instalacija vodovodov. Gustav Puc, Tržaška c. 9. 8669-44
Servis	I Italijanščino
za 12 oseb, fin, prvovr- I za popravne Izpite posten porcelanski, kupim, učuje gospodična. Naslov Ponuditi na telefonsko v vseh poslovalnicah Ju-štev. 27-73.	8535-6 | tra.	8541-4
Prodam I	Iščem
otroško posteljico ln mo- italijansko ln francosko ško črno suknjo, oboje konverzacljo. Pogoje ln skoraj novo. Naslov v I naslov prosim na ogl vseh poslovalnicah Jutra. odd. Jutra pod »Konver-8560-6 zacija«.	8555-
Otroško posteljico I Čez poletje
prodam. — Mali Rudolf, I redno poučujem klavir, Postojnska ulica 20.	nemščino, francoščino. —
8556-6 I Grem tudi na dom ln nudim konverzacljo na
Prodam
4 rjuhe. 2 kapnl ln blazine, 6 frotlrk ter bosansko preprogo 275 X 160 cm. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8564-6
I sprehodih. Prlv. učit Aneta Potočnik. Prijave sprejemam: Groharjeva I ul. 2, vhod Tržaška 1-1 8573-4
Škropilnico
za drevje prodam. — _______
Vpraša se pri Sever, | tličje. informacije' do Marijin trg 2. 8571-6 poldne.	8572-4
Italijanščino, nem' ščino, francoščino
poučuje dipl. učiteljica Kolodvorska tU. 11, pri
Srebrno lisico
ln črn krznen plašč ugodno prodam. Ogled od 14. do 16. ure. Naslov I se naučite gladko, na-v vseh poslovalnicah Ju- I ?lo ln zelo poceni po
Nemščine in
angleščine
tra.
8579-6
Prodam
malo rabljen brzoparilni kotel. Cesta Soške divizije 58-1.	8588-6
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8593-6
smotrni, sugestlvnl metodi pri dipl. komercija-listu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
' 8491-4
Italijanščino
poučujem vestno ln temeljito. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8613-4
Kupim
Otroški voziček
globok, avtomodel, krem I Beseda L —.30, taksa —.60, prodam za 1000 lir. Isto- I za dajanje naslova ali za
tam pleteno košaro z I modročkom. Zore, Ma- [ renčlčeva 3, Moste.
8596-6
Otroški voziček
športni, prodam. Blel-welsova*c. 35-1.. Hmelak.
8522-6
šifro L 2.—.
Otroški voziček
Vosek Ia.
I kupi vsako količinp Me-' dama, Ljubljana. Židovska ul. 6.	8474-6
Snažno sobno
ln kuhinjsko opravo, kakor tudi posamezne komade pohištva, prepro-
Ä. "«ÄI ** ■S5TVÄK
41. Moste. Ogled od 15.
stalno kupuje trgovina
ure dalle ~ n-avTc I *°gled<' Mestni trg 3, ure dalje.	vhod skozi vežo. 8532-7
Perzijsko preprogo
»Mahar« 3.10X4.50 m, ze-
Stelažo s šipami
galanterijsko blago
SA
8502-6
'Posteljne vložke
Fotoaparate
prodam. Ogleda se: Pod- PJ,b2r ln. s^ne predme-milščakova 29. 8503-6 * ,kupuJ®protl tak°J"
1 šnjemu plačilu Fototeh-nika, Tjfševa 15. 8568-7
e i t a f t e pazljivo oglase „JUTRA"
Jekleno os
12 do 8 cm debelo, 50 cm aH daljšo, kupim. Ponudbe na ogl: odd. Ju-| tra pod »Os«. 8585-7
Plinski štedilnik
. ® Pekačem kupim. Trdan, ___________ .
5 I3 li6ka ^ 16- „vrata j KarlovSka cesta 4.
Frizersko vajenko
ln vajenca sprejmem. — Franc Wildman, Napoleonov trg.	8654-44
Vajenko
za modlstko sprejmem takoj. Sto par, Celovška c- 44.	8653-44
Vajenca
za mizarsko obrt sprejmem takoj. Tomo Potočnik, Gnidovčeva ttli-ca 5, Sv. Križ, LJubljana.	8650-44
Vajenca
sprejmem takoj za sobo-slikarsko ln pleskarsko obrt. šebenik, Selenbur-gova Ul. 4.	8699-44
Apio, ntvip
Beseda t —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za äifro I 3.—.
DKW motocikle
še nekaj komadov po tovarniških cenah proda zastopstvo Lovše, Celovška cesta 95. 8439-10
Fiat Topolino
Cabrio, skoraj nov, proda ugodno DKW zastopstvo Lovče, Celovška 95.
8440-10
Za vsako ceno 2tonski tovorni avto
v odličnem stanju, predelan na pogon z ogljem ln z voznim dovoljenjem, prodamo zaradi selitve takojšnjemu kupcu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takojšnje plačilo«. 8657-10
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Radioaparat
dober, kupim. Ponudbe z opisom in ceno na ogl. odd. Jutra pod »Radio«.	8589-9
Kolesa
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro t J.—.
Pozor, triciklji!
Izredna prilika!
Več triclkljev različne velikosti, odlične * Izdelave, zelo 4igodno naprodaj. Navadne blciklje vzamemo v račun. Specialna delavnica za triciklje, Tyrševa c. 13 (Figovec, levo dvorišče), tel. 29-27.	8656-11
Opel Kadet
zaradi odpotovanja ugodno naprodaj. Boc, Sv. Petra c. 25. dvorišče.
8674-10
Triciklje
domačih in drugih tip, kakor tudi pnevmatiko in ves pribor za popravila, imamo v zalogi. — Sprejemajo se vsa popravila triclkljev v strokovno mehanično delavnico: »TRIBUNA«, F. Lazar,
8496-7 J
8630-41
t
žimo za modroce
že od 36.— Or naprej kupite pri
ŽIMA"
JAGER MILAN, prva ljubljanska meha nična predilnica žime, trgovina Sv. Petra cesta 17,
tel. 20-42, predilnica Fužine 20-45-
Beseda L —.60. taksa —.60, ta dnanje naslova ab za Šifro L 5.—.
Inventar
za mlekarno prodam. — Naslov v rseh poslovalnicah Jutra. 8529-12
Najceneje kupite
spalr.ice in drugo pohištvo pri tvrdkl štigl, ki ga razstavlja vsak dan v gostilni »Zvezda«, Celovška c. 72 . 8610-12
Samsko spalnico
elegantno, imitacija orehove korenine, pečeni prodam. Celovška c. 96, mizar.	8620-12
Prodam
kompletno so ono opravo v surovem stanju. Naslov: Krioernik, Tyrseva cesta 37.	8C45-12
Krasno opremljeno
sobo v centru oddam boljši stane j ši dami ali zakonskemu paru brez otrok. Na razpolago kuhinja. Lastno perilo za-željeno. Pred škofijo l-II., levo; nedelja, torek od 14. do 18. ure.
8618-23
Lppo opremljeno
sobo z eno ali dvema
posteljama, s souporabo kopalnice, dve minuti od" tramvaja, oddam. — šušteršičeva 3, Meste.
8666-23
Lepo sobo
! opremljeno, oddam ta-Ì koj ali s 1. julijem I boijši osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8665-23
Reseda 1- —-60, «ksa —-60-® d.usnie nislova ali za šifro L 3.—.
Sončno mirno sobo
za eno o.;ebo, v centra oddam s 1. julijem. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8455-23
Opremljeno sobo
parketirano, s posebnim vhodom, oddam enemu eli dvema boljšima gospodoma. Jernejeva 29. *	8523-22
Opremljeno sobo
takoj oddam. Rožna dolina, C. H-6. 8524-23
Veliko prazno sobo
aeparirano, z vso oskrbo, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8550-23
Sončno sobo
parketirano, opremljeno, ai; prazno, z uporabo kopalnice, oddam. Rožna" doi., C. X., št. 34.
8580-23
Prazno sebo
lepo. s souporabo kopalnice, poleg tramvaja, v novi hiši, oddam s 1. avgustom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8581-23
i!ko
Sostano
spre'raem. Tržaška cesta 71.	8574-23
Lepo prazno s^bo
sončno, oddam gospodu ali dami. Viktor Emanuela 16-1., levo.
8576-23
Dve sebi oddam
snažnim, dostojnim odraslim osebam takoj. — Pleteršnikova ulica. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	8594-23
Sostanovalko
v centru mesta sprejme samostojna gospa. Naslov v vseh Doslovalnicah Jutra. "	8604-23
Lepo sončno sobo
z dvema posteljama oddam. Šinigoj, Bolgarska ulica 17-11.	8517-23
Opremljeno sobo
sončno, poseben vhod, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8520-23
Gospodično
sprejmem na stanovanje, ki je čez dan odsotna. Ogled do 8. ure zvečer. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8495-23
Oddam
dve opremljeni sobi. Eno 7, eno posteljo in drugo z dvema posteljama, lahko s souporabo kuhinje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8664—23
a
Beseda ' —.60, uksa —.60. 13 daianie naslova ali ta Šifro L 3.—.
Mlad profesor
išče opremljeno skromno sobo s souporabo kopalnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Klavir«.
8478-23a
Boljša gospa
mirna ln točna, Išče opremljeno sobo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Redoljubna«.
8459-23a
Opremljeno sobo
v bližini Poštne hranilnice iščem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Domač«.	8538-23a
Gospodična
išče prazno sončno sobo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prazna soba«.
8537-23a
Sončno sobo
z dvema posteljama oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8677-23
Sostanovalko
snrejmem. škofja ulica št. 3, desno. 8652-23
Opremljeno sobo
oddam solidnemu gospodu takoj ali 15. julija s hrano ali brez. Gospo-svetska 13, vrata 15.
e 8646-23
Krasno opremljeno
sobo za dve osebi takoj oddam. Na razpolago kopalnica, ev. souporaba kuhinje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8641-23
Lepo sobo
sončno, s souporabo kopalnice, oddam s 1. ju-iijem. Tržaška c. 14, levo.	8642-23
Lepo opremljeno
sobo s kopalnico in telefonom, oddam boljšemu gospodu. Novi trg 1, III. nadstr., levo.
8640-23
Lepo, mimo sobo
oddam boljšemu, solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8638-23
Sobo
lepo opremljeno, s souporabo kopalnice, oddam. Kolezijska 19-1.
8637-23
Starejšega gospoda
z lastnim pohištvom sprejmem v skrbno nego s sobo v centru za takoj Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prvovrstna gospodinja«.
8487-23
V novi hiši oddam
boljšim osebam dve lepi ' prazni sobi ali enosobno komfortno stanovanje. Poizve se: Šmartinska c. 55. stavbenik Kamnikar.
8628-23
Kabinet
delno opremljen, oddam. Mansarda. Svoj vhod. — Pleteršnikova ul. 10-1.
8635-23
Opremljeno sobo
z eno posteljo, s souporabo kopalnice s stalno toplo vodo, oddam v vili, 13 minut od pošte. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8684-23
Opremljeno sobo
oddam eni ali dvema uradnicama. Gorupova 3, priti., levo, vrata 1.
8702-23
Opremljeno sobico
s souporabo kopalnice, takoj oddam. Predjam-ska 25-1., Rožna dolina.
8696-23
Sončno sobico
oddam s skrbno pripravljeno domačo hrano. — Stari trg 28-in., šturm.
8678-23
Prazno sobo
oddamo solidni gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8701-23
Lepo sobo
z dvema posteljama oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8680-23
Prazno sobo
lepo, takoj oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8705-23
Opremljeni sobi
s souporabo kuhinje za dobo dveh mesecev iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V centru«.	8559-23a
Iščem
štirlsobno stanovanje b kopalnico; mirna tričlanska ljubljanska družina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Visoka nagrada«.	8587-21a
Dvosob. stanovanje
v mestu Išče mala obl-telj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trije odrasli — lepa nagrada«.
8512-21a
Mirna stranka
brez otrok, z novim pohištvom, išče enosobno stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra stranka».
8682-21a
Industrijalec
z dežele išče v centru dvo- do trisobno stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna družina«.	8700-21a
Kupim
kmečki mlin ali hišo t okolici Ljubljane ali zamenjam za svojo napol dograjeno hišo, ki 6e nahaja v LJubljani. — Prevzamem tudi hipoteko. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zamenjava«. 8553-20
Njivo ali travnik
blizu LJubljane kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Do 30.000 lir« ali vprašajte telefon št. 48-02. 8578-20 _t_
Prodam hišo
enonadstropno, z velikim vrtom, zelo ugodno. Posredovalci izključeni. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestni kupec 15«.	8586-20
Lep kompleks
po par tisoč m2 ob Celovški cesti, prodàm skupno ali deloma. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blizu remi-ze«.	8690-20
Beseda L —.60. uksa —.60. za daianie naslovi tli za iifro L 3.—.
Prazno sobo
s štedilnikom event. s souporabo kuhinje ali enosobno stanovanje, išče gospodična, ves dan odsotna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna«.
8510-23a
Opremljeno sobo
lepo, separirano, s hrano išče mirna gospodična. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center 66«.
8494-23a
Opremljeno sobo
elegantno, s posebnim vhodom, uporabo kopalnice, v strogem centru, išče boljši gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za takoj«.
8619-23a
Iščem
zračno, sončno, opremljeno sobo s souporabo kopalnice, po možnosti s hrano, event. garsonjero v sredini mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Miren domačin«.
8681-23a
tanovanje
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 3.—._
Trisobno stanovanje
oddam boljši maločlan-ski stranki. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Julij«.	8552-21a
Sobo in kuhinjo
v Stožicah oddam. — Vprašati v gostilni Ra-movž.	8515-21
Stanovanje
preprosto, samostojno, oddam pošteni družini z nekaj gotovine. Cesta na Loko 22, Trnovo. 8679-21
Beseda L —.60, taksa —.60. za daianje naslova tli za Šifro L 3.—.
Zamenjam
krasno štirisobno stanovanje z enakim v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Moderno 222«.	8476-21a
Boljša gospa
išče sobo s štedilnikom, eno- ali dvosobno stanovanje za takoj ali pozneje. Plača dobro. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Snažno«.
8570-21a
Stanovanje
eno-, odnosno dvosobno, išče tričlanska mirna družina za takoj ali čimprej v mestu, znotraj žične zapore. Najemnino plačam eventualno za nekaj mesecev vnaprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Najemnina vnaprej«.	8501-21a
Beseda i — 60. taksa —.60, za datarne naslova ali za iifro l 3.—.
Zamenjam
dvostanovanjsko hišo z obširnim vrtom v LJubljani z enostanovanjsko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana«.
84SS-20
Zbirko
Llechtensteina, skoro kompletno, zelo ugodno prodam, Istotako Commissariato avionsko Slo-ven. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prilika«.	8442-8
Dve redki knjigi
zgodovinske važnosti, katerih vrednost Je v stalnem porastu ln s tem najboljša naložba kapitala. prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »20.000«.	8514-8
m<mm*
Beseda L —.60, taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro L 3.—.
Detajlno razprodam
po nizkih cenah kompletno zbirko znamk držav Belgije ln Nizozemske. Knjigarna Janez Dovžan, LJubljana, Stritarjeva Ul. 6, tel. 44-24.
8484-39
Kapital
Beseda t —.60. taksa —.60. «a daianie naslova ali z> iifro t 3.—.
Vdova uradnika
prosi dobrodušnega gospoda za 1000 lir posojila proti mesečnemu odplačilu. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Hvaležna«.	8518-16
Posojilo
Lir 20.000 potrebujem. Vknjižba na hišo v LJubljani, vredno 600 tisoč lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Obresti po dogovoru«. 8519-16
Do 45 tisoč lir
posojila potrebujem. — Vpis na prvo mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Visoke obresti«.
8626-16
Kompanjona (-ko)
za zelo rentabilno podjetje iščemo. Potrebno 35.000 Ur. Mesečni zaslužek 5000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »100'/• sigurnost«.
8659-16
Posést,
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanie naslova ali za _šifro 1 3.—.
Polovico hiše
kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prijazen solastnik«. 8410-20
Hišo - vilo
eno- ali večstanovanj-sko, v Trnovem ali okolici, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trnovo«.	8554-20
Kupim parcelo
do 20.000 lir, v severnem delu LJubljane. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	8536-20
Prodam
komfortno vli0t središče ffi&ia, za 500.000 lir. — Poizve se atelje »Moda«, Pražakova 15-1. 8599-20
Prodam
parcelo v Ljubljani ob Dobrovški cesti, 600 m2, za 50.000 Ur. Poizve se: Trnovo, Kolezijska 19-11.
8600-20
Stavbno parcelo
nasproti »Slepega Janeza«, ca 100 m od ceste, lzmere ca. 700 m2, prodam. Vprašati: telefon 45-42.	8616-20
Hiše, vile, parcele
prodaja Pristavec Pranjo, realitetna pisarna- Ljubljana, Gosposvetska c. 3, tel. 23-81.	8597-20
Prodam parcelo
center, za trinadstropni-co, takoj, ne posredovalcu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »450.000«.
8629-20
Prodam
pialo hišo v Višnji gori in dve stanovanjski hiši v Mostah. Poizvedbe: Kolodvorska ul. 6, pisarna.	8636-20
Obširno zemljišče
za zazidavo prodam skupno ali po posameznih parcelah, ugodno. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ob šmartln-ski cesti«.	8691-20
Kupim hišo
z vrtom ali brez za gotovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Do 160 tisoč«.	8692-20
Parcelo ali zemljišče
kupim do Lir 40.000.—. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8668-20
Trgovina z živili
v sredini mesta, prevzame razne blago v prodalo, razpečavanje. raz-vazanje ali vskladiščenje. Skladišče, telefon in trt-cikelj na razpolago. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna tr«^-8545-19
Beseda L —.60, taksa — .6C zi da;ahie naslova ali r; iifro L 3.—.
Krmilni ohrovt.
Začetkom julija potrebujem 600 sadik. Javiti: Karlu Kogovšku. Kla-dezna 4. Trnovo.
8392-33
hcitoa I —.60. uksa —.60. za datante naslova ali zi iifro L 3.—.
vina«.
Poslovne prostore
v strogem centru, sesto -Ječe lz dveh sob v I. nadstropju, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 77«.
8602-19
Beseda L —.60, taksa —.60. za daian<e naslova ali za iifro L 3.—.
Prodam
nove sive poletne hlače. Prešernova 5, krojačnica Sever.	8549-13
Smoking
za srednjo postavo z dvema telovnikoma in srajco, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8583-13
Prodam
rjav moški ln modern ženski plašč. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8591-13
Barvanje
usnjenih izdelkov
s specielno barvo na briz-galnik. Barve ln aceton: Efaks. Napoleonov trg.
8563-30
Fasade, vrtne ograje
ter vsa stavbna dela izvršuje ln se priporoča stavbno podjetje Rudolf Terčelj, pri novi šišenski cerkvi.	8603-30
Beseda I — 60. taksa —.60. ta daiamf naslova ali za Šifro t 3.—.
Prodam
novi svilen kostum (temnoplavi taft), za srednjo postavo. Cena 310 lir. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8590-13
najem
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za tifro L 3.—»
Oskrbo
večjega hotela ali pensiona v Primorju bi prevzela boljša samostojna gospa 34 let, vajena samostojnega vodstva gospodarstva, aH pa bi vzela v najem boljšo ln večjo kavarno tudi na prometnem kraju Pri-morja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oskrbnica hotela«. 8507-17
Pekarno v najem
vzamem v LJubljani. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8566-17
B Pilil in perje prodaja I \ R. SEVER, Marijin tgg 2 ž
Corniti. Alfonso Camagna
rvrdka utemeljena
leta 1900 Komisije — eks-
Casa fondata nel 1900 Commissioni — Esportazioni — Rappresentanze — Depositi — Trasporti — Assicurazioni
ort — zastopstva — skladišča — prevozi — zavarovanja
NAPOLI — Via Arte della Lana 18
PAPRIKA MARICH
Pepe rosso italiano garantito puro!
In vendita presso 1 migliori negozianti di generi alimentari e commestibili.
italijanski rdeči poper zajamčeno čist! V prodaji pri boljših trgovcih jestvin ln kolonijalnega blaga.
DITTA M. MARICH
TORRE ANN. CENTRALE (NAPOLI)
Prodam
3 lepe 8 tednov stare prašičke, plemenite pasme, ln 2 lipicanska žreb-ca z rodovnikom, rojena 1940 ln 1941. Vprašanja na naslov: Ana Lenarčič. Verd. p. Vrhnika.	8397-27
Krasnega
foxterierja
z rodovnikom, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8549-27
Prodam
štiri plemenske zajke, tri orjakinje, ena ovnačka. Vprašati: Glince, KogeJeva Ul. 8.	8557-27
Ušel je
zelen papagajček. Pošten najditelj naj ga vrne: Cankarjeva 9-1.. Kode-ljevo.	8499-27
Kozo
dobro mlekarlco. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Koza«.
8704-21
"eseda I — 60. uksa —.60. u datante naslovi ali za
iifro L 3.—.
Prodam
črne Rex zajke. čista pasma. . Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8698-27
cmmva
Beseda L —.60. uksa —.60 »a datan'e nasovs alt t? iifro L 3.—.
Prodam
ugodno pianino, črn, najboljša znamka Stingi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8582-26
Klavirsko
harmoniko
z registrom, 80 basov, prodam za 1350 lir. — Markočič. Postojnska 22.
8576-26
Glasovir
dobro ohranjen, ugodno prodam ali pa dam v najem. — Ogledati na Rimskem trgu št. 3-n. (Kralja Petra trg) od 9 do 11. in od 16. do 17. ure.	8609-26
Rabljene plošče
in gramofone, kupimo tudi v neuporabnem stanju. Plačamo najvišje dnevne cene. »Everest«. Prešernova 44. 8637-26
WlTUMM
Beseda L —.60. uksa —.60, za daianie naslova ali za iifro l 3.—.
Par konj
prodam. Blzjan, Jernejeva c. 17, Sp. Šiška.
8562-27
Papiga
zelenorumena se Je našla. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8509-27
Ange i ci!
Kompletno rejo prvovrstnih angorcev (samec, 2 samici, 5 mladičev) prodam skrbnemu rejcu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8614-27
Kunci
beli orjaki, naprodaj.— Velika čolnarska ul. 6, Ljubljana.	8608-27
Psa
dobrega čuvaja prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8672-27
Kozo mlekarico
ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Juta».	8676-27
Prodam
lepega mladega ovčarja. Klemenčič, Bleiweisova c. 127.	8697-27
Vdova
obrtnica srednjih let, želi znanja z gospodom upokojencem zaradi poznejše ženitve, v starosti od 50 do 60 let. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Obrtnica«.
8493-25
Elektromotor
na izmenični tok 9 ali 10 KS, ca 950 obratov, 220-380 V„ kupim. — Iv. Pirnat, LJubljana !.. Tržažka cesta 38, telefon 24-09.	8425-2S
Šivalne stroje
pogrezljlve in druge, kupi trgovina »Ogled«, Mestni trg 3. 8531-29
Pisalni stroj
nov (kovčeg), poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8584-29
Mlatilnico
dobro ohranjeno, na motorni pogon, veliko, močno, s čiščenjem žita. kl pada v vreče. Ogleda se in proda: Kmečka gospodarska zadruga v Šiški, Ljubljana VII.
8137-29
Izgubljeno
Beseda L —.60, taksa —.60, za datan<e naslovi ali za iifro L 3.—.
Pisalne, računske
ter knjigovodstvene stroje, Vam strokovno popravi ali preuredi Boris Simandl, Dvorakova 3, Ljubljana, tel. 24-07.
8623-29
Pisalni stroj
AEG. v prav dobrem stanju, prodam. Slomškova ul. 9, buffet.
8661-29
Pisalne in računske
stroje, gramofone in register blagajne, Vam popravi hitro, solidno in proti garanciji le »Eve-rest-servis«. Prešernova ulica 44.	8688-29
Prodamo
stružnico z elektromotorjem. Unitas, Celovška cesta.	8C86-29
Stružnico
razdalja med konicama 1000 mm, tovarniško novo. dobavi takoj iz tukajšnjega skladišča Gustav Levičar, Medvedova ul. 14, telef 47-91.
86-29
Izgubila sem
desno dvobarvno svetlo temnorjavo rokavico od Bleiweiso-je do Gllnške ulice. Pošten najditelj naj Jo odda proti nagradi v Glinški ul. 6.
8592-28
Izgubila se je
26. Junija zlata damska zapestna ura na jermen-čku od Miklošičeve 28 (Legat) do apelacijske-ga sodišča. Najditelj naj Jo odda v trgovini Legat aH v ogl. odd. Jutra proti dobri nagradi.
8607-28
Razno
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ah za iifro L 3.—.
Prevode
v italijanščino
kakor tudi prošnje za dovolilnice izdeluje pisarna Volčič, KnaflJeva (prej Dvofakova) 13. tel. 36-96.	7612-37
Stružnice
z Norton, 1000 do 3000 mm, Shaping 400 ln 600 mm in ostale stroje dobavlja kratkoročno Gustav Levičar, Medvedova 14, telef. 47-91. 86-29 i
dsass
f
Žalostni javljamo, da nas je zapustil po dolgi bolezni v 65. letu starosti naš dobri soprog, oče, stari oče, tast, stric in svak, gospod
Andolsek Franc
lesni trgovec in posestnik v Velikih Laščah, bivši dolgoletni župan in soustanovitelj šole na Karlovici Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče Vel. Lašče.
Velike Lašče, Ljubljana, dne 27. junija 1942.
ŽALUJOČA ŽENA IN OTROCI
ZAHVALA
Ob težki nesreči, ki nas je zadela, ob izgubi ljubljene soproge, mame hčerke, sestre, tete in svakinje, gospe
MULAČEK BERTE, roj. RUS
sprejmite vsi, kl ste v dneh trpljenja z nami čutili in se nas spomnili s toplo besedo tolažbe, in jo spremili na njeni zadnji poti tako častno, našo naj-prisrčnejšo zahvalo.
Maše zadušnice se bodo brale v torek dne 2. julija ob 7. uri zjutraj v kapeli cerkve Marijinega Oznanjenja, in ob 8. uri v župni cerkvi v Grosupljem.
Ljubljana, Grosuplje, Stična, dne 28. junija 1942.
Žalujoče rodbine: MULAČEK, RUS — in ostalo sorodg*vo
13
Tako je bil rešen dvojega zla in prav nič se ne bi bil zavzel, ko bi bila iz sence med drevjem priko-racala še mati Nuzak. Ob tej misli je nehote zaječal, in Miki se mu je žalostno odzval, kajti širna samota neznanega sveta je zbujala v njem tesnoben spomin na gospodarja.
Oba sta bila lačna. Presenetljiva naglost udarcev, ki .jih je zadajala nesrečnežema usoda, jima doslej ni bila pustila časa, da bi se najedla. Za Mikija ta izprememba v njegovem življenju ni bila samo čudna, temveč kar pogubna; v pričakovanju novega gorja se je komaj upal dihati, med tem ko se je Niva bistro oziral po gozdu.
Pomirjen od tega ogleda, je medvedek obrnil soln-cu hrbet, kakor ga je bila mati naučila, in se odpravil dalje. Miki je krenil za njim. Šele zdaj je opazil, da so bili vsi sklepi njegovega telesa izginili. Vrat je imel trd, noge kakor bergle; v petih minutah se je petkrat spotaknil in padel, naj je še tako sopilial, da ne bi zaostal. Vrhu1 tega je bil s svojimi zateklimi cčmi malo manj ko slep. Pri petem padcu je medvedka povsem izgubil izpred oči in očitajoče zajavkal. Niva je bil tam spredaj obstal in je z gobcem ril pod trhlim deblom. Ko ga je Miki dohitel, je ležal medvedek na trebuhu in jadrno lizal naselbino velikih rdečih mravelj. Miki je nekaj trenutkov stal in ga gledal. Kmalu je spoznal, da Niva jé, sam vrag si ga vedi, kaj. Željno je povohal tja, kjer je imel medvedek nos, in obliznil tla, kjer jih je ta lizal, toda na jezik ni dobil drugega kakor prah.
Niva je ves čas zadovoljno godrnjal; dalj ko deset minut je trajalo, preden je pospravil zadnjega mravljinca. Nato jo je mahnil dalje, in pes za njim. Kmalu sta prišla na majhno jaso, kjer je bila zemlja vlažna. Ko je malce povohal in pogledal sem ter ta, je jel Niva nekaj glodati. V kratkem času je izkopal bel, palec dolg predmet ter ga lakomno zgrizel. Miki mu ga je vzel majhen kos, pa mu ni bil prav nič všeč. Ta reč je bila kakor les; ko jo je dvakrat, trikrat prevalil po gobcu, jo je s studom izpustil, in Niva se je hvaležno godrnjaje polastil tudi tega ostanka korenine.
Krenila sta naprej. Dve neskončni uri je Miki taval za Nivo; praznota v njegovem trebuhu se je večala tem neznosneje, čim bolj mu je plahnelo oteklo telo, in lakota ga je mučila na vse pretege. Toda ubogi pes ni našel niti enega grižljaja, da bi ga založil, med tem ko je Niva skoraj na slehernem koraku odkril kako stvar, ki mu je šla v slast. Na koncu tistih dveh ur je bil medvedkov jedilnik že kaj bogat in je obsegal med drugo živalsko hrano tudi pol tucata črnih in zelenih hroščev, veliko izbero trdih in mehkih žuželk, cele naselbine črnih in rdečih mravelj, razne bele črve, ki jih je izvlekel iz trhlega lesa, prgišče polžev, mlado žabo in nedo-valjeno ptičje jajce, iz rastlinstva pa dve kàmasovi korenini in nekakšen gomolj. Časih je osmuka.val nežne topolove brsti in žvečil skrajne končke. -Grizel je celo jelovo smolo, kadar koli jo je našel, in če> je prilika nanesla, je dotožil k svojemu obedu še prgišče mlade trave.
Miki je pokusil: nekatere teh jedi. Žaba bi se mu bila kar prilegla, da ga ni prehitel Niva in jo pogoltnil. Smola mu je ostajala med zobmi, in njen grenki okus ga je silil na bljuvanje.^Polž pa kamr sta se mu zdela oba enako slastna; kar se pa "
žuželk, je že pri prvem poskusu naletel na eno izmed tistih, ki so znane pod imenom smrdljivih stenic, in se je zato odrekel nadaljnemu raziskavanju. Odgriznil je brst, ki je gledala iz tal, a brst ni bila topolova, temveč stebel divje kislice, ki mu je za četrt ure pokvarilo okus. Tako je prišel do zaključka, da je izmed vse Nivove hrane trava še edina užitna stvar.
Kakor da bi hotel pokazati zaničevanje do te iz-birčnosti, je bil videti Mikijev tovariš tem bolj blažen, čim bolj si je polnil želodec s svojo čudno šaro. In res je romal Niva kakor po Indiji Komo-mandiji; njegovega zadovoljnega godrnjanja ni bilo konca ne kraja, posebno še, ker se mu je tudi zateklo oko odpiralo in je čedalje razločneje videl svet okrog sebe. Večkrat, kadar je odkril noto mravljišče, je z razburjenim cviljenjem vabil psa, naj se udeleži njegove gostije. Vse dopoldne ga je Miki zvesto spremljal; zdvomil je šele tedaj, ko je mali predrznež izkopal gnezdo, v katerem so živele štiri divje čebele, ter jih zmečkal in požrl. V tistem trenutku se je Mikiju zasvitalo, da mora loviti na svojo pest, in ko je to pomislil, ga je od navdušenja izpre-letela zona. Zdaj je imel oči malone odprte, in tudi oteklina v nogah se je bila že močno porazgubila. Lovska kri njegovih prednikov se je kmalu oglasila, in Miki jo je ubral za plenom.
Ko je našel prvo sled, je stekel po nji: jerebica je s šumnim prhutanjem zletela iz grmovja. Miki se je sicer nekoliko ustrašil, a vendar je čutil, kako raste v njem razburjenje. Čez nekaj trenutkov, ko je vtaknil smrček v robidov grm, je mahoma zagledal kosilo pred seboj.
ilo je bil zajček Vabu. Kakor blisk je Miki njem in ga zgrabil z zobmi za hrbet. Niva, il tovarišev zmagoslavni vrisk in lomaste-
Urejuje Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno

nje po robidovju, je nehal loviti mravlje ter se pre-ril do njega. Miki se je pravkar zadenski izmotaval iz grma, ko je srečal Nivo. Med zobmi je držal mladega zajca, ki ni več ne cvilil in brcal. Niva se je prijazno godrnjaje približal psu, toda Miki je svareče zarenčal. Niva se ni dal zastrašiti; z dolgo lestvico zamolklih, prosečih glasov je izrazil svoje globoko spoštovanje do tovariša in poduhal plen. Grožnje so obtičale Mikiju v grlu. Morda se je spomnil, kolikokrat ga je Niva vabil, naj si postreže z njegovimi mravljinci in hrošči: toliko drži, da sta pojedla zajčka skupaj. Gostija se je končala pri poslednjem koščku mesa in pri poslednji mehki koščici. Tedaj je Niva sedei in prvič po materini smrti pomolil rožnati jeziček iz gobca. To je bilo znamenje, da je njegov želodec zvrhoma poln in njegova duša blažena. Za zdaj si ni želel nič drugega kakor počitka: leno se je pretegnil in spustil oči na okreg, da bi našel pripravno drevo.
V Mikiju pa je zbujal sladki občutek sitosti novo željo dejanjih, čepiav mu ni bilo več kdo ve koliko do jedL Niva je bil svoj delež skrbno prežvečil, med tem ko pes ni utegnil žvečiti, marveč je goltal kos za kosom, dokler niso bile štiri petine zajca spravljene pod njegovo streho; tako si ;'e uto-lažil £Jr.d.
Nikoli, odkar sta bila padla v brzico, še ni bil tako ži j občutil izpremembe svojega okolja. Prvikrat v življenju je bil zadavil živo stvar ter okusil toplo kri j to ga je navdajalo z razburjenjem, ki mu ni pomnil enakega. Zdaj, ko se je bil naučil posla, so vse žilice njegovega mladega bitja drhtele od lovske strasti. Da ni medvedek našel dobrega prostorčka za spanje, bi bil nadaljeval, dokler mu ne bi bilo zmanjkalo močL
ar ja:
Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. — Vsi v LjubljanL