Štev. 128.
Velja po poŠti: za celo leto naprej K 261— za pol leta „ „ 13-— za ietrt leta „ „ 6'50 za en mesec „ ,, 2'20
0 Ljubljani, v ponedeljek, dne 5. junija 1905.
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20-— za pol leta „ „ 10-— za ?etrt leta „ „ 5"— za «n mesec „ „ 170
Za poSllj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne štetf. 10 h.
Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
----dvoriSJe nad tiskarno). — Rokopisi se
m Vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Leto mm.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 3 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. -
—- Vsprejema naročnino, Inserate ir
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Roške reforme.
Strašni poraz ruskega brodovja v Korejski ožini je tako oslabil rusko moč na morju, da moremo skoro reči, da so Japonci svoj glavni namen dosegli. Sicer se bo vlekla še vojska na suhem, oblegan bo Vladivostok, Linjevič se bo meril z Ojamo. A kakorkoli pade odločitev na suhem - izgube baltiškega in portarturskega brodovja ne bo mogla pokriti in Japonec bo ostal gospodar na morju.
Oslabljena vojaška sila pa oslabi tudi carstvo in avtokratično uradniško vlado. Na vedno se ponavljajočih nemirih, ki se sem-tertje povečujejo do uporov, se vidi, da carstvo nima več one neomejene moči, ki je prej brzdala vse narode in sloje.
Načelnik ruske liberalne stranke, S t r u v e , ki izdaja .Osvoboždenje" in biva zdaj v Parizu, pravi v tem oziru: „Posledice tega poraza bodo velikanske. Sedanja vojska je zločin dinastije, in dinastija bo nosila vso težo svojih zmot, svojih grehov in zločinov. — Brodovje Roždestvenskega je bilo zadnje upanje reakcionarne stranke, ki še sedaj vleče za niti, po katerih pleše carska marioneta. To upanje je potopljeno na dnu »ceana, in kaj bo zdaj sledilo? Ni mogoče brez konca pomnoževati poraze, in vedno se ne dajo žive sile ruskega naroda pošiljati v mesnice. — To se mora enkrat končati, in upam, da bo ta poraz ostal zadnji. .. Rusija se bo rešila, a vlada bo propadla. Ljudstvo silno trpi pod temi strašnimi udarci in se bliža revoluciji. A ne več ljudstvo samo.— Organizirana sila, ki ne čuti več močnega gospodarja, — to je armada — se bliža ljudstvu in bo zaigrala mrtvaško koračnico brezsrčni vladi. Kajti armada je ponižana in osramočena, ker so je vlekli k najsramot-nejšim porazom zoper njeno veljo, in zdaj ista armada čuti, da nekaj gnije v Rusiji, j kar je treba izrezati."
Tako revolucionarni liberalec, ki preti- i rava, ker želi padca sedanje vladne oblike za vsako ceno.
Zmerno in previdno razpravlja o istem vprašanju profesor A 1 e k s a n d-e r 'B"a r-i vinski, član ^Slovanske zveze«, v »Konservativni korespondenci".
Tudi on vidi v vojnih nesrečah oni vzrok, ki bo prisilil oslabljeno carsko oblast, da deli svojo moč z ljudskim zastopom. — Dve stranki sta na dvoru: Pebedonoscev hoče ohraniti avlokracijo nezmanjšano; za reforme sta pa posebno Witte in Jermolov, ki hočeta ustreči splošni zahtevi vseh ruskih slojev.
Carski ukaz z dne 25. decembra je naložil ministrskemu odboru, da naj izdela načrt za ustavo, pozneje so dali to nalogo notranjemu ministru Bulyginu. Ta hoče ustvariti „Zemskij sobor" po zgledu stanovskih zastopstev XVI. in XVII. stoletja, s katerim pa najbrže tudi najzmernejši ne bodo zadovoljni
Prof. Barvinski meni, da bi se dale izvesti koristne reforme v Rusiji samo, če se država preosnuje na federativni podlagi in se pri tem ozira na svoje zgodovinske sestavine.
