Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
$6.00
n
Velja za vse leto • • Za pol leta .... Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto
$3.00 $7.00 $7.00
r
Ust slovenskih delavcev v Ameriki,
TELEFON: C0RTLANDT 2876:
Entered as Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
1 ==3>QE
The largest Slovenian Daily in" the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.

NO. 6. — ŠTEV. 6.
TELEFON: CORTLANDT 2876.
NEW YORK, THURSDAY, JAN UARY 8, 1925. — ČETRTEK, 8. JANUARJA 1925.
VOLUME XXXIII.
LETNIK XXXIII.
SESTANEK ZAVEZNIŠKIH
FINANČNIH MINISTROV
/
Včeraj so se sestali zavezniški finančni ministri in zastopniki Združenih držav, da sestavijo predlog za konferenco, tikajočo se dolgov.—Winston Churchill bo predlagal medzavezniško zasedanje, ki se bo vršilo marca meseca v Bruselju. — Delegati zadolženih narodov molče. — Angleži bodo ponudili kompromis glede ameriške zahteve za soudeležbo pr iDawesovih odplačilih.
PARIZ, Francija, 7. jan. — Winston Churchill, angleški fnančni minister, je baje formuliral načrte za medzavezniško zadolžniško konferenco, ki naj bi se vršila v Bruselju marca meseca in na katero naj bi bil povabljen tudi ameriški delegat. Churchill je dospel včeraj semkaj z angleško delegacijo, da se udeleži konference zavezniških finančnih ministrov, ki se bo pričela danes.
(ilnsi s<», da bo predložil Churchill svoj predlo«* glede konference tekom privatnih pogovorov, z ostalimi načelniki delegacij. Že se je dogovoril s francoskim finačnim ministrom Clementelom, s katerim ho razpravljal vsplošnem glede dolgov.
Ostali zavezniki, z izjemo Francije, ne pravijo ničesar. Italijanski ministrski predsednik Mussolini je baje dal svojim delegatom naročilo .naj se izognejo vsaki omenit-vi tega predmeta. LJel<rijei so zavzeli stališče čakanja, jugoslovanski in rumunski delegati pa molče.
Le malo je upanja, da hi se niojrle Združene države udeležiti katerekoli konference plede dolgov. Francoski i>olitiki so konečno vendar spoznali, tla je vprašanje fun-diranja dolgov v rokah komisije, katero imenuje kongres.
Xa konferenci, ki se je sestala danes, so zastopane naslednje države : Anglija, Francija, Italija, Belgija, Združene države, Japonska, Poljska, Grška, Portugalska, Jugoslavija. Čehoslovaška in Romunska.
Večina držav je poslala delegacije. ki štejejo šest do dvanajst članov. Japonska je izjema. Njen edini delegat je baron Išii, prejšnji japonski poslanik v Washington.
Včeraj zvečer je prevladoval v, diplomatičnih krogih vtis, da bo večina dela izvršena v privatnih pogovorih izven konferenčne dvorane. Vsi delegati bodo najbrž zahtevali kompenzacije za vsako koncesijo, katero bodo dali. Konferenca bo trajala mogoče tri tedne mesto desetih dni, ko se je izprva domnevalo.
Frank Kellogg, ameriški poslanik v Angliji, ki tvori s poslanikom Herrickoni in polkovnikom Loga-nom, "iieoficijrlnim opazovalcem" pri reparacijski komisiji, ameriško delegacijo, je dospel semkaj pozno včeraj. Takoj je imel konferenco z Loga no m, in oba sta pripravila številne komplicirane probleme, katere morajo rešiti finančni ministri in izvedenci.
Francoska delegacija je bija i-menovana pozno včeraj zvečer. Načelu je ji finančni minister Cle-mentel.
M. Seydoux, načelnik trgovinske sekcije zunanjega urada, bo glavna pomoč finančnega ministra .
Belgijski ministrski predsednik Theunis z belgijsko delegacijo je bil prvi zaveznif'ri zastopnik, ki je dospel v Pariz.
•Soglasno s sklepom belgijskega kabineta bo belgijska delegacija nasprotovala vsaki razpravi belgijske prioritetne zahteve v fcsku dva tisoč in pet sto milijonov zlatih mark. Belgijci trdijo, da ni bi<-la ta svota de popolnoma izplačana, kljub nasprotnim nazorom re-paracijskih izvedencev.
WASHINGTON, 7. januarja.—
včeraj razpravljati o pari-da bo prpdlagal
angleški finančni minister Churchill medzavezniško zadolžno konferenco ,ki naj bi se vršila marca meseca v Bruselju in katere naj bi se udeležil tudi ameriški delegat.
Dosedaj je bila vlada Združenih držav proti vsakemu predlogu, da bi bila Amerika zastopana na taki konferenci. Zavezniški državniki so že dolgo prepričani, da je mogoče rešiti" problem dolgov le potom konference ter skupnega dogovora.
Ameriška politika, pa je bila in je še sedaj ,da se individualno postopa z vsakim narodom glede dolgov. Ta politika je definitivna ter zakonito uveljavljena potom komisije za fundiranje dolgov.
Vsled tega ni vrjetno, da bi predsednik C'oolidge poslal ofieijelnega zastopnika na medzavezniško konferenco, ki naj bi se vršila marca meseca. Največ kar morejo zavezniki pričakovati, bo navzočnost a-meriškega "neoficijelnega opazovalca''.
LONDON, Anglija, 7. jan. — Koso Angleži definitivno odklonili ameriško zahtevo, naj bo Amerika deležna reparacij na temelju Dawesovega poročila, so sklenili predlagati kompromis na konferenci zavezniških finančnih ministrov v Parizu. Upati je, da se bo uravnalo vprašanje mirno in brez vsakega razburjenja.
Sladko-grenak roman s poprom, maslom in soljo
CHICAGO,, 111., 7. januarja. — Gale Stokes je zaposlen v neki candv-tvornici in njegova paloga je meša tU v kotlu nahajajoče se sladko maso.
Pri tem svojem delu je metal zaljorbljne poglede lepi Maggie, koje naloga je bila vtikati sladkarije v čokolado, da so dobile lepo skorjo. Srce Maggie se je konečno vendar le unelo vspričo ognjevitih pogledov Stokesa. Kma lu pa je prišlo tako daleč, da je smel golantni Stokes, spremljati lepo Maggie z dela prav doma.
Ta sladki roman bi brez dvoma trajal še nekaj časa, a usoda je hotela, da je imela Maggie že ljubeka, kovača, ki je "kmalu zapazil, da ni edini lastnik srce lep<-Magae.
Poledica tega je bila, da je kovač predvčerajšnjem zvečer obiskal Stokesa.
Kako sta se pomenila, se je izvedelo šele na policijski postaji,, kamor je prišel Stokes naslednjega dne. Rekel je, da ga je kovaC napadel, mu zvezal raki. ga vtaknil v kopalno bano ter pustil teči nad njim mrzlo vodo tolisko časa, da so mu šklepetali zobje. Nato mu je obril lase. ga namazal z maslom -ter potre&el po glavii sol in
l'r»dsravitdji administracije niso poper. Najhujše pa je, da je
Maggie izjavila, da je kovač njen edini pravi Jjrfbček.
Calvin Coolidge zmagal v senatu.
Senat je vzdržal predsednikov veto glede predlo ge, tikajoče se povišanja plač poštnih uslužbencev. — Coolidge je izvojeval svojo prvo po-volilno zmago. — Tudi nadomestna odredba je obsojena na smrt.
WASHINGTON, 7. januarja.— Z nevarno j i rimi i'iil^. i glasu je izvojeval predsednik Cool i d pre včeraj po volitvah svojo prvo bilko s kongresom, ko je glasoval senat z 29 glasovi proti f>;~ v prilog njegovega veta, tikajočega se predloge za povišanje plač poštnih uslužbencev v znesku .$(18,000,000.
Administracija se je poslužila vse sile, ki jo je imela na razpolago, da vzdrži veto. Stara garda je bila mrka, a pokorna.
Poštnim uslužbencem, kojih zastopniki so polnili galerije, je po-menjala zmaga Coolidge-a poraz.
Sterlingo\;a nadomestna odredba, ki določa isto povišanje plač, a višje poštne pristojbine, je sedaj pred senatom, a je tudi obsojena na smrt. Ostro so jo napadli ves dan kot " kamuflažo
V enem oziru je bila včerajšna zmaga Coolidge-a osebni triumf senatorja Curtisa. Dvajset let je trdno vztrajal, a v tem slučaju je žrtvoval svoje osebno naziranje, izpremenil svoj grlas ter stal na strani predsednika. To mu seveda ne bo posebno koristilo, kajti v dveh letih od sedaj naprej bo moral zopet nastopiti kot kandidat v Kansasu.
Curtis je zbičal skupaj bojne vrste republikancev ter jih vzdržal na mestu. Prijateljstvo do njega in strah pred silo Coolidga sta izpre-menila več glasov.
Na kratko rečeno, je bil izid glasovanja zasluga takozvanih "lame ducks", to je senatorjev, ki so bili pri zadnjih volitvah poraženi in k4 bodo služili le še do marca.
Štirje senatorji, ki so bili poraženi tekom zadnjih volitev, so se pokorili poveljem Bele hiše, verni tradiciji povprečne "lame duck", ki je izgubila mastno službo. Dva demokrata, Owen iz Oklahome in Dial iz South Caroline ,sta se tudi pridružila silam Coolidge-a.
Le s pomočjo teh "lame ducks" ter par vihravih članov stare garde je zmagala Bela hiša z enim glasom. Glasovanje je bilo tako neizmerno tesno, da je letal Curtis gor-indol po dvorani z listom v roki, ker se je bal preobrata v zaanjem trenutku.
Ko je bila poštna predloga v zasedanju prvič sprejeta, so glasovali proti nji le trije senatorji, Borali, Pess in Willis, vsi republikanci. Tri in sedemdeset glasov je bilo za predlogo.
Nov sodnik najvišjega sodišča je bivši generalni pravdnik.
WASHINGTON, D. C., 7. jan. GenearaJni pravdnik Harlan Stone je bil imenovan sodnikom najvišjega sodišča Združenih držav, kot naslednik Jose-pha McKenna.
Imenovanje je bilo dostavljeno senaitu ma(lo pred. odgodenjem.
Pričakovati je, da bo nastopal Stone svojo sodmjtsko službo, ka-korhitro :bo potrjeno njegovo imenovanje tar mu bo imenovan naslednik kot generalski pravdnik.
Vrhovni sodnik Taft je danes po otvaagenju seje objavil odstop starega sodnika McKeayna. Ob-
SKRVNOST V MILJOJMSKI
ZAPUŠČINI
V preiskavi glede smrti mladega milijonarja se je za vršil senzacij ona-len preobrat. — Preiskava glede smrtnega vzro-ka je bila kaj površna.
CHICAGO, 111., 7. januarja. — V preiskavi glede smrti mladega milijonarja, Xelsona MeClintock, se je za vršil danes senzaeijonalen preobrat, ko je glavni sodnik občinskega sodišča, Ilarry Olson, zahteval novo preiskavo glede smrti Mrs. Eme Nelson MeClintock. Dr. Oskarja Olsona, hišnega zdravnika družin MeClintock in Shepherd. Sodnik Olson, ki je prostovoljno nastopil pri eoronerjevem inkvestu kot priča, je to zahteval.
Sodnik je mnenja, da je več skrivnostnih okoliščin, ki so zvezane s smrtjo matere m'adega milijonarja in katere je treba pojasniti. Ni pa povedal zakaj smatra za potrebno tako preiskavo po tolikih letih, ki ospotekla izza njene smrti. Sodnik zahteva izkopanje trupla svojega brata, dr. Olsona, ki je umrl pred dvemi leti. Kot vzrok smrti so navedli ptomainsko za-strupljenje. vendar pa izjavlja sodnik, da so bile okoliščine njegove smrti slične onim, v katerih je mladi MeClintock umrl pred šestimi tedni.
Sodnik Olson je nadalje pripovedoval, da je obiskal svojega brata na božični zvečer pred njegovo smrtjo. Takrat je A*stal iz postelje ter se udeležil družinske večerje. Njegov zdravnik mu je izrecno rekel, da ni nikake nevarnosti za njegovo življenje. V ponedeljek, na dan pred njegovo smrtjo, je zopet obiskal brata.
44Njegova koža," je pripovedoval sodnik, 4'je bila rdeča in vroča in njejrove oči so nenaravno blestele. Dvignil sem odejo ter videl, da je njegovo telo rdeče. Ko sem prišel naslednjega dne v hišo, je bil mrtev. Izvedel sem. da je bil Shepherd več minut sam pri njem ter je bil edini obisk, katerega je dobil moj brat v novem letu.
Sodnik Olson zahteva, naj se najmanj še tri mesece nadaljuje coro-nerjevo preiskavo. "Preiskava državnega pravdnika," je rekel, "je bila površna. Že samo dejstvo, da se lahko kdo vsled smrti mladega moža polasti lepe svote denarja, bi moralo zadostovati za natančno preiskavo. Jaz sem kriminalni odvetnik ter vera, kaj govorim."
Sodnik OLson je pripovedoval življenjsko zgodovino Mrs. MeClintock, matere mladega milijonarja, katero je poznal že v svojih mladih letih. Takrat se je pisala Ema Nelson ter je živela v skrajno skromnih okoliščinah. V Chicagu, kjer je pozneje služila kot stenografinja, se je seznanila s precej starim Wm. McClintockom. dedičem angleških milijonov, ki je prišel potom svoje prve žene do velikega bogastva.
Poročila se je z ostarelim milijonarjem, ki se je pozneje smrtno ponesrečil pri neki avtomobilski nezgodi. Sad te zveze je bil Wm. MeClintock, kojega dediči so sedaj Sliepherdi.
enem je objavil, da je predsednik Coolidge ugodil prošnji za odstop. Takoj nato je bil poklican generalni pravdnšk Stone v Belo hišo, na posvetovanje s predsednikom. Njegovo imenovanje je bilo objavljeno neposrelno po tem posve-tobanju. Še malo pred ime no v a-njem Stone-a se je domnevalo, da bo imenovan aia mesto vrhovnega sodnika mornariškji tajnik Wilbur, ki je ibi'1 vrhovni sodnik najvišjega sodišča v Califoraiji, pred-no je postal član kabineta.
VLOGA NEMCEV PRI RAZOROŽENJU
Berlin bo naprosil zaveznike, da razpravlja žnjimi glede razoroženja. — Izpremenjena fronta glede kolinskega položaja je posledica strahu, da bi nemški odpor lahko strmoglavil Herriota. — Nemška poslanica bo danes izročena Franciji. Odgovor zavrača pravico zaveznikov, da ostane-v Kolinu po 10. januarja.
Poroča Samuel Spewack.
BERLIN, Nemčija, 7. januarja. — Nemčija je sklenila sklicati konferenco e zavezniki, na kateri naj bi se razpravljalo o razoroženju nem. države.
Nenadna izprememba po včeraj snem napadu trenutne jeze, ko je bil zunanji urad oficijelno obveščen, da nočejo zavezniki izprazniti Kolina do 10. januarja, kot določeno v versaillski mirovni pogodbi, je sledila direktnemu sporočilu iz Pariza, da bi preveč odločen odpor Nemčije labko povzročil strmoglavi j en je francoskega ministrskega predsed nika Herriota. Naslednik Herriota pa bi ne stavil Nemčiji tako ugodnih pogojev kot sedanji francoski ministrski predsednik.
Vsled tega se je ton nemških pritožb preko noči izpremenil. Povračilne odredbe so stopile v ozadje. Celo mogočna Liga nemških industrij bo le začasno zavlekla sklenitev trgovinske pogodbe s Francijo.
Nemški liberalci trdijo sedaj, da lahko toliko kontrolirajo javno mnenje, da preprečijo monar-histom kovati neprimeren politični kapital iz zavezniškega zatiranja, če bi privolil Herriot v prosto izmeno mnenj glede razoroženja.
Kancler Marx bo obrazložil, da Nemčiji ni bilo dovoljeno prečitati poročila medzavezniške vojaške kontrolne komisije, ki je izjavljalo, da Nemčija ni razorožena in da se bo predlagana konferenca vršila brez Nemčije.
BERLIN, Nemčija, 7. januarja.—Nemški uvodni odgovor na poslanico zavezniških poslanikov glede okupacije Kolina bo označil nadaljevanje okupacije preko 1 0. januarja kot kršenje versaill-ske mirovne pogodbe. Zavrnil bo pravico zaveznikov, da zavlečejo izpraznenje predmostja na temelju takozvanih kršenj od strani Nemčije.
BANDITI ZVEZALI IN 0R0 PALI SLOV. DUHOVNIKA
Rev. J. E. Schiffrer postal žrtev napada.
Po The Ditlufh Hcral'1 posnemamo: —
Dne 2. januarja so vdrli v žup-niš<V cerkve sv. Jožefa v Chisholm Minn., trije mladi bandit je. zvezali slovenskega župnika Rev. -I. IC. SehiR'rerja ter odnesli i/, !>la«rajne $150.
Kot se pozneje dojrnalo. ji* liil napad dobro zasnovan. Napadalci so bili ež prej prerezali telefonsko žico. da ni mogel župnik nikogar poklieati na pomoč .V župnišče so prišli s r-rnimi maskami na obrazu ter s revolverji v rokah. Zahtevali so, naj jim izroči denar. On s<* je nekaj rasa obotavljal, misleč. tla im kdo nepričakovano prišel ter «_ra rešil i/, mučnega položaja. Končno se je vdal.
Roparji so izpraznili blatrajuo ter pobrali par manjših predmetov, ki so jim slučajno prišli pod roko, vsega župnišea jih niso preiskali.
Župnika so zvezali in odšli skozi glavna vrata.
Župnik je nato poklical me/.nar-ja. ki se je mudil v drugem delu župnišea, da ga je razvezal.
I loteč telefonirati na policijsko postajo, je opazil, da je telefonska žiea prerezana.
Policija nima o predrznežih še nobenega sledu.
Ali imajo živali razum?
Ford preti Francozom.
PARIZ. Francija. 7. jan. — Trgovinski minister Ravnauld je izjavil, da bo priporočil kabinetnemu svetu, kateri ameriški ekspor-terji naj imajo prednost na temelju nove predloge za revizijo tarifa. O predlogi pa se ne bo razpravljalo pred prvim februarjem.
Zastopniki Fordovih interesov v Franciji so namignili trgovinskemu ministru, da ho treba zapreti Fordove naprave za montiranje avtomobilov v Franciji, če bi se določilo višjo carino na posamezne dele avtomobilov, katere import i-rajo iz Amerike.
Študent je streljal na učiteljico.
MADISON, Wis., 7. januarja. Študent F.. K. Bernard je oddal dva strela na učiteljico Wisconsin-ske univerze. Lavro Palmer. Zatem si je pognal kroglo v glavo. Učiteljica bo najbrž podlegla rani.
Samomor nemškega kemika.
LOXDOX. Anglija, 7. jan. — Prepozno-je potrkala prilika na vrata »Josepha Borna, nemškega kemika. Avgusta meseca preteklega leta je prišel v Anglijo, da spravi na trg kemično iznajdbo za ceneno sintetično izdelovanje številnih dragocenih drog, med temi gotovih strupov. Vse svoje življenje je bil Born zaposlen z izpopolne-njem te formule. Sreča mu ni bila
mila. Xa Novega leta dan so mu odpovedali stanovanje, ker ni mogel plačati najemnine. Naslednjega dne so ga našli mrtvega v Kensington nasadih. Mož se je zastrupil. Na listku je bilo zapisano: — Moram umreti s pomočjo svoje lastne iznajdbe.
'Danes se je izvedelo, da mu je neka angleška družba ponudila dva tisoč funtov za njegovo iznajdbo.
Coronerjeva porota je izjavila, da je izvršil samomor v trenutni duševni zmedenosti.
COLORADO SPRINGS, Colo., 7. jan. — Dva pinčerja sta se igrala ob Broadmoor Lake. Stari pes je skočil pri tem na led. zdrsnil nekoliko naprej, se vdrl ter izginil v ledeno-mrzli vodi. Takoj je pričel njegov mladi tovariš tuliti in lajati, da prikliče pomoč. Nato se je splazil previdno proti mestu, kjer je njegov tovariš pomolil svoj go-, bee iz vode. Prijel ga je za tilnik ter držal nad vodo, dokler ni prišel neki drsalec, ki je slišal lajanje in tulenje ter rešil psa iz vode.
Slovensko Amer. Koledar za leto 1925
smo že skoro razprodali. V kratkem času smo ga proditli več tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je le še par sto izvodov zalogi. Cena s poštnino vred 40 CENTOV.
Oni naši zastopniki, ki še ni^o naročili koledarjev, naj se požu-rijo, da ne bo prepozno.
SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St., N. Y. C.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU.
Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA:
1000 Din. — $17.20 2000 Din. —$34.20 5000 Din. — $85.00
Pri nakazilih, ki znašajo manj kot kot en tisoč dinar jer računamo posebej 16 centov za poštnino in drage stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni Čekovni urad".
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE".
200 lir .......... $ 9.60 500 lir..........$23.00
300 lir .......... $14.10 1000 lir..........$45.00
Pri naročilih, ki znašajo nuuC kot 20« lir računamo posebej po 15 centov sa poštnino in drage stroške.
Razpošilja na-zadnje pošte in Izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trsta.
Za po.siljatve, ki presegajo TETTISOC DINARJEV aH pa D VAT IS OČ LIR dovoljujemo po mogočnosti ge poseben popust. Dinarjem in Liram sedaj M stalna, meaja se večkrat ta Mfrt ; iz tega razloga nam «1 mogoče podati natančne eene m»n) poeeni tistega dne, ko nam pride poslani denar v roko. POŠILJATVE PO BSZOoAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO J NAJKRAJŠEM ČASU TEB RAČUNAMO ZA STROŠKI
Domestic Postal Honey Order all po
Denar nam je poslati najbolje po New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
83 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 4HT.


