Ifc celega sveta. Tepeni avtomobilisti. Inženir Jagnuski je v Lubljinu na Rusko-Poljskem zavozil s svojim avtomobilom med otroke^ ki so se igrali in je dva otroka povozil, ki sta bila tak.oj mrtva. Razljučena množica je nato tako strašno pretepla ljudi, ki so se peVjali z avtomobilom, da so mcrali vse oddati v bolnišnico, avtomobil je pa popolnoma razbila. Policija je prišla prepozno, da prepreci napad, Nenavadna oporoka. Iz Moskve na Ruskem porofeajo: Tu je umrl pred kratkim veletrgovec Hinkel, ki je vse svoje ogromno premoženje zapustil svojim uslužbeneem, Uslužbenci so bili seveda precej iznenenadeni, ko so slišali poslednjo voljo svojega bivšega gospodarja. Hinkel je zapustil svojo veliko trgovino, ki jo cenijo na $tk milijona rubljev, svojim uslužbencem, ki so bili vsaj pet let v njegovi službi, venclar je pa zahteval v svoji oporoki, da morajo še nadalje voditi podjetje. Strašne posledice požara na donaivskem parniku ,,Kraljica Elizabeta", Ta tem salonskem parniku, ki vozi po Donavi, je pričelo pri Crni Vodi goreti. Potniki so se strašno prestraMi. Veliko jih je poskakalo v vodo, da se resšijo, PogreŠajo 20 oseb, o katerih sodijo, da so utonile. Strojevodja in kurjafi sta zgorela. Kalčor se dodatno poroča, je pri nesreci parnika ,,Kraljica Elizabeta" izgubilo življenie 24 oseb, Parnik je popolnoma izgubljen. Trgovec Ranzhwerger je od strafru zblaznel in se ustrelil. Strašna nesreča v zraku. Mlado zrakoplovstvo je imelo veliko žrtev, a nesreča, ki se je pripetila v bližini Donaija na Francoskera, je prva te vrste. Poročnik 84. francoskega peŠpolka, Peignan, ip stotnik 41. topnifearskega polka, Dubois, sta se dvignila v. zrak vsak na svojem Bayennejevem zrakoplovu. ZemIjo je pokrivala megla, vsled gesar častjiika eden drugega nista mogla videti. Letela sta veS sto metrov visoko z brzino 60 ldlometrov na uro, ko sta naenkrat tr&la stroja skiipaj, ki sta se takoj razbila, zrakoplovca pa sta padla na zemljo. Poročnik Peignan je bil takoj mrtev, stotnik Dubois je pa Še dihal, ko je padel na zemljo, a je kmalu nato umrl. Slovenec v Ameriki na smrt obsojen. !Meseca junija so v Ameriki usmrtili Slovenca Ribarifta, ker je ustrelil v jezi 3 osebe ter hotel svtojo hfeer tudi usmrtiti. Tik pred smrtjo se je spravil z Bogom in tudi s hSerjo, od katere se je ginljivo poslovil. Kobilice napadle zrakoplov. Iz Madrida na Spanskem poročajo, da pustošijo velikanski roji kobilic madtidsko okolico,. Neizmerna množica kobilic je bržkone posledica izredno mile zime in nenavadpo vročega poletja,. Toplota znaša sedaj v 'Madridu 36 stopinj Celzija. Ko je hotel dne 19. t. m. poleteti zrakoplovec 'Mauves okoli Madrida, je nenadoma napadel letalni stroj oblak kobilic in zrakoplov je padel iz višine 30 metrov na zemljo. Zirakoplovec se ni poško- doval, Strela nbila 8 koni. Dne 20. Junija je udarila strela v lipo na Stružnici pri Banjaloki na Kranjskem in ubila 8 konj, ki so cmdi vedrili. Bili so last BoŠ.njakov, ki ondi prenaSajooglienart,DratJiseilbalin", ki je last žida Griinwalda. Planšarlca in 15 svlnj zgorelo. Iz Judenburga na Zgornjem Stajerskem poročajo: V St. \YolIgangu na neki gcri ima posestnik Tschartscbi paSnike in tudi ko8o zai plan&arico ter hleve. Dne 20. junija ponoči pa je nastal v koči ogenj. V kofei je zgorela spefia planšarica, 15 svinj ter pes. Hlevi so ostali nepoškodovani, Pravijo, da je zatrosil ogenj nek 61ovek, ki je v uti prenočeval. Brzovlak skočil s tlra. Brzovlak Manchester— Leeds na Angleškem je sko&il pri Tormodensu s tira, pri čemur so se trije Vagoni razbili. Deset oseb je ranjenih, sedem