Ruska država nikakor ni enotna, ampak je nastala pe dolgotrajnem zgodovinskem razvoju iz raznih delov, ki so prej bili samostojni in so imeli razne oblike samouprave. Temelj ruski državi so ustvarili Malorusi, ki štejejo do 30 milijonov duš in stanujejo v južni Rusiji, Galiciji, Bukovini in severovzhodni Ogrski. Vladimir Veliki, ki je uvedel krščanstvo v X. stoletju, je ustvaril Rusj, prvo rusko knežjo državo s stolico v Kijevu. V poznejšem času se je ta država razbila v manjše kneževine natančno po narodnostnih etnografskih razmerah. Drugi del na severovzhodu ob zgornji Volgi in Oki je nastal po maloruski kolonizaciji in po asimilaciji tam bivajočih finskih narodov. Glavno mesto mu je bik Moskva. Na severozapadu sta se razvili mogočni ljudovladi Nižnyj Novgorod in Pskov z be loruskimi stranskimi plemeni.
Takrat je bila vladarska moč jako omejena, ker je odločevalo „viče" — ljud-
sko zastopstvo v posameznih narodnih skupinah. Viče je včasih poklicalo vladarje tudi na odgovor ter jih obsodilo celo na smrt.
Tartarji so si podjarmili 1. 1238. sus-dalsko kneževino, in nato so 1. 1240. opu-' stošili južno Rusijo in Kijev. Ustanovili so mogočno državo, „zlato ordo", ki je tri stoletja tlačila Rusijo pod svojim jarmom. Še danes se poznajo na ruskem značaju nelepe lastnosti, ki izvirajo iz časa tega poniževalnega suženjstva. Veliki kani tartarski so vpeljali v Rusiji absolutizem, in po njihovem zgledu so delali potem ruski knezi, ki so nosili naslov .kanovih slug". Ti knezi so držali s kani, ker so z njihovo pomočjo ložje uničevali pravice kmetov in nižjega plemstva. Oblast prvih carjev je torej izvirala bolj od tartarskih kanov, kakor pa od ruskih knezov. Pozneje jim je prišla na pomoč razkelna cerkev, ki je vedno delala za absolutizem po bizantinskem zgledu.
Ko se je Rusija otresla tartarskega jarma, je bila že vzgojena v absolutizmu. Prvi ruski car je bil — Ivan Grozni, zverina, ki ni zaostajal za najbolj nečloveškim Tartarjem.
Sto let po tem, ko si je Ivan Grozni podjarmil Kazan in Astrahan, se je Ukrajina združila po svobodni pogodbi v Pereja-slavu z Rusijo 1. 1654. Se pozneje je prišla k Rusiji Poljska po delitvi, ki je imela svojo lastno uprave do 1. 1830.
Prof. Barvinski misli terej, da se d.4 na tej zgodovinski podlagi najti oblika za federativno Rusijo. Centralizirana Rusija je slaba pod absolutizmom, a bi bila še slabša ped ustavo. Po federativnem načelu pa bi posamezni deli oživeli v korist celoti k blagodejnemu napredku.
Ali se to uresniči ? Iz Rusije čujemo vedno več glasov, da odločujoči krogi nimajo resne volje kaj storiti. Žalostno, da potem ljudstvo upa rešitve od — japonskih topov —.
Občni zbor ..Slovenske krščansko soc. zveze."
Ob jako številni udeležbi se je včeraj dne 4. junija vršil v novih društvenih prostorih v hiši stavbene družbe „Union" občni zbor „Slovenske krščanske socialne zveze". Zborovanje je vodil predsednik dr. Krek. Naglašal je v svejem nagovoru, da upa na uspešen razvoj v novih „Zvezinih" prostorih po dolgotrajnem potovanju po tujih krajih in prostorih.
Poročilo o ženskem oddelku „Zveze".