GLAS NARODA, 8. JAN. 1925.


GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
«n< PHMMIN BI
PuMlshing
mš «M• C*f>w«tlBa and M ■orough o* Manhattan.
NM Yi
Qlfl—»J
I LAB NARODA* (V«fw tr th«
Iz Jugoslavije.
iwrf Pay jxetpt «unday»	Hfil<«y».
ta att* MM valj« Kal aa
la
ca Hi ra
I Za	N«w Yar* aa
za	pol <ata —..
Za	Inozamatva aa
.... za	»oi lata--

»ubacrlptlon Yaarty jiJt
Atvartlaamant en Aaraaman«
"•laa Nana" tzfiaja vaakl tfaa lavxamil
»i m
«**lsi SrM podyisa la osebnosti ae na pri občuj«Jo. Denar na| aa Macorotl »DJatJ 9* Monaj Or««. Prt spremembi kraja naroCnikoT, proelmo, Aa a* < tadl aralAail klvallKa sitna al. da hitreje Tiajrtaaio aaaloralM.
••LA« NARODA'' m Mft:M tiaat. Borough of Manhattan, Mai T Telephone: Cortlandt *8T»


KHcounc^

ENAKE PRAVICE 2ENSK
n : if*«
Takozvani National Woman's Party .se zavzema za dvajseti amendment k zvezni ustavi, ki naj hi se glasil:
".Moški in ženske naj imajo enake pravice po vweh Združenih državah in v>eh krajih, podvrženih njih pravosodju".
Amendment k zvezni ustavi daje ženskam volilno pravico. V .-ded tega so <-nakc niožkim. Kaj zahtevajo še več.'
IJe^ediio predlaganega amendment a je tako pnipro^to, da se mora človek nehote vj>rašati, zakaj naj se sprejme ta amendment.
V	pojasnilo pa je t roba izjaviti naslednje:
Niti ene države ni v Uniji, v kateri bi živeli moška in ženske poil enakim varstvom postave.
Več kot polovica držav ne dovoljuje ženskam .s-lužiti pri porotah.
Le v eni tretini držav je prostitucija sdočin tako za moške kot za ženske.
V	dveh državah zatnore oče cdvztti materi varatvto otroka potom tozadevnega določila v oporoki. To ialiiko stori predno je dete rojeno.
V	dveh državah pripade za.dužek žene Izven doma možu.
\r praktično vsaki državi je mož lastnik dela, ki ga opravi žena doma.
(Je se žena ponesreči pri izvrševanju domačih doilžnofsti, kioP.ek-lira mož odškodnino. V očeh postave tu oškodovana žena, temveč mož. ki je izgubil njeno službo.
V	Rhodt i-landu je oče edini varuh legitimnega otroka.
Postava pa stoji na stališču, da ni nobene -očetove krvii v nezakonskem otroku.
Mati je izključno postavno odgovorna.
Le malo je bolnic v tej p -astram deželi, v kateri bi bile ženske pripuščene kot interne zdravnice. To bistveno vežbaaije morajo dobiti drugod.
Dosti je junidičnih šol. kii niso pod nobenim pogojem do'stopne ženskam.
Vse to <e zdi človeku kot nekaj nevrjetnega, Kljub trnu pa so to dejstva, in še nadaljna bi lahko sprcu Mi na dan, če bi natančno pre motrili postave posameznih držav.
To razmotrivanje je bil prvi korak, storjen v tozadevni kampanji.
Po primernih pripravah je bil vprizorjen naskok v prvi vrsti na Washington, ne pa na zakonodaje posameznih držav.
Ženske, zastopane v Narodni ženski .stranki, so lia temelju prej-snjih izkušenj, ki so jih pridobile tekolm kampanje za žensko volilno pravico, prepričane, da mora dati le zvezen a akcija ženskam enake pravice. Posledica tega je bilo seveda dosti kritik in ne preveč laskavih.
Državna akcija tudi ni nikdar trajna. Veidno obstaja nevarnost, da bo kaka postava, tikajoča .se ženskih pravtic, razveljavljena v prihodnjem zasedanju zakonodaje.	/
Zvezni amendment na dragi strami pa bi n-apfra.vil trajaio izpre-mombo. Kakorhitro bi bil amendment sprejet ter potrjen od državnih zakondaj. bi bilo treba vse obstoječe razlikovalne postave med moškimi in ženskaani prilagoditi novemu amendmentu, prav kot jih je bilo treba izpremeniti ob sprejemu amendmenta, ki se tiče ženske volilne pravice.
Ni resnica, da prvačijo ameriške žmske v tem ozdriL
Sedem evropskih dežel ima ustave, ki uveljavljajo popolno žensko enakopravnost z moškimi v vsakem ozlru.
Odlikovanje Vladimira niča.
Ob priliki o sem d es at.1 e tnega svo-jega rojstva jie bil pnaMi elan in bivši predsednik Jugoslovanske akademije Vladimir Mažuranič odlikovan z redom Sv. Save I. razreda. Red mu je osebno izročil pokrovitelj akademije nadškof dr. Ante Bauer v prisotnosti sedanjega predsednica akademije in vseh štirih oddelnih načelnikov.
Iz diplomatične službe.
Bivši podpredsednik narodne skupščine in dosedanji radikals.ki poslanec Ljubomir Bak.č je imenovan za jug. poslanika v Carigradu.
Velik dar ljudskemu vseučilišču v Zagrebu.
Ljudsko vseučilišče v Zagrebu je prejelo od jug. konzulata v Lira i v republiki Peru v Južni Ameriki kot dar jug. izseljencev povodom 50-letnice zagrebškega vseučilišča 163.607 Din. Inicijativa za to je izšla od SlaveUske banke, ki se je svoječasno obrnila na jug. konzula v Limi, da se zavzame pri naših tamkajšnjih izseljenciih za Ljudsko vseučilišče v Zagrebu.
Mažura- dolarskiLh 'čekov, poljskega žida Sp'-tzerja ter nekega Vodopivca, ki je Spitzeru dobavljal potrebne kli-šeje.
Telefonska zveza Beograd-Pariz.
Mednarodna konferenca v Parizu je te dni razpravljala v vzpostavitvi novih interurbanili telefonskih zvez, ki naj bi vezala vse vatžnejše kulturne in politične centre, kakor tudi o telefonskih pristojbinah. Dosežen je bil sporazum za vzpostavitev direktne telefon-sike zveze med Beogradom in Parizom. Že tekom meseca decembra se otvoni direktna telefonska zveza s Ourihom. začetkom prihodnjega leta pa direktna telefonska zveza s Parizom.
Milijonsko posojilo mesta Osijeka.
Ameriški finančnik Charles Mc-Daniel je ponudil mestnemu županu osiješkemu posojilo v znesku dveh milijonov dolarjev. V sluča-
Peter Zgaga
Dne 6. januarja so bili sveti Trije kralji.
Ta verttkti praznik je marsikdo prezrl, kar smo daleč v tujem svetu ter na našem duševnem obzorju vedno bolj bfledi zveeda, ki je žarko osvetljevala dogodke v Betlehemu.	^
Kljub temu je pa pove.it o svetih Treh kraljih izredno pcmeirib-na in zanimiva. Ko jo človek premišljuje, se -mu zdi, da dobiva iz
domovine prisrčne pozdrave. ★
Zgodovinarji pravijo, da tistih svetih Treh kraljev ni bilo nikoli. In zgodovina ponavadi ne laže.
Kljub temu se pa zde vsakomur izmed nas, ki še nismo utonili v svetu, veliko bolj dragi kot napri-mer Njsgoivo romuu-iko. italijansko ali pa ttpaaiisko kraljevsko veličanstvo.
O jugoslovanskem kraljevskem
i	i	-m i - 1 veličanstvu ne bom pisal ali ga ne
ju. da Osijek dobi posojilo, bi se'	.	1	"
bom omenjal na tem mestu.
O njem je svoj čas prilično dosti povedal sedanji priseljeniški
pokrilii z enim milijonom dolarjev stroški za. električno centralo in električni tramvaj, drugi milijon pa bi služil za izvršitev mastnega investicijskega programa, vklj/učno vodovoda.
Nova mestna hiša v Beogradu.
Beograjska mestna uprava, ki',
Novinarski klub v Zagrebu.
Po inicijativi "Jugoslovanske-
poslamec v New Yorku.
★
Iz Rima poročajo, da je sestavil ministrski predsednik Mussolini nov kabinet.
V njem so seveda samo njegovi
je sedaj razmeščena v raznih sta-j novinarskega udruženja", ,sek- \ vneti pristaši in zaupniki, rih po spi o p j ih, dobi v kratkem eije Zagreb, i je v Zagrebu te | In poročajo tudi, da je it ali j an. lasten dom, dostojen jugoslovan- j ^ nstanovil aiovinarski klub, k-i j ski kralj A*se Muss^innjeve mini-ske prepolnim Meseca decembra | bo o,bettlem središee tamkajšnjega ' «tre v kalop potrdil Najbrž ni imel je razpisali a me*tn«i, uprava nate- intelektualnega sveta. Klub s- je niti časa. da bi imeina ministrov čaj za izgradnjo reprezetntatjvne otsnoval s sodelovanjem "Društva natančno prečital. Bal se je, da bi
hrvatskih književnikov'', "Udru- ?a Mussollini za uho ne usekal, če ženja glasbenikov "Organksaci- bi se kaj obotavljal, je upodabljajočih umetrtikov" ter j in to bi bilo kaj lahko mogoče. ''Udruženja glumcev" — sekcije!	j«' mogel povzpeti M^sso-
mestne Mše, ki bo stala na Kralja Aleksandra ulici. Gradbeni t roški so proračun jen i na 15 milijonov dinarjev.
D
opis.
M
Chisholm, Minn. |
Dne 1. januarja na Norega leta večer se je družina Franka Puce-Ija 2*23 \V. Poplar St., precej izne-nadila. Opravljali so se že k ix>-J eitku, ko <o zaslišali glasno trka-: nje na vrata. Ko se vrata od pro. i se je pred njima pojavila velika; truma Slovencev in Slovenk. Spre-' daj s<» bile boloo-bleetne deklice s' šorjiki cvetlic. Na belem pajčolanu ! so nosile srebrn napos 4'K vajni 25- j letni poroki." Komaj se je druži-! na zavedla, kaj to poanenli, je že bila v hši lepa dragocena skrinja i7. fine eedrovine ter druga hišna oprava. Miza je bila hipoma polna okusnih potic, kakoršne iznajo na-y>ravitli le naše vrle Slovenke. U- i mevno je, da tudi pijače in drugega ni manjkalo. Mr. in. Mrs. Pu--eelj sta nato zaplesala valček in se nista mogla sproti zahvaljevati za iskrene »čestitke. Med govorniki je na dolgo *n široko raztezal zakonsko življenje Podgorski iz ofljoe-asoane ribiriake doline. Omenil |e na Sveti dan umriega. 401et-
" do-
ma iz Gornjih Novakov pri Cerknem na Primorskem. jZgražal se je nad onim, ki so bili posreden vzrok njegove smrti. Zapustil je štiri nepreskrbljene otroke, katerim je bH vedno dober oče. Da je bil splošno priljubljen, je pokazal njegov speovod dne 27. decembra. Tako dosti ljudi se vidi pri matokate-r<nil pogrebu v ChJisJioLmu.— Tako sem opisal v eaiem dopdsu veselje in žalost. Pokojnik nag v miru počiva, jubilantoma pa želim obilno
sreče. —	Poročevalec. —
In Vino Veritas!
Dne IS. d«teembra soa bila ob 20. na Dolenjskem kolodvoru prijeta 184etrti hlapec Ignac Sterle-kar in 17-detni hlapec Josip Juriji, ki sta se *'crno" peljala iz Trebnjega v LjnMa&no. Turin je imel s sefeoj tudi poldnugoiitersko steklenico vina Na poiieija sta "Nace lin Jože'7 iepdvedaia, da earns ne vesta, kako isita prišla na vlak «n na kakšen način v Ljubljano Za reJtoor vožnjo je poskaribeis
p^ieQa.
Jugoslovanski izseljenci iz Amerike.
V	Gruž je prispel amer. trans-atlantskii parmk President Wilson", ki je izkrcal 120 jugoslovanskih izseljencev, ki so se vrnili v domovino. Na parniku je bilo tudi nad sto ameriških božičnih iz-letnikov v Evropo, ki so iz Gruža odpotovali v Trst.
Nesreča ali samomor.
Iz Banjievca v Srbiji poročajo: Dne 16. decembra so našli Antona Ivnika iz Sevnice, nameščenca Ibarskih rudnftkov v Srbiji, v mlaki krvi v njegovi pisarni. Poleg njega je ležal samolcres, ki je bil prazenn. Težko ranjenega so prepeljali v ja\Tio bolnico v Raško Kaiko se je zgodila nesreča, še* ni pojasnjeno.
"Finančni minister" pod ključem.
V	Novi Palanki je bil pred kratkim aretiran trgovski potnik M. Reszo, ki fee je na svojem potovanju izdajal za "finančnega ministra" dr. Nineiča. V Barči je moral deset minut stati na kolodvoru vlak, ker se je "minister" razgo-varjal z nekim gospodom. Njegovo prtljago so prenesli i v L razred. Načelnik postage, ki le redko čita čaisopise, ni dvomil, da ga je ogovoril minister Ninčič. O visokem potniku je obvestil sosednjega po-stajenaeelniika v Novi Palanki. Uradniki v Novi Palanki so "ministra" svečano sprejeli in sopro-s:a načelnika mu je celo izročila šopek cvetlic. Neki uradnik, ki Nineiča dobro pozna, pa je opozoril policijo na "visokega" potnS-ka, ki je ugotovila, da je lažni minister trgovski potnik Ref&zo iz Sombora. Bil j« aretiran in je na policiji vse priznal. Izročili so ga mestnemu sodišču v Beogradu.
Otrok ponesrečil na železnici.
V	Sten je ve u je te dni povozil vlak dwaaiaijstletnega dečka Ivana Cvetikovttča. Pripeljal se je s samotberskim vlakom iz Zagreba ter je v Sten j eveu. še predno se je vlak ustavil izstopil -in prišel pod vlak. Kolo mu je popolnoma zdrobilo glavo. Deček je bil na mestu mrtev.	~
Ponarejevalec dolarskih čekov pod ključem.
V	Vojvodina so bile v zadnjih času izvršene veliki goljufije s ponarejenimi dolarskimi čeki. Poltema v Sobotiei je sedaj iaM^t
Zaigreb.	lini do take moči, da lahko nt-
usmfljeno t«pe ves itatlfjanski
Od vlaka razmesarjena. rod, mu mora biti kralj hvaležen.
\t	• t> -i i t>	iker mu ni kraljevskega titelna
Na progi Beckerek-Paricevo se . ^	1 "
je zgodila te dni strašna nesreča.;
Iz Bečkereka prihajajoči vlak je« ^ kraIjCVS'k° ^ in za kra pravkar zapustil postajo Uzdan,! ^^^ ga je Že prVe ^ ko je hotel neki voz v polnem PeTmiJ>tLj-diru prekoračiti progo. Na vozu •	*
sta bila 43-4etni gostilničar Laza-j NOj ker že g0,vOrim0 0 kraljih, Bogdanov m krojač Ljuba An-;še ma krat,ka pripomba: drevič iz Bološa, Radi go«te megle j Narodi naj pilste kraljem vse oči vidno nkta opazila vlaka, ali kraljevske naslove, vse uniforme, pa nista pravilno precenila razda- J vse pokopane slavne prednike, ljo. Lokomotiva je voz popolnoma : vsak ki ylh sreČ8j naj pade pred razbila. Tudi oba moška sta prina kolena, vse zabave naj šla pod kolesa vlaka, ki so ju straš- bo,do razobešcne, ko hodi jo mimo, no razmesarila. Konja pa sta se' naj jim dajo. samo ;ene stvan
T* pv lin	I	. , ,,
I ne — jesti jim ne .smejo datti. Jed
j naj si zaslužijo s svojim delom. V Sarajevu trinajsta mesečna j Jed na>J- si služijo z d<?loni svo.
; jih rok (z možgani si ne morejo Mestni svet v Sarajevu je skle-j-K-aj prida zaslužiti), pa bo maho-nil. da se vsem mestnlim uslužben- _ ma rešeno vprašanje republik lin eem v svrho naibave zimskih po- monarhij, treibšein izpllača. koneem decetai-,
bra trinajsta mesečna plalča.
Veliki župan je sklep odobril.
Tovarna radio-aparatov v Beogradu.
V	Beogradu se zgradi tovarna za izdelovanje radio-aparatov, ki bo dobavljala interesentom male radio-aparate štirikrat ceneje, kakor aparati iz inozemstva.
Kaj bo s Čarugo?
So<feii akti proti Carugi so prispeli v ministrstvo pravde v Beogradu, ki (bo odločilo, ali naj se Carmga ipredHaga v pomilostitev ali ne. Ako ne bo pomiloščen, bo slaA-onski razbojniški poveljnik kmalu obešen.
Morska kača v Jadranu.
V	hrvatskem kanalu so vjeli ribiči te dni mlad eksempilar morske kaee. Ta v Jadranu zelo redka riba ima kači podlobno telo, glava prehaja v špičar-rt goflbec. v čeljustih pa ima ostre zobe. Rfba je dolga dva metra. Zanimivi ek-semplarso ribiči podarili prirodo-slovnemu muzeju v Splitu.
40 - letnica Oberdasdcove smrti.
20. dec. je poteklo 40 let, odkar je justificiran v Trstu Obrerdank. Odbor tržaških žena je izdal oklic, s katerim vab)i na prepevanje za spememk Obe-rdattku v tržaškem mestu. Oklic Opravi, da je Olbc?-dawk rojen v T^tn, kar pa ni rea,
Matere, če ne morete dojiti svojega otroka, začnite takoj uporaMjati Bordenovo Eagle Mleko.
Bagle; Mleko je vzredilo več otrok kot vsa druga hrana skupaj. Tri generacije so bile vzrejene ž njim.
Če pošljete ta o-glas The Borden Company, Borden Building, New York, vam bodo povedali v vašem jeziku, kako je treba hraniti vašega otroka z Eagle Mlekom.
Dept. 1
106. ČLANEK.
PRIMERNA PREBAVA VAŽNA.
HRANE JE
Številne matere se kaj raile izstavljajo da je njih otrok "katerokoli stvar". Take matere ne spoznavajo, (la niso želodec in prebavni organi otroka še zadostno razviti, (la l>i jim ouioso-eili prebavo katerekoli brane. Želodec in prebavne organe, kot vse druge organe in mišice telesa, je treba razviti polagoma ter jib ]MH*-asi i;:nriti. dokler ne i>ostanejo vajeni lirane. katero za-vzivajo odrasli.
Nobena brana ni dejanski dobrodelna, razven če se jo popolnoma preba-j vi. Možno je rastočemu otroku zavžiti težak obed. namenjen na odrasle, a vendar ne dobiti zadosti snovi, enostavno ni d i tega. ker ni bilo mogoče asimilirsiti brane. Važen del prehranjevanja rastočih otrok leži v primerni [ izberi živil. Taka živila k«.t jiečen fi-; žol in kuhano zelje, slaščice in i>raže-j na živila so lahko zadovoljiva za od-j ravle ljudi, a niso primerna za otroke, j Mleko bi moralo biti vključeno v ; vsak obeti, kajti rastoči otrok jMitrelni-je mleka prav tako kot takrat, ko je bi še dete. Izberite mleko, o katerem veste, da je čisto in zdravo. Eagle ' Brand Mleko je prav iMiseftno primerno za otroke, ker dobavlja brano, potrebno za normalen razvoj in normalnost rast in ker je lahko prebavno.


