Glasilo avstrijskega jugoslovanskega ueiteljstva
V«e ipise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Pred državnozborskimi volitvami.
Korupcija in demagogija na Kranjskem. — Sirenski glasovi omagujočega klerikalizma na Štajerskem. — Odgovor štajerskega ueiteljstva. — Po volitvah. — Klerikalni nadučitelji med pouličnimi demonstranti. — Nasilje klerikalnega voditelja nad podrejenim učiteljem. — „Krščansko-misleči"
učitelj in anonimna denuncijacija. — Protizakonita agitacija. — Za vse enaka pravica.
Bliža se čas, ko bodo zopet padale ba-tine po učiteljstvu in šoli, ne da bi mogli pri-poznati le v najmanjšem slučaju njih opravičenost. Krivičnost, nasilnost in gnusna, podla gonja z lažjo, obrekovanjem in natolcevanjem bodo zopet nastopile in donele iz ust klerikalnih gromovnikov na volilnih shodih. To povemo že danes, da ne bo presenečenja!
Demagogija bo kumovala podlim namenom, in prof. J a r c bo zopet na shodih rohnel zoper učiteljstvo, ker vestno izvršuje zakone. Rekel bo zopet, da je učiteljstvo največji nasprotnik ljudstva, ker — postopa glede opravičenja zamud po določbah zakona. Jarc je namreč pedagog!
Gorje učitelju, če bi tega ne storil, ker bi isti prof. Jarc stavil v dež. šel. svetu predlog za discipliniranje istega učitelja. Gorje učitelju, če ima lastno prepričanje; gorje mu, če bi se drznil nastopiti javno za kako neklerikalno stranko, da, gorje mu, če se le upa simpatizo-vati s kako neklerikalno stranko.
Prokletstvo! Politiški bojkot! — Discipliniranje — preganjanje! Tako se glasi katoliška morala!
In kaj zato, če je isti prof. Jarc zlorabil v volilne, politiške namene uradno moč — šolo! — Nič se mu ni zgodilo, ker proglaša klerikalizem dvojno moralo!
Dne 30. aprila 1.1. je imel bivši državni poslanec Povše v Šmarnem pri Litiji shod, na katerem so govorili in sklenili — „Slovenec" št. 160 — sledeče: „Taka je sodrga v Ljubljani, po deželi pa ni nič boljša, če bi prišla do moči. Zato je pa sveta dolžnost vsacega volivca, da z glasovnico v roki pomaga pravični stvari do zmage. Ni nam vseeno, v kakšnih rokah je vzgoja naših otrok, ne bomo trpeli, da nam jutrovski učitelj ali učiteljica poučuje mladino z najgršimi listi, listi sodrge. Pri teh besedah nastane tak vihar, da, če bi bil navzoč kak liberalni učitelj, bi ga bilo moralo do dna duše sram biti. Vse je vpilo: „Ven iz šole s takimi učitelji, takih učiteljev in učiteljic ne bomo plačevali, naših otrok take ženske ne bodo več poučevale!" — Sklenilo seje soglasno, „da shod K. Z. najodločnejše protestira proti takim vzgojiteljem in posebno zahteva od deželnega šolskega sveta, da premesti neko učiteljico iz Šmartna. Tako je, taka učiteljica ni za nas!"
Mi smo baronu Schwarzu in slavni c. kr. deželni vladi že mnogokrat očitali krivično pri-stranost, očitali smo ji, da postopanje in njeni ukrepi glede šolstva in učiteljstva temelje na strankarsko-politiškem, na klerikalno-nasilnem temelju.
Najboljši dokaz za to imamo zopet tu, in prepričani smo, da bo tudi po teh volitvah, deželna vlada zopet podpirala gonjo klerikalnih strasti!
Že tta demagogija, to hujskanje zoper učiteljstvo, da, zoper politiško prepričanje ueiteljstva po klerikalnih shodih in javno pozi-
vanje dež. šol. korporacije, da zgolj iz politisch motivov postopa disciplinarno zoper učiteljico, nam izpričuje, da slavna c. kr. deželna vlada na Kranjskem klerikalcem na ljubo dopušča vse in ne prikriva več svojega pristranega stališča ter neovirano podpira to skrajno korupcijo klerikalne stranke v šolstvu.
Prepričani smo, da je edinole kranjska deželna vlada kriva koruptnih razmer v šolstvu na Kranjskem, zato bo tudi ona dajala odgovor za vsa svoja dejanja, ker vse slovensko napredno učiteljstvo bo v Trstu glasno protestiralo proti nasilnostim, ki so se uprizorile v zadnjem času pod pokroviteljstvom slavne c. kr. deželne vlade!
Slavna c. kr. dež. vlada na Kranjskem bo d aj a 1 a o d g o v or na spomenico, ki jo slovensko napredno učiteljstvo izroči višjim in najvišjim državnim oblastem!
Izgubiti nimamo ničesar, zato bomo gnali stvar do skrajnosti, ker kri nedolžnega deteta v zibelki, kri nedolžne učiteljeve žene, kri krivično trpečega učiteljstva nas p o -zivlje, da nastopimo najodločneje in da se poslužujemo najskrajnejših sredstev!
S krvjo krivično trpečega učiteljstva si piše baron Teodor Schwarz kroniko svojega bivanja na Kranjskem!
Delegatje vsega slovenskega naprednega učiteljstva, ki jih to pošlje letos o Binkoštih na zborovanje v Trst, imajo častno nalogo, da z največjim ogorčenjem in najodločneje protestirajo proti nasiljem, ki so se pričela uprizarjati zadnje čase nad šolo in našim stanom !
Mimogrede omenjamo, da je tudi posl. Povše zašel med politiške lažne volkove. Kajne, g. Povše, če bi ne tulili z njimi, pa bi Vas požrli? Nam je vse to predobro znano, ampak ravnanje Povšetovo ni vredno moža!
Sirenski glasovi omahujočega klerikalizma na Štajerskem.
„Straža" (št. 49.) prinaša sledeči uvodni članek:
„Slovenskemu učiteljstvu. Pred državnozborskimi volitvami stojimo. Znano dejstvo je, da je ogromna večina slovenskega prebivalstva na Spodnjem Štajerju v taboru kotoliškonarodne Slovenske kmečke zveze in da bo tudi pri volitvah to nad vsak dvom vzvišeno dokumentiralo. Radi priznavamo, da pred drugimi, v zadnjem času izvršenimi volitvami to dejstvo ni bilo tako jasno in na dlani ležiče. Razumemo vsled tega, da se je oni del učiteljstva, ki je iskal pomoči pri celjski liberalni stranki, pri obeh zadnjih velikih volitvah postavil ob njeno stran. Razumemo,
čeprav ob enem tudi globoko obžalujemo ta dogodek, ki je povzročil med nami in nam nenaklonjenim delom učiteljstva hude politične spopade.
Nam ti boji niso bili ljubi, ker so vsebovali nevarnost, da res kdo verjame sicer že precej obsoletni liberalni trditvi, kakor da bi mi bili neprijatslji napredka ali celo šole. Učiteljstvu pa ti boji gotovo niso bili koristni. Ustvarili so globok prepad med njim in med ljudstvom, ki sledi naši zastavi.
Sedaj je najlepša priložnost, da se ta globoki prepad zopet premosti in se najde zbližanje vsaj za kolikor toliko miren modus vivendi med nami. Nobena druga stranka razven naše nima utemeljenega upanja do zmage, niti v enem okraju ne. Bilo bi torej n» potrebno tratenje moči, ugleda in vpliva, ako bi se naše učiteljstvo sedaj izpostavljalo za bankerotne stranke ter s tem zopet izzvalo sovraštva polne boje z ljudstvom, med katerim je poklicano delovati.
Ako bi bilo učiteljstvo z nami, imelo bi sedaj gotovo že svoje zastopnike v državnem in deželnem zboru. Čeprav se imenuje naša stranka kmečka zveza, vendar ne izključuje nobenega stanu, ki živi s kmetom v prijateljstvu. Gotovo je, da bo tudi učiteljstvo le po naši stranki prišlo do svojega zastopstva v postavo-dajalnih korporacijah. Žal, da ni to že zdaj mogoče, a Bog ve, nas ne zadene v tem oziru nobena krivda.
Pred bojem smo. Še predno ga začnemo z vso vnemo, ponujamo slovenskemu učiteljstvu prostovoljno roko v spravo. Ne želimo si jih kot nasprotnike, ampak kot prijatelje. Sedaj je prilika, da stori učiteljstvo prvi korak k zbli-žanju.
Govorili smo odkrito in pričakujemo odkritega odgovora.
Odgovor štajerskega učiteljstva.
Izpod peresa učitelja iz Štajerske čitamo v „Slov. Nar." (št. 102.) sledeče:
„Slovenskemu učiteljstvu. Pod gornjim naslovom je priobčila zadnja „Straža" uvoden članek, v katerem vabi slovensko spodnještajersko učiteljstvo v svoj tabor! (Članek diši po pravljici o mački in mladi miški). Preden se odločimo k temu velevaž-nemu koraku, prosimo nekoliko pojasnila, če nas ima S. K. Z. in „Straža" res tako rada, nam bode že z velikim veseljem odgovorila.
1.	Kateri „del" učiteljstva je iskal pomoči pri celjski liberalni stranki? Kateri „del" učiteljstva je iskal pomoči pri moriborski klerikalni stranki? S čim in s kakšnimi uspehi se lahko bahajo tovariši, ki so bili slepo orodje v vaših rokah?
2.	Zakaj vam boji niso več „ljubi", ko pa vendar greste vsakokrat po popolno zmago? Ali so vaše moči že tako izčrpane, da jih hočete nadomestiti s čilimi iz stanu, nad katerim ste krhali rabljev meč? 3. Ali morete dokazati, da ste „prijatelji šole", napredka in učiteljstva
le z enim samim slučajem ? 4. Če smo mi res „falotje, podle duše itd. itd.", čemu nas vabite v svojo vzvišeno družbo, ko je vendar vse(??) ljudstvo za vami! Se li ne bojite, da pohujšamo vaše vrste? 5. Zakaj je ravno sedaj najlepša priložnost, ko „lahko" pokažete svojo moč brez nas ? 6. Mar mislite, da bi nam koristili zastopniki, ki bi morali na komando v odločilnem trenutku zatajiti svoj poklic, ter govoriti in glasovati proti interesom svojega stanu! 7. Če bi liam pa tudi vaša milost dovolila nekaj davno zasluženih priboljškov, si z a-raditega naj polomimo značaje in prodamo duše? 8. Ste li v „Straži" res „odkrito" govorili? — Hinavci!"
Vsekakor pa ni izrečena še v tej zadevi zadnja beseda, ker definitivno se izreče o stališču štajerskega učiteljstva napram volitvam Štajerska Zveza, ki ima o tem pravico sklepati, in šele njeni sklepi postanejo obvezni za vsakega nje člana. Opozarjamo pa na tozadevni članek na drugem mestu današnje številke.
Po volitvah.
Uspeh volitev nas zaradi stanovskih zadev kaj malo zanima, ker kaj boljšega nam od take ali take konstelacije v državnem zboru ni pričakovati. To nam je jasno pokazal zadnji ljudski parlament, v katerem je imela socialna demokracija znatno moč in od katere smo pričakovali radikalnega nastopa tudi v prid učiteljstva, a smo se močno varali.
Bliščeča vada, da bi učiteljstvo lahko imelo svojega zastopnika v državnem in deželnih zborih, nas tudi ne premoti, ker kaj se pravi učitelju na klerikalnem programu kandidirati, nam jasno dokazujeta mandata Jakliča in Ravnikarja v kranjskem dež. zboru, ki sta morala šolske in učiteljske interese pustiti na cedilu in sta celo bila primorana zatajiti svoj stan. In kaj velja učitelju kandidirati na klerikalnem programu v državni zbor, nam zopet dokazuje Jaklič, ki ni še niti enkrat z državnem zboru odprl ust v prid učiteljtva in šole; prof, Vrstovšek pa ravno narobe, torej proti učiteljstvu.
Eno pa moramo zopet pribiti, to namreč, da bodo po volitvah zopet uprizorili ono gonjo proti učiteljstvu, kjer bodo navajali razne politično delikte, kot povod za discipliniranje in krivično preganjanje učiteljstva.
In pred takimi, iz političnih motivov iz-virajočimi preganjanji se hočemo zavarovati in si hočemo postaviti protiutež, da paraliziramo gonjo nad naprednim učiteljstvom: govoriti hočemo o početju klerikalnega (katoliškega) učiteljstva.
Klerikalni nadučitelj med pouličnimi demonstranti.
Pri zadnjih volitvah v občinski svet ljubljanski se je klerikalni nadučitelj Jože O e-puder vedel na ulici naravnost sramotno in
protivno določilom zakona in ugledu nadučitelja.
Celo poročevalci ljubljanskih dnevnikov so opazili to izredno vedenje tega nadučitelja in so prinesli ostro kritiko z ozirom na to.
Če se nadučitelj spozabi tako, da vrže svojo avtoriteto na ulico in se ne sramuje tega pred očmi staršev ali morebiti celo učencev svoje šole; če se spozabi tako, da občinstvo pita z barabami; potem neverno, če je še kaj na svetu, kar bi bilo paragrafu 54. drž. šol. zakona in § 118. d. š. in uč. reda v lice.
In tega škandala, te sramote za vse ljubljansko učiteljstvo se ni spomnil dr. Su-šteršič v „Unionu", ko je bil po vzgojiteljih mladine in po naprednem učiteljstvu; tega škandala se ni spomnil Povše na svojem shodu, ko je zahteval premestitev neke učiteljice iz Šmartna.
Poživljamo deželni šolski svet in klerikainevaruhe javnem o-rale učiteljstva, ki sede v njem, da tunapravijosvojo dolžnost in ekse-kutorstvo, kigatako vestno in radi vrše nad naprednim učiteljstvom!
Poživljamo mestni šolski svet v Ljubljani, da ščiti ugled in avtoriteto mestnega učiteljstva in da po zakonu kaznuje krivca! Kdor z barabami okrog meče, naposled sam ostane to, kar misli, da so drugi. Hinavsko-sladkemu uskoku dajte po grbi!
Nasilje klerikalnega voditelja nad podrejenim učiteljem.
Dne 30. aprila t. i. smo zvedeli to-le: Janko Nepomuk Jeglič, nadučitelj na Grabnu v Ljubljani, je dovolil, podpisal in potrdil nekemu podrejenemu učitelju izpričevalo za vajenca obrtno-nadaljevalno šole.
Ko sta pa po preteku nekaj dni zopet kontrolirala izpričevala, se je Jeglič premislil, je raztrgal izpričevalo in pričel rjuti nad učiteljem.
Na pojasnilo učitelja, da je vendar sam dovolil vajencu izpričevalo po prošnji učitelja, je Jeglič — pravilno povedano — zbesnel nad podrejenim učiteljem, je rjul, kričal, skakal, dvigal in vihtel roko in ključ proti njemu in vpil, kako se mu upa ugovarjati ? Kako se mu upa protiviti? Kako se mu upa upirati? In grozil mu je, da ga bo zaradi tega naznanil.