mrtvih, Eni osebi je odtrgalo gla\t).. Pogled na kraj nesrefee je bil strašen. Zdraviiice v Nemčljl. V Nemciii so 102 zdravnici. NajveS zdravnic je v Berolinu (32), v Franko brodu 6, v Draždanali 6 in v Monakovem 6, V Hamburgu so 4, v desetih raestili ste po 2, ,v 28. mestih pa po 1 zdravnica. Tudi ženskega zdravniškega naraŠSaja je v NemSiji vedno vefe; sedaj Študira v Nemčiji 512 žen medicino. Salanionska razsodba. Rusko časopisje opisuje sledeži dogodek, ki se je nedavno vršil v bližini Dorpata na Ruskem. Nek premožen kmet je obolel in čutil je, da se mu približuje smrt. Sklical je svoje sorodnike skupaj in ti so rnu morali priseSi, da mu bodo dali po smrti v krsto 300 rubljev, menda za potnino. Mož je umrl in sorodniki so se priceli ineniti, kato bi se reSili prisege. Svoje obveznosti niso bili prav nič veseli, vendar prisega je prisega. K pogrebu dOspeli zet umrlega je kmalu izvedel, kaj se godi in rešil je zadevo v sploŠno z.adovoljnost, Pojasnil je namreS žalujofiim, da so se sicer s prisego obvezali, položiti 300 rubljev v krsto, da jih pa nobena prisega ne veže prepreSiti, da bi kaka tretja oseba ne vzela denarja iz krste. Ta zadnji posel je svetovalec tu. cti srečjio izvršil. Židovske pljavke v Galiciji. Do Ietal877, je bilo židom v Galioiji zabranjeno, imeti zemljo. Tega leta je bila ta prepoved odpravljena in takoj nato so naŠteli 38 židovskih zemljiSkih posestnikov. Tri leta kasneje jih je bilo že 68 in leta 1883, so spravili judje že 289 veleposestev v svoje roke, Leta 1890. je bila že petina vseh galiških veleposestnikov v, rokah judov, ostale štiri petine pa so bile obtežene s hipoteKarnimi dolgovi v korist židov, Brez ozira na veleposest pa so judje od' leta 1884. do 1892. spravili v svojo last &e 4300 kmečkih posestev. V enajstili letih je bilo prodanih na dražbi 31,889 kme6kih posestev v vrednosti 46 milijonov kron — in 74 odstotkov teh dražb so povzročili judje. Od leta 189»S. do 1897. so judje zDpet pognali na boben 2856 kmefikih posestnikov; 1347 posestev je padlo na rovaš židovskih bank. Tako pustoši jud, kamorkoli pride. Najbogatejše dekle na svetu je gospodicna Arbuckle, sestra umrlega araerikanskega kralja kave in sladkorja. Po sinrti svojega 741etnega brata je podedovala 180,000.000 kron. Staro je najbogatejše dekle ua svetu 72 let in je živela vedno skupaj z bratorn. Vkljnb svoji visoki starosti hoče sama opravljati svoje premoženje. Zivi eisto za-se, vgledališče in v družbe ne hodi iri se zelo priprosto oblaSi. Dve ženski ste še bogatejši na svetu kot mis Arbuckle. Najbogatejša ženska pa svetu je vdova Harriman, katere premoženje cenijo na 550,000,000 kron, vdova Russel Sage je pa po svojem skopem soprogu podedovala okroglo 330 milijonov kron. Na smrt obsojeni raorllec pobegnil. Iz Budimpešte poroSajo: Na smrt obsojeni morilec Makko je pobegnil iz kaznilnice v Veszprimu. Zbežal je v bližnjo cerkev. Vojaki so morali z nasajenimi bajoneti vdreti v cerkev, da so prijeli begunca,. Med ljudmi v cerkvi je nastala velika zmešnjava. Avtomobilska nesrefia. "Iz Bruselja v Belgiji porofiajo: Velika avtoinobilska nesre&a se je dogodila pri Nannurju. Avtomobil tovarnarja Poriota je zavozil pred tovorni vlak ter bil popolnoma raztrgaB.'