Indijoka zgodba.
Indijec je zašel v deželo never-nikov. oddaljeno sto dni od »leže-le Kitajske V oazi je naletel na potujoče, ki so si pripravljali o-.
■n zaprla nevarnega ponarejevalca ker se je rodil v Gorici
- •'■vi . sMr^iity^i*;. • ■ -'	• ^ -
V '

Kamorkoli pride človek med Slovence v New Yorku, ne sliši ^drugega pog-ovora kot: Koliko si zaslužil? Koliko imaš k dobrem? Koliko ducatov si sprešal, ziimai •in zcngaviil ?
Visak se hoče malo postaA'iti in precej več pove. obenem pa tarna, da je še vse premalo.
Člo vek res ni niikdar zadovoljen, če bi zaslužil tisočak na teden.
Besedo " zadovoljnost" bi sploh morali ljudje črtati iz besednjaka.
Človeški značaj je najbolj čudna reč na svetu. Cele skladovnice knjig so že napisali učenjaki o željah, hrepenenjih in oiljih človeka.
Ne rečem, da settn prečital vse ali dosti tistega, kar so naiplsali o tem predmetu.
Navalic temu se pa da vse to » par besedami temeljito im neovr-gljivo označiti.
1 Nekoč smo se pogovarjali o zaslužku, dobičku, kolektti in drugih podobnih stvareh. Pa je moj prijatelj i^ipregofvoril jpar bejsefl ter ž njimi mahoma raizvoizljal vsč-tozadevno socijalno vprašanje. «
- Tako je - je rekel, - če človek zasluži na teden dvesto dolarjev, je pa za dvestopetdesert doJarjev lačen.
Res je tako.
Če ste vi, rojaki, drugačnega umemja, ste prišli prehitro aH pa prepoano tia, Wet.
Borden-ovo Eagle Mleko prehranja danes številne otroke, kojih stariši st. hili vzgojeni z Eagle mlekom in kojih stari stariši krog let (50 in To zadnjega stoletja, so 1 >11 i vzgojeni z istim mlekom. katero se je ujxirabljajo skozi tri generacije, in katero je neprestano uporabljalo vedno več in več ljudi, mora obstajati za to tehten vzrok. Ta vzrok j< da ve je izkazalo zadovoljivim in varnim za tako dolgo dobo, da imajo ljudje zaupanje vanj.
Kamorkoli greste po celi tej deželi in Canadi, boste dobiti isto Bordenovo Eagle Brand mleko svežo in čisto v skoro vsaki prodajalni. V vsakem slučaju pa je to iHlino varno mleko, s katerim lahko prebran jate otroke, če zmanjka materinskega mleka.
Kadar hočete vzgojiti svoje lastne otroke v močne, zdrave možke in žen-.	., , .	»i nobena stvar tako važna kot je
bed. Ker je nosil s seboj veliko njib brana v pričetku življenja. Badi-
lakoto, je povabilo k obedu prav	so ljudje že davno prenehali x
rad sprejel. začudenjem se je ^uM-imenti. Pametni ljudje ne stav-,	,	'JaJ° meesar na kock«. (> zmanjka
pa zavzel, ko je doznal, (la so v materinega mleka, se ne vznemirjajte. 1: neu. kjer se je kuhal obed nit-- . l'"»č pa pričnite takoj dajati otroku
golele množice krastač, kuščarjev.! I/°"lonovo Ea-1*' Brand mleko, imejte , « . . ' dobiček od izkušenj tolikih milijonov m dru^. ?0,la7m- otrok tekom preteklih par genenicij. '*8te li neč:stniki, da uživate ta- ^	---
ko hrano?" jih je vprašal Indijec. ('itajte t(' Qauko vsak tedc-n ter jih . ' . .. * | spravite za bodočo uporabo Gospod . je odgovoril eden ----1 __
potujočih, s'mi cenimo tako lira-(ti. že mu je pomašil kuščarieo \ no, nam je delikatesa! Dovoli, da j usta. Priskutna in nenavadna brati ponudim posebno slastno red-; noma le 1 esket a jočo se kuščarieo ■ kost iz lonca."	la. da je izbruhnil kuščarieo s pre-
Seže v lonec in izvleče, še popol- cejšnjo silo grgranja, noma lesketajočo se kuštarico; "O. fuj!" so zavpili potujoči, črevesje ji je bilo odprto, telo ji "Ali ste že videli kedaj večje« je bilo ranjeno.
Preden se je mogel Indijec resi-
" Ali ste prasea ? * * In Indijca so zapodili v puščavo.
v.;...V.	. -i:-- -. fei?,
Novo leto-nov začetek.
Mnogo dobrih načrtov kliko izvedete v novem letu, posebno pa tega, da pričnete redno vlagati Vaše prihranke- Vložite Vaš denar pri nas na
SPECIAL INTEREST ACCOUNT
kjer bo sigurno naložen m Vam prinašal
4%
obresti na leto.
Vloge, katere bomo prejeli do 10. januarja obrestovale se bodo že s \. januarjem.
DENARNE POŠILJATVE
v staro domovino izvršujemo toeno, brzo in po zmernih cenah.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	Hew York, N. Y.
JJII-II I I:.JI:U>
' . .. -..'.V.. ; • .. .	i