Vrlo in vztrajno delujoča predsednica ženskega oddelka gospa Marija M a n -f r e d o je poročala o delovanju ženskega oddelka, ki je napredoval jako dobro v preteklem poslovnem letu. Članic je imel ženski oddelek 380, med temi 9 podpornih. Poučevale se je v šivanju, likanju, petju in drugih predmetih. Poučuje sse od 6 do 9. zvečer. Članice se napeljujeju i k varčevanju, ker je uvedena „Cbelica". Do oktobra m. 1. so poučevale v šivanju odbornice gg. Robič, Križaj, Manfredo in Mittermajer, od meseca oktobra nadalje pa poučuje v šivanju podpredsednica Križajeva Naznanjamo nadalje z veseljem, da se je ustanovil i mešan pevski zbor, ki ga prav spretno vodi g. Cernič, za kar se mu najprisrčneje zahvalimo. Do-hodkev je imel ženski oddelek v minulem letu 378 kron, stroškov pa 422 53 K, tako da je kazal rač zaključek 44 53 K primanjkljaja. Ta primanjkljaj je že poravnan in je danes v blagajni 102 87 K. Veselice je priredil ženski oddelek 3, nadalje 2 izleta in eno predavanje. Predaval je prof g. dr. J a-n e ž i č. Dr. Krek se zahvaljuje g. predsednici za njeno požrtvovalno delovanje. Naglaša potrebo, da se v ženskem oddelku uvede pouk o gospodinjstvu.
O delovanju osrednje .Zveze" je poročal podpredsednik g. Smolnikar.
.Zveza" kot centrala vseh društev.
G. L. Smolnikar poroča : Po raznih« zaprekah in težavah se je naposled posrečilo zvezati slov. nepolitiška društva v eno telo. Viden sad te zveze je bil krasno uspeli lanski mladeniški shod na Brezjah, ki je bil obenem Zvezin lanski shod. Na
LISTEK.
Kritiški talent gosp. dr. To« minška.
Ravnokar sme brali v zadnji številki »Slovana« oceno VIII. zvezka Strekljevih narodnih pesni izpod peresa g. prof. To-minška. Mi bi se zanjo gotovo prav nič ne zmenili, ker v šablonskih kritikah g. profesorja še nikoli nismo zasledili misli, ki bi za našo literarno kritiko pomenjala resničen napredek: oseba tega gospoda, ki vse vprek in vse po isti metodi ocenjuje, pri tem stopi čisto v ozadje; kar nas zanima, je način, kako pri nas ocenjujejo knjige ljudje, ki se čutijo poklicane za kritike, pa niso. Najbolj pa sili k odporu dejstve, da pri nas take •cene uvažujejo.
G. profesorja pero je bile, ko je pisalo oceno slovenskih obrednih pesni, sicer le „calamus scribae velociter scribentis", vendar pa je g. profesor tako prepričan o temeljitosti svoje ocene, da pričakuje »napadov", Za katere se seveda ne zmeni, kakor nam zatrjuje. Mi pa menimo, da so tu napadi popolnoma odveč, ker zadostuje suho kon-štatiranje. G. Tominšek ni noben kritiški talent, ampak filološki in metodiški.
