Slav. 117 (Posamezna Številka 8 vinarjev.) » Tr»t». m soboto, M. april« 117 Letnik XIII. Izhaja v >ak dan. tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. FHi 2 ■ neće ca pol lt*3 Vsi ne :redni! Šlcf.in Godina. Lastnik Uonsorcij tiskarne .Edinosti", vpis.me zndruge z ["rket; i št. 20. Jniitva in nprave Stev. 11-5". Iz celo leto.......K 31 20 ............ 7 80 jo ca četo leto.......6 20 .............3-60 Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 8 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone- Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.....!.!!!.. . 2._ Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti" — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega Št. 20. — Poštnohranilnični račun št. 841.652. Reiltev MMnetne krize. , Avstrijsko orodno porotno. Ce*ar izrekel dr. Baernreitheriu. dr. Urbanu in dr. Bobrzynekemu popolno zaupanje. IH N\J. 27. «Kor.) ie i/Jal sle- deča lastnoročna pisma: Ljubi grof Clam Martinic! \ resnem času Me. sledeč Mojemu pozivu, prevzeli vodstvo avstrijske viadc. Od tega tre-notka Ste Mi /ve? ob sirani z dra- gocenimi nasveti. Popolnoma razuineva-joč Moja prizadevanja, ste poizkušali, neumorno skrbeč za dobrobit Mojih težko prizadetih naredov, olajšati težavne razmere. ki jih ie ustvarila vojna. Pri neomejenem zaupanju, ki ste ga deležni. Mi je v visoko zadovoljstvo, da se vsi člani Moje vlade trudijo, da združijo vse sile dr-ave za blagor vseh Mojih narodov. Opiraje se na to zaupanje, o katerem zagotavljam Vas in vse člane pod Vašim izvrstnim vnistvom >e naliaiajoče \rlade. zamorete za Vaša s pravim avstrijskim duh««n preveta prizadevanja za dobrobit države veMno računati na Mojo podporo. Ljubi gro: Clam Martinic! \ smislu Našega predloga nisem ugodil prošnjam Mojih ministrov dr. Baernreitherja iti dr. Bobrzvnskega in Mojega trgovinskega ministra dr. Urbana za odpust. Na te mi-n>tr* naslovljena lastnoročna pisma slede. Ljubi dr. Baernreilher! Vaši prošnji /a odpustitev ne »norem ugoditi in Vas za-4 navijam Mojega nadalinega zaupanja. Laksenburg, 26. aprila 1917. Karei 1. r., Clam Martinic I. r. Popolnoma enako se glaseči Najvišji lastnoročni pismi ste bili izdani tu Ji na ministra dr. Bobrzvnskega in trgovinskega ministra dr. Urbana. DUNAJ, 27. (Kor.) Uradno se razglaša: I 27. aprila 1917. Na nobenem boiišču nobenih posebnih ;dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Nemiko uradno poročilo. BEROLIN. 27. (Kor.) Veliki glavni stan. 27. aprila 1917. Sklicanje parlamenta. Pr\a seja 30. maja ob 11 dopoldne. DUNAJ. 27. (Kor.) Ravnateljstvo pi-rne poslanske zbornice naznanja, da se » vršHa otvoritvena seja poslanske zbor-ce dne 30. ir.aia oh 11 dopoldne.4 Konference »Češke Zveze« in hrvatsko-slovenskega kluba. I »l NAJ. 27. (Kor.) »Slavische Korres-pondenz objavlja sledeči komunike: Predsedstvo in parlamentarna komisija Češke zveze« sta imela včeraj in danes na Dunaju konference pod predsedstvom posl. Staneka. Razpravljalo se ie podrobno o vnanjem in notranje-političnem položaju in se ukrenile prve priprave za državno zasedanje. Tekom debate je bilo soglasno konstatirano, da se z vladno izjavo 26. t. m. razmerje Češke zveze do ministrstva grofa Clam Martinica v nobenem oziru ni i z premen Ho. Nato so se sestale parlamentarne komisije Češke zveze in hrvatsko - slovenskega kluba k skupni seji. na kateri je bilo dognano popolno soglasje v presojanju političnega položaja. Posvetovanja češko - nemških poslancev. DUNAJ, 27. (Kor.) -Deutschbohmi-jsche Korrespondenz« poroča: Načelni-štvo in pravni odsek češko - nemškega zastopstva poslanske zbornice bosta imela posvetovanja tekom prihodnjega tedna. DUNAJ, 27. (Kor.) Napram članom parlamentarne komisije ukrajinskega parlamentarnega zastopstva, ki se je zglasila včeraj pri ministrskem predsedniku, se je glasom »Slavische Korrespondenz« grof Clam Martinic izrazil, da je vesi listov, da bo avtonomija Galicije potom cesarske naredbe uvedena pred sklicanjem državnega zbora, neresnična in Ja je vladi vsem avstrijskim narodom, torei ludi ukraj'nskenm. enako naklonjena. Predsedstvo ukrajinskega parlamentarnega zastopstva je razpravljalo skupno z zastopniki zveze za osvoboditev Ukrajine tudi pri ministrstvu za vnanje stvari, grofu Czerninu. Minister je izjavil, da je pripravljen razmišljati o predloženih želja!'.. posebno pa ukreniti brzojavnim potom \ >e potrebne korake glede povratka vseh \ Rus:jo za tale odvedenih avstrijskih Ukrajincev. Ministrski svet. DUNAJ. 26. (Kor.) Danes popoldne se je vršil pc»d predsedstvom ministrskega predsednika grota Clam Martinica večurni ministrski svet, ki so se ga udeležili vsi člani kabineta- Zastopstvo narode**® jto*podar*tva pri grofu Czerninu. DUNAJ, 20. (Kor.) Včeraj se je zgla-silo pri ministru za vnanje stvari grofu Czerninu več zastopstev narodnega gospodarstva Avstrije in Ogrske, da se informirajo o vnaiije-poJitičnein |>o4oia*ii. v kolikor se tiče isti gospodarskega življenja monarhije. Po iKijasnilih grofa Czer-nina se je razvila daljša jako živahna izmenjava misli. Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Na arraškem bojišču je postal boi med artiljerijama na široki fronti včeraj zvečer zopet močnejši. Pri tem je delovala naša zapadno Lensa tudi proti opaženemu pripravljanju sovražne pehote. Južno Scarpe so napadli Angleži zadaj ce?te Arras- Cambrai: bili so izgubonos-no odbiti z ognjem in v boju iz bližine. — Armada nemškega cesarjeviča: Polagoma zavzema ob Aisni in v kampanji topovski boj zopet večjo srditost. Pehotni boji na Chemin des Dames so nam prinesli dobiček na prostoru in ujetnikih. — Armada vojvode Albrehta Virt.: Nič novega. Vzhodno bojišče. — Položaj je neizpremenjen. Macedonska fronta. — Jugozapadno Dojranskega jezera so nadaljevali Angleži svoje napadno delovanje v sunkih proti bolgarskim postojankam brez u-spetia. Na zapadu so izgubili nasprotniki 11 letal, od teh 9 v zračnih bojih, in 2 pri-vezua balona. Foročnik VVolft je premagal svojega 21. nasprotnika. Dne 25. aprila je eno naših letalskih brodovij med Var-darjem in Dojranskim jezerom sestrelilo dve angleški letali. Prvi generalni Kvartirmojster: pl. Ludendorff. VEČERNO POROČILO. &LROLIN, 27. (Kor.) Veliki glavni stan, ,27. aprila 1917., zvečer. Na arraški fronti traja v posameznih odsekih močen ogenj. Obnovljen angleški r.apad ob cesti Arras—Cambrai se je iz-gubonosno izjalovil. Ob Aisni in v kampanji menjajoče se močan artiljerijski boj. Bolgarsko uradno poročilo. SOFIJA, 26, (Kot.) Generalni štab poroča: Macedonska fronta: Boj med Var-darjem in Dojranskim jezerom se je končal s popolnim neuspehom sovražnika. Tekom celega dneva je bila naša prednja posto.^nka pri Dojranskem jezeru v živahnem topovskem ognju. Malo pred polnočjo so Angleži po topovski pripravi z znatnimi silami napadli med jezerom in vasjo Doldzeli: bili so povsod krvavo odbiti deloma z zapornim ognjem, deloma z bombami, strojnicami in puškami. Potem ko je doživel sovražnik težke izgube, se je umaknil zopet v svoje stare postojanke. Naše čete so krepko v posesti lastnih črt; le za neko prednjo točko pri vasi Doldzeli se vrše še živahni boji. Po izpovedbah ujetnikov ste včerajšnji napad na fronti med jezerom in vasjo Doldzeli izvršili dve angleški diviziji. Za ta napad, čegar cilj ni bila samo osvojitev naše prednje postojanke južno Dojrana, ampak tudi glavne postojanke pri Dub in Kara Tepe, so se pripravljale sovražne čete za fronto več tednov. V bojih, ki so do vedli do odbitja sovražnika deloma tudi v protinapadih, sta se odlikovala posebno 33. in 34. peš-polk. Toda tudi topovi so sijajno rešili svojo nalogo. Tudi z bolgarskimi četami operirajoči gorski oddelek nemških strojnic je s svojim ognjem mnogo prispeval k zavrnitvi napadov sovražnikov. Pred našo prednjo postojanko je mogoče opazovati, kako pobira sovražnik svoje mrtve in ranjence, katerih število ni mogoče dognati. Nad S00 mrtvih Angležev je bilo pobranih samo v naših jarkih in ovirah, dočim je predozemlje posejano s trupli. Tudi sicer so sovražne izgube izredno težke. Dva oficirja in 21 mož je ostalo v naših rokah. Pri Zoviku vzhodno Černe je oddelek nemških lovcev prodrl v ruski jarek in privedel s seboj eno strojnico in PODLISTEK. Milijonar, ki ie izginil. Roman. Francoski spisal Evgen Chavetle. Hanibalova sreča hi bila popolna, če ne bi mu je bil zagrenjal nekdo. In ta človek je bi! stari Colard, strogi hišnik v Briche-tovi palači. Dokler so se vihravi tast in njegovi tovariši zadovoljevali z jedjo in pijačo, jih Colard ni motil, dasiravno mu to počenjanje nikakor ni bilo všeč. Izplačeval je tudi redno, brez kake pripombe kapitanu penzijo, ki mu jo je prvotno do-ločil Brichet le zato, da bi se nastanil kje daleč proč od jutlače svojega zeta. Vse drugače pa je nastopil stari sluga, ko je ljubeznivi Hanibal zahteval od njega denarni priboljšek. Na vso njegovo jezo in grožnje je ostal stari Colard veJiio zelo \ več ujetnikov. Nemško letalsko brodovje je kolodvor v Kalenovu izdatno obmetalo z bombami in sestrelilo ob Vardarju dva sovražna aparata. —' Romunska fronta: Nič važnega. SOFIJA, 27. (Kot.) Poročilo generalnega štaba: Na macedonski fronti med Vardar jem in Dojranskim jezerom od časa do časa srdit artiljerijski ogenj. Naši poizvedovalni oddelki, ki so prodirali severo-zapadno Resselija in vzhodno Doldzelija, so se vrnili s tremi sovražnimi strojnicami in eno minovko. Poizkus posameznih sovražnih vodov, da bi prodirali južno Dojrana, je bil izjalovljen z ognjem. Toiiko uradno porodilo. CARIGRAD, 26. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta v Iraku: Naša pehota je sestrelila eno sovražno letalo. Kavkaška fronta: Na desnem krilu je poizkušal v noči od 24. na 25. t. m. najprej oddelek, potem pa vod sovražnika napredovati proti našim postojankam, ki so jih razsvetljevali žarometi. Oba poizkusa sta se v našem ognju izjalovila. — Sinajska fronta: Na fronti le slab topovski ogenj. Ker je sedaj bojišče druge bitke pri Oazi končno očiščeno, se je zamoglo konstatirati, da morajo biti angleške izgube znatno večje, kakor se je dbmnevalo prvotno. Po zmerni cenitvi je znašalo število sovražnih trupel pred našo fronto najmanj 3000, med njimi mnogo oficirjev. Na enem s?mem malem prostoru je naštela ena naših patrulj 800 sovražnih trupel. Po izpovedbah ujetnikov se je divizija 10.000 skrčila na 4000 mož. Dosedaj je bilo ujetih 6 oficirjev in 221 mož. Število ranjenih ujetnikov se zvišuje vsak dan. Dosedanji plen znaša: 1500 pušk, 20 avtomatičnih pušek In 5 strojnic, več telefonov in konj. Dogodki na morju. DUNAJ, 27. (Kot.) Uradno se razglaša: Odgovorivši takoj na neškodljivi napad sovražnega zrakoplova na okolico Trsta v noči od 25. na 26. t. m., so naša pomorska letala izdatno obmetala z bombami vojaške objetke v San Canzianu in baterijo ob izliv u Suoouc , ophiciiih je bilo več zadetkov, ki so povz ročili požare. Vsa letala so se kljub srditemu obrambnemu ognju vrnila nepoškodovana. BrcUovno poveljstvo. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 26. aprila. — Na trentinski fronti povišano letalsko delovanje. Sovražni letalci so poizkušali trdovratne izvide in vpade v naše ozemlje. Bili so skoro povsod pregnani po našem ognju in naših letalcih. Na julijski fronti so v noči od 24. na 25. aprila poizkušali sovražni odidelki napasti našo prednjo postojanko na pobočjih Vodila pri Tolminu. Bili so odbiti. Včeraj popoldne je pričela sovražna artiljerija srdito obstreljevati naše postojanke južno točke 2o8; krepek nastop naših baterij, ki so povzročile velike požare v okolici Vojščice, jo je takoj utišal. Naši letalci so bombardirali z dobrimi uspehi železniške naprave v Rihembergu in se nato vrnili. Tekom noči je vrgel eden naših zrakoplovov 600 kg razstrelilnih snovi na zaloge in baračna skladišča pri Nabrežini. Pri povratku je bil napaden od sovražnega letalskega brof-ovja. Dvignil se je takoj med oblake in se tako izognil napadu. Vrnil se je nepoškodovan v naše črte. Kitajski parlament in vojaški guvernerji za vojno napoved. LONDON, 26. (Kor.) Reuterjev urad po-roča iz Pekinga: Konferenca vojaških guvernerjev v provincah, ki se je vršila pod predsedstvom ministrskega predsednika, se ie izjavila soglasno za udeležbo Kitajske na vojni. Pretežna večina parlamenta je za intervencijo. Predsednik se še ni odloČil. t ■ Španska ostane strogo nevtralna. MADRID, 27. (Kor.) V uradni noti izjavlja vlada, da bo napram vojujočim se državam varovala strogo nevtralnost. hladen in neupogljiv ter ie kar najodločneje odklanjal vsako tako Hanibalovo zahtevo. — Moja penzija se mora podvojiti, ti pridanič! — je rjovel Hanibal. V tem pogledu počakam, da dobim ukaz svojega gospodarja. — Toda tega je vzel vrag. — Tem več vzroka zame, da počakam, — je odgovoril hišnik mirno. Fouquier je storil vse mogoče, da bi se iznebil Colarda. toda Colarda je podpirala Pavlina, ki je rada imela starega slugo. Tudi notar, ki je upravljal Brichetovo imetje in je dohodke hotel izročati Ie tistemu. katerega je poznal za Brichetovega zaupnika, je bil na Colardovi strani. Kapitan je skušal pridobiti zase Avroro, toda le-ta je. z ene strani pač, ker je poznala neomajno Colardovo poštenost, z druge pa. ker je poznala upravne ali pravzaprav Kritičen položaj na Grškem. BERN, 27. (Kor.) »Matin« poroča iz Aten: Položaj na Grškem ni bil nikdar resnejši kakor sedaj. Mogoče je, da pride še do izgredov. Atenska vlada je vnovič dokazala svojo nesposobnost. Dusmauis neprestano konferira v kraljevi palači; »udi druge oficirje generalnega štaba, kakor Ounarisa in Pratosa, je večkrat videti tamkaj. V Atenah so iregularne tolpe, ki skušajo dobiti v nevtralnem pasu stike z Albanci in so imele že številne praske z zavezniškimi četami. Neki general enien-te je izjavil, da ima dokaze, da so te tolpe pod vodstvom oficirjev regularne grške armade. Nad 1500 grških vojakov je dobilo dovoljenje, da odidejo iz Pelopo-neza za 45 dni na dopust v celino. Aliiran-ci so zahtevali, da se to takoj prepreči. Nato je izšel odlok, ki odreja mobilizacijo letnika 1914. Nova Rusija. Provizorična vlada zaveznikom. PETROGRAD. 26. (Kor.) Pet. brz. ag. poroča: Provizorična vlada pripravlja sedaj noto. ki bo v kratkem odposlana zveznim vlastim in v kateri bo natančno razložila svoje stališče glede problemov in ciljev sedanje vojne in sicer z ozirotn na tozadevno po provizorični vladi v tem vprašanju že objavljeno izjavo. PETROGRAD, 27. (Kor.) Pet. brz. agencija dementira poročilo z dne 25. t. m., češ da pripravlja provizorična ruska vlada noto na aliirance o vojnih eiljiii. Poročilo se označuje kot prezgodnje. Armada proti ekstremnim socijalistom. BERN, 26. (Kor.) »Temps« poroča iz Petrograda: Armada na fronti in čete v provinci nočejo več slediti delavcem in petrograjski garniziji v njihovih zmotah. Čete so sklenile, da sestavijo same skupine, ki bodo nastopale proti akciji ekstremnih socijalistov. Splošna konferenca vseh okrajnih zastopnikov delavskega in vojaškega sveta se bo v Petrogradu dne 10. maja o tem posvetovala. AMSTERDAM. 26. (Kor.) »Allgemeen Handelsblado poroča iz Petrograda. da je včeraj prvi oddelek revolucionarnih čet zapustil glavno mesto in odšel na fronto. Čete so odšle na fronto iz lastne inicijative. kajti vlada je takoj izjavila, da revolucionarne čete iz Petrograda ne bodo odposlane na fronto. Mobilizacija zdravnikov. PETROGRAI), 26. (Kor.) Kongres zastopnikov zdravnikov armade in mornarice je sprejel resolucijo, ki izjavlja, da je takojšnja mobilizacija zdravnikov obeh spolov za potrebščine armade in dežele nujno potrebna. General Aleksejev na jugozapadni fronti. PETROGRAD, 27. (Kor.) Vrhovni poveljnik Aleksejev je posetil jugozapadno fronto in konferiral z generalom Brusilo-vom. Poveljnik ruskih čet v Perziji Ba-ratov je prispel v Petrograd in nastopil svoje novo mesto. Vojaški kongres v Minsku je sklenil, da bodo imenovani oficirji od armadnega poveljstva. — Prve štiri ženske so bile pripuščene k sodniji. Plehanov in Gučkov zbolela. BERN, 27. (Kor.) Glasom »Petit Pari-siena« je Plehanov zbolel. RIM, 27. (Kor.) Glasom vesti Agenzie Štefani iz Petrograda je vojni minister Gučkov zbolel. Učinki Leninovega delovanja. MILAN, 26. (Kor.) »Corriere della Sera« poroča iz Petrograda: Učinki Leninovega delovanja so se že pričeli pojavljati. Pristaši Lenina so poizkušali prirediti pred ameriškim poslaništvom sovražno demonstracijo, a so jih vojaške patrulje pravočasno ustavile. Krog' poslaniškega poslopja je postavljen vojaški kordon. Konzularnim uradom Unije odvzet exequatur. DUNAJ, 27. (Kor.) Cesar je v Avstro -Ogrski obstoječim konzularnim uradom Združenih držav severoanteriških oJvzel e.\equatur. Novi avstrijski generalni guverner v Lublinu. LUBLIN. 27. (Kor.) Generalni guverner fzm. Kuk je zapustil svoje mesto. Na njegovo mesto je bil imenovan poveljnik poljskega pomožnega zbora gm. grof Szeptvcki. Fzm. Kuk je bil za svoje zasluge odlikovan z velikim križcem Leo-poldovega reda z vojno dekoracijo. Talaat paša v nemškem glavnem stanu. BEROLIN. 