To je zloraba uradne moči in oblasti, to je n a s i 1 j e in to je končno proti postavno, da Jeglič tako postopa z mladim učiteljem kakor s kakim psom in to celo vpričo svojega sina — učenca — ki bo končno raz-našal okrog prizore tiranskih scen svojega očeta. Mi ne bomo prej mirovali, da dobimo za ta slučaj popolno zadoščenje.
Na vse protipostavno in krivično početje svojega nasilnega vodje se je hotel učitelj odstraniti iz pisarne, a nasilni Jeglič ga je odganjal od vrat in je še dalje počenjal nad mladim začetnikom v učiteljevanju orgije svojih strasti.
Učitelju, poprej krepkemu in zdravemu, je prišlo slabo!
Tedaj šele je krščanskomisleči" tiran izpustil svojo žrtev iz pisarne.
Ko je imenovani učitelj zaradi slabosti na hodniku padel na tla, se je voditelj „krščansko-mislečih" učiteljev — Jeglič — kaj malo zmenil za to. Velel je le svojemu sinu prinesti kozarec vode, in ker onemogli učitelj ni mogel sam poseči po kozarcu, ki ga je postavil sinček ljubeznjivega nadučitelja poleg onemoglega na tla, mu je Jeglič velel vliti vodo v usta!
Še če živina, če pes onemore, ga izkuša usmiljeni človek dvigniti in mu ne vliva na tleh ležečemu vode v gobec 1
Ko si je onemogli učitelj nekoliko opomogel, se je z največjo težavo splazil sam v telovadnico, kjer so drugi kolegi pripravljali za vajenško razstavo — tu je pa popolnoma onemogel, je padel vkup, v nezavest.
In le sreča, da je bil poleg nekrščanskih Slomškarjev navzoč tudi usmiljeni tovariš, ki se je odločno zavzel za onesveščenega tovariša, ker sicer bi ga Slomškarji pustili umirati na tleh.
Tako ubijajo na II. m. š o 1 i v Ljubljani pod vodstvom Janka Ne p. Jegliča mlade učitelje, ki padejo v roke temu človeku.
Ni to edini slučaj, priče imamo, da je Jeglič rohnel mnogokrat tako nad pokojnim Slavkom Cepudrom in tako ubil mlado življenje.
Tako dela on z vsakim suplentom, ki pade njegovim politiškim strastem v pest!
Najgnusneje je pa to, da je na zahtevo učitelja, ki se je zavzel za življenje ubogega suplenta, da se pošlje po zdravnika. Jeglič odločno temu oporekal, češ, da je v šoli on gospodar, da tu nima slugi nihče ničesar ukazovati in skoro direktno prepovedal pošiljati po zdravnika. To je podlo dejanje, ki bo večno klicalo prokletstvo nad voditelji „krščanskomisle-č e g a" učiteljstva, nad voditelji Slomškarije!
Ubogi suplent in njegovo življenje mu je nevredno eksistence in ga on — Jeglič — uvršča k eksistenci dr. Krekovega — psa za plotom.
„Sluga je osramotil svojega „krščanskega" vodjo in je preskrbel za varnost in rešitev življenja ubogemu suplentu!
In ne številni navzoči „krščanskomisleči" kolegi, temveč edini neslomškar se je tudi odločno trudil za onesveščenega tovariša.
Dogodek se je vršil dne 29. aprila pop. okrog pete ure. Jeglič je šel okrog osme ure domov, ne da bi se kaj zmenil za žrtev lastnega nasilja; onemoglega učitelja so pa po zdravniški odpomoči odpeljali okrog enajste ure ponoči — domov. To je dejanje, ki vpije po osveti!
Zdravnik je konštatiral, da bi učitelja suplenta zaradi nasilnega početja nadučitelja ob razburjanju lahko zadela kap!
Take so dike voditeljev „krščanskomi-slečih" učiteljev, taka so njih dejanja in tako je njih početje!
Mi ne bomo mirovali, ker ta sirovi nastop nadučitelja — poleg drugih §§ šol. zakona — bije najdoločneje po § 133. d. š. in uč. reda!
Pozivljemo mestni šolski svet v Ljubljani, da najenergičnejše nauči olikanega postopanja s podrejenim učiteljstvom tega nadučitelja in da stvar disciplinirano preišče, ker to ni edini slučaj, ampak smo često že čuli se pritoževati podrejeno učiteljstvo nad nasilnim početjem Janka Nep. Jegliča.
Naše zastopnike v mestnem šol. svetu pa poživljamo, da se energično zavzemo za svoje kolege; in naše prijatelje v mestnem šol. svetu, da tudi oni gredo v boj za prava krivično tiraniziranega učiteljstva na tej šoli! Z Jegličnm stran, s krvoločno mačko v železno kletko!
Šolski odbor obrtnih-nadaljevalnih šol pa pozivljemo, da voditelja, ki tako sirovo postopa z podrojenim učiteljstvom, takoj odstavi, ker to zahteva interes šole in učiteljstva !
Če se to ne zgodi, bo drugo leto napr. učiteljstvo v Ljubljani solidarno nastopilo in bo samo strlo nasilje ter hkrati javno pokazalo svoje ogorčenje in protest nad takim početjem!
Če drugače ne pojde, ga n a -ženemo s palicami kot steklega psa iz šole! Mi bomo skrbeli, da se dvigne ves šolski okoliš kot en mož in nesramnega, brez-značaj nega, podlega tirana, ta najslabši, najzanikrnejši zgled mladine, vržeizšolena cesto! če nočejo oblasti, si bomo sami delali postave!
Naše zastopnike pa v vseh korporacijah poživljamo, da se energično zavzemo za našo pravično stvar, ker vsaj tu hočemo imeti zrak čist! Poživljamo merodajne faktorje, naj nemudoma store svojo dolžnost! Mi ne bomo mirovali! A k o tisti, kijih poživljamo, ne store svojo dolžnost, bodo tudi oni odgovor dajali. Nam je takih lopovščin dovolj!
„Krščanskomisleči učitelj in anonimna de-nunciacija.
Franc Kuhar, c. in kr. rezervni častnik in „krščanskomisleči" učitelj ima z nami še precejšen obračun. Za danes poročamo le to, kar so že poročali časopisi, za podrobnejo oceno njegovega dejanja si pa pridržujemo prosto roko — ko napoči naš čas.
Poročilo časopisa o „lepem kolegi" se je glasilo tako-le: Pri c. kr. okrajnem sodišču v Kamniku se je vršila dne 6. aprila t. 1. javna obravnava, pri kateri je bil učitelj Franc
Kuhar iz Domžal obsojen na 50 K globe oziroma 5 dni zapora, kakor tudi v povrnitev stroškov, obsojen je bil radi prestopka razža-ljenja časti. Kuhar je namreč sestavil anonimno pismo, naperjeno napram svojemu šol vodji, nadučitelju Kristij. Engelmanu, ga dal prepisati, ter je potem pismo odposlal na c. kr. deželni šolski svet. Že iz pisma samega je razvidno, da ga je sestavil učitelj, samo važnega pristavka je manjkalo: tu me imate, jaz bi bil rad nadučitelj, saj sem pri „Čukih". Žalostni časi so nastali. — Mlajši kolega bi rad starejšega na najgrši in najostudnejši način, namreč z anonimnim pismom, vrgel iz šole. Ali je to spoštovanje do svojega predpostavljenega? Ali je to kolegijalnost, ali je to pošteno? Za danes samo toliko; da se je učitelj Kuhar pritožil proti obsodbi, ker bi bil rad posili nedolžen. Zato ga ni bilo na obravnavo. Sicer je brzojavil, da mu je sprememba vremena prizadjala trganje v glavi, pa nemara, da je Kuhar imel le trganje na vesti. Pripomniti moramo še to, da je Kuhar c. in kr. rezervni častnik, ter da tako dejanje slabo odgovarja njegovi vojaški izobrazbi in prvemu načelu vojaštva: „Die Gehorsamkeit und Achtung gegen die Höheren resp. Vorgesetzten —." Sedaj imajo „Domžalski občani" besedo. —
Za danes hočemo konštatirati le eno: kako namreč bo deželni šolski svet postopal z obsojencem. Stvar bomo natančno zasledovali in o njej poročali. Tedaj bomo mi stvar komentirali in pokazali, kako je kršil Kuhar razne §§ šol. zakona in kake propalice ščiti c. kr. deželna vlada in S. L. S. na Kranjskem. Vojaška oblast bo s Kuharjem obračunala sama. Kakršno juho si je skuhal, tako bo pojedel, če bo prežganka — dober tek!