. Stiriletnemu sinu tovarnarja je bila črepinja stisnjena. Tovarnarjeva soproga je bila popolnoma razme-i sarjena, doftim je ostal Briot nepoSkodovan. Velika železniška nesreča. Iz LipsKega v Prusiji poročajo: PoStni vlak, ki vozi iz Berna v Lipsko, je na postaji Gaschewitz zadel ob drug poStni vlak. Ve6 vozov je bilo popolnoma razbitih, Tri osebe so bile mrtve, okoli 20 pa težko ranjenih. Da so rešili ranjence izpod vozov, je moralo delati mnogo delavcev. Enemu potnikti so morali odrezati obe nogi, da so ga mogli izvleBi izpod razvalin. Smrtiia nesrefia na postaji v Volšperku na Koroškem, Na postaji v Volšperku je povozila lokomotiva 221etno ženo zidarja Kosa, Nesla je grez progo yr5 vode, ko jo je zagrabil stroj in jo vrgel med tračnice. Strojevodja Weber je sicer takoj ustavil stroj, toda bilo je že prepozno. Izpod stroja so pot^gnili grozno razmesarjeno truplo. Žena zapuSca bolnega moža in eno dete, Strela ubila živino. V Gorici je razsajala huda nevihta* Slrela je udarila v strelovod ženskega saraostana v ulici Orzoni, kjer je bilo vsled silnega zraSiiega pritisk;a pobitih mnogo Šip na oknih, kar je povzročilo raed gojenkami silen strah. Strela je nato odskobila čez vrt, kjer je podrla ograjo, na Jiiše v ulici Brollo, kjer je napravila veliko škodo. V hlevu Jožefa BreSana je ubila 600 kron vredno kravo, na hlevu mu je napravila 1000 kron Škod'e, V hlevu Ivana Bruma. ta je ubjla 700 kron vrednega vol.a in 600 K vredno kravo. V hlevu Alojzija Berlot pa je ubila 1400 kjron vredna vola mesarja Novotnega. K srefii se ljudein ni ni8 zgodilo, V notranjosti ognjenlka Vezuva. Ravnatelj opazovalnice na Vezuvu, Mallada, je podvzel s svojim slugo Varvazze drzno ,,pot" v notranjost Vezuvovega žrela. Oba sta se spustila na 140 metrov dolgi vrvi v žrelo.. V globočini 120 metrov sta zadela na Širok, poSeven rob lave, ki sta ga prehodila na okoli, Nato sta splezala po drugi vrvi nadaljnih 100 metrov v žrelo in dosegla ogromno razpoko, ki je nastala dne 12, maroa 1911, Prolesor Mallada je ostal v žrelu nad dve uri ter zbiral zanimiva opazovanja. V več odprtin žrela sta spustila na vrvicah termometre, pri 5emur so zmerili toploto od 90 do 98 stopinj Celzija. Profesor Mallada je postavil v sredino žrela rdečo vizirno zastavo v svrho merilnih del. Vsled žveplene sopare in neznosne vrocine dtzna razi&kbvalca nista mogla ostati dalje 8asa v žrelu. Pri plez>anju iz žrela sta bila v veliki nevarnosti vsled padajoSega kamenja. Z velikim trudom sta prišla iz žrela. Ponesrečena romarlca. Iz Žabnice na KoroŠkein porofeajo: Dne 23. junija je našel na Florijanki neki pastir truplo ženske, iici se je lani izgubila. Prišla je na Svete ViŠ-arje na, rožnivensko nedeljo,Ta dan pa je moeno snežilo, zato je zašla s pra^e poti in onemtogla. Ležala je ne daJec na poti, in sicer na obrazu. Cudno, da je niso našle vojaške in orožniSk.e patrulje, ker je ležala na nekem travniku,. Kako so zaznamovani samodrči iz posameznih avstriiskih dežel, Vsak samodrč ima, kakor znano, na zadnji strani svojo firk.o, po kateri se pozna, iz katere dežele je, Ker bo naše čitatelje gotovo to zanimalo, jim podajamo tudi kratelč pregled. Crka ,,'A" oznacuje, da je bil avtomobil vpisan na Dunaju; ,,B" Nižjeavstrijsliia izvzemši Dunaj; ,,C" Gornjeavstrijska; ,,D," Solnograška; ,,E" Tirolska; ,,F" Koroška; ,,G" Bosna; ,,H" Stajerska; ,,J" Kranjska; ,,K" Primorje; ,,M".Dalmacija; ,,N" Praga; „0" Ceška; ,,P" Moravska; ,,R" Slezija; 5S" Galicija; ,,,T" Bukovina; ,,W" Predarlska; ,,U" Ogrska; avtomobili iz inozemstva imajo razveji Brke, ki znaci, kje je bil avtomobil vpisari, Se grko ,,Z", Zrtev lastne iznajdbe. Grocer Brooks v Mem«-phis v Ameriki je tako pritrdil na vrata nabito puško, "^da bi se sprožila, ako bi hotel udl-eti kak! nepoklicani 'v njegovo trgovino. Ko je slučajno stopil na vrvico, ki jje bila v zvezi s petelinom, se je puška sprožila, strel Imu je Šel v glavo in ga usmrtil.