27. (Kor.) Veliki vezir Talaat paša je odpotoval včeraj v veliki glavni stan. Nemški proračunski odsek. BEROLIN. 26. (Kor.) Tekom nadaljevanja seie proračunskega odseka državnega zbora je izjavil državni tajnik mornariškega urada, da je podvodniška vojna. kakor dosedaj. v znamenju velikih uspehov in majhnih izgub. Kljub strogi cenzuri v ententnih deželah dobivamo še dovolj vesti, iz katerih je razvidno, kako močno je zadela podvodniška vojna Anglijo in njene zaveznike. Mornarica je prepričana, da bo Anglija v doglednem času prisiljena, da bo izvajala potrebne posledice. Državni tajnik mornariškega urada je utemeljeval dalje v zaupnih izvajanjih naknadni proračun v znesku enega milijona mark in poročal o pod-vodnikih. ki sc nahajajo v gradnji ter o onih, ki so pripravljeni. za oddajo. Odsek je vzel pojasnilo z zadovoljstvom na znanje, ker priča v primeri z majhnimi izgubami o znatnem prirastku tega tako uspešnega bojnega sredstva. Angleške izgube meseca marca. AMSTERDAM, 26. (Kor.) Glasom angleških časopisov znašajo angleške izgube meseca marca: pri armadi 1765 oficirjev (344 padlih) in 28.709 mož (4909 padlih); pri mornarici 123 oficirjev (40 padlih) in 1423 mož (328 padlih). Potresi v Italiji. LUGANO, 27. (Kor.) Iz Elorence in Rima prihajajo poročila o potresih, ki so se dogodili včeraj opoldne ob jadranski obali in v Toskani. Najhujši potres je imel svoj tpicentrum 40 km daleč od Florence, kjer so kraji tiu'i najbolj poškodovani. Iz dosedanjih poročil je razvidno, da je vas Monterchi pri Arezzu skoro porušena. O obrežnih opustošenjih se poroča tudi iz Anghiari, Sepolzera. Citerne in Santa Marie v okraju Arezzo. V suverenem parlamentu je Jamstvo bodočnosti. Od »odlične strani« potrjajo v »Unionki < in označajo kot karakteristično; da je do sklepa ministrstva Clam-Martiničevega — da sc namreč nemške zahteve, proglašene kot državne potrebe, ne izvedejo potoin oktroiranja — prišlo v prvi vrsti vsled vplivanja ministra za vnanje stvari v dr-žavno-političnem interesu kot resnične državne potrebe! Temu pritisku se je avstrijsko ministrstvo moglo udati tembolj, ker je bil izzvan po rapidnem prevratu stvari v carski državi, in ker je — uvaže-vaje učinkovanje tega preobrata na široke sloje domačega prebivalstva — pač tudi samostojno prišlo do enakega nazira-nja. Izrazivši nado, da bo vlada v bližnjem in r oznejem času izvajala nadalnje kon-sekvence iz koraka, ki ga je storila sedaj, razpravlja ona »odlična stran« vprašanje, da-li se nemške zahteve v zvezi z dejanj-skini dogodki zadnjih let sedaj kažejo kot siine državne potrebe? In daje odgovor: 3 leta že traja ta orjaška borba in v vsem tem času je morala vlada korak za korakom z nujnimi naredbami skrbeti, da blaži beiio prebivalstva. A izkustvo uči, da je pri tem ni nič oviralo dejstvo, da vprašanja državnega jezika, okrožne ustave na Češkem in druge narodne diference niso rešene. Sedaj pa naj bi se vse to kar črez noč oktroiralo, ali pa zagotovila takojšnja uničevalne sposobnosti svojega očeta,-ostala gluha na vse njegove zahteve. Tako je torej zmagal Colard, ki svoje mošnje za ubogega Hanibala ni odpiral prav nič širje kot poprej. Na vse izbruhe k a pitan o ve jeze je odgovarjal s spoštljivo mirnostjo. Samo nekikrat je izgubil to hladnokrvnost, ko je jeze se peneči Hanibal zaklicali — Tisti dan, ko dobimo potrdilo Bri-chetove smrti, izletiš iz hiše ti trojni lopov! Tisti dan postane moja hči edina lastnica tu. — In gospodična Pavlina?----Ali nje sploh ne štejete? — je odgovoril hišnik. — O. ta tvoja Pavlina____s to nališpa- no punčko se ne bom mudil dolgo____po hiši napravim red, prisezajn ti to! Ob teh besedah je Colard hipoma vzravnal svojo vsled starosti upognjeno postavo in zaklical. upirajoč trdno svoje JUTRI V NEDELJO OB 6 URI POP. SE BO VRŠILA V NARODNEM DOMU GLEDALIŠKA PREDSTAVA CIRIL-METODOVIH UČENCEV. sive oči v velikana pred seboj, s pretečim glasom: — Kapitan, naj vam kaj takega ne prihaja na um! — Kaj, še grozil bi mi, ti meni, tepec! Ta bi pa bila lepa! Mojster Colard me misli vreči____Aj, aj, torej pokaži tni vendar svoj mogočni meč, stari norec! Colard je zmigal z rameni. — Čemu naj mi pa bo sablja? — je dejal, — ali ni mogoče tudi vola, ki je veliko večji in veliko močnejši, kot vi, z nekoliko kapljicami strupa spraviti na tla? Starec je izgovoril te besede tako mirno, in Hanibal je v hišnikovih očeh čital tako trden sklep, da je zamrmral sam pri sebi: — Ta vražji človek bi tudi storil, kar obeta! (Dalje.) Stran II. .EDINOST" štev. 117. V Trstu, dne 28. aprila 1917 zitn na rešitev v parlamentu s pritiskom kliueili račun z Anglijo, ko bi jej poprej vlade in nje pismom in prisego! Ncsrcćiii narodno-politieni spor na Ce NC zavlačuje že skozi desetletja. — dobro zakurili kopeli!« Temu baronu Orotthussu treba priznati precej poguma Jo iskrenosti, kajti ni ravno laskava stika. • ^ 1 -v. 'Ui "J«-"."- -....... .........J—- - ------- , t Meiršo-li nemške stranke res, da bi bilo odražajoča se v zrcatu, ki jo stavlja mo » /; »IniTvi njihovih ptrstulatov sploh za-1 svojim soplemenjakom pred oči. Ali ne-- • i.;ier«i» nemoteno delovanje?! Mari so j kaj. kar bi bilo ob sedanjih dogodkih nai-vjnii III v avstrijskih deželah? Ali ni zanimiveje. vendar ni povedala vsa ujetij neneinška večina, ki ima tUJi svoje pri- gova odločna iskrenost. Ne pravi nič kou-»žhe in želje?! \ strelskih jarkih in pri kretnega, kako in kje. in ne da bi bHo ŽS-; auainih nask »kili no vojaki vseli ple-i Ijivo za Nemčijo in niene zavezaike, naj ic■ i ei, telo. Zato imaio vsi enako zahte-1 bi se zadovoljilo »drugim željam« Rusije?! . b se emako postopa /niimi. Vladar ye I Kako im kie? i U ie menda težava, pre^ ka-/ las • e riicijative dal odp<»slanstvu nem- tero se ie zaustavila ali baronova modrost, s'm , t>slaneev priliko, da mu predlože ali pa — iskrenost!