Protizakonita agitacija.
Pri zadnjih volitvah v mestni šolski svet Ljubljani je Janko Nep. Jeglič agitiral za K. Simona s tem, da je teroriziral podrejene učitelje in jim nekako grozil: „Ti, nadzornik (Maier namreč!) z gotovostjo računa tudi na Tvoj glas." — Za Simona namreč.
Prepričani smo, da g. nadzornik Maier o tem sploh ni Jegliču zinil besedice, toda Jeglič vedno straši podrejeno učiteljstvo z nadzornikom, in temu hočemo napravit enkratza-vselej konec.
Zloraba nadzornikovega imena in vpliva je nepošteno sredstvo, zato smo mi dolžni, da onemu, ki to zlorablja, napravimo konec in s tem ščitimo moralo poštenja!
Simon je bil s pomočjo intrigantstva in s pomočjo nepoštenih sredstev izvoljen v mestni šolski svet, to nam priča že Jegličeva agitacija, za kar imamo priče na razpolago. O drugem vplivanju od strani Jegliča niti ne govorimo!
Mi smo to do danes držali zase in nismo pred bodočimi volitvami v mestni šolski svet sploh hoteli o tem ziniti. Toda nepoštena sredstva in podli atentat Slomškarjev na naše stanovsko delo, na naše pošteno stanovsko delo, nas je sedaj primoral, da pričnemo priobčevati stvari, ki bi jih sicer tudi v prid našim nasprotnikom prikrili.
Krivdo za posledice no3ite Vi in ne mi!
Moralna dolžnost z ozirom na krivično preganjano nčiteljstvo nas sili do tega, ker že zadnjič smo poudarjali, da odgovornost za vsa preganjanja naprednega učiteljstva, odgovornost za vse krivice prizadete napr. učiteljstvu, za vse podle napade „Slovenca" na naše stanovsko delo, nosi Slomškova Zveza, ki omogočuje, podpira in uprizarja to početje.
Hoteli ste boj, imate ga! In prepričani smo, da resnica in pravica zmaga tudi v tem boju nad podlimi sredstvi in krivičnostjo !
Eakratzavselej se pa hočemo zavarovati v prihodnje pri volitvah v okr. šol. svete take agitacije in posluževanja takih sredstev.
In kakor hitro je še pred nedavnim časom Slomškarija rasla, tako hitro že sedaj pada in bo še padala!
Nepoštenost se sama ubija!
Za vse enaka pravica!
Prepričani smo, da smo po podlih napadih v „Slovencu" od strani Slomškarjev odvezam vsekakih ozirov in obveznosti, zato bomo z resnico nastopili n a j -i odločneje v boju za javno moralo in zoper naše stanovske propalice. Klicali so hudiča, zdaj ga imajo!
Nas ne veže nobena obveza in obzirnost več, ker prepričali smo se, d a v s i p o d 1 i napadi, da vsa podla gonja in izdajstva v stanovskih zadevah izvirajo iz prirojene zlobe in od naših najkletejših sovražnikov.
Če se upa pozivati predsednik Slošmkove Zveze, Jaklič kot nečlan „Vdovskega društva" na boj zoper nas v tem društvu, potem je to že višek predrznosti, in mi bomo plačali to predrznost onim, ki vodijo njegovo gardo!
Jaklič je 8 tem, da je on podpisal poziv, ki smo ga priobčili v predzadnji številki jasno dokazal, da gardi na občnem zboru „Vdovskega društva" ni bilo za interese društva, temveč za podle klerikalne smotre, da bi uničili naše stanovsko delo!
Prepričani pa bodite, da tega nikdar ne dosežete in se vam ne bo posrečilo vaše iškar-jotsko delo!
Slavno c. k r. dež. vladona Kranjskem pa pozivljamo, da podržavno, zborskih volitvah, preden se vda disciplinarni gonji in orgijam klerikalne stranke, stori svojo dolžnost nad krivci, ki smo jih tu navedli, ker če se nas preganja krivično, naj se tu kaznuje pravično!
Za vse enaka pravica! Potem postrežemo še z drugimi! Če ni njim prepodla laž, ni nam prepodla resnica!
Oklic.
Tovariši in tovarišice, ki se udeleže letošnje glavne skupščine „Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev" o Binkoštih v Trstu in želijo, da se jim preskrbi stanovanje, naj se zglasijo do 28. t. m.
Ker je v programu tudi obrežna vožnja po morju in ker moramo določiti, kateri parnik naj vporabimo, želimo, da se istotako priglasijo vsi oni, ki se mislijo udeležiti te vožnje.
Priglase za stanovanja, kakor tudi za parnik sprejema tajnik „Učiteljskega društva za Trst in okolico" v Trstu, Anton Grmek, učitelj v Vrdeli, Sv. Ivan — Trst.
Tržaški pripravljalni odbor. HBHHHBHBBBH
Zdaj nas kličejo!
(Dopis iz štajerskih učiteljskih krogov.)
„Straža" z dne 27. aprila se obrača v svojem uvodnem članku do slovenskega učiteljstva in ga vabi v tabor Koroščeve stranke.
Na koncu svojega vabila piše doslovno:
„Pred bojem smo. Še predno ga začnemo z vso vnemo, ponujamo slovenskemu učiteljstvu prostovoljno roko v spravo. Ne želimo si jih kot nasprotnike, ampak kot prijatelje. Sedaj je prilika, da stori učiteljstvo prvi korak k zbližanju. — Govorili smo odkrito in pričakujemo odkritega odgovora." —
Ker si želite odkritega odgovora od naše strani, evo ga vam'
Bes je, pred bojem smo, pred volinim namreč. Zato nas rabite, zato nas kličete, zato nam ponujate svojo „spravno" roko. a ne prostovoljno, kakor trdite, ampak ker vas k temu sili politiška potreba. Toda, gospodje v Mariboru! Spomnite se svoje „ljubezni" do nas, spomnite se onega „prijetnega božanja" po „Straži" in po „Slov. Gospodarju"! Kdo je bil tisti, ki je ustvaril, kakor sami pravite, „globok prepad" med učiteljstvom in ljudstvom? Bili to nismo mi, učitelji, bili ste to vi, uredniki in politiki v Mariboru. Preberite svoja glasila iz lanskega leta! Tako ostudno, sramotilno in žaljivo o slovenskem učiteljstvu še ni pisal noben učiteljstvuše tako sovražen list, kakor je o nas, slovenskih učiteljih pisalo „katoliško" časopisje v Maribor u,*) časopisje ravno tiste stranke, ki nas sedaj s sladkimi besedami vabi v svoj tabor, ker nas nujno rabi v volilne namene. Še lani smo vam bili slovenski učitelji „izstradana liberalna tolpa", bili smo vam „smrkolini, liberalni mlečnozobi pobje" itd. itd., letos pa naj bi vam bili — volilni agitatorji! Vi, mariborski uredniki s politikom dr. Korošcem na čelu, ste bili tisti, ki ste nas slovenske učitelje, odgo-jitelje slovenskih otrok, izročali po svojem časopisju v sramotenje nemškim listom, bili ste tisti, ki ste za vsako ceno izkušali razdreti prijazne odnošaje našega stanu s slovenskim
*) In v Ljubljani 1	Uredn.
kmetom in z duhovščino! Vi ste bili tisti, ki gte nam izpodkopavali ugled v šoli in v javnosti, vi ste nas izročali preziranju staršev in zaničevanju otrok. In česar še niste dosegli s
pisano
besedo, to ste izkušali doseči in dopol-
niti po svojih shodih in — misionih!
In ne dovolj, da ste napadali, sramotili jn žalili le ves učiteljski stan, vaša neolikanost je šla celo tako daleč, da ste se z vsem svojim sirovim značajem vrgli na one 03ebe, ki so se drznile nas nasproti vam braniti. Kličemo vam tu v spomin slučaj župnika Šegule, ki ge je lani dvakrat v „Slogi" za nas potegnil, a gi nakopal s tem vaše sovraštvo.
Laž je, kar trdite, da vam „ti boji" z nami niso bili ljubi, saj ste jih vi sami pro-vzročili, vi nadaljevali. Laž je, kar pravite, da bi slovensko učiteljstvo že bilo dobilo svojega zastopnika, ako bi bilo z vašo stranko. A 1 i pred leti ni ravno vaša stranka onemogočila, da bi bil učitelj izvoljen v deželni zbor?!
Ees je, da od „Narodne stranke" slovensko učiteljstvo nima pričakovati Bog ve kakih koristi, res je tudi, da slovenski učitelj sedanje politike napredne stranke ne more v vseh točkah odobravati, vendar pa ima slovensko učiteljstvo od te stranke vs8j to korist, da ona ne tepta naše stanovske časti v blato, kakor delate vi v mariborskih „katoliških" listih in na vaših shodih.
Ne zaupamo vam, ker vemo, kako voditelji V. L. S., katere del je tudi vaša „Kmečka zveza", teptajo kranjsko učiteljstvo, ki ga hočejo po lastnih izjavah izstradati. Ne moremo vam zaupati, ker je celo vaš poziv v „Straži" neodkritosrčen, ker si ne želite odkrito našega prijateljstva, ampak samo, da „se najde zbli-žanje vsaj za kolikor toliko miren modus vi-vendi", to je životarjenje gotovo samo za volilnega boja, dokler nas rabite, potem pa boste pometali z nami po stari navadi.
Pozabljamo, dasi težko, kar ste nam že škodovali v gmotnem oziru, nikdar pa ne bomo in ne smemo pozabiti, kar ste nam škodovali na naši časti in na našem ugledu, ko ste v svojih listih vse slovensko štajersko učiteljstvo izpostavljali pred celo javnostjo zaničevanju in zasmehu.
Pravite, „da bo tudi učiteljstvo le po vaši stranki prišlo do svojega zastopstva v postavodajnih korporacijah". Lepe besede, res, a kdo jim naj verjame, kdo naj zaupa vašim obljubam? Prazne besede vidimo, nič dejanj! Hvalite se, da imate že vse štajerske mandate v svojem žepu: Kandidirate duhovnika, profesorja, zdravnika, odvetnika in kmete — učitelja iščemo med njimi zaman! Taka je razlika med vašimi besedami in dejanji.
Če vam je resnično za zbližanje z uči-teljstvom, prekličite javno vse žalitve ip napade na naš stan, popravite vse nam storjene krivice, povzdignite zopet naš ugled in spoštovanje pri ljudstvu, dajte nam dejansko zadoščenje — potem se bomo dalje pogajali! Prvi korak se mora storiti od vaše strani.
Enakovredni prijatelji hočemo biti, ne vaši hlapci in agitatorji.
Dejanja zahtevamo, ne praznih besed in nikdar izpolnjenih obljub!
To je naš odgovor vara — „voditeljem"; ^ a slovensko kmetiško ljudstvo pa hočemo zmeraj delovati po svojih najboljših močeh, z ljudstvom hočemo živeti v miru in prijateljstvu, tudi če vam ne bi bilo ljubo!
Opomba uredništva: Ta članek je objavila „Sloga" v svoji 18. številki. ■ Mi ga ponatiskujemo, ker nam piše uredništvo imenovanega lista, da je to izrecna želja nekaterih štajerskih učiteljev. Odgovornost glede na mnenje o Narodni stranki prepuščamo seveda člankarju samemu. V ostalem se pa s člankom popolnoma strinjamo.
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
Iz Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev. Delegate za letošnjo glavno skupščino v Trstu so prijavila sledeča Zavezins
društva:
IV. Slovensko učiteljsko društvo kočevskega okraja:
H. Viktor Grčar, šolski voditelj v «ibnici;
15.	Marija Blahna, nadučiteljica v Ribnici;
16.	Leopoldina Tomšič, učiteljica v Bibnici.
Namestnica:
1. Štefanija Pogorelec, učiteljica v Starem kotu.
V.	Učiteljsko društvo za mariborsko okolico:
17.	Martin Vodenik, nadučitelj pri Sp. iungoti;
18.	Ida Vodenik, učiteljica pri Spodnji iungoti.
VI.	Sevniško-brežiško učit. društvo:
19.	Hermina Bračič, učiteljica v Dobovi;
20.	Josip Pečnik, nadučitelj v Kapelah;
21.	Ludovik Petrič, učitelj v Sromljah;
22.	Miroslav Sušnik, učitelj v Bajhen-burgu;
23.	Alojzij Voglar, učitelj v Artičah.
VII.	Učiteljsko društvo za Postojnski okraj:
24.	Fran Grum, učitelj v Vipavi;
25.	Ivan Mercina, učitelj v Ložah;
26.	Vinko Zaletel, učitelj v Postojni;
27.	Marica Dovgan, učiteljica v Zagorju;
28.	Tinka Vilhar, učiteljica v Št. Petru;
29.	Franica Vilhar, učiteljica v Svetem Mihelu.
VIII.	Slovensko deželno učiteljsko društvo v Ljubljani;
30.	Fran Crnagoj, nadučitelj na Barju — Ljubljana;
31.	Janko Likar, učitelj v Ljubljani;
32.	Fran Skulj, učitelj v Ljubljani. Prosimo, da nam čimprej prijavijo delegate še druga društva.
Program glavne skupščine priobčimo v prihodnji številki.
Za vodstvo Zaveze L. Jelene.
Kranjsko.
Društvo učiteljev in šolskih prijateljev okraja logaškega ima v nedeljo, dne 14. maja ob 11. uri dopoldne v Gorenjem Logatcu svoj občni zbor. Dnevni red:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Predavanje g. c. kr. sod. svetnika Fr. Milčinskega: „Sodelovanje šole in učiteljstva pri otroškem varstvu".
3.	Nasveti „Kako deluj moderna šola na telesni razvoj mladine.
4.	Poročila tajnika in blagajnika.
5.	Volitev odbora.
6.	Volitev delegatov k Zavezinemu zborovanju.
7.	Raznoterosti.
Zanesljivo se pričakuje, da se tega zborovanja udeleže vsi dragi tovariši in cenjene tovarišice.
Na veselo snidenje!
Odbor.
Za člane učit. društva je vožoja prosta iz Starega trga do Bakeka in iz Idrije do Gor. Logatca.
Olani, ki se zanesljivo udeleže zborovanja, naj zaraoi kosila (navadnega) to naznanijo predsedniku tov. Leop. Punčuhu v Gor. Logatcu.
Belokranjsko učiteljsko društvo zboruje dne 24. maja t. 1. ob 1. uri popoldne v šoli v Gradacu s sledečim dnevnim redom:
1.	O metodi risanja po prof. Bodtu, predava V. Burnik.
2.	Potrdilo računov za 1910. f.
3.	Volitev dveh delegatov k ¡zborovanju „Zaveze avstr. jugoslov, učit. društev" v Trstu 4, junija t. 1.
4.	Nasveti, predlogi.
K prav obilni udeležbi vabi
odbor.
Učiteljsko društvo za kranjski okraj
zboruje v četrtek dne 18. t. m. popoldne ob treh na Primskovem s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo tajnikovo in blagajnikovo.
2.	Volitev odbora, pregledovalcev računov ter delegatov k Zavezinemu zborovanju v Trstu.
3.	Posameznosti.
4.	Perutninarstvo, predava tov. Ivan Zupan, nadučitelj v Dolskem.
Z ozirom na zadnjo točko želi odbor, da bi pripeljali tovariši s seboj svoje soproge in druge ljubitelje perutninarstva.
Učiteljsko društva za Postojnski šolski okraj je imelo svoj letni občni zbor na Razdrtem dne 4. maja t. 1. s kaj zanimivim in poučnim vzporedom. To in lepo majnikovo popoldne je združilo 45 zavednih tovarišev in tovarišic k prijateljskemu se Stanku.
Zborovanje otvori predsednik tov. D. česnik z daljšim govorom, v katerem odločno zavrača vedno pogosteje napade naših sovraž nikov, češ, da smo brezverci, ako se potezamo za svobodno šolo in svobodo učiteljstva. JUte-meljuje nato pojem svobodne šole, rekoč: „Naša šola bodi prosta vsakršnega t u-jega vpliva, v prvi vrsti politiškega ter naj služi edino svojemu pravemu namenu vzgoji in pouku mladine, t. j. izobrazbi naroda".
Tudi nismo brezverski, če stremimo za enakopravnostjo z ostalimi državljani ter se nočemo dati zasužnjiti drugemu stanu; saj se borimo le za svoje pravi c e, ki jih ima vsak drug stan v naši državi.
Živahni klici „Dobro!" so pričali, da je govoril vsem iz srca.
Nato je predaval tov. Fr. Grm, vodja gluhonemnice v Ljubljani, o temi: „Kako e ravnati z nagluhimi in kako odpravljati izgovorne napake.
To predavanje je bilo izredno zanimivo in za slehrnega jako poučljivo. Prijazni tovariš e pripeljal s seboj celo gluhonemega otroka, a je z njim pojasnjeval svoj pouk.
Dal nam je mnogo praktiških navodil, za kar mu je izreklo navzoče učiteljstvo prisrčno zahvalo.
Njegovo poročilo priobči „Učit. Tov." v eni prihodnjih številk.
Tovariš ravnatelj Brinar je za tem razkazal skioptikon in nam pojasnil, kako te ravnati z njim. Videli smo več slik od ka-erih so pa bile le one dobre, ki so kazale tak del mesta, notranjščino cerkve ali sobano, medtem ko so se barve rastlin in pokrajine sploh le slabo razločevale. Prednosti skiopti-cona pred stereoskopom v šoli je ta, da se more z njim z vsemi učenci skupno ogledovati ; slabo pa je, ker se za pripravo zaradi prevelike potrate časa skioptikon uporablja le v daljših presledkih, namreč po večji predelani partiji.
Ko se je n. pr. obdelala vsa snov kake dežele ali države, se pokažejo šele dotične slike. To seveda ni v korist pouku, ker je preveč obenem.
Končno je tovariš Brinar izjavil, da je drage volje pripravljen vsakemu postreči s potrebnimi pojasnili, kdor se zanima za ta aparat ter ga hoče uvesti v svojo šolo.
Ljubeznivemu tovarišu se za to izreče topla zahvala.
Kot zadnji poročevalec nastopi tovariš Vinko Zaletel, učitelj v Postojni, ki podava o temi, ki je na vrsti tudi pri letošnjem Zavezinem" zborovanju v Trstu: Kako deluj moderna šola za telesni razvoj mladine.
Predavatelju se pozna, da je strokovnjak v telovadbi, ter so bile končno sprejete soglasno vse od njega nasvetovane teze in resolucija.
Teze so:
1.	Štovilo ur za telesno vzgojo naj se pomnoži v ljudski šoli.
2.	Uvede naj se povsod obligatna telovadba tudi za deklice.
3.	V poletnem času naj se vrši ves pouk kolikor mogoče pod milim nebom, posebno pa velja to za telovadbo.
4.	Vsako telovadno uro naj se goje proste vaje, ker se pri njih otroci uče reda, točnosti, vztrajnosti in pazljivosti.
5.	Pri orodni telovadbi naj se vadijo otroci v prvi vrsti na lestve, kroge, krogotek, gugalnico in drog.
6.	V podporo telovadbi naj se pridno goje igre.
7.	Pri izberi teh se oziraj učitelj zlasti na one igre, ki se pri njih premikajo (gibljejo) v s i učenci. Take so igre z žogo.
8.	Ljudska šola pospešuj tudi športe, kakor drsanje, sankanje in plavanje.
Resolucija se glasi:
„Učiteljsko društvo za Postojnski šolski okraj poživlja „Zavezo jugoslovanskih učiteljskih društev", naj ukrene vse potrebno, da se v ljudske šole uvede za telovadbo čimprej terminologija, ki jo rabijo slovenska telovadna društva, ker je ta najprikladnejša in mnogo bolj umljiva kot dosedanja na ljudskih šolah uporabljevana."
Po teh referatih sta bili poročili tajnikovo in blagajnikovo soglasno sprejeti.
Iz blagajnikovega poročila le omenjam, da ima društvo skupnega imetja 516 K 49 v.
Izvoljen je bil dosedanji odbor ter 6 delegatov za Zavezino zborovanje.
S tem je bilo zaključeno zborovanje poštenih učiteljev in učiteljic, ki so pokazali, da jim je mar lastna nadaljna izobrazba, ki jo hočejo obračati v korist naroda, četudi jim ta plačuje — beraško.
Štajersko.
Gornjegrajsko učiteljsko društvo
zboruje dne 14. maja ob 10. uri dopoldne pri sv. Frančišku po sledečem vzporedu:
1.	Nagovor predsednikov.
2.	Zapisnik iu dopisi.
3.	Predavanje tov. Klemenčiča o konferenčni temi: O normalni zbirki šolskih zvezkov, o liniaturah v njih itd.
4.	Predavanje (še neznano).
5.	Volitev delegatov za „Zavezo".
6.	Dogovor o volitvah pri uradni okr. učit. konferenci.
K polnoštevilni udeležbi vabi
odbor.
Kozjansko učit. društvo zboruje dne 17. t. m. v Podčetrtku. Začetek ob 10. uri,
Vzpored:
1.	Hospitacija.
2.	Zborovanje. Zapisnik.
3.	Dopisi.
4.	Govor g. dr. Brescharja, oziroma razgovor o temah okrajne učit. konference.
5.	Volitev delegatov za Zavezo.
6.	Razno.
Udeležniki imajo ta dan prost.
Za kosilo se je oglasiti nekaj dni poprej pri tovarišu Lovrencu, nadučit. v Podčetrtku
K mnogobrojni udeležbi vabi
odbor
Goriško.
Sežansko učiteljsko društvo vabi p. n. ude in udinje kakor prijatelje društva na svoje glavno letno zborovanje, ki bo dne 18. t. m. ob 10. predpoldne v Komnu. Vzpored:
1.	Poročilo predsedništva.
2.	Overovljenje zapisnika.
3.	Tajniško in blagajniško poročilo.
4.	Referat:
a)	„Ljudsko štetje in učiteljstvo", poroča c. kr. okr. šol. nadzornik Matko Kante.
b)	„Kako deluj moderna šola za telesni razvoj mladine?" poroča tov. A. Hreščak.
5.	Volitev delegatov in odbora. Polnoštevilne udeležbe želi
odbor.
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v LJubljani.
registrovana »adruga i omejenim jamstvom.
Promet do konca aprila K 105.158*84. Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Uradne ure: Vsak četrtek od 1/t%.—'/»3. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Književnost in umetnost.
Tridesetletnica Jurčičeve smrti je
bila kakor smo že poročali 3. maja. Umrl je Jurčič leta 1881 v najlepši moški dobi. A njegov spomin ostane slovenskemu ljudstvu nesmrten. — Enajst krasnih zvezkov povesti in romanov nam je zapustil pokojni pisatelj in danes, lahko rečemo, ga ni Slovenca, ki bi ne poznal ene ali druge njegovih povesti. Jurčičevi spisi so se omilili vsemu narodu in Mohorjeva družba bi storila veliko kulturno delo, ako bi med svojimi publikacijami nanovo izdala tudi kako Juičičevo delo. — Pa še drugo zaslugo si je pridobil pokojni J.irčič. Bil je med ustanovitelji „Ljubljanskega Zvona" in „Slovenskeda Naroda". Njegovemu spominu večna slava!
Glasbena Matica v Ljubljani je sprejela v natisk narodne pesmi iz beneške Slovenije, ki jih je nabral in harmoniziral nadučitelj Bihard Orel. Pesmi izidejo tekom prihodnjega poletja. Besedilo se priobči v beneškem narečju. Opozarjamo na to velezanimivo zbirko.
Zvonček objavlja v majski številki tole vsebino: 1. Jo s. Vandot: Sirota Ivanka. 2. Fr. Zagorc: Jožek strmi v pomladanski svet. 4. Marica Bartolova: Kako je naša Mašenka lovila ptiče. 4. I v o T r o š t: Sočutje. 5. F r. Ž g u r : Pomladanska. 6. Ivan Mlakar: Pravljice o nastanku Loške doline. 7. Nike-Palnak: Malička, ki je ljubila solnee. 8. Marija in J a k i c a : Staremu očetu, ki je umrl. 9. Silvester K.: Premodre glave. 10. Peter Strgulca; Ciganček in srnica. 12, Vilko M a z i: Milkine mucike. 13. L a d. O.: Palače ruskega carja. 14. Pouk in zabava.
Srednješolski vestnik.
** Umrl je ravnatelj c. kr. učiteljišča v Celovcu Jožef Schuhmeister, star 60 let, v Baduu pri Dunaju. V zasebnem življenju je bil poštenjak, kakor ravnatelj je pa stal pod vplivom nemških nacionalcev.
** Iz šolske službe. Profesor na drž. gimnaziji v VIII. dunajskem okraju Ivan Pupp je imenovan ravnateljem državne gimnazije v Pulju.__
Politiški pregled.
*	Praški nadškof-kardinal Skrbensky
je izdal jako pameten pastirski list, v katerem strogo prepoveduje vsako agitacijo v cerkvi in in vsako zlorabo prižnice in izpovednice v po-litiške namene. Oni duhovniki, ki bi se pregrešili proti temu, bodo eksemplarično kaznovani.
*	Skupne vojaške vaje ined armado in floto v Dalmaciji. V avgustu se bodo vršile večje vojaške vaje v Dalmaciji. Po dosedanjih odredbah se teh vaj udeleži 5. gorska brigada v Zadru in vsa poletna eskadra. Uporabi se za transporte čet tudi trgovske par-nike in izkrcalo se bo čete, konje in vojni material. Vojaških vaj se udeležita tudi nadvojvoda Fran Ferdinand in načelnik generalnega štaba Conrad pl. Hôtzendorf. Tekom vojaških vaj pride tudi do napadov na določeni del istrske obale in se ob tej priliki pojačena poletna eskadra razdeli na dva dela, od katere bo del prideljen napadalcu, del pa branitelju.
*	Italijanska pravna fakulteta. Italijanski dijaki so imeli na Dunaju shod, na katerem so sklenili pozvati italijanske vseuči-liške odbore v pokrajinah, da na predstoječih
volitvah za poslansko zbornico delajo na to, da bodo izvoljeni le taki italijanski kandidatje, ki se obvežejo, da bodo pri zopetnem sestanku zbornice delali z vsemi sredstvi in eventualno tudi z obstrukcijo na to, da nova zbornica kakor prvo točko reši vprašanje italijanske pravne fakultete.
Obrambni vestnik.
*	Kako grizejo! V uvodnem članku poročamo, kako gonjo so uprizorili klerikalci proti učiteljici v Šmartnem pri Litiji. Proti nji je nahujskal zborovalce prečastiti gospod župnik, češ, da pohujšuje mladino, ker je par-krat čitala napredne liste — na cesti. — „Slovenec", posoda laži in obrekovanja, pa je zavil resnico tako, da je čitala dotična učiteljica liste v navzočnosti šolske mladine. Lažnivci! — „Slovenec" od minulega torka pa zasaja svoje strupene zobe v ljubljanskega učitelja Gaertnerja, češ, da zjutraj pred šolo na Cojzovi cesti bere in kaže široko razprostrto „Jutro", kakor da bi učitelj ne smel brati, kar hoče, ampak da bi moral prej iti prosit v Orni graben dovoljenja ! Tudi učitelj je svoboden državljan! — Prav bi bilo, ko bi začelo napredno učiteljstvo poročati počenjanja klerikalcev. Sedaj dobiva že vsak otrok „Domoljuba" v roke, torej tisti list, ki je med najhujšimi napadalci šole in učiteljstva. Koliko bi bilo kričanja, ako bi dal učitelj učencem kak napreden list v roke! Tudi tu mora za vse veljati enaka pravica: Kar sme faj-mošter ali kaplan, to sme tudi učitelj in učiteljica!
£ Toditeljeva pisarna na II. mestni šoli v Ljubljani izgleda časih tako, kakor bi bila kaka politiška špelunka. Eazni ljudje Jegličeve sorte in njegovega značaja si kar podajajo kljuko! Kakor je razvidno iz poziva na naskok na Vdovsko društvo, ki ga je podpisal tudi nečlan Jaklič in ki smo ga priobčili v predzadnji številki, je bilo zbirališče poli-tiških razgrajačev in gospodarskih otrok v vodstveni pisarni na Grabnu ! A 1 i s m a t r a srčni Jeglič vodstveno pisarno za 8 t o j o privatno last? Ali morda misli, da se da javna last prenesti v privatno s tako lahkoto, kakor je vrli značaj Jeglič zavrgel cesaričino podobo v vodstveni pisarni? — Opozarjamo mestni šolski svet v Ljubljani, da napravi na grabenski šoli red in mir, da se ne bo vsa javnost škan-dalizovala nad nekvalifiko-vanim početjem sedanjega začasnega voditelja imenovane šole! Jeglič, ki denuncira in direktno telesno trpinči podrejeno učiteljstvo, ki sklicuje t šolskem poslopju politične sestanke, dokazuje, da ni sposoben za svojo službo! Stran z njim! Stran z denunci ant o m in tiranom, stran s politikujočo uradno osebo!
*	Zadnjo soboto piše „Slovenec": List „Domače ognjišče", ki ga izdajajo učitelji in tiska „Učiteljska tiskarna", piše, da je popolnoma prav in v redu, če žive dekleta v divjih zakonih. Proč s takimi listi! — „Slovenec" je s to impertinentno lažjo napravil sebi in svojcem slabo uslugo, zakaj ta „Slovenčeva" infamna laž nas sili povedati tole : Nikjer ni toliko divjih zakonov, kakor po nekaterih farovžih! Ali hoče „Slovenec" imena? Poživljamo ga, da prekliče svojo laž, sicer bo njegova krivda, če pridemo z imeni na dan! — Vsem klerikalnim in nekleri-kalnim prešestnikom bodi z naše strani povedano, da je z ozirom na javno moralo obsodbe vreden vsak divji zakon, čeprav ga neguje pod odejo svoje postelje še tako sloveč in odličen — celibator!
Nov advokat. Nasproti glavne pošte v Ljubljani je otvoril 8. maja t. I. svojo odvetniško pisarno g. dr. Janko Žirovnik, doslej koncipient pri g. dr. K. Trillerju.
Na deški meščanski šoli v Postojni je razpisano učno mesto za I. jezikovno-zgodo-vinsko skupino in za II. prirodoznansko skupino.
Umrla je 19. aprila t. 1. po kratki bolezni na Božjakovem učiteljica gospa Amalija Koncilija-B a u e r. K zadnjemu počitku v Ro-salnice jo je spremljalo učiteljstvo iz Metlike, Drašič, Semiča, Crešnjevca, Suhorja, Podzemlja, šolska mladina, krajni šolski svet z Božjakova in prav mnogo druzega občinstva. Pokojnica je bila prav marljiva učiteljica, blaga duša in zgledna mati. Prestati je imela v svojem živ-vljenju prav obilo bridkega. Pokoj njeni duši!
Ali ste že pridobili našemu listu novega naročnika ?
Listnica uredništva.
Nemška vas: M. Gebauerjeva, učiteljica v Kromerižu, ali M Hajny, učitelj v Jankovicih, p. Holešov (Moravsko). Zdravilišče je na otoku Rabu. Potem pa: Slovensko učiteljsko društvo v Trstu. Dobro pa je, ako take stvari spravite!
Uradni razpisi učiteljskih služb.
St. 1592.	Kranjsko.	1—1
V	šolskem okraju Ljubljanske okolice se razpisujejo naslednja učna mesta z zakonitimi prejemki v stalno nameščenje:
1.	Učna in voditeljska mesta na enorazrednih ljudskih šolah v Blatni, Brezovici, Brezju, Golem, Notranjih goricah, Lipoglavem, Podlipi, Zgorrjih Pirničah, Rakitni in Želimljem;
2.	učno in voditeljsko mesto na enorazredni ljudski seli z začsnim 2. razredom v Škocijanu;
3.	nadučiteljski službi na dvorazrednih ljudskih šolah v St. Jurju in Šmartnem pod Šmarno goro;
4.	po eno učno mesto na štirirazrednih ljudskih šolah v Šmarju in Sostrem, na petrazrednih ljudskih šolah v Borovnici in St. Vidu pri Ljubljani (zadnji v prvi vrsti za take prosilce, ki so usposobljeni za poučevanje v risanju na obrtnih nadaljevalnih šolah) in na šestrazredni ljudski šoli na Viču (in suer ondi v prvi vrsti za moške prosilce).
Pravilno opremljene prošnje je za vsako službo posebej predpisanim službenim potom semkaj vlagati do 5. junija 1911.
V	kranjski javni ljudskošolski službi še ne stalno nameščeni prosilci morajo z državno-zdravniškim iz-pričevalom dokazati, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Ljubljani, dne 2. maja 1911.
Zahvala.
Vsem, ki so nam izrazili sožalje ob smrti našega predragega očeta, ozir. starega očeta, gospoda
Mateja Kračmana,
učitelja v pokoju
izrekamo svojo iskreno, odkritosrčno zahvalo.
Posebej se še zahvaljujemo domačemu p. n. učiteljstvu, ki se je udeležilo pogreba s šolsko mladino, g. nadučitelju za genljiv nagrobni govor, gg. tovarišem-pevcem, g. dekanu, ki mu je lajšal zadnje težke ure, sploh vsem, ki so mu ob pogrebnem izprevodu s tako obilno in odlično udeležbo izkazali poslednjo &st. Bog bodi vsem plačnik!
Šmarje-Litija, dne 9. maja 1911.
Rodbina Kračmanova.
Zahajajte samo v lokale, kjer imajo na razpolago naš list!
Slovensko Abecedo
za ženska ročna dela

priporoča
Milena Kiferle
učiteljica ženskih ročnih del v Ljubljani, Dolenjska cesta 21.
Anton Krušič,
krojaški mojster in trgoTec
V GrOrlcI 26-21
Tržaška ulica štev. 16
= v lastni hiši. =
Moja delavnica sa nahaja v bližini slov. kmetiške šole.
Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti iz avstrijskih in angležkih tovaren
za vsak stan.
Posebno se priporočam cenjenim gg. učiteljem v mestu in na deželi.
UM.
AVGUST AGNOLA
Ljubljana, Dunajska cesta 13
priporoča svojo bogato zalogo
stekla, porcelana, svetilk, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, kakor tudi aparate za fizikalične poizkušnje. — Prevzema vsa v to :: stroko spadajoča dela. ::
m
I
Advokat
"V
dr. Janko Žirovnik
je otvoril z 8. majem 1.1.
svojo lastno pisarno
v Ljubljani,
Šelenburgova ulica št. 7, II. nadstropje. (Nasproti glavne pošte; hotel pri Maliču.)
Našim rodbinam
priporočamo 52—44
Kolinsko cikorijo
3BE
Obvestilo!
Ravnokar je prispelo CAA kamnom modnih oblek za gospode	HtUIIgdlll
od K 10-— naprej.
Dober nakup brez konkurence.
Damska konfekcija
kakor krila in bluze po priznano nizkih cenah.
„Agleško skladišče oblek"
O. Bernatovic, Ljubljana, Mestni trg 5.
v Ljubljani
priporoča svojo trgovino papirja in pisalnih potrebščin, kartonažno tovarno, knjigoveznico.
Ljubljanske
so zopet odprte.
Naznanilo in priporočilo.
IF5. n.
Naznanjamo s tem, da smo v naši lasti nahajajočo zalogo blaga, tiskovin in založnih knjig
Zvezne trgovine v CeljvL
ZRotovšlca ialica št. 2
s 1. majem t. 1. prodali tvrdki
GrorIča,r de, Leslrovišiells: v Celju.
katera bode obrat še nadalje vodila v polnem obsegu pod tvrdko
Zvezna trgovina Goričar & Leskovšek
Zahvaljujemo se pri tej priliki cenj odjemalcem za nam izkazano zaupanje, ter prosimo, da isto ohranite tudi naši naslednici, katero v vsakem oziru najtoplejše priporočamo.
Zveza slov. posojilnic v Celju.
\ n.
Cenjenim odjemalcem, vsem uradom, šolam in denarnim zavodom vljudno naznanjamo, da smo s 1. majnikom t. 1. prevzeli pod tvrdko
Zvezan.©, trgovina v Celj-u.
ISotcvšlsa -ulica št. 2
obstoječo trgovino s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem, tiskovinami, knjigami i. t. d. ter bodemo isto pod tvrdko
Zvezna trgovina Goričar & Leskovšek
vodili naprej.
Sklicujemo se na poleg stoječe naznanilo ter prosimo, da nam prejšnji tvrdki izkazano zaupanje ohranite tudi za naprej.
Z odličnim spoštovanjem
Goričar & Leskovšek.