GLAS NARODA. 8. JAN. 192S.
Iz krajev, kjer delajo naši rojaki.
Seveda, uradniški in inšpektorji bi morali imeti odprte oči. Ni pa zadosti inpeštorjev v Pennsylvanti-ji, da uveljavijo postave v enem samem premogovniku, ne glede na stotine rovov in premogovnikov, ki jih ima država. Mislim, da se ra d i tega krši toliko postav. Možje v rovovih pa niso edini, ki kršijo postave. Tudii kompajiijam pripade dobršen del kršenj.
Ostareli fire boss, ki nas je vedel navzdol po klancu, — kajti sklenili smo rajše hoditi navzdol kot planiti v globino v vspenjači— nam je pojasnjeval, zakaj vsakdo kadi v premogovnikih, čeprav to prepovedujejo državne postave in kompanijska pravila. Kajenje pa ne povzroča večine nesreč v rovih. Dosti je vzrokov, radi katerih poteče komaj en dan v antracitnem Oizemlju, ne da bi bilo upihnjenih več življenj.
Ko so zavtflii krog ovinka, po strmem tmiplu navzdol, je izginila dnevna luč za nami. Majhne aeeti-lenske svetilke na kapah so metale svoje žarke le par čevljev naprej. 1/. razpok v črnih stepah je pronicala voda. Od dale« je bilo slišati Klim in ropot, dvigal na h strojev v drugih žilah in koridorjih. Zdelo se nam je kot da se zennlja. krčevito napenja in kot da bi lahko vsak trenutek raztrgala svoje okove.
Postave, črne kot njflh okoiica. so prišle iz teme pred nami. Njdh prihod so značile le svetilke, katere j,' bilo mtogrt-r-e videti dosti preje kot pa ljudi. Skoro brez izjeme so ti možj? kadili.
—	"Seveda je proti postavi'\ — je nadaljeval fire boss, — "a v premogovnikih je tako Ogromno število po<tav ! Če bi pa skušali prepovedati ljudem kajenje, bi najbrž še bolj kadili. Če bi uveljavili odredbe, da ne smejo kaditi, bi nas lahko zapustili in bil* bi brez pntmogarjev. Časi so se izpremeni-li v premogovnih poljih.
—	"Premogarji postajajo vsako leto bolj in bolj neodvisni. Tu-
težje jih je dobiti. Mladi ljudje dobijo bolj vanna mesta i^ven rovov. V splošnem je tudi plača boljša v drugih industrijah. Premogar dobiva primerno ceno za premog, katerega izkoplje. Opraviti pa mora dosti dodaitnega dela. za katero ne dobi nobene plače, kot boste videli."
Bolj slični krtom kot pa človeškim bitjem smo šli naprej ter prišli mimo postaje za prvo pomoč. Bila je slična izpodkopu in razveseljivo je bilo le dejstvo, da je bila prazna. Ponavadi je to le mesto, k j'? t se nosači odpočijejo, predno odnesejo breme navzgor po strmem hodnik«.
Vso pot med naselbinami Car-bondale-om, Serantonom, Pitfcsto-nom, Wilikesbarre in naprej do Ha zleton okraja je premog v žilah m»*d skalami. Včasili leži celih t> najst plajJtd ena pod drugo. Prva se pričenja par čevljev pod površino, najnižja pa leži v globini tisoč do 1 :tCO črevl jev.
Ko so te žile prvikrat načeli, je bil premog poceni in še cenejše so bile »metode "proizvajanja.. Operatorji so izdali tako malo denarja kot le mogoče za ta vir bogastva, o kateretn so domnevali, da ga je na gremadjJa narava v izključnem na menu, da jim nudi bogastva. Več kot eno stoletje so iiakopavali najboljši in najbolj dostopni premog. Premogarji so prišli ter odstranili vrhnjo plašit. Ko so prišli do premoga, so pričeli kopati rove, slič-ne hodniku. Nekateri taki koridorji so cele milje dolgi. lie malo je ljudi, živečih v preanogarskem o-zemlju, razven presmogarjev saandh in onih, kojih posel jiih privede tja, ki bi prišli kdaj v te stare rove. Do pred dvajsetimi leti je človek lahko videl velikanske stebre premoga, katere so pustili stati po prvem kopanju, da bi se strop za delavci ne sesedel. Pogosto je ostala v rovui polovica ali tretjina premoga v obliki stebrov. To je bilo cenejše kot odkopat i stebre ter se po služiti kakega drugega materi j ala za oporo.
V zadnjih dvajsetih letih pa je pri&d izginjati deviški premog. Žile tega premoga so tekle po cedi dolžini v nekaterih važnih okrajih
se vrnili v stare naprave, pregledati rove in kamre ter zaznaimenova* li za uničenje vsak steber, M je vse boval premog. Presmogarji delajo sedaj v starih napravalh, a v sedanjem času podprtih lesenimi oporami, ki segajo od tai do stropa.
Take. lesene stebre postavljajo v rove na raizdaljo par čevljev. Ti stebri so nadomestilo za premog, katerega nato raizstrele ter odstranijo. Premogarji ne dobijo nličesar za to delo, Plalčani so le, za število tovorov čistega premoga, katerega spravijo na dan.
Dolžnost fire bostea je bila inšpi-eirati nekako pet deset rovov, v katerih so že drugič izkopavali pre mog. Spremljali smo ga in pri tema nam je pojasnjeval, da bi postala naprava nerabna, kakorhitro se bo spravilo iz rova drugi pridelek pramosra.
Prišli smo mimo urada forema-na, ki dma državno licenco. To je bil čeden urad, belo pobarvan ter •električno razsvetljen. Hladen, svež zrak je prihajal skozi ventilatorje. Na mizi preti seboj je imel foreman karto, ki je kazaila vsako delovanje v njegovem okrožju, šoe vilke in dm'ena mož, ki so 'biLi za posleni tam. Premogarji se morajo oglasiti pri njem, kadar gredo na dielo ali iz dela.
Sto jardov naprej so se odprla vrata, da nas .-puste naprej ter takoj zaprla za nami, da se vzdrži red v ventilacijskem Sistemu. Zavili smo krog ovinka ter prišli na mali kolodvor, kjer so tekle ozkotirne tračnice na vse strani ter izginjali v temi številnih koridorjev Na eni tračnica je bil urad odpoš Ijalca vlakov, s telefoni in signalnimi aparati. Ko so prihajale skupine kar, naložeriih s premogom >o jih spravili na glavne tračnice in od tam na. površino.
Postava pravi, da ne sme h i kdo hoditi po koridorjih, kadar vozijo vlaki. Več postav pa se je kršilo predno sm^ prišli nadaljne četrt milje daleč. Stene so se zožile in >trop postal nižji, dokler .ni bilo treba skloniti glav. da se izogne mo električnemu kabl/u, ki je dova )ai moč za električne lokomotive V stranskih hodnikih in koridorjih se še vedno uporablja mule.
Prodirali smo naprej in vročina je postajala vedno bolj intenzivna -iMena. parni sobi v turškem kopališču. Kompamija se ni odločila da bi uredila tukaj ventilacijski sistem, kajti možje, zaipotelemi tukaj bodo opravili svoje delo par tednih, nakar bodo poslani v drug rov, tud; brez ventilacije in slice* temu. Na to bo dvakrat prekopana zemlja za vedno zapuščena. Le pol inea debela cev je bila speljana prav do konca in bruhala, iz sebe komprimi ran zrak, a le toliko, da je bilo mo ?otee dihati.
Lučice pred. nami so prekinile enoličnost. Na koncu rova sta bila premoga r in njegov pomočnik. Oba sta kadila ter vrtala kot demo na luknje za razstreljev.
—	1 'Koliko razstrelb priprav-jata — je vprašal fire boss.
—	"Dve."
—	'Vidite, to je proti postavi, — je rekel fire boss ter se obrnil proti nam. — "Le ena razstrelha se sme za vršit i ob istem času. Ta dva delaita od fcofca n vsled tega se jima seveda mudi."
—	"He, kaj pa je to?"
Par čevljev proč od premogarja je bila odprta medena šk atrija. Kosi dinamita, pierkusijske kapice.
—	vse to je ležalo poleg škatlji-c'e užigalic ter pipe.
—	"Ne storite več tega," — je posvaril fire boss.
Premogar ni ničesar odgovoril. On in pomočnik sta dovršila naboj ter prižgala vrvico z ognjem v svoji pdpi. Sledila sta nam dn sni smo sledila vzgledu obeh ter se postavi-'i pod najširši stropni povprečni tram. Na ta način smo se zavarovali pred padajočim kamenjem s stropa, kar se pogosto zgodii pri raastreibah.	*
Prva raastre&ba je ugasnila na3e luči. Druge navidez ni bilo od nikoder, a končno je vendar nastala, v veliko presenečenje fire bos-sa, ki je rekel, da zvenka pogosto dve razstrelba kot ali da vsaj premogarji mislijo oakoL Ko se vrnejo na to na lice mesta, laiiko n-
darec s pikom zaneti naboj in posledica tega je nadaljna nesreča v rovu.
Rov je ibil po razstrelibah poln dima m plinov. Raastrelbi sta napravili veliko maso premoga, kat ero je bilo treba spraviti naoo proti glavnemu koridorju in od tam na površino. Na mesto stebra in premoga, bo prišel lesen steber in t;-ko »naprej pod gorami hi dolinami ter pod skoro vsemi metet i tm naselbinami antracitnega okraja.
Te lesene opore seveda gnije«* in t robne, in to je priznal tudi fire boss ? Kaj pa površina ? Izbral je zemljevtid, ki je kazal rov. v katerem rano se nahajali. Rdeče točke so kazale mesta, kjer so bili stebri iz premoga odsOranjjeni.
Dosti ougemo o škodi, katero povzroča to odstranjevanje stebrov iz premoga. Lastniki posestev, ki lastujejo le površinske pravica, ker so bile podzemeljske An kovinske že davno pokiupijene, zahtevajo neprestano v sodiščih odškodnino od premogarskan družb. Sprejete so bile državne postave, da se zavaruje površino, a brez uspeha. Visoko plačami odvetniki in Lnži-nirjfi pričajo za premog-arske druZ-be ter skušajo dokazati, <la so vdr-tine, razpoke itd. posledica premikanja plasti skal in naravni pojavi. Tudi prvotno kopanje delajo odgovorno, kajti takrat je bilo nad rovi le še malo hiš.
Državne in oblčinske policijske sile so bile pozvane, da preišče po vzroke teh vdrtij. Občinski inž i nuji so odšli v rov«, a našli, da so jih mape neprimerne in da so mogli prodreti 'Le na kratko razdaljo v rov, ko so zadeli na slepo steno. V enem sdučaju je obstojala ta stena iz solidnega konkreta, očividno posta vljietna tjakaj, da .se prepreči preiskavo onstran stene. Le redko-kedaj priznajo premogarske družbe, da podirajo stebre iz premoga To je tudi vizrok, zakaj puste kom-panije tako malo obiskovalcev v rove.
Pred kratkim je neka mati odvedla svojega otroka na dvorišče, da «e tam igra. Ko se je vrnila v hišo. je stal poleg svojega vozička. Trenutek pozneje je pogledala skozi okno. Voziček je bil tam, deček pa je izginil. Preko tirate je bila razpoka« ikot zorana s plugom. Krilci matere so priklicali sosede s krampi in lopatami. Obupno kopanje pa je bilo brezuspešno. Truplo tie čka so prinesli iz glavnega rova.
V nekaterih krajih ne morejo posestniki dobiti zavarovanja proti ognju, kajti požarna bramba ne more voziti po ulicah. Včasih se pogreznejo hiše prav do strehe.
Zveze za varstvo površine voju-jejo neizprosno kampanjo ter volijo svoje laistne kandidate, kojih program je lizMjučno le: — Rešimo površino. Tudi pokopališča so trpela vediko škodo. Pripoveduje ste številne čudne dogodke v zveza s tem. Stevilmi premogarji so ino-zemci ter so prinesli s seboj sivoja narodna praenoverja. Pr■edsta^v-l jajte si učinek na oibičino, če pride preanogar na površino s povestmi, da je našel razbite krste in lepo >hlečene mrtvece v predorih, potem ko je raizstrelba omajala strop.
Premojgarjd sami pravijo, da pre mogarske družbe same neprestano kršijo postave in da se vsled tega ni treba čuditi, če kršijo premogar :.i take malenkosone določbe kot kajenje in slično.
Kljub temu pa premogarske dni žbe še vedno spravljajo iz globin milijone takih stelbrov iz premoga. V nekaterih sekcijah pravijo, da .ie še dosti tozadevnega dela. namreč drugega kopanja, za nadalj-aih trideset let.
Ko bo izpraznjeno vse, bodo ostali -le še prepereli, gnili stebri in -ušece se hiše na površini.
SOVJETSKI POSLANIK KRANOVECKI 0 ALBANIJI
Po mnenju sovjetskega poslanika je vloga, ki jo igra Albanija, izvanredno zanimiva. Rezultati evropskih protektoratov. Tekom svetovne vojne je sledila v Albaniji okupacija okupaciji. Le-- ta 1 920 je bila Albanija sprejeta v Ligo narodov.
Ljubljančanka se hotela zastrupiti v Zagrebu.
Te dni so naši i v Zagrebu na klopi na Akademičnem trgu deklico, ki se je vila v krčih.. Prepeljali so jo v bolnico, kjr je bila po zdravniški pomoči zaslišana. Pove« dala je, da se imenuje Frančiška Krpelie. učenka zavoda za socijal-no higijerfio in zaščito dece v Ljubljani. Ker j« bila iz zavoda odpuščena, je pri&a v Zagreb, da si podeče zaslužka. Ker se ji to nI po-csfečiio, je »pila v obupa večjo dozo Mzola.
Moskovska vlada je poslala iil> davno v Albanijo svojega poslanika A. Kraaioveckega, ki je v pogovoru z novinarji pojatsnil položaj te državice in njeno vlogo na Balkanu. "V kaosu evropske politike", pravi Kranovecikij, "ki jo vodijo takozvane velesile, ne zbuja usoda male državice — Albanije — poisebnega zanimanja. Vendar pa mora sedaj, ko se širi borba narodo v iza samoodločbo "kakor mogočni val po vsem svetu, tudi zgodovina albanskega naroda zanimati delovno ljudstvo sovjetske Rusije.
Skoraj v središču Evrope, na balkanskem polotoku je mala državica z okroglo 1 milijonom prebivalstva. iki ji je usoda določila težko nalogo, da brani svoje pravice ne le napram močnim sosedom — Italiji, Jugoslaviji in Grški, nego tudi napram agresivni polit.Žki Anglije, Francije in Amerike, ki so zainteresirane na eksploataciji nafte v Albaniji.	v
Površina Albanije Knaša* \ 11,300 kvadraitndh milj; vendar je pa njen 'zemljepisnii in strategiični položaj na Balkanu tak, da so jo v XVIII., XIX. in XX. stoletju neprestauio napadali Turki, Črnogorci, Grki in Srbi, hote<č se polastiti njenega oizemlja. ŠeJe po balkanski vojni leta 1912—1913 je dobila Albamiija, ki je bila dotlej pod Turčijo, svojo neodvisnost, •zajamčeno z londonsko pogodbo z dne 30. maja 1913. Druga točka te pogodbe je izročila Albainijo pod protektorat velesil, z drugimi besedami, spremenila jo je v žrtev evropske politike svetovnega obsega.
Realni rezultati protektorata evropske (diplomacije nad albanskim narodom so se kmalu pokazali. V novembru leta 1913 so kandidirale velesile na albanski prestol prinea Willi ©Ima Wieda. nečaka bivše romunske kraljice Elizabete in sorodnika holandiske kraljice. Vendar pa temu inaziljencu velesil m bilo sojeno dolgo zlorabljati potrpljenja zvestih podanikov. Mai-ca meseca leta 1914 je prispel na italijanski jahti v Dubrovnik, v novembru je pa že moral bežati iz svoje prestol ice, ker rti bil varen pred nemiri, ki so se začeli po vseh -krajih. Svetovna vojna je iznova spremenila Albanijo v areno oborožene borbe. Ena okupacija je sledila za drugo, kakor so se pač raizvijali vojrai dogodki. Avstrijski okmpaciji je sledila srbska, potem so Albanijo iznova zasedle avstrijske čete.
Koncem leta 1917 in začetkom leta 1918 iso anebtiral i Grk i na jugu ve£ okrajev, Italija je zasedla Valono, Srfai začasno Ska-der, francosko poveljstvo je ustanovilo takozvana "koreeko republiko" itd.
Januarja 1920 je pariška konferenca ugodila OKvajaltnit* skominam zainteresiranih :drž»v-izma-govalk k tem, da je skoraj popolnoma črtala Albanijo. Albanija je odgovorila na to imperialistično politiko na ta način, da je proglasila svojo neodvisnost in začela odločilno borbo proti grški, srbski in italijanski okupaciji. Več mesecev so bili neprestani boji na vseh mejah te male državice. Izid te energične borbe albanskega naroda je prisilil Italijo, da se je odrekla mandatu Lige narodov glede uprave Albanije in evakuirala Valono. 3 težkimi mukami se jc Albancem slednjič posrelčilo potisniti s tsvoj«ga »ozemlja srbske in grške čete ter si osigurati skoraj vse meje iz leta 1913.
V decembru leta 1920 je bila Albanija sprejeta v L»igo narodov, leto pozneje pa je poslani&ka koti-erenca evropskih držav priznala njeno neodvisnost v mejah, določenih leta 1913. Cela vrsta obmejnih nesporazumov ovira mirni razvoj države, ki je neprestano v nevarnosti spopada z Jugoslavijo in Grško«. Neprestani zunanji nevarnosti se je pridružila še težka notranja, . finančna in politična
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
(Foreign Language Information Sorvlc*. — Jugoslav Bureau.)
BIVŠI VOJAKI. POBRIGAJTE SE ZA BONUS.
kriza. V juniju je doživela Albanija revolucijo, ki je .strmoglavila jugoslovansko orijentalno Vlado Ahmed bega Zoglu. Nova vlada je dobila od stare v nasledstvo prašno državno blagajno in celo -vrsto nerešenih problemov na polju javne varnosti, državljanske svobode, organizacije !administra t ivnega aparati itd. Prebivalstvo Albanije živi v patrijarhalnih razanerah in se vsled svoje zaostalosti zelo malo udeležujejo vsakdanjega političnega življenja.
Vendar pa je nekaj perečih problemov, za katere se zelo zanima kmetsko ljudstvo. V širših slojih albanskega naroda se poraja duh proitesta proti vsemogočnim veleposest.nikom-tbegom, proti o-stankoim srednjeveškega, fevdalizma. Dan za dnem narašča pokret za konfiskacijo vclepasestev in razdelitev zemflje. Albanski kmetje, ki so podpirali ob zadnjem prevratu liberalno sttranko proti agrarno-fevda-lnii vladi Ahmed be-tra, upajo, da j,:m prwplawi nova vlada to zaishrgo z agrarno reformo. Sedanja vlada o j i torej pred nujno nalogo, da si zasigura z radikalno agrarno reformo, zaslom-bo imed ikmetsikim ljudstvom. To je potrebno tembolj, ker veleposestniki ne zaupajo novi vladi in ker ni iiziklljueena možnost restavracijskega pokreta s strani Ah-med--bega\iih privržencev.
Labilno^ je v prvi vrsti posledica dejstva, da država nima iz-kristaliziranih jx>litienih strank v e^TOfpskem pomenu besede, da je v njenih vodlilnih slojih vse polno manjših individualnih iskupin in da je notranje življenje države stalno pod vplivom zunanjih sil, ki onemogočajo nacijonalini pokret in osamosvojitev tega naroda.
Na konsolidacijo kmetskega po-kreta. ki bi mo«rel praviti državo h. kleše fevdalnega režima m preprečitii vmešavanje sosednjih držav, če bi bil organiziran, vpliva zelo slabo to. da Albanija vsled zaostalosti industrije nima skoraj nobenega delavstva. V ssedanjih razmerah notranjega življenja in mednarodnih odnošajev čaka albanski narod težka poft borbe za neodvisnost, za agrarno reformo in narodno gospodarsko delo na podlagi ogromnega naravnega bogastva te dežele. V znamenju teh ciljev je prišla na krmilo nova vlada in kmalu bomo videli, da-li more liberalizem voditi naravni zgodovinski proces ki dozoreva v gospodarstvo fin politiki sodobne Albanije".
Goriškega nadškofa in slovensko duhovščino
so si privoščili na zborovanju v Vidmu^ katero je bil sklical predsednik kr. komisije, za furlansko provinco in na katerem so se bavili z raizrtimi Gorico zaidevajočiml vprašanji. Videmska gospoda ni za odpravo goriške nadškof i je. ampak sedanjega nadškofa hočejo odstraniti ker je Sovenec, in potem hočejo iztrgajti goriški ' Mon*r iz rok " protliitiLijanske duhovščine, ki tvori prevladajoč element slovenskega .irredentizma"! Na take limanice lovijo videmj&i mo-gočnjaki goriške Italijane, da bi se jim lepo udali in pokorili ter po zabili na usodo goriškega mesta T>od videmskim gospodstvom. Stii-kajo jim pred oči slovensko nevarnost in hočejo skupnost boja proti "drugorodcem", češ v takih bojih tied naloga in bodočnost Gorice. Italijani v goriškem mestu pa dobro vedo, da je bodočnost Gorice v slovenskih rokah in da more mesto prospevati le v dobrih odnošajih s slovenskim prebivalstvom 'in samo bretz videmske nadvlade!
Kar trde^možje v Vidmu o slovenski duhovščini, je gola fašistov-ska budalost.
Umrl je ▼ Rihenbergn
posestnfek Ivan Pečenko.
Kakor znano, je Kongres sprejel neke vrste odškodnine (.bonus) za bivše vojake tekom svetovne vojne. Ta bonus obstoja iz brezplačne zavarovalne pol-iee ozir. iz gotovine za družine umrlih 'veteranov. I>o iega bonusa ima pravico okolo 4.500.000 bivših vojakov. Vendarle do sedaj je vložilo prošnjo le 1.5G0.0G0 veteranov.
Generalni adjutant vojne Robert C. I>avis pošilja zato vsem bivšim vojakom, ki še niso vložili prošnje za bonus, sledeči poziv -.
"Ako sploh nameravate vložiti prošnjo za takozvano "adjusted compensation/' vložite jo takoj. Pojdite k najbližji rekrutni ali drugi vojni postaji ali h kateremusibodi mornariškemu ali veteranskemu lira du. da vam pomagajo'.izpolniti prošnjo. Vložitev prošnje je v vašo kori>t. zlasti pa \ korist vašo družine, ako umrete.
•'Ako pa sploh nočete bonu>a. naznanite to vojnemu departmen-
tu.
"Ako ste vi eden izmed onih 140.000 veteranov, katerim je bila prošnja povrnjena v svrho popravijenja in ki jih niso še vrnili, prosim, da ne odlagajte dalje.
PETROLEJ V SVETOVNI POLITIKI.
O važnosti petroleja za svetov-1 no gospodarstvo ni treba zgublja-j ti besedi. Boj zanj stoji v ospredju ne samo gospodarskih, temveč predvsem političnih teženj velesil. Za aivtant-o samo je petrolej zf*lo kočljiva beseda, -ker se tu križajo posamezni interesi iti vodijo do večnih sporov.
Vprašanje Mosul a je t.udi predvsem petrolejsko. Istotako je igrai na konferenci v Genui x>etroJej naj večjo vlogo.
Tudi nad popolnoma, neodvisnimi. a gospodarsko šibkejšim): državami si je Kasigurala antanta že popolno oblast, v tej produkciji.
1");Vi je začela Amerika voditi oetrolejsko politiko šele po vojni, kontrolira danes 71 od sto svetovne produkcije. To ji pa ne zadošča. Njena ogromna uporaba, ki je 20-krat večja od anglešk? in še vedno raste, jo sili na ekspazivna pota. Zlasti ker mora že sedaj kriti eno četrtino svoje potrebe s tujim petrolejem in obstoja mnenie, da bodo ameriški zakladi v tridesetih letih izčrpani.
Kajpak zadeva pri tem na odpor Atrglije. ki jc še leta 1918 skupno z nizozemskim Khe.ll koncernom kontrolirala 56 od^to svetovne prn dukcije. Za tem pa seje konkurenca z Ameriko znatno ojačila.
Angleški vpliv prevladuje v Venezueli in Argentini, kamor pa tudi že sili Amerika.
Tudi v nizozemski Indiji se je bil ljnt boj med njima.
V Mezopotamiji si je izasigurala moč Anglija, odstopila pa je Fran-
ciji eno četrtino produkcije, potem ko sta si pogodbeno razdelili Romunijo.
Nemčija, katere glavna težnja je bila Mezopotamija in Romunija, je iz tt- svetovne tekme izključena.
Perzijo sta si 1. 1907. razdelili Anglija in Rusija. Po vojni se je oglasila ameriška Standard Oil Co. in zahtevala Od perzijska vlade koncesije, ki jih je imela preje Ru-Mja. Parlament privoli i. Anglija protestira. Zastonj.
Velike vrelce imata Romunija in Poljska. V obeh državah se je čutil preje nem. in avvtrijUki vpliv Zdaj francosko - angleški. Nazadovanje produkcije.
Istotako v Rusiji, ki ima tudi ogromna petrolejska bogastva. Samo v Baku je bilo investirano pred vojno 350 milijonov rubljev. Prevladoval je francosko - niznzeniski kapital. Boljševiki so nacionalizirati, pa ne gre naprej brez tujega kapitala. Sov jet i pa se ne morejo odločiti, kateri koncem naj se pritegne. da ne bi dobil kdo premoči. . .
Celotna produkcija je popolnoma v rokah velikanskih družb. Pri nobenem produktu »ličnega pomena ni bila nevarnost svetovnega monopola tako blizu in pri nobenem produktu ni bila vsa moč v tako malo rokah kakor tu. Zlasti, ker je ves proces: pridobivanje surovine, predelava, trgovina, transport (da, celo detaljna trgovina) domena velekapkala.
Novice iz Slovenije.
Zaeačen žepar.
V gostilni "Pri Daftmatincu" v Šiški, jie segel delavec Josip Zu-panči delavcu Jakobu Belcu v žep in mu ukradel vžigalnik. Bele je tatvino opazil in je drznega že-parja izročil stražniku. Zupančič je bil izročen sodišču. p j., ^
.ra.
Tatvina ali izguba.
Dne 13. decembra je hlapec Ivan Cerar med vožnjo Miklošičeva cesta na Južni kolodvor in Dunajska cesta izgubil vrečo z dvema zavojema. V zavojih je bilo približno 100 m platna, 3 ducati robcev, več rm>ških srajc itd. Ni izključeno. da bi bila vreča ukradena. Uvedena je preiskava.
V Slavini je umrl veleugledni ondotni po-setnik Anton Križaj, bivši dolgoletni župan. Bil je eden najzaved-nejših in najodličnejših naprednih mož na Noitranjskem. V svoji občini je imel tak ugled in vpliv, da je Občina volila pri vseh volitvah kot en mož napredno.
Morilec prostitutke Stroblove pred poroto.
Pred poroto se je te dni zagovarjal 29-letna čevljar Anton Jelen, pristojen v Opatje <selo, ki je v javni hiši umoril prostitutko Friedo Strobel. Slučaj, o katerem smo svoječasno poročali, je znan.
Jelen je prišel julija meseca pr. 1. iz Ljubljane v Gradec in je odšel dne 11. julija v javno hišo, kjer je s čevljarskim krivcem prerekal prostitutki Friedi Strobel vrav. Sunil jo je tudi v prsa ter težko poškodoval na enem stegnu. Dc-
vojka je deset minut zatom umrla na posledicah strahovite rane na vratu. Zločinca so takoj prijeli. Jelen je pri aretaciji izjavil, da je hotel izvršiti samomor, da pa je hotel v smrt skupno z eno žensko. IJ*.ija/nje je izvršil iz ostvete nad ženskami, ki so mu jo v življenju že pošteno zagodle. Sodno zdravniški izvedenci so ugotovili, da je bil Jelen pri izvršitvi zločina pri polni zavesta in da je torej m svo> je dejanje odgovoren. Jelen je bil obtožen zavratnega umora po 5 134 kaz. zakona.
Obravnava se je vršila tajno. Sodišče je porotnikom stavilo že o-menjeno vprašanje. Porotniki so potrdili krivdo obtoženca glede umora, vendar s pr'rsrtavkom. da m bil za vrat en. nakar je bil Jelen obsojen na 15 let težke ječe.
Smrtna kosa.
V Ljubljani je umrla Marija .Zadiiikar, rojena Hubad. Pokojnv-ea sestra upravnika Narodnega gledališča Mateja Ilubada. je bila narodno^zavedna žena, skrbno gospodinja in podjetna obrtnica.
— V Šoštanju je umrla v visoki starosti nad 80 let, Vincencija Goričar, mati dr. Josipa Goričar-.ja. bivšega generalnega konzjula v San Frandiiscu. Pokojnica je bila iz znane Vot iakove rodbine, sestra pokojnih dr. Jotsipa Vošnja-ka in Mihaela Vošnjaika. Blaga gospa je vtzgojila vso svojo rodbino v odločno narodinem duhu.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA* NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
GLA$ NAROfiA, 8,. JAN. 1925.
MERON P OLIAKIN.
V	soboto popoldne dne 24. j a nuarja bo nastopil v Carnegie Hall (57tli St. in 7th Avenue; slavni ruski vijoflinist Miron Po-liakin. Umetnik je pri svojih evropskih nastopih žel dosedaj še vselej burno priznanje. Pri svoji! naslednjih nastopih, ki bodo 14 februarja ob pol treh popoldne, 7. marca pol treh popoldne ia 2S. marca ob pol treh popo'dne. bo ieral skladbe Franeka, (.'ajkov-skega. Chopina. Beethovena, delsoiia, Chaussona, Pfganinija, Brahmsa, Mozarta in drugih slavnih skladateljev.
Cene so zmerne.
BRONISLAV HUBERMAN.
V	nedeljo zvečer dne 11. januarja ob s.15 priredi v Manhattan Opera House svoj koncert slavni jvoljski violinist Bronislav Huber-man. Proizvajal bo skladbe Cesa ra. Francka, Bacha, Lalo, Wagner, Wilhelmy, BrahmS-Jaochima, Wieniawskega in Paganinija. Xa klavirju ga bo spremljal Siegfried Schultze. Vstopnina je od $1.00 do •$2.50 (/. davkom vred).
"DESIRE UNDER THE ELMS".
Ce se hočeani pravilno izraziti o tej igri. katero je napisal najslavnejši ameriški dramatik Eugene O'Neil, moramo reči, da je najbolj temeljita amerinška igra, kar jih je brilo kdaj napisanih. Poleg tega je ta igra tudi najbolj senzaci-jonalna in najbolj učinkovita, kar jih je pisatelj napisal.
Pozorišče igre "Desire Under the Elms'' je novoangleška far-marska hiša leta 1848. Vsa hiša je na odru in dejanje se seli iz sobe v sobi. ko se vrši s-por med farmarjem in njegovim sinom za ska-lovito novoangleško farmo. Stan farmer sc poroči z mladim dekletom. Tudi ona se hoče polastiti se farme. Končni se pa zaljubi v Svojega pastorka ter ima ž njim otroka. Dejanje se koirtča s pretresljivo tragedijo. Drama je nekaj izvanredne^n. Kaj takega še niste videli na ameriškem odru.
Glavno vlogo igra Walter Houston. Njegovo ženo predstavlja Mary Morris, ki se je bila že proslavila v "Gertrude" in "Fashion". Farmerjevega sina igr:> Charles Ellk
V	Grenvvieh Theatre bodo te dni i<rrali to dramo že vstotič.
Mme. CHARLES CASHIER.
V	soboto zvečer dne 7. februarja točno ob poldervetih zvečer bo, imela -svoj prvi in edini nastop v Ameriki Mme. Charles Cashier. Proizvajala bo pretežno nemške skladbe, dela slavnih nemških umetnikav kot na pr. Joliannesa. Brahmsa Hugo Wolf a. Johanna Bacha. Tgora Str a vinskega itd. Na glasovirju jo bo spremljal Frank Bibb.
Dosedaj je nastopala po evropskih velemestih, in evropska kritika je ni mogla prehvaliti.
Tudi ameriško časopisje ji prerokuje v New York u velike uspehe.
Knjigarna "Glas Naroda"
Narodna biblioteka:
Svitoslav ................... .35
Spis je ....................... .35
Krvna osveta..................... .35
General Lavdon ..............70
Napoleon 1...................... 1.—
Babica .......................... 150
Nesrečnica........................70
V gorskem zakotju...............35
Za kruhom ........................35
Žalost in veselje..................1.—
Z ongjem in mečem ..............3.—
Grška Mitologija, 2 knjigi........1.40
Kranjske čebelice, poezije..........35
Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25
Ob tihih večerih, trda vez..........90
Odkritje Amerike ............... .70
Petelinov Janez ..................90
Pesmi v prozi, trdo vez............70
Prigodbe čebelice Maje trda vez... 1.00
Pabirki in Roža (Albredit).........25
Povestice. Rabindranath Tagore, vsebuje 5 povesti................ .40
Pasti in zanke. Kriminalni roman .. .35
Pariški zlatar.....................35
Pod krivo jelko. Povest iz časov Roko vn j ačev na Kranjskem......50
Poslednji Mehikanec ..............30
Pravljice H. Maj ar................30
Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Roku .35
Požigalec ....................... .25
Praprečanove zgodbe..............25
Patria, povesti iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu..............25
Pet tednov v zrakoplovu. Trd. vez. 1.50
Pol litra vipavca...................30
Poljub, povest iz gorskega življenja .40
Ptice selivke, trda vez..............75
Pikova dama (Puškin) ...........30
Pred nevihto .....................35
Pravljice in pripovedke za mladino.
1 zvezek.......................40
2. zvezek .....................40
Pegan in Lambergar...............70
Rabi ji, trda vez...................75
Razkrinkani Habsburžani (Larish) .. .35
Rožica s krasa.....................25
Revolucija na Portugalskem........30
Rinaldo Rinaldini.................50
Robinzon .........................65
Slovenski šaljivec .................40
Slovanska knjižnica. Zbrani spisi,
vsebuje 10 povesti.............60
Suneški invalid....................35
Skozi širno Indijo.................50
Sanjska knjiga, velika Arabska... 1.50
Sanjska knjiga, nova velika........90
Sanjska knjiga, srednja...........35
Spake, humoreske, trda vez........90
Strelec ...........................30
Strahote vojne ....................50
Stezosledec ......................30
Sveta Genovefa...................50
Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30
Strup iz Jndeje ...................75
Spol, Ljubezen, Materinstvo.......40
Sisto Šesto, povest iz Abrucev......30
Svitanje (Govekar), vez...........1.20
Šopek, saipotarke (Komanova) vez. .50
Stric Tomova koča................50
Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80
Sveta Notburga...................35
Sredozimci, Sorosa Jerica (Bohnije) .30
.80
.45
SPISI KRIŠTOFA ŠMIDA:
Odvetniška korupcija.
Te dni .sta se vršili v Gorici, oziroma Trstu dve sotlni razpravi, ki mečeta sJtlrw.sJabo luč na tisto odvetništvo, ki se je iz starih italijan skih pokrajin priselilo v Primorje. V Gorici je bil obsojen odvetnik Bassi na pet mesecev in 20 dni zapora, 240 lir globe ter pet mesecev in 20 dni izikiijučenja od javne služ be. Obsojen je bil zaradi korupcije in nedovoljenega prisvojevanja javne službe, oproščen pa je bil zločina prikrivanja tatvine.
Ciganska zadloga.
30hetni cigan Ivan Gartner iz Braslovč pri Celju ter njegova pri-ležniea Marija Roj iz Feltre pri Udnni sta pred nekaj dnevti ukradla z žage -posestnika MihaHe Uz-maha pri Sv. Mihaedu 13 m dolg gonilni jermen, tamkaj stamujo-* -emu Martinu KoJanču pa dve «rajei, v skupni vrednosti 1500 di-
.30
.50
35
.50
1. zv. Poznava Boga..........
3. zv. Pridni Janezek in Hudobni
Mihec .......................30
7. zv. Jagnje .................30
.8. zv. Pirhi...................30
13.	zv. Sveti večer.............30
14.	zv. Povodenj...............30
15.	zv. Pavlina ...............30
17. zv. Brata .................30
SPLOŠNA KNJIŽNICA:
Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 Št. 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš.....
Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105
str.........................
Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broš. Št. 5. Fran Hilčiski: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I., 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str.,
broš..........................25
št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko'mladino priredila Utva,
111 str., broš..................35
Št. 8. Emil Gaboriau: Akt štev. 113, roman, poslovenil E. V. 536
str., broš......................60
Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije,
347 str., broš..................70
Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nonc, relijefna karikatura iz minulosti. 55 str., broš........... .25
Št. 11. Pavel Gotia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4.
slikah. 84 str., broš............35
Št. 12. Fran MSlčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja
njih, 91 str.% broš..............30
Št 13. V.fe-Oatfbt:^Nadežda Hi-
- -koUj*vika, ro«ati, poslovenil U.
Žun, 112 str., broš........r.....30
Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na
rodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris , 236 str., br. Št. 15. Edmond in Jules de Gon-conrt: Renee Mauperin, roman, prevel P. V. B., 239 str., broš. .. Št. 16. Janko Saxnec: Življenje,
pesmi, 112 str., broš.,.......... .45
Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko
Pretnar, 80 str.,...............30^
Št. 18. Jarosl. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil
dr. Fr. Bradač, 47 str., broš.....
St. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dram at ska bajka v pe tih dejanjih, poslovenil Anton
Funtek, 124 str., broš.........
Št. 20. Jul. Zeyer: Gompača in Komurasaki, japonski roman, iz češčine prevel dr. Fran Bradač,
154 str., broš.................
Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str.,
broš.........................
Št. 22. L. N. Tolstoj: Krentzerjeva sonata, roman, poslov. Fran
Pogačnik, 136 str., broš. i.....
Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. B. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str.,
broš., ........................
Št. 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brez
poselne, 80 str., broš.........
Št. 28. O. Župančič: Veronika De-seniška, tragedija v 5 dej., 185 str.
broš..........................70
Št. 30. L. L. Lipovec: Spodobiti Ljudje, L Čisto rodoljub je, enode-
.25
.50
.45

.50
.80
.35
.35

on
.30
.50
janka, 40 str., broš. Št. 32. L. Lipovec: Spodobni ljudje, HI Živeti, enodejanka, 48 st.
broš.......................
Št. 33. L. Lipovec: Spodobni ljudje, IV. Iskrena ljubezen, enodejanka, 28. str., broš............25
Št. L. Lipovec: Spodobni ljudje, Epilog: Prekvašeni svet, 64 str.
broš.........................
Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna z Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123
str., broš.....................
Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str., .................... .65
Spilmanove pripovedke:
2.	zv. Maron, krčanski deček iz Li-
banona .......................25
3.	zv. Marijina otroka, povest iz kav-
kaških gora...................25
4.	zv. Praški judek.................25
8.	zv. Tri Indijanske povesti........30
9.	zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska
povest iz Japnskega..........
10.	zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega ............
11.	zb. Rdeča in bela vrtnica, povest
12.	zv. Korejska brata. Črtica iz mis-
jonov v Koreji...............30
13.	zv Boj in zmaga, povest........30
14.	zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske ..
15.	zv. Angelj sužnjev. Brazil j ska povest .......................
16.	zv. Zlatokopi. Povest..........
17.	zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo .............
18.	zv. Preganjanje Indijskih misjo-narjev.......................30
19.	zv. Mlada ^mornarja. Povest	.30
Tatic, Bevk, trd. vez...............75
Tri povesti .......................35
Tunel, trda vez...................1.00
Turki pred Dunajem..............60
Trenutki oddiha...................40
Veliki inkvizitor (ljubezenski roman) ........................ 1.00
Vesele povesti...............30
Vera (Waldova) broš..........35
Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagore
t*oš..........................60
"irdo vezano.................75
Volk spokornik in druge povesti za
mladino ..................... 100
ValentCn Vodnika izbrani spisi......30
Vodnik svojemu narodu ...........25
Zgodba Napol, bazarja vez.........1.50
Zmisel smrti ..................................qq
Zadni dnevi nesrečnega kralja ______ !e0
Zadna pravda ..................50
Zmaj iz Bosne ................... .80
Zlatarjevo Zlato ............". . .. i]oo
Zločin in kazen, 2 knjige 1. del, trdo
vezano ...................... 2.50
Zločin v Orčivalu, broš........75
Za miljoni, trdo vezano .......... .65
Ženini naše Koprnele............. .35
Zmote in konec gospodične Pavle .35 Zgodovinske anekdoti .............30
.30
.25 .30
.30
.25 .30
.30
8. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ...........................50
4.	zv. trdo vezano. Vsebujte 8. pove-
sti ...........................50
5.	zv., trdo vezano. Vinski brat.....50
6.	zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .50
Umetniške knjige s slikami za mladino:
Pepelka; pravljica s slikami...... 1.60
Rdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.00
Seguljčica; pravljica s slikami____1.00
Trnolj&ca, pravljica s slikami.....1.00
Knjige za slikanje:
Mladi slikar .................... .75
Slike iz pravljic ..................75
Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom:
Mlada greda .................... $1.—
Mladi umetnik .................. 1.20
Otroški vrtec ................... 1,20
Za kratek čas ................... 1.20
Zaklad za otroka.................1.20
RAZGLEDNICE:
Zabavne. Različne, dncat.......... .25
Newyorske. Različne, dncat ... .25 Velikonočne, božične in novoletne
ducat ..........
•...............m^
Iz raznih slovenskih krajev, ducat .
Posamezne po ...............
Narodna noša, ducat..............
Posamezne po ................
Planinski pozdravi, dncat.........40
• posamezne po.................05
Importirane prorokovalne karte 1._
.25 .40 .05 .40
.05
Zbtrka slovenskih povesti:
1.	zv. Vojnomir ali pog&ratvo......35
2.	zv. Hudo brezdno..............................^35
3.	zv. Vesele povesti...............................35
4.	zv. Povesti in slike .........................35
5.	zv. Student naj bo. Naš vsakdanji
kruh ..............
Zbrani spisi za	(Gang!):
1.	zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove-
di ...........................
2.	zv. trdo vezano. Pripovedke in pes-
.65
.50
IGRE:
Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanj .60 Burke in šaljivi prizori, eno in
več dejank ...................80
Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova. Dedščlna. Trpini........1.00
Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .30 Cyrano de Bergerac. Hoerična komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70
če sta dva. Šala v enem dejanju.....35
Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem
v 4 dejanjih.................50
Eda, drama v štirih dejanjih........30
Hlapec Jernej, v 9 slikah...........50
Krivoprisežmk. Narodna igra s petjem
v 3 dejanjih..................35
Mati, Meško, tri dejanja...........70
Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja ..........................30
Medved snubač....................30
Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju .30 Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. .30
Sovražnik žensk, enodejanka,.......35
Pogodba, burka s petjem v dveh dejanjih .........................30
Poljub, v dveh dejanjih............30
Tončkove sanje na Miklavžev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .60 njih..........................60
R. U. R. dranra v 3 dejanjih s predigro (Čapek) vez..............45
Revizor, 5 dejanj trda vezana......75
Ujetnik carevine, veseloigra v 2
jan jih ........................30
Veronika Deseniška, trda vez.....1.50
Za križ in svobodo, igrokaz v 5 dejanjih .........................35
Ljudski oder:
3.	zv. Miklova zala, 5 dejanj........70
4.	zv. Tihotapec, 5 dejanj..........60
5.	zv. Po 12 letih, 4 dejanja........60
Zbirka ljudskih iger.
3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža,
Sanje ...........................60
9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašica kave........30
12.	snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa-stirici in kralji, Ljudmila, — Planšarica ................... .30
13.	snopič. Vestalka, Smrt Marije De-
vice, Marijin otrok............30
14.	snopič. Junaška deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoslov....... .30
15.	snopič. Turki pred Dunajem, Fa-bjola in Neža ............... .30
20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka.................. .30
PESMI IN POEZIJE:
Balade in romance (Aškrc) trdo vez. 1.25
broširano.....................80
Bob za mladi zob, trda vez........ .40
Gregorčič, poezije trda vez........75
Gregorčičeve zbrane pesmi s sliko .. .40
Ko so cvele rože, trda vez...........60
Godec; Pored narodnih pravljic o Vrbkem jezeru. (A. Funtek)
Trdo vezano.................75
Moje obzorje (Gangl) ............ 1.25
Zvončki Zbirka pesnij za slovensko
mladino. Trdo vezano.........90
Zlatorog, pravljica, trda vez. ...... M
PESMI i KOTAMI: MEŠANI ZBORI:
Planinske II. zv. (Laharnar).......45
Trije mešani zbori, izdala Glasbena
Matica .......................45
MEŠANI IN MOŠKI ZBORI:
Priložnostne pesmi (Grum) ...... $1.10
Slovenski akordi (Adamič) I. zv. .. .75 Slovenski akordi (Adamič) II. zv. .. .75 33 mešanih in moških zborov, izdala
Glasbena Matica..............1.00
Pomladanski odmevi...............45
Orlovske himne (Vodopivec) ...... 1.20
10 moških in mešanih zborov (Adamič) .........................45
16 jugoslovanskih narodnih pesmi
(Adamič) 2. zv,................80
Dvanajst pesmi I. in ir. zv. izdala Glasbena Matica .................50
SAMOSPEVI:
Pastirica, Kanglica, Snegulčica.....45
Nočne pesmi (Adamič) ............1.95
Šest pesmi, izdala Glasbena Matica .75 Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica .........................45
MOŠKI ZBORI:
En starček je živel, za bas solo in moški zbor .....................40
Veseli Bratci (Pahor) .............40
Slovenske narodne pesmi (Hubad)
izdala Glasbena Matica.........40
Trije moški zbori (Pavčič) izdala Glasbena Matica .................40
Domovini (Foerster) izdala Glasbena
Matica .......................40
Narodna nagrobnica (Pavčič).......35
Gorski odmevi (Laharnar) 1. zv. .. .45 Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv. .. A
RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM
Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in
petero raznih glasov...........45
Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solom in priredbo za dvo-
spev ..............„..........20
V pepelnični noči (Sattner), kant.anta za soli. zbor in orkester, izdala
Glasbena Matica ............75
Dve pesmi (Prelovec) za moški zbor
in bariton solo.................20
Kupleti (Grum). Učeni Mihec, kranjske šege in navade, nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj..........1.00
Kuplet Kuza - Mica (Parma) .......40
Naši himni (Maroil) dvoglasno s srpre-mljev^nj'em klavirja...........15
PESMARICE GLASBENE MATICE:
1.	Pesmarica, uredil Hubad____2.50
2.	Slovenske narodne pesmi (Ba-jnki) .........................45
3.	Narodne pesmi (Gerbic).....3U
4.	Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršič) 1., 2. in 3. zv. skupaj ........................ 1.00
Slovenske narodne pesmi Benečije
(Orel) .......................45
MALE PESMARICE:
15 15 .15
Št. 1. Srbske narodne himne.......15
Št. 2. Zrinjski Frankopan.........15
Št. 4. Pod oknom.................15
St. 5. V sladkih sanjah.............15
Št. 6. Jadransko morje.............15
Št. 7. Pri oknu sva molče slonela.....15
Št. 8. Slovo .......................15
Št. 9. Pogled v nedolžno oko.......15
Št. 10 Na planine...............
Št. 11. Zvečer...................
Št. 12. Vasovalce ...............
Št. 13. Podoknica .................15
Narodne pesmi ža mladino (Žirovnik)
3 zvezki skupaj ...............50
Slavček, zbirka solskih pesmi (Medved) .........................25
Vojaške narodne pesmi (Kori).....30
Narodne vojaške (Ferjančio).......30
Lira, srednješolska 2 zvezka skupaj $2.—
Mešani in moški zbori. (Aljaš) *—
2.	zvezek; Pri zibelki; Cerkvica; Ne
tožim; Oj planine; Oj s Bogom ti planinski svet; solskodomski mladini; Na bregu...............40
3.	zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj;
Na dan; Divna noč...........40
4.	zvezek: Ujetega ptiča tožba; Za-
kipi duša; Dneva nam pripelji
žar; Pri pogrebu............. .40 i
5.zvezek:	Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; ,Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav...........40
CERKVENE PESjMI: v
Domači glasi. Cerkvene pesmi za
mešan zbor .................. 1,00
12 cerkvenih pesmi za razne prilike
cerkvenega leta ...............50
12. Tantum Ergo. (Premrl).........50
Masne pesmi za mešan zbor. —
(Sat-tner) .....................50
Slovenska Sv. Masa, za mešan zbor,
s spremljavo orgelj ...........50
10 Evharističnih pesmi za mešan zb.
(Foerster) ...................40
12. Pange Lingua. Tantum Ergo Geni-
tori. (Foerster) ...............50
12 Pange Lingua Tantum Ergo Geni-
tori (Gerbič) .................50
Srce Jezusovo. 21 pesmi na čast Srcu
Jezusovem. (F. Kimovec).....50
Slava nebeške kraljice. 20 Marijinih pesmi za mešani zbor. — Sopran,
alt, tenor, bas ................40
Hvalite Gospoda vnjegovih svetnikih. 20 pesm na čast svetnikom.
(Premrl) ......J..............4Q
10 obhajilmlh in 2 v čast presv. Srcu
Jezusovemu. (Grum) ..........35
12 Tantum Ergo (Premrl).........50
Missa in honorem Sanctae Caeciliae.
(Foeerster) .................5Q
Missa in honorem St. Josephi (Pogach-
nik) ...........................
Missa Brevis et facilis (Sattner) .. .40
Missa de Angelis (Kimovec) .......40
Litanije presv. Srca Jezusovega (Foerster) .......................40
Oremus pro Pontifice .............40
Kyrte ...........................60
K svetemu Rešnjemu telesu (Foer-
sfcer) .........................40
Sv. Nikolaj ............................60
NOTE ZA CITRE:
Buri pridejo, koračnica............25
Slovenski citrar (Wilfan) ..........25
Safaran. Ruska pesem. — (Wilfan) .25
NOTE ZA TAMBURICE:
Slovenske narodni pesmi za tambura-
ški zbor in petja. (Bajuk) ........ 1.30
Bom šel na planince. Podpuri slov.
nar. pesmi. (Bajiik( .......... I.OO
Na Gorenskem je fletno............1.00
NOTE ZA GOSLI:
Nardni zaklad. Zbirka državnih himen
in slovenskih narodnih pesmi .. .50 Uspavanka .......................25
NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA
Klavirski album za mladino (Pavčic) 1.00
.45
Tri skladbe za klavir (Premrl) Moje sanje .......................20
.40 .20
Slovenski narodni potpuri (Jaki) Nocturne des Etudiants (Aletter)
Golden rain (Aletter) .............20
Slovenske zdravice (Fleischmann) .. .20
NOTE ZA KLAVIR:
Narodni zaklad. ^Zbirka slovenskih
narodnih pesmi ...............90
Oh morski obali. Valček. (Jaki).....40
Pripoznanje. Polka mazurka. —
(Jaki) .......................40
Srčno veselje. Polka franc._ (Jaki) .40
Vesela plesalka. Polka mazurka.
(Jaki) .......................40
Ljubavno blebetanje. Polka maziir.
(Jaki.) .....................
Veseli bratec. Koračnica. (Pahor) ..
Zmiraj zvesta, polka, (Jaki) ......
Našim rojakom. Koračnica. (Jaki)
Pozdrav Gorenjskej, valček....... 1.00
Uspavanka .......................70
Primorski odmevi. Fantazija. _
(Breznik) ...................50
Orel. Koračnica. (Jaki) ............ .25
Buri pridejo. Koračriica. — (J. Skor-
.40
.45 .40 .50
pik)
.25
Marcic (Gruden) broš........i.. .30'6* rvezek' Opomin k veselju; Sveta noč
Narodna pesmarica. Zbirka najbolj _ priljubljenih narodnih in drugih
pmd ..................... .40
Primorske pesmi (Gruden) ves......35
Pohorske poti (Glaser) broš........30
Slutne (Albreht) broš............30
Pesmi Ivan Zormana.
Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih, pesmi
v angleščini ..................1.26
Slovenska narodna lirika. Poezije J50 Sto ugank. (Oton SaptaS*). —
Poezije ......................................50
501 Vijolica. Fasad ca mladost........ .60
Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo ................. .40
7.	zvezek: Slavček; Zaostali ptič;
Domorodna iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40
8.	zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan
zb.); Ti osrečiti jo hoti (moški zb.); Prijatelj in senca (mešan zb.); Stoj, sotnčice stoj; Kmet-ski hiši ......................40
9.	zvezek: Spominčice; Večerni zvon
Siroti; Oče večini; Slovenska zemlja; Zimski dan; Večefrni zvon; Zdravice. I.; Zdravice H.; Oče večni; Tom sNnee .......... .75
Bratje in Slovenci smo. Koračnica.
(Premrl) .....................25
Mabel. Intermezzo (Aletter)........20
At a Penguins Picnic. Intermezzo
(Aletter) .....................20
Fahnenwacht. Koračnica. (Jaki) .. .20
ZEMLJEVIDI:
Zemljevid Jugoslavije.............80
Slovenske dežele in Istra...........25
Združenih držav veliki............40
Združenih držav, mali..............15
Nova Evropa .....................50
ZemljevidU:
Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington,
Wyoming, — vs. « po........25
Zemljevidi:
Illinois,. Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York — vBaki
Po ...........................40
Velika stenska mapa Evrope......2.00
Prorokovalne karte.............. $1.00
Noročikmi je priložiti decrar, bodisi v gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, re-komandirajte pismo.
Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku.
Knjige pošiljamo poštnino prosto.
"GLAS NAHODA"
SLOVENIC PUBLISHING 00.
82 <tortlnat St.,