Kaj se zahteva od kritika? Nekdaj so
hoteli, da imej ocenjevalec stalna pravila, po katerih naj sodi vsak proizvod in merilo, ki mu bodi pravec. Dandanašnji se je to načelo izpopolnilo. Taine in Brandes sta kritiki pokazala novo pot, ki se pač naslanja na prejšnje pridobitve, a jih usovr-šuje: kritik se mora postaviti kolikortoliko na stališče pisateljevo, omisliti se v njegove ideje in zatopiti v njegova čustva; kritika mora biti tudi deskriptivna. Najintimnejšo, najglobljo in najbolj značilno potezo v pisatelju mora kritik zaslediti; zadeti mora ton pisateljev in njegovo posebnost. In potem je njegova naloga, povedati, kako v umu pisateljevem odseva svet in katere misli se zrcalijo v njegovi duši. Glavna sila ocenjevalca. kjer se njegov vpogled najbolj pokaže, pa je analiza, natančna in dosledna. On mora pred vsem izrisati vse konture, ki jih pisatelj ni zapazil, in jih izpopolniti; pokazati mora, kje je umetniku spodletelo dleto, ki je klesalo umotvor in napravilo karikaturo ali pa banalno in brezpomebno črto
Ocenjevalec mora pojmiti „milieu" pisateljev, motive, ki določajo smer osebam, družbi in času, ki ga umetnik vpodcbi, poznati mora vse pogoje v katerih je nastalo delo. Kritik je zato svoje vrste umetnik, v
pisatelja se mora vglobiti, razbrati ves kavzalni neksus, ki tvori ogrodje pisateljevega dela ter veže vse dogodke in nagibe. Kritik mora biti psiholog, ki zasledi v individualni duši motive, ki ga vodijo, mora biti este-tiško zelo izobražen, da zna slediti vsem nijansam, ki tvorijo prehod iz enega dejanja v drugo, da ve, jeli pisatelj vtelesil svojo misel v pregnantni besedi in delikatnem slogu. Kritik pa mora umeti tudi dušo narodovo in milieu socialnih slojev in večjih tvorb, ker je le tako mogoče razkrojiti in pojmiti posamezno dušo. Nikdo pri tem ne zahteva, da naj se uči ocenjevalec Wund-tove psihologije plemen, ali verziran mora biti v tistih osnovnih pojmih te stroke, ki se jih človek nauči deloma v življenju, deloma v kulturno-zgodovinskih knjigah. Taine nam je podal vestno in natančno sliko posameznih dob na Francoskem, opisal je celo hišno opravo, okus toalete, geste, fraze in dušno obzorje zavoda, v katerem so se porodili umetniki, preden je razgljabljal o njihovih proizvodih in presojal, so li v njih zadeli življenje ali ne. Pri narodnih pesnih je v mnogem oziru naloga ocenjevalčeva lažja, a tem obširnejša. Narodovih proizvodov ni treba meriti z bogve kakšnim este-tiškim merilom, ker so takorekoč dane ko-
ličine, ki jih je treba samo umeti, kolikor-megoče razložiti njihov postanek, podati iz njih nekak ekscerpt, ki koncizno skuplja v sebi vse bujno mišljenje in življenje naro-rodove duše. Kritik s tem stori važno kulturno delo: on izloči iz proizvodov, kar jim daje edino in pravo vrednost, primerja to z drugimi pridobitvami, spleta vse in zveze v sistematično enoto in tako postane inter-pret estetike izobrazbe posameznikove in narodove. Zato pa mora biti univerzalno izobražen, mora poznati vsaj glavne mo-droslovne probleme in literarna dela, mera imeti široko obzorje in sintetiški talent
V naročenih kritikah g. profesorja To-minšeka pa ne najdeš ne ene misli, ki bi te vpeljala v osrčje ocenjenih del in ti odkrila kvintesenco umotvorovo. Ocene To-minškove so prava tortura za čitatelja in najbrže tudi za vse pisatelje, ki pridejo pod kritično lupo profesorjevo. G. Tominšek čepi liki pajk v mreži, da zaloti pisatelja pri kaki metodiški napaki: muhe požira, slonov pa ne vidi. Ko sm.o v zadnjem „SIo-vanu" prečitali tistih 63 vrstic, ki se bavijo z VIII. zvezkom narodnih pesni, smo se vprašali, je li mogoče, da kdo izdaja take glose za ocene in si še domišlja, da ga bo kedo zaradi tega .napadal".
tem shodu je bilo zastopanih okoli 80 »Zve-zinih" društev. Po shodu ie gibanje v izobraževalnih društvih še živahneje postalo ; že ob novem letu 1905. je mogel »Društveni koledarček" prinesti veselo vest, da je k „Zvezi" pristopilo 116 društev z 10 061 člani. Po novem letu do danes so pristopila še 4 društva, tako da šteje „Zveza" sedaj 120 društev z okolu 10.300 člani. Jako živahno delovanje »Zvezinih" društev je razvidno iz seznama v »Društvenem koledarčku".
Glavni odbor „Slov. kršč. soc. zveze* je sklenil in štajerski pomožni odbor je drage volje temu potrdil, da bodi za 1. 1905. zborovanje »Zvezinih" društev v Mariboru. