Bogu na čast, GASILEC bližnjemu na pomoč! Izdaja odbor deželne zveze kranjskih gasilnih društev. — Urejuje tajnik Fran Ks. Trošt na Igu pri Ljubljani. — List izhaja poljubno po potrebi v nedoločenem času, vendar vsaj štirikrat na leto, in ga dobivajo člani zveze brezplačno. Oznanila stanejo cela stran: 37 K 60 h, >/2 strani 18 K 80 h, */4 strani 9 K 40 h, '/» strani 4 K 70 h, pri večkratnem natisu primeren popust. Vabilo k občnemu zboru Zveze prostovoljnih gasilnih društev Kranjske, ki bo dne 15. avgusta 1908 na Vrhniki. Vzpored. A. Slavnostni del. 1. Ob 9. uri sv. maša v župni cerkvi. 2. Slavnostni govor v spomin 60 letnega jubileja Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. 3. Vdanostna izjava. B. Običajni del. L Otvoritev zborovanja po načelniku. 2. Poročilo o delovanju sploh. 3- Blagajniško poročilo. 4. Poročilo o „Jubilejni ustanovi“. 5. Poročilo o „Koledarju“. 6. Poročilo o premembi pravil. 7. Posebni predlogi. 8. Volitev zveznega odbora. Želeti je, da se udeleže občnega zbora vsa zvezina društva po delegatu. Oprava: Paradna s čelado. Na pomoč! Zvezino vodstvo. Cesarja Franc Jožefa I. jubilejna ustanova za v službi ponesrečene gasilce, oziroma njihove vdove in sirote III. izkaz daril: „Avstrijski Phönix“ 300 K; „As-sicurazioni Generali“ 300 K; „Rlunione Adriatica“ 300 K; „Donau“ 300 K; „North British“ 150 K; tajnik Trošt čisti dohodek „Gasilskega koledarja“ II. rok 98 K 30 h; Karl Mayr, Vrhnika 20 K; dr. J. Marolt, Jos. Brenčič, Karol Matajc, Ivan Vole, Ivan Bajc in Ivan Oblak vsi iz Vrhnike ä 2 K, skupno 12 K; Ivan Štrekelj, Franc Štuler in Peter Možina vsi iz Vrhnike ä 1 K, skupno 3 K; gasilci: Bizovik 20 K; Dolenji Logatec 10 K, Mokronog II. 7 K 42h, Žiri-Dobračeva 15 K 35 h, Trebnje 10 K, Dobračeva 13 K 40 h, Spodnja Šiška 30 K, I. Rus, Bled 5 K, skupaj 1594 K 97 h. Prej izkazanih 2049 K 30 h, torej skupno 3644 K 27 h. Zahvala. Za jubilejni fond gasilske zveze so po svojih glavnih zastopnikih dorovale zavarovalnice in sicer „Avstrijski Phönix“ 300 K, „Assicurazioni Generali“ 300 K, „Riunione Adriatica“ 300 K, „Donau“ 300 K in „North British“ 150 K. Za te velikodušne darove bodi izrečena najtoplejša zahvala. Vodstvo zveze prostovoljnih gasilnih društev Franc Ks. Trošt, Franc Doberlet, poslovodja. načelnik. Zapisnik seje zveznega odbora dne 21. aprila 1908. Navzoči: Franc Doberlet, načelnik, Matija Petrič, podnačelnik, Ludvik Štricelj, Josip Fajdiga, Karl Mayer, Vinko Ogorelec, Gustav Luser, Josip Tratar, Franc Merhar in Franc Ks. Trošt. Svojo odsotnost sta opravičila odbornika Ivan Debelak in Ivan Rus. Načelnik otvori sejo s pozdravom na navzoče. Tajnik prebere zapisnik zadnje seje z dne 2. novembra 1907, ki se odobri. Odobre se dane podpore ponesrečenim gasilcem. Na znanje se vzame poročilo o blagajni, »Jubilejni ustanovi« in »Koledarju«. Sklene se predložiti občnemu zboru, ki bo 15. avgusta na Vrhniki premembo nekaterih točk zveznih pravil. Novim gasilnim čepicam pri ljubljanskem gasilnem in rešilnem društvu se pritrdi. Od inseratov v »Gasilcu« se dovoli nabiratelju 25°/o nagrada. Ker je »Vežbovnik« pošel, se sklene izdati drugo pomanjšano izdajo, katero založi zveza, a tiskala jo bo »Učiteljska tiskarna«, prodajala pa tvrdka I. C. Gerber. Za »Jubilejno ustanovo« se priporoča občnemu zboru 500 K prispevka v odobritev. Tovariš Petrič predlaga naj odborniki v svojem poslovanju pri društvih in načelnikih priporočajo »Jubilejno ustanovo« in v svojem krogu, kakor tudi pri domačih posojilnicah v to svrho delujejo. Ker ni bilo daljših predlogov se seja sklene. Zakoni o javnih knjigah. Pred par dnevi je izšel V. zvezek Pravnikove zbirke namreč: »Zakoni o javnih knjigah«. — Ta knjiga je silno važna ne samo za vsakega kmetovalca temuč potrebna je slehrnemu, ki se hoče in mora poučiti o predpisih tikajočih se zemljiške knjige (gruntnih bukev) in kar je z njo v zvezi; posebno so važni zgledi knjižnih prošenj in določila, kako jih je kolkovati. V knjigi so tudi poglavja o železniških in rudniških knjigah, o konverziji (pre- menitvi) intabuliranih terjatev in o dotični pristojbinski olajšavi, o zastavnih listih o posojilih za izboljšanje (melioracijo) zemlje, o cerkvenih posestvih, o delitvi dedine pri srednjih kmetijah, o razdelbi skupnih zemljišč in o zložbi (komasaciji) zemljišč, o zaokroženju gozdnih mej; dalje o različnih predpisih za javne knjige in hipoteke in pa o dotičnih pristoj-binskih olajšavah, n. pr. pri posojilih za občine, za vinograde upostošene po trtni uši itd. Knjiga ima obširna stvarna kazala, urejena po abecednem redu, tako, da si vsakdo brez truda poišče potrebna pojasnila Ta važna knjiga obsega 618 strani, velja popolno v platno vezana samo 6 K ter se dobiva pri njenem uredniku dr. E. Volčiču v Novem mestu na Dolenjskem ali pa po knjigarnah. Ravnotako se dobivajo druge knjige istega urednika kakor je razvidno iz inserata na drugem mestu našega lista. Opozarjamo, da je v našem koledarčku uvezana dopisnica, s katero se lahko naroče ondi natisnjene knjige. Seja zveznega odbora dne 25. julija 1908. Navzoči vsi odborniki razen Ivana Debelaka in Karla Mayerja, ki sta svojo odsotnost opravičila. — Načelnik Ivan Doberlet otvori sejo in pozdravi navzoče. V daljšem govoru se spominja zaslužnega odbornika Josipa Fajdige, ki je 18. junija t 1 umrl. (V znak sožalja odborniki ustanejo.) Dalje se spominja grozne katastrofe, ki je zadela vas Grad na Bledu. Sklene se izreči vdovi pokojnega Fajdige sožalje in se dovoli za pogrebne stroške primeren prispevek. — V rešitev pride priporočilo 133 prošenj gasilnih društev, ki prosijo podpore iz stražno-gasilnega zaklada. Prošnje so večinoma primerno sestavljene le nekaj jih je pomanjkljivih. Ker je znesek, ki je na razpolago napram tolikim prosilcem majhen, se priporoča tudi le male vsote v razdelitev, da tako razen devet prosilcev dobč vsi nekaj. Razdelili so se zneski v štiri vrste, in sicer po 200, 160, 120 in 80 K, ozir se je jemalo na dolg na gasilnem orodju in na delavnost društev. Na gasilne dome se ni moglo ozirati, ker je to pač stvar občine, ki je postavno zavezana, da nabavi ne le gasilno orodje, ampak da tudi preskrbi primerne gasilne shrambe. O zadevi zavarovanja za nezgode, za vse gasilce, se sklene napraviti tozadevno prošnjo na deželni odbor in priložiti prošnji ponudbene predloge zavarovalnic za nezgode. — Tovariš Rus se zahvali za izraženo sožalje o priliki požara in pravi, da bi se oziralo pri raznih prilikah na uboge pogorelce, osobito one, ki so člani gasilnega društva na Bledu in se jim naklonilo kako malo podporo. — Tovariš Petrič povabi odbornike na jubilejno slavnost, ki bo v Postojni dne 9. avgusta, a tovariš Štricelj na jubilejno slavnost, ki bo 16. avgusta v Ljubljani. Ker ni daljših predlogov, sklene načelnik sejo. Ogenj v dimnikih. Često se dogaja, da začne goreti v dimniku in tudi tak ogenj postane lahko usodepoln za poslopje, osobito ono, ki je krito s slamo ali skodlami. V dimniku se nabirajo saje, ki so pa različne po kurivu; delimo jih v tri vrste. 1. Leteče saje se napravijo, če gori premog, koks ali igličevje in niso po svoji naravi nevarne. Te prašnate saje tle počasi in vplamene, ako so postale vsled vlažnosti mastne. 2. Mastne saje se napravijo pri gorenju vlažne šote, rjavega premoga in dajo stenam popasto plast. 3. Svitle, trde saje se dobe v dimnikih, kjer se kuri s trdimi drvmi in suho šoto. V dimnikih, kamor vodijo kurišča v katerih se kuri z vsem navedenim kurivom, se napravi lepenkasta plast z mešanico vseh treh sajastih vrst, ki se lažje vnamejo kot mastne saje. Ogenj v dimniku je za dotično poslopje le tedaj nevaren, če je dimnik slabo zgrajen ali poškodovan. Za gasitev ognja v dimniku se uporablja več pomočkov n. pr. zapro se odprtine, streljanje v dimnik, zažig žvepla pod njim in brizganje vode. Uporaba teh pomočkov pa ima lahko zle posledice. Ako se zapro odprtine, se nakopičijo plini, ki se vnamejo in razlete in raznesejo tudi dimnik. Streljanje ugasne trenotno plamen, ali ni izključeno, da začno saje zopet goreti, tudi se dimnik lahko poškoduje zaradi stresa. Goreče žveplo plamen sicer ugonobi, ne da bi dimniku to kaj škodovalo, ali nevarnost je za prebivalce, da jih žveplena para ne zaduši. V navadnih razmerah je najbolje pustiti ogenj goreti in postaviti pod dimnik veliko posodo vode, da se padajoča žlindra vanjo ujame in pogasne. Na vsakem mestu, kjer vodi dimnik skozi tramovje, bodi postavljen gasilec z dovoljno množino vode, mokrimi cunjami in če možno, naj ima seboj ilovico, da zamaši nastale špranje in razpoke. Na strehi, če ni tista mokra ali pokrita s snegom, bodi pripravljen gasilec s cevjo, da tukaj pogasi vse goreče iz-metke. Odstranitev pokrovov na dimnikih je priporočljivo, če je možno, da se poveča prepih in omeji razpokline. Pri navadnem izkurjenju dimnikov naj se te odredbe nikdar ne opuste ali to naj se raje vrši po zimi, ko sneg pokriva vse strehe. Po ognju v dimniku bodi postavljena tam še delj časa straža, ki naj posebno pazi na lesene dele blizu dimnika in se od časa do časa prepriča, jeli vse varno ali ne. Vode pri gašenju dimnikov ni uporabljati, naj se raje pri spodnjih vraticah zmanjša prepih in pri najvišji odprtini strese množino suhega pepela v dimnik. V vseh primerih je pa nujno poklicati dimnikarja; zaraditega naj bi bil tak v vsaki večji občini. Na pogorišču. Da se gasilci redno dela poprimejo, naj se razdele v oddelke, katerih vsak mora svojo nalogo dobro umeti. Glavno nalogo na pogorišču imajo brizgalci in hidrantni oddelek, ker ti dovajajo pravo municijo za ugonobitev ognja borilcu na lestvi, strehi ali v notranjščini poslopja. Ko se pripelje brizga ali hidrantni voz na pogorišče, mora vodja precej preudariti, katero mesto mu je zavzeti s svojim orodjem. Lestve naj se tako postavijo, da ni za plezalca nevarnosti zaradi padajoče opeke ali druge krovne tvarine, Če gre brizga težko, je vzrok tudi ustnik s premalo odprtino. Brizgalci naj se pri delu poprimejo le pritiskalnih drogov, nikdar ne ravnotežja, ker se lahko poškoduje. Če cev pušča, jo je takoj zavezati, če pa to ne pomaga, naj se cev odstrani in nadomesti z drugo. Ne priporoča se pa cevi polagati v blato in gledati je na to, da brizgalci ne stoje v vodi. Mlazničarji morajo boj z ognjem umeti in plamen prijemati vedno za vetrom v največji bližini od spodaj in gasiti od mesta do mesta. Curek v sredino v polni plamen metati, se pravi vodo zapravljati. Plezalci na lestvah se morajo vedno s karabinerjem zapeti in skrbeti za mogočnost odhoda. Vodja plezalcev ne sme svojemu moštvu dopustiti, da bi se to podajalo v nevarnost radi morebitne rešitve oprave. Če so ljudje in živali v varnosti, takoj vse moštvo iz gorečega stojišča. Pri službi s hidranti je paziti, da se hidranti odpro polagoma, prehitro odpiranje povzroči močan izbruh vode in cev poči, če ni dovolj močna, a preden se nadomesti z drugo, se izgubi mnogo dragega časa. V potokih, posebno majhnih, naj se v letnem času, ko so vode majhne, skopljejo kotanje, v katere se potisne celo sesalno sito, v te kotanje naj se položi pletenica ali vsaj dilja, da ne leži sito v blatu Poveljnik naj s trobačem zavzame med požarom prostor, od koder lahko pregleduje vse delo in daje povelja. Vsak vodja bodi pri svojem oddelku, cevaši naj pregledujejo cevi, da ne puščajo in če so vijaki dobro pritrjeni in sklopine zaprte. Opojnih pijač ne sme nihče piti, priporočljiva pa je kava s sladkorjem posebno v mrzlih nočeh. Sanitetno moštvo imej svoje priprave v bližini, a vodja varuhov zapisuj rešene predmete, da se lastnikom vrnejo. Po dokončanem delu se orodje odpelje in doma osnaži. Če so gasilci v mokrih oblekah, se morajo takoj preobleči. Šota. Navada je, da ljudje požigajo šotna polja, misleč, da s tem pridobe rodovitnejši svet, ker se z nastalim pepelom šotna zemlja pognoji. Dokazano je pač, da je požiganje brez koristi in pomena, da, še celo za poznejši razvoj njive ali travnika povse škodljivo. Vendar se še požiga, dasi ne več v toliki izmeri in v tolikem obsegu kot preje. Požig šotnih polj se začne v drugi polovici aprila in traja do polovice maja, dokler močen spomladanski dež ne pogasne tlečih šotnih tal. Šotni dim se vali na dolgo in široko, kar povzroča neprijeten vonj, posebno nevajenemu. Večkrat pa ne nastane deževje o pravem času in šota tli naprej, ter povzroča ogenj veliko škode po že obdelanem polju, osobito, če nastane vetrovno vreme, ki prenaša ogenj in vpihuje s precejšnjo hitrostjo Tak slučaj se je pripetil tudi letošnje leto, zaradi neprestane suše in sitnih vetrov. Ljudje niso o pravem času ognja pogasili, nadejaje se dežja, ogenj se je pa razširjal na obdelana polja in pokončal mnogo rži, krompirja in drugih sadežev. Prišli so sicer gasilci z brizgami na delo, a to gasilsko delo je bilo brezuspešno zaradi pomanjkanja vode, zaradi velike razširitve ognja, ki je postal nedostopen in tudi zaradi globočine ognja, zakaj na več mestih je bil ogenj čez meter globoko, kar pa se sploh ne more pogasiti z množino vode, ki jo daje brizgalna. Najbolje je tu skopati globoke jarke do ilovnate spodnje plasti in s tem se ogenj omeji, ako je pa vetrovno, zanese sapa ogenj tudi čez jarek, Sploh naj bi se požiganje oblastveno popolnoma prepovedalo, ker povzroča prav požiganje ogromno škodo. Novice. ^ Josip Fajdiga. Dne 18. junija 1908 je umrl v Leo-nišču v Ljubljani načelnik gasilnega društva v Kamniku in odbornik zveze Josip Fajdiga. Fajdiga je bil rojen 1. 1858. v Kamniku, ter je z vso vnemo načeloval svojemu društvu, za katero si je stekel neumrljivih zaslug, posebno še radi zidanja lepega gasilskega domu. V zveznem odboru je bil od 1. 1894. zvest tovariš in vnet zagovornik za svoja društva in gasilstvo sploh. Truplo se je pripeljalo v Kamnik, kjer se je vršil 21. junija ob pol enajstih dopoludne iz hiše žalosti slovesni pogreb, kakršnih je pač malo videti. Prihiteli so gasilci v večjem ali manjšem številu iz Ljubljane, Moravč, Motnika, Dola, Stoba, Mengeša, Komende, Lukovice, St. Jurja pri Kranju in Trzina; prišlo je šest zveznih odbornikov z očetom Doberletom, da izkažejo zadnjo čast svojemu tovarišu. Pogreba seje udeležilo uradništvo, mestni zastop, okrajni cestni odbor, veliko trgovskih prijateljev pokojnikovih, društvo »Lira«, »Čitalnica« in »Sokol« in veliko število dam. Lepo število vencev bilo je poklonjenih od društev in prijateljev. Pri pogrebu je svirala mestna godba žalostinke, a petje je oskrbelo pevsko društvo »Lira«. Po pogrebu je imel zvezni tajnik pred gasilnim domom posmrtni govor v spomin pokojnemu tovarišu-gasilcu. Fajdiga je zapustil žalujočo vdovo in devet deloma že preskrbljenih otrok. Vrlemu gasilcu blag spomin, a kamniškemu društvu vrednega namestnika. T. *f- Jakob Alojzij Jindra. Bridka usoda je globoko zadela češko gasilstvo. Umrl je eden najdelavnejših in naj-vestnejših mož na polju gasilstva in rešilstva, velik prijatelj in zagovornik slovenskega gasilstva, umrl je naš mili prijatelj Jakob Alojzij Jindra. Dne 16. junija t. 1. ob pol štirih zjutraj je izdihnil v Krči svojo blago dušo in dne 19. junija t. 1. so ga v Čeških Budejevicih položili k zadnjemu počitku. K zadnjemu počitku je blagega pokojnika, akoravno ni bilo mogoče češkega gasilstva pravočasno obvestiti o smrti, spremilo večje število gasilcev iz bližine in pa zastopniki čeških gasilskih organizacij Jakob Alojzij Jindra se je porodil dne 24. julija 1853. leta v Bzi na Vltavatinsku. S pomočjo svojih ne baš imo-vitih roditeljev je v Čeških Budejevicih dovršil gimnazijo in leta 1873. posvetil se je filozofskim študijam na praškem vseučilišču. Toda po okolnostih je bil prisiljen popustiti študije ter se posvetiti učiteljskemu stanu. Delovanje tovariša Jindre je bilo vsestransko in neumorno. Bil ni le praktičen in izurjen gasilec skozinskoz, marveč bil je tudi velik teoretik, spreten učitelj gasilskega poslovanja, nadahnjen z ljubeznijo do gasilstva. Bil je dober organizator v gasilskih društvih, župah in deželni zvezi, bil je neumoren govornik na gasilskih shodih in v gasilskih šolah, marljiv pisatelj, največ v gasilski stroki in bil je tre-bitelj in gladitelj češkega jezika. Češkemu gasilskemu listu »Hasičskim Rozhledom« je bil marljiv sourednik in ni izšla številka, pri kateri bi ne bil sodeloval rajni Jindra. Pri vsem tem pa je bil Jindra skromen, čil, vesel, radodaren, nikdar pa prestrog ali oduren. Z eno besedo, bil je mož, kakršnih imajo malo slovanski narodi. Slovenci smo z Jindro izgubili kot kristal čistega prijatelja in vzor-moža na polju gasilstva. Bodi mu blag spomin! F. Barle. Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo. V nedeljo, 31. maja, se je vršil v veliki dvorani »Mestnega doma« redni občni zbor našega prekoristnega gasilnega in reševalnega društva. Predsednik Lud. Stricel star. pozdravi navzoče, zlasti magistratnega ravnatelja Vončino in poročevalce ter otvori zborovanje. Člani se dvignejo s sedežev v znamenje sožalja za pokojnim članom Maličem. Tajnik Ivan Andlovec čita zapisnik o poslednjem občnem zboru, ki je bil 1. junija 1907. Zapisnik se odobri brez opazke. Nato podaja tajnik poročilo o delovanju društva v pretečenem letu Temu 38 društvenemu poročilu posnamemo: Ognjev je bilo 20, med njimi 7 velikih, 13 manjših; rešilni voz je posloval v 629 slučajih (odkar ga je prevzelo društvo pred približno sedmimi leti, je bilo 3185 posredovanj); straža je bila enkrat alarmirana, 199 gledaliških straž je oskrbovalo 1791 mož; raznih straž je bilo 38. Vaj je bilo 95, med temi so jih imeli novinci 34, straža »Mestnega doma« 16. Nedeljskih inšpekcij je bilo 55, službeni shodi 3, odborovih sej 9. Društvo je imelo koncem leta 82 članov Tekom zadnjega leta je na novo pristopilo 15, izstopilo 7 članov, umrl je 1, izključen je bil 1 član. Maše na dan sv. Florijana se je udeležilo 16 društev s 415 možmi. Društvo je odposlalo deputacije k raznim gasilskim slavnostim. Poročilo je bilo sprejeto brez opazke. — Sledila so blagajniška poročila, iz katerih izhaja, da je imela bolniška blagajna dohodkov 29.095 K 81 v, izdatkov na podporah bolnikom in pogrebnih stroških 1116 K, za tiskovine in druge stroške 20 K 40 v, torej prebitek 27.959 K 41 v, ki je plodonosno naložen v državnih obveznicah, v hranilnicah itd. Društvena blagajna je imela 9 979 K 39 v dohodkov (med njimi: prispevek 4500 K, deželnega gasilnega zaklada 800 K, Kranjske hranilnice 500 K), izdatki znašajo do danes 9.964 K 14 v, bla-gajnični preostanek 15 K 25 v. Podporni sklad je imel dohodkov 5.433 K 6 v, izdatkov 45 K, prebitek znaša torej 5.388 K 6 v. Proračun izkazuje 9 160 K dohodkov in 9.137 K izdatkov, torej prebitka 23 K. Med posameznimi izdatki se nahaja postavka 1000 K za odplačilo dolga pri bolniški blagajni, ki je prvotno znašal 6000 K, danes pa le še 3000 K. Vsled poročila pregledovalcev računov so bili vsi obračuni kakor tudi proračun brez ugovora odobreni. — Pred volitvijo odbora imenuje načelnik za skrutinatorja svojega namestnika Turka in društvenega blagajnika Barleta. Volitev, ki se je vršila z listki, ima ta-le uspeh: načelnik Lud. Stricel star., namestnik Josip Turk; četopoveljniki: 1. čete Anton Dinter, 2. čete Fran Stare, 3. čete Fran Medic; društveni blagajnik: Fran Barle; bolniški blagajnik: Anton Leutgeb; tajnik: Ivan Andlovec; namestniki blagajnikov in tajnika: Josip Lapajner, Avg. Zornič, Ivan Tomažič; pregledniki računov Fran Furlan, Ivan Križnar, Viktor Stare; podpoveljniki: 1. čete Ludovik Stricel ml., 2. čete Anton Kavčič, 3. čete Josip Lapajner. Načelnik Lud Stricel star. se zahvali za izvolitev ter imenuje za svojega pobočnika člana Čudna. — Magistratni ravnatelj Vončina izreka društvu v imenu mestne občine zahvalo za uspešno delovanje. Društvo je lepo napredovalo, izvrstno je urejeno, ima naprave, s kakršnimi se ne more ponašati vsako mesto. Zasluga za to gre vodstvu in članom, ki so složno in požrtvovalno delovali. Govornik priporoča, da bi nadaljevali na poti sloge in požrtvovalnosti, potem je društvu zagotovljen uspeh tudi v bodočnosti. Krepek »Na pomoč!« je sledil tem lepim besedam. Ko se je vzelo na znanje več želja glede pravil, ki se jih naj porazdeli med člane, kateri jih nimajo, glede častnih članov, ki jih bo predlagal v pri- hodnjem občnem zboru društveni odbor, kontrole, glede nakupljenih potrebščin itd., je načelnik Stricel zaključil zborovanje, ki je trajalo skoro dve uri. Otvoritev gasilnega doma v Dravljah se je vršila v nedeljo dne 14. junija jako slovesno. Bil je krasen dan, ko so se Draveljci in njihovi številni gostje zbrali okolo lične stavbe, katero so postavili s svojimi žulji in veliko požrtvovalnostjo. 14 društev se je udeležilo tega slavja in gasilcev v kroju je bilo častno število 207 mož. Okolo gasilnega doma je stalo več mlajev z zastavami, stavba sama pa je bila z venci okrašena. Pred njo so se ob sviranju domžalske godbe zbrala gasilna društva, ob njej so se pa razvrstili drugi gostje, ki so od blizu in daleč prišli pozdravljat vrle draveljske gasilce. Ko se je pripeljala kumica gospa Anica Susteršičeva, so jo pozdravile družice v pečah in gdč. Borštnarjeva ji je izročila šopek domačih cvetlic. Nato vstane načelnik gasilcev iz Šmartna, g nadučitelj Fr. Lavtižar, in govori otvoritveni govor tako vzneseno in do srca segajoče, da je marsikateremu gasilcu in negasilcu zaigrala solza radosti v očeh. Rekel je nekako: Ljubezen do bližnjega nas je združila in ta ljubezen bodi naše delo. Častitam draveljskim gasilcem na njih vztrajnosti in požrtvovalnosti in zagotavljam, da gasilci ostanemo zbrani v duhu ljubezni do bližnjega, kateremu hočemo biti kot zavedni možje vselej na pomoč! — Nato je gospa kumica pozdravila vrle gasilce in obesila na dom lep venec s trobojnim trakom. Med govori je zapel Žirovnikov zbor par domorodnih pesmi. Potem so se pa postavila gasilna društva v vrsto in z godbo na čelu odkorakala v vas. Vračaje se, so defilirala pred gasilnim domom, kjer so jih čakali vsi načelniki in drugi gostje, in potem odšla na z zastavami okrašen veselični prostor k g. Iv. Kregarju pri cerkvi. Tu se je vršila veselica. Godba je pridno igrala in Žirovnikov zbor je nekaterikrat nastopil ter zapel več narodnih in umetnih pesmi. Občinstvo ga je navdušeno pozdravljalo. Tudi šišenski moški zbor je zapel par zborov in žel za nje zasluženo pohvalo. Vse je bilo dobre volje in se menilo o lepi slavnosti, o vrlih gasilcih itd. Nastopil je župnik v pokoju, čast. gospod A. Brce in v presrčnih besedah pozdravljal gasilce in njih požrtvovalno delo za bližnjega. Pristavil je pa, da imamo pomagati tudi bratom Slovencem ob naših jezikovnih mejah, da ne — p ogor e, ter poživljal rodoljubno občinstvo, naj nikar ne pozabi gasilnega društva za obmejne rojake, t j. Ciril-Metodove družbe. Navdušeno odobravanje je sledilo njegovim besedam in v par minutah je bila nabrana precejšnja vsota za obmejne brate. Ob lepi zabavi in resnih pogovorih je le prehitro prišel čas, da so morala razna društva odhajati. Domačini so pa ostali še v prijaznih pomenkih pozno v večer, mladina se je pa vrtela na podu. — Bil je to pravi praznik za Dravlje, ki bo gotovo ostal vsakemu udeležencu v živem spominu. Živeli vrli gasilci, živeli njihovi gostje! Na pomoč! Jubilejska slavnost ljubljanskega gasilnega društva. Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo priredi dne 15. in 16. avgusta 1908, o priliki šestdesetletnega vladanja Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. veliko jubilejno slavnost, spojeno z javno dobrodelno efektno tombolo, po nastopnem sporedu: I. Dne 15. avgusta : od 8. do 12. ure zvečer vojaški vrtni koncert v »Meščanski pivarni«. Vstopnina 40 vin. za osebo. — II. Dne 16. avgusta: a) ob pol 9. uri dopoludne nastop gasilnih društev na Bleiweisovi cesti ob »Narodnem domu« k sprevodu; b) ob 9. uri dopoludne sv. maša pred »Mestnim domom«, potem slavnosten izprevod po mestu; c) po izprevodu vrtni koncert ljubljanske društvene godbe v »Meščanski pivarni«. Vstopnina 30 vin. Gasilci v kroju so vstopnine prosti; d) ob 12. uri opoludne poklonitev gasilske deputacije deželnemu predsedniku; e) ob pol 2. uri popoludne slavnostni obed v hotelu »Union« ; f) ob peti uri popoludne javna efektna tombola na Kongresnem trgu (v Zvezdi); g) po tomboli javna ljudska veselica na Kongresnem trgu (v Žvezdi). Prebitek je namenjen bolniškemu in podpornemu skladu ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva. Preplačila se z ozirom na namen prireditve hvaležno sprejemajo. K slavnosti se vabijo vsa kranjska gasilna društva. Tombola, ki se vrši dne 16. avgusta ob 5. popoludne, ima 56 dobitkov, ki so vredni nad 800 K I tombola je vredna 300 K, II. 150 K, 111 100 K, 12 kvintern po 10 K, 16 kvatern po 5 K, 25 tern po 2 K. Med tombolo bo svirala vojaška in društvena godba, po pavilijonih, ki se v to svrho postavijo, pa se bo točilo pivo in vino. Za jestvine, slaščice, smotke itd. se bo tudi zadostno skrbelo. Po tomboli se odpre plesni oder, vrtače, strelišča in druge zabavne priprave. Po pripravah sodeč bo slavnost velikanska, ki bo v Ljubljano zvabila iz cele Kranjske gasilna društva in tudi drugo ljudstvo. Na svidenje v Ljubljani! Z Ljubnega. Naše prostovoljno gasilno društvo je imelo v nedeljo 24. majnika vesel dan, dan slovesne otvoritve svojega gasilnega doma. Mnogo truda in zaprek je imelo društvo, preden si je moglo postaviti ta dom, a 24. majnika je bil pozabljen ves trud, pozabljene vse neprijetnosti ob pogledu na krasni dom gasilcev, ki je bil ta dan obdan z visokimi mlaji, na katerih so plapolale slovenske trobojnice, in pa ozaljšan z venci in šopki, ki so jih spletla domača dekleta. Vzlic temu, da je deževalo ves dopoldan, udeležila so se slavnosti gasilna društva iz Kranja, Mošenj, Lesec, Ribnega, Dupljan in Radovljice ter g. Rus z Bleda in L. Štricelj ml. iz Ljubljane. Bodi tem društvom in posameznikom izrečena najpresrčnejša zahvala, da so se prijazno odzvali povabilu. Blagoslovil je dom ob krasnem vremenu dvmači g. župnik G. Vilman, ki je po blagoslovljenju imel nagovor na gasilce in jih bodril v započetem delu, naj bodo ponosni, da so gasilci, kajti njih služba je nevarna, a tudi nad vse vzvišena, ker postavi gasilec večkrat svoje življenje v nevarnost za korist svojega bližnjega Do solz ginjeni pa so bili gasilci ob govoru g. Rusa z Bleda, ko je govoril v v imenu »Zveze«. »Kakor se veseli brat svojega brata, ko si postavi svoj dom, ravno tako se veselimo mi danes, ko se je slovesno otvoril gasilni dom gasilnega društva v Ljubnem«, je rekel g. Rus. »Na krasni dom, ki dela čast ne le gasilcem ampak vsej vasi, naj bo ponosen vsak gospodar, vsaka gospodinja, ponosen vsak mladič ali dekle, kdor je kaj daroval za ta gasilni dom. itd « Z navdušenimi »Na pomoč« in »Na zdar« so gasilci pritrdili govoru g Rusa. Na to so vsa društva pod poveljstvom g L. Striclja deiilirala pred g. Rusom in načelnikom Ambrožičem. S tem je bil končan slovesni del, na kar se je pričela veselica v gostilni Ambrožičevi, kjer so brhka dekleta pridno razpečavala srečke in tako skrbela za gmotni uspeh društva. Gasilci in gostje pa so se vdali brezskrbnemu veselju in le prehitro je prišla ura ločitve, ko so se poslavljali gasilci in gostje od nas, želeč nam še mnogo uspehov v prid gasilstva. Izreči imamo še zahvalo vsem darovalcem dobitkov posebno trgovcem v Kranju in Ljubljani, ki so nam darovali zares krasne dobitke za srečolov. Naj bodo uverjeni, da bomo to naklonjenost vedno vedeli upoštevati. Gasilni dom pa naj po besedah g. Rusa stoji v trajen spomin tistim, ki so se trudili za ta ta dom, in naj bode pripravljen tudi še poznejšim rodovom vedno v pomoč, in naj bo gasilcem, ko že nas ne bo več med živimi, vedno zbirališče, kadar bode treba nastopiti, ko jih pokliče gasilska tromba. »Na pomoč!« Jubilejna veselica društev Žiri in Dobr ačeva sc »-je vršila prav povoljno dne 28 junija. Prihitele so Deputacije iz Škofje Loke, Poljan, Spodnje Idrije, Gorenjevasi in Ledin. Lepo je bilo tudi videti vse vrle domače gasilke, ki so se udeležile slavnosti. Ob 1. uri popoludne je imel zvezni tajnik skupno odborovo sejo, kjer je raztolmačil gesilkam odsekova pravila. Ob 3. uri je imel pouk in predavanje, pri veselici pa slavnostni govor. — Veselico je počastilo mnogo ljudstva in tudi društvena blagajnica je to dobro občutila. Le krepko in vztrajno naprej. — Na pomoč! Valtavas. Dne 28. junija 1.1. se je vršilo pri nas blayo-slovljenje novega gasilskega doma in gasilnega orodja ob obilni udeležbi ljudstva in sosednih tovarišev gasilcev. Prihiteli so gasilci iz Toplic, Novega mesta, Trebnjega, Velike Loke in Dobrepolj. Popoludne je bila vrtna veselica, ki je donesla društvu lep dohodek v poplačilo dolga. Društvo se je ustanovilo komaj pred letom in si je že nabavilo vse najpotrebnejše. Hvala bodi izrečena vsem dobrotnikom in pod- pirateljem, ki jih obenem prosimo, da še vbodoče ostanejo društvu zvesti. — Na pomoč! F. Štrumbelj. St. Vid nad Ljubljano. Gasilno shrambo in orodje v proslavo 60letnega vladanja Nj. Velič. presv. cesarja Franca Jožefa 1. nam je blagoslovil včeraj preč. gosp. svetnik Greg. Maloverh. Slavnostni govor je imel naš preljubljeni poslanec in naš častni občan komerc. svetnik gosp Franc Povše. V izbranih besedah je navduševalno govoril o gasilcih ter izrazil srečno misel : Bodimo gasilci in čuvaji najsvetejših svojih svetinj, vere in domovine svoje, zato pa ostanimo zvesti svojemu ljubljenemu vladarju Francu Jožefu I.! Gromoviti »Živijo!« in »Slava!« je zaoril v množici. Po prelepem govoru gosp. poslanca se je razvila veselica obiskana od mno-gobrojnega ljudstva, kar dokazuje, da nam je donesla 437 K 76 vin. čistega bobička. Zabavo je povzdigovalo ljubko petje dekliškega zbora in veselo tamburanje domačih tamburašev pod vodstvom gosp. Rasbergerja — ki so z zglednim izvajanjem v velikem številu nastopili. Počastil nas je tudi s svojo navzočnostjo naš prezaslužni »oče gasilcev«, preblagorodni gosp. Franc Doberlet iz Ljubljane. Gasilnih društev se je udeležilo 16, med temi tri po zastopnikih, skupno 140 gasilcev. — Naše gasilno duštvo je bilo ustanovljeno leta 1888. po Ant. Belecu v proslavo 401etn. vladanja Nj. Velič. presv. cesarja. Lastne shrambe društvo ni še imelo, svoje orodje je imelo dosedaj hranjeno v dobri in pripravni shrambi v rokodelskem domu. Ima pa tudi večje brizgalnice razdeljene po vaseh, n. pr. Guncljah, Stanezičah in Podutikom, da so v slučaju požara takoj pri rokah. V novem poslopju sta dve shrambi : ena za gasilno orodje, druga za kmetijske stroje. Poslopje je dolgo 18 w, široko 9 m in 5 m do kapu visoko, z ličnim stolpom za cevi sušiti. Veljalo je skupno 8255 K 66 v; na gasilno društvo pride 4244 K 33 v. Ljudje so prav pridno in brezplačno dovažali stavbeni materijal in podarjali denar tako, da nam je ostalo na gasilni shrambi le 319 K 14 v dolga. — Na pomoč! Velikanski požar na Bledu. 29. junija popoldne ob 274 uri nastal je ogenj, ki je s silovito hitrostjo vpepelil nad 40 poslopij. Goreti je pričelo pri Iv. Čopu v vasi Grad. Ker so bila poslopja večinoma z deskami pokrita, od dolge suše posušena, poleg tega pihal je še nekoliko veter, razširil se je ogenj s strahovito naglostjo. Ko je bila Čopova (Kajževa) hiša v plamenu, naredil je vihar nekaki vrtinec, užgali sta se v neposredni bližini stoječi hiši in gospodarsko poslopje 1 Zrimca, od teh je preskočil ogenj v zgornji del vasi, ker v sredini je bilo nekaj hiš z opeko kritih. V zgornjem delu vasi bile so hiše ena poleg druge z deskami krite, vsled tega bile so tudi ena za drugo hitro v plamenu. Nekateri posestniki od teh hiteli so k izbruhu ognja pomagat in predno so se vrnili,, bila so njihova poslopja v plamenu ; mogoče jim je bilo rešiti v največji nevarnosti le živino, obleke jim ni bilo mogoče rešiti. Domače gas. društvo je bilo z vso hitrostjo pri ognju, nastavilo je eno veliko brizgalno pri potoku, napelo takoj obe cevi ter lokaliziralo ogenj na spodnjem koncu; z malo brizgalnico dvokolnico pa je šel oddelek k vodnjaku v sredino vasi. Ta oddelek je ogenj naenkrat obkolil, moral se je umakniti na levi breg, da je branil, da se ogenj ni razširil proti cerkvi; drugi oddelek pa je nastavil drugo veliko brizgalno na desnem krilu pri Sekovaničevem vodnjaku in ko bi imela ta brizgalna dosti vode, bi bilo mogoče oteti tudi hišo J. Vovka (Povčka). Nato so prihiteli gasilci iz Zasipa z njihovo universalko ter so izvrstno pomagali lokalizirati ogenj na desnem krilu. Kmalu potem je prišlo Gorjansko gas. društvo ter takoj začelo gasiti na gorenjem koncu; nato je prišlo Ribensko gas. društvo, nastavilo brizgalno na potoku Buč ter napeljalo cev proti ognju; to cev je podaljšalo prišlo društvo Breznica ter začelo delovati na desnem krilu. Medtem so prišla društva Boh. Bela, Begunje, Radovljica, tovarniške, Sava, Javornik-Jesenice, Hrušica, Boh. Bistrica ter nastavile brizgalne na spodnjem delu na potoku, zdraviškem vrtu in ob jezeru. Nato je prišlo gas. društvo Kranj s svojim orodjem ter začelo takoj delovati, Gasilnih društev je delovalo pri požaru 14, katera so z vso mogočo hitrostjo delovala pridno do poznega jutra. Društva Kranj, Gorje, Ribno pustila so svoje oddelke na pogorišču, ki so ves drugi dan delali, domače društvo pa je imelo še svoje orodje do nedelje na pogorišču ter je skozi šest dni deloma vsak dan stopilo v delo. Velika opora so bili gasilcem že na večer in ponoči došli vojaki, kajti gasilci in občinstvo je bilo po peturnem napornem delu popolnoma izmučeno. Došli vojaki so takoj nadomestili gasilce pri brizgalnah, začeli še na raznih gorečih poslopjih in na že gorečem gozdu delovati. Večina pogorelcev je postala vsled te nesreče popolnoma siromašna, ker vničeno jim je bilo vse, kar so imeli. Tovariši, spominjajte se jih ob jubilejnih v dobri namen prirejenih veselicah! R. Nove gasilne dome so si zgradila društva v Ljubnem, Dravljah, Št. Vidu pri Ljubljani, Valtivasi, Tomišlju in Zgornjem Kašlju. Gasilno društvo v Zireh je svoj stari gasilni dom podrlo in napravilo večji primerni dom. V Zireh, Dobračevi in Spodnji Idriji so se osnovali j~ podporni odseki pri gasilnih društvih, ki štejejo že 234 vnetih gasilk izmed žena in deklet, ki vrlo gmotno podpirajo gasilske namene. To bi se lahko izvedlo še marsikje. Pravila za take odseke so v delu in se bodo dobila pri zveznem tajniku. »Sprejemnice« za gasilna društva. — Učiteljska tiskarna nam vljudno naznanja, da »Sprejemnice« še niso v delu, zato, ker jih nekatera društva naročajo še vedno. Naj torej naročijo dotična društva, ki nameravajo — nemudoma, ker bo potem prepozno, torej ne več take prilike, vdobiti »Sprejemnice« za tako nizko ceno. Uredništvo. feff? ■■y. uv——.,"i. ,g1 jffifll. . 'V-' p:—-— O* II • • „Učiteljska tiskarna“ y Ljubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom Gradišče št. 4 priporoča slavnim županstvom ter vsem e. kr. in drugim javnim uradom svojo popolno zalogo uradnih tiskovin, slavnim hranilnicam in posojilnicam še priporoča tudi v izvrševanje hranilnih knjižic; slavnim narodnim in drugim društvom v izvrševanje vabil, pravil, plakatov, diplom, ki jih izvršuje v navadnem ali v večbarvnem tisku najokusneje. Postrežba točna in solidna Cene zmerne. Dr. Ed. Volčič v Novem mestu (Kranjsko) je uredil ter dobivajo se pri njem in pri vseh knjigo-101 12 4 tržcih naslednje pravne knjige: 1. Civlluopravdni zakoni ([V. zvezek Pravnikove zbirke) z obširnim slovenskim in hrvatskim stvarnim kazalom, obsegajoči XII in 909 strani. 1906 V platno vezana knjiga......................K 8— 3. Odvetniška tarifa; določila o rabi hrvatskega in slovenskega jezika pred sodišči; sodne pristojbine, s stvarnim kazalom (20 tabel) 1906. Broširano K 1*80 3. Zakoni o javnih knjigah, zemljiških itd. (V. zvezek Pravnikove zbirke) z vsemi predpisi, ki so z njimi v zvezi, s stvarnim kazalom v hrvatskem in slovenskem jeziku, z vzorci knjižnih prošenj in vpisov. 1908. Knjiga v dveh delih, skup 618 strani Mehko vezana knjiga.......................K 5*«0 popolno v platno vezana.............K «•— Ponatis iz knjige, navedene v točki 3.: 4. Vzgledi predlogov, sklepov in vpisov za zemljiško knjigo; dotična kolkovina in vpisnina. Broširana................................I£ 1'— 5. Kolkovina in vpisnina pri zemljiški knjiei. Stenska tabela na močnem papirju...........OO h. Dalje od „Poljudne pravne knjižnice“, ki jo izdaja društvo „Pravnik“. Zvezek I. Zakon o dovoljevanju poti za silo, s pojasnili in vzorcem prošnje. 1907. Mehko vezano K —-40 Zvezek II. in III. Predpisi o železniških in rudniških knjigah. 1908. Cena mehko vezani knjižici K —-80 Zvezek IV. in V. Pristojhinske olajšave ob konverziji terjatev. 1908. Knjiga potrebna posebno posojilnicam in denarnim zavodom sploh. Mehko vezana knjiga K —*80 Zvezek VI.—X. Predpisi o razdeliti in uredbi ter o zložbi zemljišč. 1908. Mehko vezano ....................................I£ 2*— Pripravlja se: Zvezek XI. in XII. Predpisi o poljski okvari. 1908. Mehko vezano . . K —*80 Ako ni dogovorjeno drugače, se pošiljajo knjige s pošto proti poštnemu povzetju, tako, da se k navedenim cenam priračunijo le resnični in poštni izdatki; pri naročilih do 2 K je najceneje, ako se pošlje naprej kupnina in 10 vin poštnine v gotovini ali poštnih znamkah. Službeni red in vadbeni predpisi za gasilna društva. Priredil po A. C. Ahčinovem zvezni tajnik Franc Ks. Trošt, je izšel in se dobiva v Ljubljani pri M. Gerberju. Cena vezanemu izvodu 70 h, po pošti 80 h. Zavod za graviranje in izdelo-vanje kavčukastih štambiljev Anton Černe Ljubljana, Sv. Petra cesta (5. Uradni in zasebni pečati iz kavčuka in kovine, št a m bilje za datum, vsakovrstni klišeji, mo-50 nogrami itd. itd. 52 27 Ceniki gratis in franko. ^4^ *5 tl#. I. gornje - avstrijska naprava gasilnega orodja in oprave jj* mm i i l i 1 Konrad Rosenbauer v Trinen (Cior-. .A-vstr-ijslio). Sesalne brizge vsakega sestava. Strešne, kljukaste, vtikalne in mehanične pomikalne lestve. Vsakojaka oprava za plezalce in šarže. Razsvetljeval ne priprave in glasbila. -♦» Sanitetne oprave in dimne krinke. =♦ — Izvrstne konopne cevi neprekosljive dobrote. Cenovniki zastonj in poštnine prosto. Olajševalni plačilni pogoji. 1 I I .1 cj0\l-MARf(£ Avgust Sattler G-ra,c5.sc mehanična tkalnica cevi in platna za jadra priporoča najfinejšo kakovost konopnih cevi, izrečno za požarne brambe, in sicer, surove, impregnirane in gumirane. Jctluotni sklepi /.n cevi in /.ustavili kosi. J. S. Benedikt Ljubljana, Prešernove ulice tvorniška zaloga posamentirnega blaga in raznih potrebščin za gasilna društva. Naramnice za gasilce docela po postavnem predpisu. Grasilske čepice z medenim ali tudi z zlato-vezenim znakom. Signalne vrvice, rokavne žno-riee, rokavice, kravate itd. Dobre konopne cevi, pasovi za moštvo itd. I?r'esl£rl>e se tudi vse