J
J
L
air
GLAS NARODA, 8. JAN. 1925.
NAJZNAČILNEJŠA ČEŠKA 0S0BN0ST - MASARYK
Masarvk — znanstvenik. Izšel je kot profesor filozofije iz Comte-Spencerjeve smeri i« se začel zgodaj baviti s sociologijo. Mojster je v ana lr z i družbenih pojavov, kjer spaja z ogromnim znanjem samorast-lost sloga: kratki stavki z naznačcnimi. a ne vedno do konca izvedenimi problemi; enak je v pisavi in govoru. Kot kritičen duh raizkraja in prJmerja, pritrjuje in zavrača, vzbujajoč pri tem nove misiK. Pred nami snuje, da vidimo v njejrovo delavnico: odtod zanimivost njegovega podajanja, a na drujri strani zahteva po koncentraciji slu&adea ali bralca. Ne postavlja aksiomov, ampak razvija načela in nazore z dokaz«! ali pa priznava samo večjo, manjšo verjetnost. Navaja k samostojnosti: učeniak in učitelj ob enem.
Matsarvkovi znanstveni spisi imajo splošen pomen. Prvi njegov ver j i spi^ "O samomoru" iz leta 1831. jo vzbudil pozornost, ker navaja pisatelj kot vzrok temu socialnemu pojavu nodostatrik verstva. Njegovi naprotniki pa so mu podtikali, da sam razširja samomor<=tvo. Ali je bila to zloba ali nevednost ali oboje skupalj ? Sirtii javnosti je postal znan ta spis še le 19C4. leta, ko je eJ češki prevod nemškega izvirnika .	V
Drugo »jegovo dHo 410 temel jih konkretne logike'' iz 1-885. leta razpravlja o klasifikaciji in organizaciji ved kot uvodu v mod rosi ov-je, ki mu je *cientia sreneralis. splošna zanno=t polejr posameznih ved. ■enoten svetovni nazor v teoriji in praksi. Ta spis je vzbudil občudovanje strokovnjakov zaradi obsežnega Ma-arvkovega -znanja o posameznih znanstvenih panogah: o matematiki in mehanaiki. fiziki in kemfji. biologiji, psih« logiji in sodioloffiji. jezikoslovju, estetiki in logiki.
Leta 1898. je žilo Masarvkovo monumesntalno delo o "socialnem vprašanju", ki sicer zavrača Marx - Engelovn metodo in filozofijo, da-si pravi pisatelj samo njiju, da z n je^ovo studi jo pridobita na veljavi in pomenu. O tem spisu je dejal E lv. Bern-yin. da prcfdmjaei vsej dosedanji literaturi o marsrzmu iu da ne le najobsežnejše, ampaik tudi najgloblje prodira v Marx - EngeLove nauke.
Pole? spisov s splošnim, obče človeškim pomenom imamo Masarv-kovc slovanske študije,izlast.i ruske, v kaiterih je veščak. Tu omenjam spis o *'slovanofilstvu Tvan-a Vas. Kire.i^vskega" in monumentalno delo o "Ru.-tji in Evropi," ki se po imenu kosit s spisom o socialnem vprašanju.
Kot Ceh (Slovak ) se bavi Masarvk z vprašanjem svojega ljudstva v verskem, narodnem in političnem smislu. Zahteva kontinuiteto razvoju s slavno češko preteklostjo Ilusa. Chelčickega in Komenskega. ki jo je nasilno pretrgala proti reformacija. Razpravljal je o literaturi, alkoholizmu. antisemitizmu, šolstvu in vzgoji itd.
II. Masarvk — politik. Kar je uči-1 teoretično v znamstvu, <o je izvrševal v politiki praktično. Politika mora izihajaiti iz kulturnih teme-i je v. Drobno delo v sjnii.slu humanitete reši narod in človeštvo. Tudi politika se mora naslanjati na n ravna načela. S toga stališča je brezobl zirno vedno in povod pobijal krivico in laž, sleparstvo in nasilje.
Marsarvk je vzbujal s peresom in z besedo socialni čut. N« to noben slučaj, da jte na Češkem .med intelektualci toliko zanimanja za socialno vprašanje. Maxaryk je načelno za.vračal filozofičue in sociologi-čne temelje marxizma. a deja nsko je branil delavstvo v nje<io\Tili upravičenih zahtevah in smotrih že takrat, ko jie bil drugim socializem strah in trepe.t. Zato je nastopal za osemurni delavnik, za splošno in enako volilno praviico; pobijal je r.^rodni fanatizem in socialni materi-jalizom. Ril je soustanovitelj "Delavske Akademije" a- Pragi. tlnev-nik "Pravo Lidu"' je zbral ob njeprovi ustanovitvi 1QOO g"Id. Leta 1911. od.;no pr<rtd njemu češka socialna demokracija mi po-tavila protikandi-data. ampak je direktno glasovala zanj. kar se je zgodilo prvikrat v zgodovini stranke. Kot predsednik republike zagovarja Masarvk po. stojno socializacijo.
K r je globoko verska na tura, tem bolj čuti vse zlo, ki prhaja odtod, da se dela moralna in gmotna kupčija z vestjo. Zato se bojuje odločno. a vendar stvarno za ločitev cerkve od države, ne da uniči ver stvo in nravnost, ampak da ju osvobodi m at e r i j a jnostii. Nasprotniki so ga 'leta 1906. tožili motenja vere. njega, ki zida vse na verstvu in nravnosti, a ki ni slep in jrluh za nedosta.tke in napake oficialnih cerkva in njih hierarhij. Tudi nekaj .sto kat(Ji"tov ga je tožilo. Obakrat je zmagal. Znan je njegov nastop v takozvani Wahrmundova aferi. Stal je ve dno povsod v prvi vrsti, kadar in kjer je šlo za svobodo vesti in prepričanja.
Masnrykvo kulturno in politično delo se ozualčuje z besedo realizem. s katerim nastopa proti pretkanemu historizmu. proti nekritičnemu. sanjarskemu precenjevanju samega sebe. proti romantizmu in ra-
HRIPAVOST
in razdraženje v ffrlu je treba takoj lečiti- Kedar ste hripavi, tedaj rabite
Severa's Anfisepsol.
Kot izbralo !n za grgranje grla je jako uspešen pripomoček, ki pcmaga ublažiti razdraženje, odpraviti hripavost in ozdraviti bolno grlo.
Cena 35c in 60 centov. Vprašajte vašega lakaraara.
W. f. SEVERA CO CEDAR RAPIDS* IOWA
Konec zgodbe.
(Iz francoščme prevedel P. P.^i
Gospod Faiueonnet je bil ljubo- hala žena in. se pripravila, da odd sum en na svoj} ženo Ln je živel či- nazaj spat. sto čudno. Iz urada je prihajal domov vsak dan ob drugi u. i ki če Jc
dobil ženo. iki s: je. nič hudega sluteč, <feila opraviti z otrokom ali je vezla, je jieteen odšel nazaj v urad in mislil na to. da znajo dcSati ženske neverjetno nedolžne obraze Neko noč se mu je zde o. da je eu/ v predsobi ropo/t. Poklical ženo.
Prišla je v nočni obleki, od -pa n j a je bila zardela v obraz.
Ali n:si nicei-sar eula Zdi sc mi, da je zunaj nekaj zaropotalo, kakor bi kdio h-otel vdreti v tvojo iobo."
"To se ti je sanjalo," je zazae-
ideja humanitete: smisel Avstrije je nasilna protireformaeija, a proti na lil ju se hočemo boriti z železom. . .
Li šel je na delo starček blizu 70. let, spremljan od svoje hčerke-v Pariz in London, odtod v Rusijo ter preko Sibirije in Japonske v Ameriko, dočim je Avstrija divjala proti njegovi i rodbini, ko njemu ni mogla priti do živega, dasi mu je odvzela .službo, zapleniila imeitje in izdala za njim tiralico.
Masar\ k je prepotoval Evropo. Azijo un Ameriko, da predobi an-uaiitine državnike za svoj politični protrram. čigar bistvo je bilo razbitje Av.-itro-Ogrske. ki osami Nemi:* i jo in jo pnkiiVi. da sie zadovolji s svojo lastno nanodno državo. V ta namen, <la dejansko pomaga k uresničitvi svojega načrta, je ustanovil tudi češko-slovaško armado, zlasti iz ruskih ujetnikov. Od vseh strani so hteii legi ona rji pod zastave-: ":-z Anglije. Amerike. Kanade. Afrike. Avstralije; prve legije so nastale v Franciji in Rusiji. Cehi in Slova-ki so se borili na vseh bojiščih. Vzdrževali «••*> med seboj strogo hnsit.sko disciplino: niso se ud a; j ali pijančevanju in lahkomiselnemu življenju, ampaik so se zaibai s telovadbo in športom, z godbo in s petjem, s knjigami in ča.sop si. s slikarstvom — vse v duhu svojega "očeta" Masarvka.
In sedaj še okolnost. ki jo Mssarvk izreičnio nasglaša v svoji prv poslaniei kot predsednik -republike. Vse ojrromno organ i zatorieno delo na publicističnem, diplomatienem in vojaškcim polju so finamcirali Cehi v Ameriki in Rusiji sami brez antnrrtine 'pomoči, a v tej tej dibi niso uporabljali Masarvk in njegovi sotrudnikii proti nasprotnikom niti one neresnice, niti one izmed tzv. dipk»matičnih zvijačnosti!
In o ibož:ču leta 1918. se je vračal Masarvk slavnostno v sprem stvu svojih legionarjev iz tujine v Prago'kot zmaigovalec nad propadla av>.itro-ogrsko diplomacijo, da zasede ko.t prvi predsednik č:£ko'slova-žke republike po volji naroda prestoil, ki s<o <ra imeli j>red njim lla'bs burgovci od 1526. leta. ko se je Češko združilo z Avstrijo.
Masaryk je vladar - filozof prav v sani"slu grškega modrijana Pla Iona. svojega ljubljenca.
Ma-saryk — človek V njem sta združena duh in značaj, euv-stvo in volja v harmonično enoto in celoto; odtod čar in vpliv njegove osebnosti. Kar uči v teoriji, to izpolnjuje sam v praksi — človek bistrih miisli in neupogljive volje. Izšel je iz nižin življenja in s? povzpel do njegovih višin s isvojim delom in značajem.
Kar odlikuje Masarvka pred drugimi, to je notranja sila, ki ga žene v boj za pravico in resnico ne glede na osebne žrtve in preganjanja. ne glede nakakršnekoli ozre. To je kategorični imperativ, ki mu ga narekuje njegovo ver sik o prepričanje. Brez te osrednje -točke svojega bitja in žitja bi Masarvk ne bil .to, kar je. Njegovi vzorniki so Hus Chelčie-kv in Komen/skv. Že kot srednjošolec je nalstopad proti dvojni moral.: ter branil odkritost in poštenost. V svojem tridesetem letu je prestopil k refirmirani evangelijski cerkvi, dasi sicer krit'lkuje in pro-testantizem in 'katolicizem, ker je "bogoiskalec."'
Ta duševna neodvisnost in ljubetzen do resnice ga je dovedla do ostrih nasprotstev. ko je stal sam skoro proti vsemu narodu, d'a brani
žena je rekla, da hoče dokazati, da ; nem ancrjai. Končno ga je vihar ni več ljubosumen. Začelo se je či-; treščili pri Portiti pri Constanzi na sto drugačno žtLvljeaije. Faueonnet runrunfeki obali na suho, kjer je je bil videti miren, le včasih mu je odneslo prebivalstvo posadko, ki v očeh zagorel mrzličen ogenj. Bog je bila vsled gladu in žeje. p oseb-hotel se je prepričati ali pa enor.?- no pa vsled mraza in groze onesve-|ti. mili Bog. tako ni mogoče živeti, ščena. v bolnišnico, kjer so si kma-pis; Otrok se mu je z<lel čedalje bolj ' iu opomogli. Med rešenimi se na-Leonu podoben, v ženinih poljubih haja prof. Troekij z ženo. Vsi o-,ta-
4 4 Ti, Annde, zakaj pa nocoj kar v nočni oble^ki?,*
Žena je zazdehala še enkrat in 'je 6ut>l njegov dih. .toda premagal li. kapitan ladje Devčov, tnije mor odšia. Vajena je bila tega. Zakaj se je. Naj se malo privadita, da ne narji, 28 profesorjev :n 14 drugih je takoj rdeča, si je m.slil go pod bosta več tako pazila, potem bo en J oseb, so utonili. Fauconnet. ko je poikaldil ciganko,' krat kar tlznenada od nekod treščil
mu je odleglo. Odvil je elektrike, se odel in zamlžal. Toda zatspatti ni mogel. Zakaj je bila tako rc Iča ?
svoje prepričanje. Prvikrat se je to zgodilo v t. zv. rok?npisnem boju. dikalizmu praznih besed Realizem pomenja smer. metodo mišljenja in ko sc -ie Pod njegovim vodstvom začel novič spor o pristnosti rokopi-
cuvstvovanja: ne sentimentalno navdušenje, ne golo besedičenje, ampak nravnost in izobrazba, s*varnost in delavnost. Politika mora biti demokratična, ljudska, zato kulturn-a in gosjxidarsko-vsocia^na.
V smislu realizma je nastopal Masarvk proitii tedanjemu staročeš-tvu in mladočeštvu, ki sta se potcfgovaal za češko državo na temelju zgodovinskega prava. Masarvk je poudarjal v prvi vrsti prirodno pravo in ž njim utemeljeval pravico do politične samostojnosti, }Zato je t.u li skušal pridobiti Cehe in Nemce za skupen nastop v znamenju demokracije in napreka, da pretvorijo Avstrijo v mfKlra-no državo. Zato je zahteval jasno in odkr to politiko doma in na Dunaju ter je nasproto
sov,, ki naj bi bili dckazova'li veliko staro.ui čeŠike literatiu*e. a so- bili ponarejeni. Verovati v pristnost je'bila narodna dolžnost! Masarvk in njegovi sotrudunki (Gebauer. Goli) so bili izdajalci naroda. Protii te-rorju je stal Masarvk kakor skala in kril s svojim :menom one, ki se niso upali jasno podpisovati svojih člankov. Boj se je končal z zmago resnice, ki je trešleila ob tla narodnega malika.
Enako je nastopal Masarvk v t. zv. Ililsnerjevem procesu. Sam sem bil priča tej burni dobi. Ni branil židovstva kot takega, saj nil 'bil slep za židovske napake, ki jih je tudi grajal; toda vera v ritualni u-mor, ta vraža mat ni dala miru, da ne hI bil vMtal proti njej z vso svojo
val drža vnopra vnem u rodikalizmu velikih besed in otrofejfti groženj s avtoriteto in duševno silo. In zopet je imel proti sebi skoro ves narod.
slovanskim stricem v Rusiji. Zato j? zagovarjal enojezičnost v upravi, ki odgovarja pnirodnemu, tj. narodnemu pravu. Skratka; vedii je boj /a realno delo v smislu kulturnega iln gospo danskega napredka, ki še le omogoči, da ustvari nova Avstrija, v karteri na jdejo tudi Čehi primerno stališče.
Tako je delal kot mladočeški poslanec ob enem s <s.vojima tedanjima somišljenikoma prof. Kaizlom »n publicistom Kramaržem od leta 1890. do 1893 leta. ko je odložil mandat, ker politična javnost še ni bila zrela za njegove ideje. Iz te dobe je njegov govor o upravi Bosne in Hercegovine v avstrijski delegacijii — prvi rtemeljtiti obračun z Avstro-Ogrsko. Nato je ustanovil leta 1900. svojo lastno stranko in bid od leta 1907. do svetovne vojne zopet poslanec. V ta čas spada njegov nastop
zlasti radikalce in klerikalce, ki so se našli v svojem fanatizmu.
Masarvku si njegovi nasprotniki odrekali -češtvo, njemu, ki je vse svoje življenje posvetil češki kulturi: izdajal je znanstveni lt>t "Athenaeum", revijo "Naše Doba", dal je inicijativo za akademijo, za nauoni slovar, ki mu je bil prvi urednik, za izdajanje virov o hu.sitsk dobi itd., a ta inicijativa ni bila samo duševna, ampaik tudi gmotna Kako bi bilo mogoče odkrekati češtvo njemu, kii ni obmpaval nad svojo nehvaležno domovino, ko je bil 13 leit izreden vseučiiišni profesor, za-sramovan in odškodovan, kjer in kolikor sc je dialo, marveč je seznanjal svoje rojake s tujino in tujino s svojimi rojiaki ob -neomajni veri v bodočo velikost in silo svojega naroda? Kdo je mogel le t r emu tek upravičeno dvomit; o češtvu Masaryka, ki jc prvi nasproti tedanji nemški
proti avvtro-ogrski diplomaciji v tzv. veleazdajniškem procesu v Zagre -,	, . r., ........ . . . J1 1 , .	.
v„ • T,L*r t. , . , idealistični filozofiji siril angleški an francoski pozitivizem ter naspro-bu m rrifdjunjgovem procesu na Dunaju, ki v svodih vzrokih m posle- i -- - i i- •	,	- . . .
,i- ol. . . * ^ , , .	ti kmcavi slovanski vzajemnost realno poznavanje slovantftrva, zlasti
d icah pomenjata začetek konca Avstro-Ogrske_drugi Masarvk o v
obračun z nasilnico slovanskih in romanskih narodov. Ako je poprej v smislu Palackoga še upal na preprod Avstrije, je prihajal v tej drugi dobi do prepričanja, da to rti več mogoče, ker je njetn temelj nemoralen. Iu ko je izbruhnila svetovna vojna, je Masarvk z nadčloveško siio zadal Avstro-Ogrski tredji in to smrtni udarec.
Kar je <storfl v svetovni vojni, to je naravnost leg«endarno. Ko je videl, kako se maščuje Avstro-Ogrska na Slovakih, kako je bfel na pr. na Moravskem obešen mož zato, ker je imel ruski razglas Nikolaja Ni-kolajeviča, tedaj si je bil sv est, da med Avstrijo in Čehi ni kompromisa. Bil je na Dunaju in v Berlinu, da se informira, kaj prav za prav pričakujejo od vojne; dvakrat je odšel na Nizozemsko, da izve namere aniante.
'Meseca decembra 1914. leta se je odpeljal v Itaildjo, ka je bila takrat še nevtralna, in v Švico z naireenom, da sc se vrne domov, kar pa « že ni bilo tnogoče. Zato je osrtad v &viei, kjer je v Ženevi ob peit-Husove smrtli 1915. leta prvikrat javno razglasil svoj, t. j.
je temelj
Poljakov in Rusov? Klerikalci niso prizanašali niti njegovemu imenu, lies, da si je češko ime ' ' Masarik'' ipnetvoril v " Mja-sarvk", in z rojstnim listom jum je moral dokazovati, da se kot Slovakt paše Ma.saryk ker slovaščina ne pozna erke <4r" tj. ž.
Vsi Masarykovi duševni in telesni napori so mogoči ne le zato. ker je krepke potstave, ampak glavno zato, ker živi trezno, da nc trati po nepotrebnem ali celo lahkomisleno življeuskih stl. Masarvk je glasnik in živa priča etične kulture v najboljšem pomenu te beseda, bojevnik za duševno in telesno čistost, abstinent, ljubitelj športa in umetnosti. Dela, kakor bi živel večno, in Živi, kakor 'bi umrl danets.
Masarvk je sinteza sodobnega eečtva, kakor so bili HuSs in Žižka. Ohelčiokv in Komenskv v dobi'češke reformacije; a Dobro*vs(ky in Kol-lar, Havliček in Palaeky t dobi češkega preporoda —r njim soroden duh, učenec, krttik in na dal je vatel j rtjih Ma. ''
Masaryk ne potrebuje oaie hvale in slave, ampak . siovanstvo in človeštvo potrebujeta njegovega življenja in dela, ki maj jilma bo^ta ohranjena do skrajnih mej možnosti.
med nju — he ! Takole !
Vsak dan je pripeljal bratranci: k ženi in s t can ali o n im kogovorom 1 Gotovo se ji je sanjalo o tem pro- j nilšol in pohajal šele po poplnoai i kletem . . . Seveda, preden je šla j <iom.ov. Jezel je bil, če je Annie de-! spat, je mislila nanj, pa je v teli mi jbil ]>r5 klavirju ali L-ona, ko je uj-dih zaspa-la — kar v nočni oble- ,-kal otroka, žel?! vi je bil .e^o dri, I
k1- • •	gačnih prizorov. Talko je bilo eele-
Ogrog ene ure zjutraj je začul v ; pol le(ta In patoin jt, enkrat ne-ženini sobi pritajeno hihitanje. Ka'n,adama treščil med nju. šla sta l-z! kor strela je šinil iiz postelje, kri | opere m sta sp dnžala za roke p > i mu jie udarila v glavo in zlate žili- ■ komolcem. Gospod Faucoun, r j,. ?c so sc moi pripletale pred ^r-m . | p0meriJ ,in i7pr0Ži] Enkrar, dvaJ Poiskal je reA-olver in je šel bos po ! krat in za5el hežatti. Na.^al je ' preprogi do vrat ženine spa-lmee j vrišc. por:caji v:) Ysnr 7a ll jim ter pritisnil uho na ključavnico. \Tie. Ne. nikogar nima pri i- .-bi. Le :ra tik tal a in otirCk diha ]iolgla.s-
Rada bi izvwlela za svo-j^> sestro MARIJO SEMBO, rojena Leben v BorOA-niei. Jugoslavija. V Ameriki se nahaja okrog lei. Nekako prefd 20. le*i je bila v Somersit, Pa. Oit tam je šla naprej in ni vise pisala. Prosim cenjene rojake. Slovence in Hrvate, če jo je kdo videl ali .sli. šal od nje. da mi naznani, za kar mu bom zelo hvaležna. Prances Leben, 2112—63. St.,
Brooklyn, N. Y. (2x 8. 9)
ZAHVALA
„	. „	Ob 2-1 letnici naijiue p >roke se
irauconneta so zaprli. Ko ie cez	, ,- .
I	'	; prisrčno zahvaljujeva vsem. ki so
Leon je dobil kroglo v remo in

■fb'i
lo. Gospod Fauconnfit si je rekel nalone na glas tepce iu odca«pljal pat. Zgodilo se-je pa. da je v temi "»revnrl stojalo za rože in raizbdi laponhiko vazo ter se nun je pri tem :zprož:tl revolver. Takoj je bila vsa hiša po koncu. Žena in otrok sta kri iaila in vpila aia ]K>moe. Fauconnet se je pobral ves preplašeni, pri vil luč in .stopil v ženino sobo. Žena je o<liznotraj tiščala vrata, misleč, da so tatovi v hiši, ka streljajo. Ko je poznala, moža in mu odprla, je gori od Fauconnet padel na kolena pred njo in rekel:
"Annie, reci mi budalo, zakaj oi jan sem L"
Ko jo zjmrtvraj po neprespani noči korakal v urad. jc bil sik rok a ji. Zdelo se mu jie, da ima možgane razmetane po gilavi kakor žgance v skledi. Tod skozi te žganee se je kakor rdeča niit vlekla ena misel: "Annie je tiščala vrata zato, da je imel njen ljubček čas uiti." Trpel ie, da se mu je vrtelo pred očmi. Kakor gum: so te ženske s svojo lolgolaso trmo. Ubij jo, pa ti še ne 'm priznala nezvestobe. Bog. kako ii mu odleglo, če bi mu priznala -sa j poljub ali dva! Pa ne. Smeja-"a se bo. Gospod Faueonne t je tr-ie.l kakor pes. Ko je prišel domov, 'e ženi vzel iz rok Boceaecia in ga •rgel v peč. Zaka/j. kdo ve, ali se ne d okoristila s katerim ... in kdo--e. kdo je Leonu podaril lepi novi •abč^ik. ki ga je imel v uradu?
Niskoč se jc dal pr'efgovoriti. pa 'e peljal ženo v bufet. Prišel je I^e-on in sedel predrzno naravnost k Annie — Rog, gospodu Fauconne-tuse je zdelo, da se je vsedel nara vnost na njegovo razbolelo srce. Mežljkal je in rekel, da ga glava bo li in da je že ena(jis>ta ura. Žena se ie napram bratraneu rezervirano vedla ; Fauconnet je mislil, da se ^ako obnašajo vse žene napram svojim ljubčkom, če je mož zraven in prepričan je bil, da se pod mizo .*saj z meči tiščita skupaj. Leon je vzel otroka v naročje in ga poljubil na čelo. Otrok se je zmotil m rekel: 4' Pačli!" To je sodu izbilo Tno. Gospod Faiueonnet je vstal, prevrnil buteljfko na mizi in prav iz dna srca prasolil sorodniku zaušnico.
Za hip je nastala v lokalu smrtna tišina, potietm pa je toil z eno besedo kra v al in Fauconnet je drl domov sam in se je zaklenil v sobo.
"Bolan si, ijtrbii moj," je rekla žena drugo jutro in mu nežno o vila polne, gole roike okrog vratu. "Zelo si bolan, ini ee ne ozdraviš, zbolim jaz.'' Zazeble so Fauconne-ta ženine roke kakor kače in odri-nil jo je od sebe. Kdo jo je naučil tako objemati V njenih očeh ni bilo nobenega izdajstva: v očeh nobene nezveste žene ga rti. O pro-klete opice! "Nikoli več," je govo rila dalje, "ne gremo v gonilno, s teboj bom hodila v urad dn na jgo-stejši šal bom imela na cesti na obrazu." Gospod Faucomrat se je začel tajati in iko ga je poljubila kakor nf?ikdaj v časih medenih dni, ii je ojbljulfalil, da ne bo nikoli več ljubosumen, poljubil jo je na grud in ... oadravel.
Potem je sel k Leonu in ga pro-vl odpuščanja. Povabil ga je na ko silo in ga profeid. naj pride vteak večer na obisk. Skrbel je, da je prii dan, včasih se po večkrat
no-leto prišel iz ječe. j i bil
I 1
ra/.poročen. Annie pa je živela z Leonom. Cisto nič se tem novicam Fa-uconnct ni čudil, ko ■*> mu jiii povedali,
Tristotisoč vragov, natanko to je vendar ]>rav za prav on. Fauconnet, hotel imeti! In vendar se je potem ust relil.
Nesreča na Črnem morju.
naju tako iznenadiii na Novega leta večer. Vrli rojalki i«n rojakinje, tako obilnega prijateK-kt-ga večera itiijva pričakovala. Nikdar - ga ne bova pozabila, dokler živiva. V najlepšem spominu bova hranila darove, darovane tega dne.
Vsem prisrčna hvala!
Mr. in Mrs. Pucelj.
223 W. Poplar .Street. Chis.holm. Minn.
Novomsnjska tehnika l>i se imela te dni preseliti v Odeso. Zato so vso upravo nalo/ilti na pristaniški parnik. ki je odpotoval dm» 28. novembra s 30 profesorji tehnike vred prolti Ode-Po tri dnevni vožnji pa. je naistal na Črnem morju izredno močen vihar. ,o katerem je bilo že poroičano. Na ladji se je pripetila vsled orkana eksplozija, ki je povzročila, da so je parnik z vsem inventarjem in posadko poto pil. Od ljudi;, ki so bili na parnik n. se jih je šest rešilo na rešilni čoln. ki je več dni blodil po razburka-
Koledar za leto 1925.
Brezplačna ilustrirana knjiga. Rlc-dc
I patentov in papir z:i ški<-ira.nje Pt- posije. Pišite zanju danes v slov. jeziku.
BRYANT & LOWRY
Register^ Patent Attorneys ' 320 Victor Bldg.. Washington. D. C.
! Successors to A. M. W1L.SOX. Inc.
POSKUŠAJTE TO
N A LASEH
/ — / // ^ 15 DNI
Potem naj vam pa zrcalo pokaže uspehe. Pišite za precejšnjo poskusno ponudbo.
Ni treba, da M vaSi lasje postali tanki, niti da. bi vi postali p'.f-Siisti. kajti je način, ki uniči bacil, kateri uničuje lase. Ta razlif-en način bo zaustavil tanšanje las. mrtvilo las, odpravil prhaj in srbečico. otemnil sive lase. zaustavil preteče
ime fcednj. da ne bo prepozno za 15 dnevno precejšnjo poskusno ponudbo.
AYMES CO. 3932 N. Robey St. H-101, Chicago. II'.
^>e nobeno leto nismo Koledarja*^11 naraseujočo pie.šo u-r ojac-n in podaij-
.	.	. . ,	,	šal življenje las moških in žensk. Pošljite
; ako naglo prodajah kot ga letos •Skoraj sleherni, ki ga je naročil, uam sporoči, da je ž njim nadvse zadovoljen. Vsebuje dosti aktualnih člankov, lepih povesti ter nasvetov, ki pridejo prav vsaki gospodinji.
Nadalje vsebuje kratko zgodovino priseljevanja v zadnjih petdesetih letih ter natančno besedilo nove priseljeniške postave.
Globok in mnogo odkrivajoč je tudi članek "Svet bodočnosti".
Kdor heče imeti Koledar, naj ga takoj naroči.
Suhe Kranjske klobase,
ŽELODEC IN DOMA SUŠENO MESO POŠILJAM ŠIROM AMERIKE PO —
35^ FUNT PROTI EKSPRESNEMU PREVZET JU.
JOHN KRAMER
5307 St. Clair Ave. CLEVELAND, 0.
oc
Cisto novih 10-inč SLOV EN SKI I CQLUMBIA REKORDOV SAMOi
J".'ida niste imeli nikdar »ak-^ nri'iVi? Dvajseti <2ft) pristnih Columbia slovenskih rekordov, vsil novi (na obe stran:>, t^oru-žii iz m,Se za-|
loee. 40 pesmi, vse ra^Vne Str\-"ike,__godba,
inštrumenti, petje. nles. #-»H. d.:.>»i, narodne,' Itd., nekiterih največjih slovenskih umetni' kov. Cena 75c. za vsak-^yr.i. Ne pošljite dentrja. Samo pošljite nam danes svoje Ime in naslov. Plačajte poštarju, ko vam bo prinesel, $5.00 in par centov za poštn'11.». Ne pišite 11 un za cenik, ker jih ne tiskamo. To-l.i mi garantiramo, da boste z 20 poslanimi rekordi popolnoma zadovo.jni, ail vam pa vrnemo denar. — FEDERAL MAIL ORDER CORP., Dept. 58, 414 Broadway. JMew York City._
Posebna ponudba našim čitateljem!
Prenovljeni pisalni itroj "OLIVER" £20 —
B strešico *a slovenske čr ke, č, i, i —« $25--
OLJVEB' PISALNI STBOJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI
Pisati na pisalni stroj ni	umetnost. Takoj lah-
ko Tsak pile, Hitrost pisanja dobite s vajo.
BL0VENIC PUBLISHING COMPANY
m Oortl&ndt 9trm*
M. T

CT AŠ NARODA, S. .JAN. 1923.
MARGARETA
ROMAN. — Spisal H. Rider Haggard.
Za "Glas Naroda" priredil G. P.
A. P. Čehov:
Apotekarica.
Mestece B.. ki obstoji iz dveh ali treh ki-hfih ulic, spi globoko spa-j nje. V ohlajenem ozračju vlada ti-
— Dajte mi — e-e — za pet* j iiast kopjejkov bonbonov zoper ka ) i šelj.	j
61	(Nadaljevanje.)
Koncem konca je zaključila Bet i v svoj slučaj ter si je retscrvi-rala pravico, da nagovori sodišče potem, ko bo zaslišalo markija.
Kralj, kraljica in svetniki so se nekaj ičaisa posvetovali, kajti m«<i njimi je očividno obstajala razlika v mnenju. Nekateri so mislili, :ia hi bilo treba takoj zaključki slučaj ter ga izročiti tribunalu. a drugi so zahtevali, tla se vrši postopanje naprej.
Koncem konca je rekla kraljica, <la je treba vtsaj markiju dati priliko, da ugotovi .slučaj, ker bi mogoče lahko dokazal, da je cela storija izmišljotina in da ga ni bilo niti v Granadi ob času, ko sc je baje vršila poroka.
Kralj in svetniki ko privoBili v ito, nakar je bil zaprisežen mar-kij, ki je povedal svojo povest ter priznal, da ni taka, da bi jo bilo mojroee navesti v javnosti. Povedal je. kako se je prvič sestal z Margareto, Betty in Petrom na nekem javnem Sil avl jn v Londonu, kako se je zaljubil v Margareto ter jo spremil domov, na dom njeni ga očeta, trgovca John Oastella.
Pozneje je dognal, da je bil ta Castell, ki je pobegniti v svojih mladih lertih iz španske s svojim Očettom, najnižje človeško bitje, noizjireobrijjen Žid, ki je nastopii kot ikristijan, čeprav je resnica, toda on tcio-a ne čuti in se celo sme
šina. Samo nekje daleč, menda že j Apotekaa-ica vzame polagoma, zunaj mesta, laja pes s'tenki m. liri brez naglice, skalijo s police in pri
pavlm tenorjem. Kmalu se bo danilo.	__)
Vse je že davno zaspalo. Samo mlada žena lekarnarja Cen toni or -djiika, lastnika b-wke a-jKrteke. še ne spi. Že trikrat je bila legla, toda spanec je niče in noče objeti — in ona ne ve zakaj. Sedi pri odprtem oknu. v samii srajci, in gleda na ulico. Soparno jo. pu-ito in dolgočasno . . . tako dolgočasno, da se ji hoče plakati in zepet ne ve — zakaj. Nekakšna gruda jo tišči v prsih in se ji venomer trki j a proti grlu. . .
Zakaj, par korakov od apoteka-riee, sladko h rop o, obrnjen proti zidu. sam Cernotmordjik. Žejna bolha se je vsesala v njegov nos.
da se je oženil s krščansko damo in čeprav je bila njegova hčerka vzgojena po krščanski. Ona sama ni vedela, da je njen oče Žid.
V	nadaljnein je rekel, da priznava, da je.izjavil svojo ljubezen slufkinji Betty, a le v namenu, da se približa Margareti, koje oče mu ni zaupal, ker je slutil, kaj je namen njegovega poslaništva. Rekli je, tla nima Hetty sploh nobenega značaja.
V	istem trenutku se jr dvignila Betty ter rekla s eLstLm glasom :
—	Izjavljam, da je markij de Morella podlež in lažnjivec. Več dobrega značaja je v -mojem mazincu kot v celean njegovem telesu in v telesu njegove matere.
Vsprieo tega ostrega napada je markij zardel.
Ponudil ;je zakon Margareti, a ona ni hotela ničesar vedeti o tem, ker bila že zaročena s svojim daljnim sorodnikom Petrom Breme, ki je prišel v zadrege že v Londonu, ko je ubil nekega Škota, prav kot je ubil na Španskem vojaka Svete Ilermandad. Vsled tega in ker je hi! blazno zaljubljen v njo ter ji ji mogel nuditi vi*o-ko mesto in bogastva, je prišel na misel, da jo odvede in proti svoji volji seveda tudi Betty.
Po številnih doživljajih so prišli do G rana de, kjer je pokazal Margareti, da se je njen zaročenec, Peter Broane zaljubil v neko nje- krožnega srovo služkinjo Inez, katere pa ni mogoče najti, ker je rieznanokam izginila.
Peter, ki ni mogel še narlalje prenašati teh ugotovil, lažnjivo zavitih. je tudi vstal ter ga javno imenoval lažnjivcem. Rekel je. da bi nut to lahko dokazal na telesu, če bi se mu nudila prilika, a kralj je ukaizal Petru naj molči ter sede.
Ko se je prepričala, da ji je postal njen zaročenec nezvest. — jo nadaljeval markij, — je Margareta konečno privolila, da postane njegova žena. pod pogojem, da se dovoli njenemu očetu, Petru in služkinji Betty pobegniti iz Granade ...
—	Nobene praviee niste imeli držati jih. markij. — je rekla kra-1. iea — Mogoče edinole očeta, — je dostavila pomembno.
Markij de Morella je povesil glavo.
Na poročili dan so bili jetniki izpuščeni, a vsled neke zarote Inez, ivi se je hotela osvetiti, je pobegnila mesto Betty Margareta sama in on sam se je poročil pozneje z Betty v domnevi da ima pred seboj Margareto.
Glede objema pred cerimonij-o je rekel, da se je za vršil v temni sobi in vino, katero je izpil pred poroko, je moralo vsebovati omam Ijive stvari, ker se 011 le medlo spominja poročnih eerimonij in ker se je zbudil šele naslednjega dne s težko glavo ter z Betty ob svoji strani. Ob času, ko ji je dal dovoljenje, je bil baje ves iz sebe od srda in da bi bi gotovo umoril 0110 žensko, če bi še nadalje ostal v Granadi.
Dva in dvajseto poglavje. USODA JOHN CASTELLA.
Ko je bilo končano njegovo pričevanje, je markij Morella sedel na svoj stol. Kralj in kraljica sta dafj časa šepetala med seboj in pt vi .sodnik je vprašal Betty, če mu želi staviti kako vprašanje.
Vstala je z velikim dostojanstvom ter rekla potom tolmača;
-- Več ko eno. Nočem pa daviti niti enega, dokler se ne zbriše madeža ž nje, kar pa je mogoče storiti le s krvjo. Trdil je, da nimam nobenega značaja in da je moja poroka ž njim -neveljavna. Ker sem ženska, ga ne morem pozvati na dvoboj, a dobi'la bom namestnika, ki me bo zastopal, če je to dovoljeno v tako kruti dežeh. Ta bo opral moje hne.
V molku, ki je nastal po njenem govoru, je vstal Peter ter rekel :
—	Prosim dorvoijenja veličanstev, da sem ta zastopnik. Veličan-slva sta izvedela iz njegove lastne povesti, da sem moral trpeti iz rok markija najhujšo krivico, ki jo more trpeti človek iz rok drugega človeka. Tudi je podlo lagal, ko je rekel, da nisem zvest svoji zaročenki, donji Margareti, in raditega imam brez dvoifta pravico osvetiti se nad njim radi te laži. Konečno izjavljam, da sem prepričan, da je Bettv poštena in odkrita ženska, na katero ni šs. nikdar padla nobena senca sramote in kot je rojak in sorodnik hočem vzdržati njen dober sloves pred celim svetom. Jaz sem tukaj tujec ter uuam le liislo prijateljev, a ne morem domnevati, da bi mi vaša veličanstva zanikala pravico dvoboja, ki je lastna vsakemu plemiču po celem svetu. Pozivlj-em markija de Morella na boj na življenje in smrt in tukaj je dokaz temu.
Stopil je preko praznega prostora pred sodniki, snel z Toke usnjato rokavico ter jo vrgel mark/ju naravnost v obraiz. Vedefl je. da ne more Morella po takem činu drugega koit boriti se.
S kletvico na ustih je prijel Morella za svoj meč. Predno pa je mogel sten; t i to, so se vrgli nanj dvorski častniki in kralj je z ostrim gladin ukazal naj se preneha s pretepi v navzočnosti veličanstev.
-- Prosim vas odpuščanja, veličanstvo, — je rekel More'lla, — a videli, kaj je napravil ta Anglež meni, španskemu grandu.
—	Da, — se je vmešala kraljica, — a culi smo tudi o tem, kar ste vi, španski grand, storili temu pilemmi rin tudi obdolžitev, ki ste jo dvignili proti njemu, čeprav domnevam, da donja Margareta uc veruje vanjo.
hilja, ker se mu sanja, da vsi ljudje v mestu kašijajo lin kar naprej kupujejo pri njem danske kapljiee. Sedaj ga n"- bi zbudili ne piki. ne topovi, ne božanje.
Lekarna leži skoraj na kraju mesta«, tako da vidi npmtekariea daleč čez polje. Vidi. kako se polagoma svetli vzhodni rob neba. in kako potem zagoni kakor od velike <ra požara. Nenadoma pa iz oddaljenega grmičevja pri prileze ogromna polna luna. Vsa rdeča je (luna je sploh vedno, kadar prileze izza grmovja -silno zrn edema.")
Naenkrat se čujejo s-redi nočne tišine neki koraki in žvenketanje ostrog. Slišijo se glasovi.
_To so častniki, ki gredo od e-
sodišča v taborišče — pomisli apot.cikariea.
Malo kasneje -e pojavita dve po stavi v belih oficirskih bluzah : en* velika in deibela, druga lml.i mala in suha . . . Polasroma. s počasnim' koraikli se opletata kraj orraje in «e erla.siio razgovarjata. Ko prispeta do arxrieik?. iam'eta hodiiti obe mo=itav.i še bolj tiho in gledati v e kna.
—	Po apcitoVi duši — pravi «n hi. Saj tudi je apo.trka tu! Ah. zda i se siivom-ni a m. Prošlo nedelio sem bil tu. ricirais sem kupil. Ta anotekar ima kisel obraz in oslovsko čel i ust. To ti ie čeljust, priia-teli! S i*ako ,ie bržčas Samson pretepal Filistejce.
—	M-d a — pravi debeli z basom. — Farmacija spi. Tudi apotekarica spi. Brhka je ta apoitekani-ca. Obtesov!
—	Videl sem jo. Zelo mi je bila všeč . . . Povejte <mi, doktor, kako more vendar ona ljubiti to oslovsko čeljust? Ali jo more?
—	Ne, brizčas ga ne ljsuibi — vzdihuje doktor s takim izrazom, kakor bi pom i lova! apotekarja. Mamica sedaj spi za okeneem! . . . Kajne, Obtesov? Ratzga¥la se je o;i vroč ".ne . . . usteca ima na pol odprta ... in nožica ji visi s postelje. To telo apotekartsiko pa seveda nima smisla za to pnefflesSt . . . Bržkone mu je toliko do žene koit do steklenice s karbolom!
—	Veste kaj, doktor! — pravi oficir in se ustava. — Pojdiva kaj kupiit v apoteko ! Morda bova videla aipoteikarico.
—	Ta bi biila lepa — ponoči!
—	No in kaj zato Saj morajo tudi ponoči prodajati! Pojdiva. dragi moj!
—	Pa naj bo. . .
Apoteikarieau iki se je skrila za zaveso, sliši 'tiho zvonenje. Ozre se na moža, ki hrope sladko naprej fin se na&miha, naglo se obleče, natakne copate na boso nogo in steče a-poteko.
Za steklenimi vratmi vidi dve senci. . . Apotekarica nažge svetilko in hiti odpirat vrata; ir£ več ji na pusto in dolgočasno, tudi plakati se ji noče več. Je srce ji močne bije. Vsibopita debelušni doktor in suhi Obtesov. Seveda jih že lahke ogleduje. Trebušasti doktor je zagorel, bradat in neroden. Pri vsaki najmanjši kretnja poka njegovr bluza in na lidih se mu pojavlja too j. Oficir rje rdečeJičen, brez brk ves ženski in gibek, kakor angles ki bič.
—	Želite? vpraša apotekarica ter stiska obleko na prsih.
ene tehtali. Kupca gledata negibno njena ledja : doktor možika kakor sit maček, poročnik pa je sceslo resen.
Prvič vidim damo. ki prodaja v apoteki — pravi doktor.
—	To ni nič posebnega — odvrne apoitekartica ter iizixnl čela cglc-duje rožnato lice Obtee-ova. — Moj mož n;iuia pomočnikov in jaz mu vedno pomajgam. —
—	Tako ! — Lično apoteko imate! In koliko imate različnih . . . posod ! Ali vas ni strah kretati se sredi strupov ? Brrr!
Apotekarica zamota zavoj in ga poda doktorju. Obte??ov ji izroči denar. Poil minute preide v molku. Možakarja še spogledata. stotfLta korak proti vratom in se zopet spoiled a.t a.
—	Dajte mi ea deset kopjejk sode — pravi doktor.
Apotekarica se zopeit leno in medlo dvigne ter seže: za polico.
—	Ali nimate tu v apoteki kaj takega . . . mrmra Obtesov in tleska s prsti — njekiij takega, vefšte, ale pro rič nega. kakšne poživljajoč.-* vlage . . . Zeiterske vo le, ali kaj podobnega ? Afi tlmaite .ZeLtersko vodo ?
—	Imamo — de apoitokariea.
—	Bravo! Vi niste ženska, vi «te vila. Panama dajte 4 ri steklenice.
Apotekarica naglo zavije sodo in izjrine v temi za vratmi.
—	To je sadež! — namiguje doktor. Takega ananasa nitji na o-toku Madeiiri ne najdeš! A.' Kaj pravite? Toda ... ali čujete hrope nje? Tam blago\T«li počivati sam gospod apoteka r.
Minuto kasneje se vrne apotekarica in postavi na mizo pet steklenic. Bil« je pravkar v kleti, zato je rdcrSa in malo zasopla.
—	Fst- . . . tli h o . . . pravi Obtesov. ker je ona med odpiranjem buteljk Mpustila na tla vijak. - Nikar ne ropotajte, moža boste zbudili!
—	No, in kaj potem, če ga zon dim ?
—	Tako sladko spi ... ki vas vidi v sanjah . . . Na vaše zdravje!
—	In vrh tega — basira doktor in rigne od izpite ZeLterske vode — so možje talko dolgočasni a zalega, da bi najbolje napravili, če bi kar v trnom or spali. Eh, da bi imel človek k tej4e vodki še malo rdečega vine a!
—	Kajti si boste še izm/islili fte smeje apotekarica.
—	Imenitno bi bik)! Škoda, da v apotekah ne prodajajo alkohola! Toda čakajte ... vi morda prodajate vino kot zdravlilo'. Ali imate vinium gallicum rub rum?
—	Imamo.
—	No, torej. Dajte nam ga. Kar hitro sem ž njtim!
—	Koliko
—	Quantum satis! Spočetka nama dajte vsakemu po eno unčo vode. potem bomo pa že videli. Kajne, Obtesov ? Naprej z vodo, potem pa kar per se . . .
Doktorja Obtesov prisedeta k mizi, snameta čepici in janw.tta pi-Si rdeče vino.	r* «
—	To-le vino je pa presneto za nič. Vinum slabissimum ! Toda \ prisotnosti . . . e-e-e — diši kot nektar! Vi ste prekrasni, gospa! V mislih vam poljubljam ročico!
—	Mno(go bi dal, če bi smel to storiti ne samo v mislih — pravi Obtesov. — Častna beseda! Življenje bi dal zato!
—	Nehajte vendar . . . govori Tospa Černomordkijeva, ki je zar-lela in zresnila svoj obraz.
—	Kakšna 'koketka ste! se tiho ■imeje doktor ter jo gleda pre*iett»-10 izpod čela. — Oči vam nepresta •10 streljajo i^Pif! Čestitam vam; maagali ste! Zadeta sva!
lela lica, poisluša brbljanje in po rtane kmalu tudii sama vsa živahna. Tako vesela je postala! Udele-<uje se raizgovora. se smeje, koke-^uje in na vztrajno prošnjo kupcev iizpije tudi malo rdečega vina.
—	Vi. oficirji, bi morali bolj po TOeto prihajati iz taborišča v mesto — pravi ona — kajti trika j je
strašno dolgočasno. Jaz kar umiram.
—	Česa ne poveste! — se zgraža doktor. — Takajianas . . . čudo prirede — pa ciamljen! Kako lepo se izvaža Gribojtedov : V samoto! V Saratov ! Toda čas je. da greva ! Zelo mi je tirajo, da smo se spozna li . . . prav zelo! Koliko sva dolžna?
Apotekarica upre oči v trop in dolgo giblje z ustnicami:
—	Dvanajst rabljev in osemin-štirideset koixjejk — pravi kontno.
Obt>eyov potegne tez žepa debelo liisitnico, išče dolgo denar in plačn-je.
—	Vaš mož sladko spava. . . In sanja . . . šepeče Ln stiska apoteka-rici roko v slovo.
—	Neimmoi-ti ne poshiš-am rada. . .
—	Kakšne neumnosti so to? . . . Nasprotno ... to vendar niso nen-.mnosti . . . Saj pravi celo Shakespeare : "Blažen, kdor je bil v mladosti mlad!"
—	Izpustite roko!
Krmeno poljubita kupca po dolgem pregovarjanju apotekariei roko in zapustita apoteko neodločno, kakor bti premišljevala, če nista še česa pozabila.
Ona pa zbeži na.<?!o v sipalnieo in sede zopet k is.t.emni oknu. Odtam vidi, kakor dmktor in po.roenik rvdi-deta iiz apoteke in se polagoma oddaljita »na približno dvajset korakov, poitem pa se ustavita in pričneta šepetali. O čem? S-ree ji to>^> v sencih ji tudi bije močno, kakor bi onadva, ki tam šepetata, od loče vala o njen vi usodi.
Pet minut nato se doktor loči od Obte=ova in gre naprej. Obtesov pa se vrne. Stopa mimo apoteke. -THikrat, dvakrat, po^toji pri vratih pa zopet koraka . . . Končno opre?, no potegne za zvonček.
--Kaj je ? — Kdo je tam ? čuie
na'3riki"ait apotekarica glas svojegf moža. — Zvonijo, ti pa ničesar ne sliši!! govori lekarnar strogo. — Kakšen nered ! —
Vstane, obleče haljo ter stopa, o-potekajoč se v potepanju in drsa-joič s copatami, v apoteko.
—	Kaj želite vpraša Obtest)
va.
—	Dajte mi . . . dajte mi za pet-najwt kopjejk bonbonov zoper ka-šelj.
Sopihajoč in zevajoč, dremajoč med hojo an zadevajoč neprestano ob mizo zlez>3 Jeltarnar na po-Mco n seže po škatljo.
Dve minuti x>ozneje zagletla a-potekariea. Obtesova, ki stopi iz lekarne. naipravi par korakov I11 tre šči na prašno cesto bonbone zoij>er kašelj. Izza ogla mu prihaja nasproti doktor. . . Srečata se, mahata z rokami in izgineta v jutranji megli.
—	Kako sem nesrečna! — govori apotekarica in nurzko gleda moža, ki se naglo slači, da bi čim preje zopet legal spat. — O kako sem nesrečna! — ponovi ona in bridke solze jo obli je jo. — In nihče, nlibče tega ne ve. . .
—	Petnajst kopjejk sem pozabil na mizi — mrmra lekarnar ;n se pokriva z odejo. — Spravi jih, prosim, v miznico. . .
In tako[j zopet zaspi.

SL
Kretanje parnikov - Shipping New?
10. januarja:
George "Washington, Chorbcurg in Bremen.	t ^
14.	januarja: ~ France. Havr«.
15.	januarja: Mongolia, Hamburg.
17. januarja:
JIauretania, Cherbourg; Pres. Roose velt, Cherbourg. Bremen: Veendam, Boulogne, Rotterdam; Lapland, Cher
bourg.
20. januarja:
Stuttgart, Cherbourg, Bremen; Pitta-burgh, Cherbourg in Hamburg.
22. januarja:
Cleveland, Boulogne in Hamburg.
24. januarja:
La Savoie, Genevo.
28.	januarja:
Paris, Havre; Orduna. Hamburg; Pres. Harding, Cherbourg in Bremen
29.	januarja:
Minnekahda, Cherbourg hi Hamburg.
31. januarja:
Majestic, Cherbourg; Auaonla. Cherbourg.
3. februarja:
President Wilson, Trst; Muenchen Cherbourg in Bremen; Colombo, Oe-t nova.
Havre; Cent* Verde,
Cosulich Line
Znižane cene.
DO TRSTA—REKH—DUBROVNIKA
Tretji razred tja $95. Tja in r.az^j $162 Drugi razred $135. Tja in nazaj $253. EDIXA ČRTA DO JUGOSLAVIJE. Presiciente Wilson 3. feb.; 24. marca Martha Washington 24. fe^j.; 14. april
Udobno iJotovanje. Kra'tka pot z že
leznico.
PHELPS BROS. & CO., 2 West, N. Y
ZAHVALA.
Cenjena tvrdka
Frank Sakser State Bank,
New York, N. Y. Zahvaljujem se Vam za ves trud in delo, ki ste <*a imeli pri dobavi mojega sina iz starega kraja.
Zahvaljujem se Vam za vsa navodila, kako dobiti potni list in ^a vso postrežbo, katere je bil moj siin deležen ob prihodu v New-York.	'
Vas pozdravlja
John Hribar,
Brewster, O.
1. Tamnik; Pueblo, Peter Culig, John | Jenn, Frauk Janesh: Salida, Loul*' Costello; WalBeuburg, M. J. Bavuk. j
ndlami:
Indianpolls, Loul s Budman.
Ulnois:
Aurora, J. Verblcb; Chicago, Joeepb | Slisb; Cicero, J. Fabian; Granville. Joseph Pershe; Joliet, Frank Bambieb L Zaletel in John Krcn; La Salle* J •ipellch; Mascoutah, Frank Augustin Vorth Cliieago, Anton Kubal, Gertrad »grin; Springfield, Matija Barboricb Vaukegan. Frank PetkovSek.
Kansas:
Franklin in okolico, Anton Seljak.
vtaryland:
Kltzaniller. Fr. VodoplrM.
Michigan.
Detroit, Ant. Janezleb In J. D Judnich.
^Onncsota:
Chisholm. Frank Gouie; Ely, Jos j f. Peshel; Eveleth, Louis Gou2e: GU-•ert, Louis Vessel; Hibblng, John Pov e; Virginia, Frank Hrvat'ch.
•fissoori:
St. Louis. Mike Grabrljam.
lontuy: East Helena, reogr Zobec.
New York:
Gowanda, Karl Stemlsha; alls, Frank Masle.
Frank Hrella; Klein
Little
Zastopniki "Glas Naroda"
Zastopniki kateri mo pooblaSBenl na-*-lTatI naročnino aa dnemlk "Gla* Varoda".
Vsak sastopnik Izda poCrdDo sa sroto katero Je preJeL Zastopnika rojake« 'oplo priporočamo.
iblo:
Barberton. A. Okolish, John Balant; rieveland, Anton Bobek, Anton Siin-5ič in Charles Karlinger; Collinwood, Math. Slapnik; Lorain, Louis Balan n J. Kumie; Niles, Frank Kogovgek; foungstown, Anton Kikelj.
Pennsylvania:
Ambridge, Frank Jakshe; Bessemer, louis Hribar; Braddock, J. A. Germ; Broughton, Anton Ipavec; Burdlne, fohn Demshar; Conemaugh, Vid Bo 'anSek in J. Brezovec; Claridge, Anton Sozaglov, Fr. Tushar, A. Jerina : Dunlo Int. Tauželj; Export, Louis Supančlč, forest City, Math Ka jain; Farrell, Jerry 3korn; Imperial, Val. Peternel; Greens ^nrg, Frank Novak; Homer City in okolico, Frank Farenchak; Irwin, Mike Panshek; Johnstown, John Polanc in Martin Koroshetz; Luzerne; Anton Osolnik; Lloydell, John Jereb, Mid way, John Žust; Moon Bun. Fr. Ma-chek in Fr. PodmllSek; Pittsburgh, Z fakshe, Ig. Magister, Vine. Arh in U fakobich; Reading, J.Pezdirc; Steelton.
Hren; Turtle Creek in okolico. Fr. ^Jchifrer; West Newton, Joseph Jovan; White Valley, Jnrij Preivch; WiUock f. PeterneL
V«8t Virginia: Coketon, Frank Kodaa.
Wisconsin:
Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos Koren; Racine in okolico, Frank Je lenc; Sheboygan, H. Svetlin.
Washington:
Black Diamond, Q. J. Porenta. VyoaoJng: Bock Springs, Louis Ttucher.
Poleg gorinavedenih so pooblafiCen1 »obirati naročnino tali vsi tajniki
8. K. J.
4. februarja:
France, Havre.
5 februarja:
Albert Jdallin, Boulogne in Hamburg
10. februarja:
Arabic. Cherbourg in Hamburg. 14. februarja:
Olympic, Cherbourg: George Washington. Cherbourg in Bremen; Duillo, Genova.
17.	-februarja:
Ohio, Hamburg: Deutscliland, Hamburg.
18.	februarja:
De Grasse, Havre.	?
19.	februarja:
Mongolia, Cherbourg in Hamburg.
21.	februarja:
Aciuitania^ Cherbourg: Pittsburgh, Cherbourg in Hamburg; Veendam, Rotterdam; President Roosevelt, Cherbourg.
24.	februarja:
Martha Washington. Trst: Stuttgart, Cherbourg in Bremen.
25.	februarja:
La Savoie, Havre.
22.	februarja:
Leviathan, Cherbourg; France. Havre: Berengaria. Cherbourg.
Kako se potuje v stari in nazaj v
Kilur je namenjen potovati \ stari kraj, je i>otri'l»nn, ila je na tanfno pouf-en o potnih listih, prt ljagi in drugih stvareh.
Pojasnilo, ki vnm jih zamorem1 dati vsled naše dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki imujo kabine tudi v III. razredu.
Glasom nove naselniške postave
ki je stopila v veljavo s 1. julijem lf-4, zamurejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi dalj : tozadevna dovoljenja izdaja gene ralni iiaselni.ški komisar v Wash ington, D. C. TroSnjo za tako do vol jen je se lahko napravi tudi t New Yorku pred o<lpotovanjem, tei se posije prosilcu v stari kraj gla som nanovejše odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Kdor želi dobiti sorodnika al svojca iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugosla vije bo pripušeenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 3924 naprej vsako leto po 671 priseljencev.
Ameriški državljani pa 7.amorej dobiti sem žene in otroke do IS. le ta brez, da bi bili šteti v kvoto. T rojene osehe se tudi ne štejejo kvoto. Stariši in otroci od 18. d» 21. leta ameriških državljanov p -imajo prednost v kvoti. Pišite z pojasnila.
Prodajamo vozne liste za vse pro ge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., New York
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste s njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda", S tem boste vstregli vsem.
Uprava "Glas Naroda"
Prav vsakdo—
kdor kaj iiče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
v"Glas Naroda"
GLAS NAfiODAn, THE BEST JUGOSLAV ADVERTISING MEDIUM
Naročnina m	Naroda** je;
Za eno leto »«.00: ca ped leta $3.00-m Btfrl mesce S2.00; aa četrt let« 1.50 Naročnina am. Evropo Je 97. sa en<-kftou
Ran Pranclaeo. Jaeob lat
- ----- ■
...'J
inMk
mmk
DR. LORENZ
•pom«*
643 Penn Ave., PITTSBURGH, PA.
■DINI SLOVENSKO OOVOREČI ZDRAVNIK 4PEOIJALI8T MOŠKIH SOLEZNI. Mej« stroka J« zdravljenje akutnih In kronlSnth bolestni Jas sam te zdravim nad 25 let ter Imam ekuinje v veeh boleznih v -In ker znam alovanako, sato vsa morem popolnoma razumeti In vase bolezni, da vaa ozdravim in vrnem moč In zdravja. Skozi 23 pridobil posebno ekuinje pri ozdravljenju molkih bolezni. Zato ee morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa J s, da vas sooolnoma »lm. Ns odlaiajte. ampak pridite SI m preje.
Jaz ozdravim zastrupljeno kri. mazulje In llee po telesu, bolezni v artu Is. padanje lae, bolečine v kosteh, stare rane. oelabeloat, fivSne In bolezni v'me-fiuiju, ledksah, Jetrah, želodcu, rmenico, revmatizem, katar.\lato illo. naduha Itd. Uradna ura: V ponedeljek, sredo In petek od ». dopoldne do * popoldn*? ▼ torek. Četrtek ln sobot« od t. dopoldne do i. sveder* v J^u h pranlktk od 1«. dopoldne do ». popoldne.	'
.......' - - —■ — ■