___ >ie želje, ter jim je zagotovlial svojoj naklonieiioNt. Odlična stran je uverjena.' d J P« i K;- Njegovo veličanstvo na željo čeških i(ance\ dovoli tudi tem tako priliko. it : ic i o vzravnajočem vladanju krone in delovanju vlade in po umerjenem po-^ajaMii! med obema spornima deloma — bo možno doseči uspešno delovanje parlamenta \ hližnietn času!« Dalje piše odlična stran : »Prva in i. i-iuineja državna potreba je. da se ublaži pritiskajoča beda, da se f-stranijo veli-materijelne škode, ki jih je vojna Domače vesti. Praznovanje cesaričineg? godu v Trstu. Povodom godu Njenega Veličanstva cesarice in kraljice je včeraj v svečanostmi okrašeni baziliki sv. .1 u sta opravil ob veliki asistenci slovesno službo božjo z zahvalnico škof tnonsgr. dr. Karlin. Službi božji so prisostvovali namestnik baron Kries-Skene. poveljnik pomorskega okraja kontreadmiral baron Koudelka, pred-l- mulci ijvinc .. j* sta vitel ji ostalih vojniških in civilnih ob!a- I. prebivalstvu, da se zagotove za- j sti. konzuli zveznih m nevtralnih držav, d t /ave in pa izpolnitev nje finan- učiteljstvo državnih in občinskih zavodov, ob* s s jenjem k rese- zastopniki trgovskih krogov, odposlan- Srugili. za državao potreko progla-^iva številnih društev m korporaeij. depu-;etud: važnin stvari, hoteli oteže-1 racije v I rstu se nahajajocih krdel m zelo ati n virati mirno delovanje parlamenta veliko število vernikov, I iku v drugih bi bilo to ufao početje. Rešitev i mestnih župnih cerkvah m svetiscih dru- -ar. Jir.ii v prašani moreio prinesti le mir- = Kili veroizpovedanj so se vršile službe .. hladneja kri in umerieno pogaja-1 hožje. Javna poslopja, sole ini mnogoste-. strank .h objektivnem soglasju vlade, vrine zasebne hrse^v vseh deliti mesta so Premagancev ne more biti tu! mi Posneli smo ta izvajanja <»J »odlične strani^ z ozirom na naša včerajšnja izva-j-.mja o sklicanju državnega zbora, l udi tu /idimo podčrtane istt momente, na katere 1 >e opira naš optimizem pri presojanju1 P velike ideje! Učinkovanje idej pa ne sta a le večera do jutra, marveč je trajiio ir. intenzivno!! I »a govorimo narav-n< zmagovanje demokratične ideje bo delovalo povsod in tudi pri nas v bo-, (Joče v istih smereh in k istim ciljem — | vsekakor torej v smeri, ki je sedaj prekrižali poti nemško-radikalnim zahtevam. Od odlične strani oznacajo kot uso-depoln<» početje, ne le. ako bi nemške zahteve. ki so nas ogrožale, hoteli rešiti iz-\ enj ariamentarnim. naredbeniiti. nasilnim potom: ampak usodepolno da bi bilo tudi. ako bi \iada hotela izvrševati kak pritisk m* panament za nemudno rešitev onih zahtev v smislu nemškega radikalizma! unaj. Po slovesni pontifrkaln; maši v starodavni častiti baziliki sv. Ju-sta, pri kateri smo duhovniki in ljudstvo \ roče molitve pošiljali v nebo za srečo .e.* ■časni in večni blagor Vašega Veličanstva, prosi i«, -a kot prvo vezilo. ki je naslov-ijam v svojem, v imenu obeh stolnih ka-pitljev in vernega ljudstva zedinjenih škofij. Vaše Veličanstvo milostljivo sprejme naše zagotovilo najiskrenejših voščil, naj-zvestejše vdanosti in neomajnega spošto-vanja. Od srca želimo, da skoro zasinc dan. se bomo po zadobljenem častnem miru mogli pokloniti v Miramaru premilostni svoji deželni materi in vsej vzvišeni cesarski rodbini. Bog usliši skoro naše molitve. — Škof Karlin. Brezplačen pouk v kmetijstvu. Cesarski konrsar javlja: Z 29. t. m. se bo po prizadevanju mestnega magistrata vršil vsako nedeljo od 1<> Jo 11 dopoldne v telovadnici občinske ljudske in meščanske šole »nadvojvode Franca Ferdinanda- v ulici Marije Terezije št. 25 brezplačen pouk v kmetijstvu. Priporoča se jKiljedelcem. da v obilnem številu zahajajo k temu pouku. Vzorna pravila za obratne bolniške blagajne. C. kr. ministrstvo notranjih zadev j j sestavilo vzorna pravila za obratne bolniške blagajne, ki naj služijo tem zavodom kot \ zoreč pri izpremembah pravil. prepuščeno parlamentu in to brez vsake- obveznega značaja ta vzorna pravila, ki ga pritiska ali omejevanja od druge strani. dobe pri dvorni in državni tiskarni na Ob zagotovljeni suverenosti parlamenta Umaju Ilima5o Posebna navodila glede pa smemo že — seveda ne brezskrbno. uporabe teh vzornih pravih niso bila iz-Jar pa s polnim zaupanjem zreti v bo-' ker toza-evna navodila za okraj- J'.ciH'^t!__ ne bolniŠKe blagajne uporabljiva tudi v Razne POliftiine vesti« ^enkrat: dr. Markovich. Prejeli smo: Nemec o Nemcih! Pod naslovom Nem- V minolem letu sem vam bil sporočil o ;ka pohlepnost po priJobivaniu« piše ba- nekem junaštvu imenovanega doktorja, ki m v. avah vedno zasledovali izkliučno le niske pomoči. Ker so v družim govorili sP »darske cilie. /al. žal! Sai to nam je slovenski, je ta — Rimljan izjavil, da on ne ra\no pridobilo sovraštvo drugih. Neu- z na — turški! Osebam, ki so bile navzoče mornost pridobitvenega življenja smo pri omenjeni žalitvi, je še danes žal. da prav za nrav mi prvi zanesli v svet. Pran- niso dr. Markovića poplačale, kakor bi bil .oz so ie v najboljši dobi umaknil kot zaslužil. Tako ne pojde Jalje. dragi gospod rentier v privatno življenje: Anglež je Marković! Kmalu se prepričate, da bo /vel ako ne politično-eksotičnim pu- treba: ali presedlati, ah pa odjadrati! Mi Niolovstvom za svojo mirno kupčijo, še ne žalimo nikogar, a se tudi ne damo žaliti boli za svoje zabave, svoj š|M>rr. svoj klub. po nikomur — najmanj pa po človeku, ki I i: miio pa prišli mi kot ščuke v ribnik ima v'žilah našo kn, a je pozabil na to! krapov in smo s svoio grozljivo gibčnostjo Imamo še v torbi raznih »junaštev«, ki ne in prizadevnostjo preplašili vse drugo ži- delajo časti zdravniški postaji in tudi ne valstvo. Morda je bilo to v načrtu previd- zdravniškemu stanu. nosti . morda je moralo biti tako. ali manje t Ante Stebel. V sarajevskem »Hrvat- bi bih' več in dozdevno daljša i»ot kraj- i skem iluevniku čitamo to-le vest: lu jc ša. Kie pa je sedaj naša kupčija ? O tem umrl ta Častivredni mojster v 5X letu svo- sc nam odpro oči popolnoma šele po vojni, jc d»»be. Umrl je tiho in mirno, kakor je Saj danes delamo tudi kupčije — in še tiho in mirno živel. Vse svoje življenje je kakšne! drug Jrugemu. brat bratu iz-1 posvečaj mnogoštevilni rodbini in svoje- sesavamo srčno kri. Priznajmo le in ravno mu deiu. \ Sarajevu se je nastanil preJ v tej težki uri usode, če nočemo sami iz-j leti. \ es ta čas je neumorno delal v reči obs«idhe nad seboj: mi smo postali svojem poklicu klesarja. ter spada med pretežno narod stremliivcev in kupčeval- tiste pijonirje, ki so z največjim veseljem cev. Mi smo to bržkone še danes ker I dopriuašali svoje delo na korist naroda in bf si sicer ne mogli misliti strašanskega domovine. \ svojem poslu je bil jaku medsebojnega oderuškega besnila! Posta- j spreten. Oltarji v naši stolni cerkvi in v nemo zgolj kupčevalsko ljudstvo, a potem oni v novem Sarajevu so delo njegovega sC pogubimo sramotno, ako velikih, prav dleta. Istotako so njegovo delo tri monu- velikih delov svojega naroda ne povrnemo mentalne glave nad vhojJom v avstro- k deviški vedno pomlajajoči gru-Ji. A zato ogrsko banko. Pokojnik je Slovenec iz trebamo zemlje! Ne v daljnih delih sveta Trsta, lu ni preveč stopal v ospredje, ali to je ena skrbi, ali ne najbližja — am- vzljubil je deželo, v katero je došel. m je pak najbližja za naše nadaljno življenje kot rad dopiinašal v vsako narodno svrho. ujedinjen, svoboden, velik narod je skrb Zapušča vdovo, tri sine, tri hčere in mno- za zemljo na naših mejah! Državnik, ka- go vnukov. k r snega bi potrebovali danes, bi vse za- Cepljenje proti osepnicam. Cesarski ko-stavii v to. da bi pridobil Rusijo za dogo-'misar razglaša: Prvi turnus cepljenja vor, ki bi nam dal mnogo zemlje v trdno proti osepnicam se prične s 1. majnikom. roko, kolikor jc rabimo, dočim bi mi brez- Mestni magistrat priporoča najtoplejše pogojno zastavili vso svojo silo, da pomo- vsem, ki jim je na srcu lastno zdravje in reino do zadovoljenja drugih želja Rusije, zdravje svojih dragih, da se poslužijo done žaljivih za nas in naše zaveznike. Pri- brot cepljenja proti osepnicani. in to tein-znavam čisto odkrito: jaz bi dal vse naše bolj c;b sedanjih razmerah, ko so se osep-prekomorske kolonije za toliko zemlje in niče, ena najhujših kužnih bolezni, pojavile varnosti na naših mejah, kolikor potrebu- že v več mestih naše monarhije. — Zlasti jemo zemlje in varnosti! Potem bi — in učenci javnih in zasebnih šol. ki niso bili to prej. nego slutimo — imeli tudi toliko ali sploh še ne cepljeni, ali pa je poteklo prekomorskih kolonij, kolikor jih potrebu- že pet let, odkar so bili cepljeni zadnjič, jemo in na vse zadnje bi bila to morda naj se poslužijo prilike, da ustrežejo ve-iia j krajša ker najravneja pot, da bi — za- Ijavnim predpisom ter se obvarujejo pred eventuelno infekcijo; saj je bila kal pogubne bolezni ponovno zanesena tudi v naše mesto. Vodstvom delavskih obratov in industrijalniii podjetij se priporoča, da poskrbe, da se dado cepiti vsi delavci. — Cepljenje se bo vršilo v naslednjih krajih in ob naslednjih dneh: Pri mestnem fizi-katu v ulici Cavana št. 18. I. nadstr.. vsak pondeljek. četrtek in soboto v mesecih majiiiku in juniju ob 12 opoldne (zdravniki mestnega iizikata): v mestni ljudski šoli. ul. Donadoni. 7.. 14. in 21. majnika ter 4.. 11.. 18. in 25. junija ob 5 pop. (dr. Iv. Macovieh); v bolnici pri Sv. Mar. Magd. vsako sredo in soboto ob 6 in pol (dr. Jos. Umek): v mestni ljudski šoli v Skednju 2.. 9., 16., 2.*. in majnika ter 5.. 12.. i M. in 2(>. junija ob 5 pop. (dr. Kar-mel Scrivanich); v (»krajni zdravniški :mi-bulanci v Barkovljah vsako nedeljo mesecev majnika in junija ob 10 dop. (Jr. Gustav Usiglio); v mestni ljudski šoli v ulici Giulia 10.. 17., 24. in 31. majnika ter 14., 21. in 2S. junija ob 5 pop. (dr. Anton Ruz-zier): v mestni ljudski šoli v Rojanu 9.. 16.. 2.i. in majnika ter 6., 13., 20. in 27. junija ob 4 pop. (dr. Iv. Stuparich); v mestni ljudski šoli na Prošeku 8.. 15. in 22. majnika ter 5.. 12. in 19. junija (dr. Iv. Bechtinger): v mestni ljudski šoli v Sv. Križu 4.. 11. in majnika ter 1.. «S. in 15. junija (dr. Iv. Bechtinger): v okrajni zdravniški ambulanci na Opčinah št. 357 vsak pondeljek in četrtek mesecev majnika in junija ob 10 in pol dop. (dr. Josip Bclleu); v mestni ljuiski šoli v Trebčah 9. in 2o. majnika ter 6. in 20. junija ob 5 pop. (dr. Josip Bellen); v mestni ljudski šoli v Bazovici 16. in 30. majnika ter 13. in 27. junija (dr. Josip Bellen). — Na cepljenje treba priti s čistini telesom, zlasti nad-lakti morajo bili dobro umiti. Umrl je v ljubljanski bolnišnici po dolgi mučni bolezni g. Mihael Kristofič, bivši zasebni uradnik v Trstu, ki se je v zadnjih časih tud: bavil s časnikarstvom in je kot tak dopisoval ljubljanskemu »Slovencu«. Rodom je bil iz Kamnika. Umrl je mlad, komaj v 30. letu svoje starosti. Mir in po-koi njegovi duši! Gledališka predstava v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu, Otroci Ciril-Metodovih šol v Trstu prirede v nedeljo, 29. aprila, v Narodnem domu gledališko predstavo s sledečim sporedom: l.Havdn: Cesarska pesem. 2. Knv: Pomlad je prišla v deželo. Iv oglasen zbor s spremljeva-njem klavirja. 3. * Atku naproti, prizor. 4. Pangrac: Skrb in smrt, igrokaz v 2 dejanjih. 5. Dvorak: Moravski dvospevi štev. 3.. dvoglasen zbor s spremlje-vanjem klavirja. (>. 15 Zakleti kraljevič, bajka s petjem v dveh dejanjih. Začetek točno ob 6 uri zvečer. Vstopnice so v predprodaji pri vratarici Nar. doma. Sedeži v dvorani po 2 K in 1'40 K, na galeriji K 1 4»>, lože po 6 K. stojišče 50 vin., za otroke 20 vin. Predstava se vrši na korist ženske podružnice CMD, zato se prepla-čila hvaležno sprejemajo. Opozarjamo vse ono p. n. občinstvo, ki je kupilo vstopnice za gledališko predstavo Ciril-Metodovrh šolarjev, določeno za Jan 1. aprila t. I., da so te vstopnice v polni veljavi za predstavo, ki se bo vršila iutri — v nedeljo, 29. t. m., ob 6 zvečer. Zasebni brzojavni promet z armado na bojišču. O J 15. aprila 1917 naprej so dopuščene za poskušnjo zasebne brzojavke na armado na bojišču pod sledečimi jx>-goji: a) Dovoljene so samo brzojavke nujnega značaja, kakor n. pr. vprašanja o zdravstvenem stanju težko ranjenih, obvestila o smrti ali težkem obolenju bližjih svojcev in slično. Brzojavne čestitke, sporočila o manj važnih rodbinskih zadevah, naznanila društev, stalnega omizja itd. vprašanja o zdravju in bivališču, obvestila o pošiljatvah ali povpraševanja o njih in enako niso dovoljena, b) Naslov mora od-pošiljatelj navesti v enaki obliki in ravno-tako natančno, kakor je predpisano za vejnopoštne pošiljke, c) Brzojavke morajo biti pisane v nemškem ali ogrskem ali v onem jeziku, ki je v predajnem ozemlju deželno navaden, in ne smejo vsebovati dogovorjenih ali šifriranih izrazov. Na c. otomanske čete, ki se bore na avstrijsko-ogrskem bojišču, so dopuščene tudi v turškem jeziku pisane brzojavke. Sicer veljajo za brzojavke splošne, zasebni promet omejujoče določbe, d) Brzojavka ne sme obsegati z naslovom več kakor .50 besed. Besedilo mora biti kolikor mogoče kratko. Brezpomembni •iostavki, kakor »srčni pozdravi« in slično, niso dopuščeni. Za vsako brzojavko se zaračuna brez ozira na število besed enotna pristojbina 2 K. Ta brzojavna pristojbina se lahko plača tudi tako. da se prilepijo pisemske znamke na izvirnik brzojavke, e) Posebna navodila, kakor »nujno«, »odgovor plačan«, »pre-jenmo naznanilo« itd., niso dopuščena, f) Brzojavke in enotno brzojavno pristojbino 2 K za brzojavko mora predložiti od pošiljatelj osebno ali pismeno najvišjemu postajnemu (vojaškemu postajnemu-, etapnemu postajnemu-) poveljstvu in je treba pri tem dokazati nujnost, po potrebi z dokazili. V krajih brez postajnega poveljstva se brzojavke lahko predlože orožniški postaji. g) Postajno poveljstvo (orožniška postaja) je upravičeno, da brzojavke, ki jih smatra za nenujne, nepravilno naslovljene, nepravilno spisane, predolge ali sploh po prej navedenih določbah neprimerne, zavrača in črta nedovoljena posebna navodila" (točka e). Postajno poveljstvo (orožniška postaja) pre-loži brzojavke, ki jih radi nepoznanja jezika, v katerem so brzojavke pisane, ne more presoditi, vojaškemu poveljstvu, ki odredi nadalje potrebno. h) Postajno poveljstvo (orožniška postaja) preda brzojavke, ki jih smatra kot dopuščene za odpremljanje, pri brzojavnem uradu in plača obenem pristojbino 2 K. i) Brzojavke se sprejemajo le na od- pošiljateljevo nevarnost. Njih dostavitev prejemniku je odvisna od krajevnih razmer pri armaAii. j) Nedostavljene brzojavke se pošljejo nazaj na predajni poštni urad kot pismo. Ta urad mora odpošilja-telja obvestiti, k) V ozemlju, kjer je navaden zasebni brzojavni promet ustavljen, (med drugim tudi na Primorskem in Kranjskem) se tudi ne sinejo predajati zasebne brzojavke na armado na bojišču. Izvzete so samo brzojavko z vprašanji o zdravstvenem stanju težko ranjenih. »Nekaj naivnih vprašanj« stavlja zopet dunajska -RundschauKdo naj pri raznih pomožnih prehranjevalnih akcijah velja kot »imovit«. kdo kot »manje hnovit«, kdo kot ^siromak«? Odločilna za razvrščanje mora b'ti pač edino le višina skupnega dohodka v gospodarstvu, razdeljenega po številu glav, ki jih je preskrbi jati. A to bi se moralo določiti enkrat za vselej! Predlagamo: Pri gospodarstvih: »ubogo« je. spala na vsakega člana manje nego ekzistenčni iii.niuiiiin letnih 1600 K. »srednjeimovito«, če prihaja na vsakega člana manje, nego 2500 K. — Pri posameznih osebah: »uboge« so pri letnem dohodku 2000 K. ali manje, »srednje imovi-te< pri dohodku 3600 K ali manje. — Ali je res. da hoče vlada uvesti neko podporno akcijo za »berio trpečo« papirno industrijo? In kdo naj plača to? Mari davkoplačevalci? Kje je bil neki predsednik poslanske zbornice dr. Svlvester za časa uo-tranje-politične krize v zadnjih dneh? Nu. da — kje je bil?! V Berolinti ali v Carigradu? Ne tu ne tam. Le v svojem rodnem mestu Sol n ograd u je v svojem poklicu kot odvetnik branil neko mesarico in gostilni-čarko. ki je bila obtožena radi navijanja cen! Očitno se je torej uveljavljal kot reševalec »malega moža« (ali: »male žene«) in kot zaščitnik obrti, ogrožene v nje najsvetejših pravicah. Kaj nam bodo dajali v nadomestilo, če se racija kruha zmanjša? Zelje, burgundska repa, suho zelje niso nikako nadomestilo. V Nemčiji so povišali racijo mesa in krompirja. Pri nas pa zmanjšujejo normalno racijo krompirja, ali jo ceio začasno odpravljajo! Vendar se mora dati kako nadomestilo! Sposobno in gotovo nadomestilo! Se mora — gospod minister Hofer! Še večjih utrpkov ni možno vzdržati! DAROVI. Namesto venca prerano umrlemu mučeniku Stanku Germeku daruje družina Gra-dišarjeva 20 K svetoivanski podružnici CMl). — Namesto šopka na grob svojemu dragemu nečaku Stanku Germeku daruje rodbina Bartolova 10 K ženski podružnici CMl). Lonjerski podružnici CMD je daroval Jurij Cok ob priliki, ko je bil dobil izplačan neki delež, 4 K. Srčna hvala! Denar hran: blagainičarka. Gospodarstvo. Peronospora in oktium. (Dopis iz Krepelj.) Ker ti bolezni najhuje ogrožate našega vinogradnika, zdi se ini potrebno, da nekoliko opišem, kako se je postaviti v bran proti njima. Ti bolezni delujete pod enakimi okoliščinami: deževen in soparen čas jima ugaja. Tako je bilo v letu 1915. in posebno lansko leto je oidium hudo napadal trte vsled dejstva, da je bil že mesec julij tako soparen kot navadno avgust. Proti tema boleznima imamo sredstva: galico in žveplo. Ker pa ju. posebno žvepla sedaj ni dobiti, moramo segati i>o drugih preizkušanih sredstvih. Teh pa je več. V listu avstrijskega c. kr. kmetijskega društva na Dunaju priporočajo za škropljenje trt pero-cid, a opozarjamo obenem, da je perocid tudi dobro sredstvo proti ordiju. Ljubljanski »Kmetovalec« piše v svoji številki od 15. januvarja t. 1. tudi. da se je perocid pri poizkušnjah na Štajerskem dobro obnese! pri zatiranju oidiuma. 4 leta že je minulo, odkar pisec teh vrstic škropi s perocidom. in prepričal se je. da zabranjuje tuui razvoj oidija, če se grozdje škropi s perocidom. Za škropljenje proti peronospori se rabi za 100 I vode 2 kg perocida in 1 kg apna. Za škropljenje proti oidiumu pa je uspešneje, če damo 2 kg perocida in 2 kg apna. Da se tekočina raje prime jagod, primešaj na vsak hektoliter tekočine 1 - kg dendrina. To je poseben karbotiilej, ki se rabi proti mrčesom pri sadjarstvu. Ker pa tudi nadomestnih sredstev proti trtnim boleznim ni obilo na razpolago, treba si jih pravočasno naročiti, če si hočemo ohraniti vinsko letino. Naročila za perocid — dokler je še kaj zaloge — sprejema Gospodarsko društvo v Krepljah: naroča na željo vsakomur tu'-Ii dendrina, ter daje pouka, kako in kdaj treba škropiti po izkustvih najuspešneje prakse. Anton Tavčar, tajnik. Sir marmelada, sardine, komarce in ___9 paprike so na prodaj v zalogi Enrlco Maran v Trstu ul. Vienna 4. (1083 fAflMIfl T sta^n' službi želi znanja s premožno UuSPOU gospodično ali mlajšo vdovo v svrho /enitve. Je tudi trgovsko igobražen in ima i ra vico do pen/ije. Resna pisma na In«er. odd. Kd. pod „Resnost". 10B5 takile vsake vrste kupuje Jakob Margon Viu Solitario 21 (pri mestni bolnišnici 1. lOtfl fnrfO želeme, lesene, petroljeve. oljeve, silika-iUDw tove ter mineralnega olja. — Kupujem v vsaki množini. Kure t. Settefontane št. 1. 1077 Anton Jerkifi posluj«zopet v svojem ateljeju v Testo. Via daUe Po*te 407 ffAfltAflifrlfl zmožn* hrvatske, italijanske in UUjJHJuIUIII nemške korespondence ter je izvrstna stenografinja išče primerno službo. Naslov pove Ins. odd. Edinosti pod ,>t. i0.~>l". Tržaška posojilnica in hranilnica registrovana zadruga z omejenim poroštvom. VABILO na XXV. redni občni zbor ki se bo vršil v petek, dne 7. maja 1917 cb 6. uri zvečer v veliki dvorani v lastni hiši Plazza della Caserma št. 2). DNEVNI RED: 1. Letno poročilo in potrjenje letnega računa. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Poročilo o gospodarstvu z rezervnim zakladom. 4. Razni predlogi.") 5. Volitev nadzor niš t v a. TRST. dne 27. aprila 1917. NAČELNIŠTVO. Akt» bi ta občni zbor ne bil sklepčen po § 49 zadružnih pravil, se vrši drugi v nedeljo, >.ne 20. maja t. 1. ob 10. uri pred-poldne z istim dnevnim redom, ki je sklepčen ob vsakem številu zadružnikov. '*) S Vsak zadrnžnik sme pri občnem /.Koru staviti predloge, kateri ni«o na dnevnem redu. O teh predlogih pa občni zbor ne more |»rece; sklepati, ampak le odloČi, če se sploh v uuu-jo v pretres ali če se morajo izročiti posebnemu odseku, a i nadzorstvu, ali pa načelstvu, d» se o njih poroča v bodočem občnem /boru. Ti predlogi se morajo postaviti ra dnevni red boJočega občnega /.bora. ZDRAVNIK Med. Dr. Karol Perničič stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 III. n. (zraven Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. za notranje, nervozne in otroike boli sni (blizu cerkve sv. Antona novega.) JADRANSKA BANKA Trst, Via Cassa di Risparmlo 5 (Lastno poslopje) Kapital in reserva K 8,890.000. - FTLIJALKE: Dunaj Tegethofstrasse 7-9. Dubtovnik. Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija Split, Šibenik, Zac'ar. VLOGE NA KNJIŽICE 31 o ==_ 2 O - od dneva vloge do dneva vzdiga. Kentni davek plačuje banka svojega. Obrestovanje vlop: na tekočem in žiroračunu po dogovoru - Akredetivi čeki in nakaznice navsatu-in inozemska tržiSča. KCIM JK IX PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd — VAT,UTE TN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ltr/.eče v javnih skladiščili. SAPF. DKPOSETS PRO.MESE.--Prod«.ja srerk razredne lote rije Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kur/ni izgubi, revizija žrebanja srečk i. t. d. brezplačno. Stavbni ' kredit, reinbours krediti. Borzna naročila. — Inkaso. MENJALNICA.---ESKOMT MENIC. Telefoni: 14fi3. 17i>3 in 2G7G Uradne ure: od 9 do 1 popoldne« Brzojavi: JADRANSKA. CESKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14. vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. — Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. ::MALI OGLASI« □a □□ M rmftunajo po 4 skoi. HutM tiskan« betd« •• rmim-»a;o enkrat ve*. — Najwanjia : pristojbina uui« 40 rtotiak. . on □□ IsImim malinovec, iz čistega sidu. v sodčkih IZDOren po 130 kg prodam i>o zmernih cenah še par dni Parčina, skiadišče ul. Gelsi št. 10 od 11—12 in od 4-5. 3067 da plačujem cunje od 70—80 v. ___________ in ftsklie po najvišjih cenah. Uliea Molino grande Morosinovic. (107 lete MAKI Trst - Vin Stadion 10 - Trst Odprt od 8^mčer naprej Cena: L orete K Z. IL vrste K1. ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermdk v Trstu, ul. Poslu vecchle 12, vogal ulico dollo Postu. Izdiranje zobov brez M bolečine. m Plombiranje. UMETNI ZOBJE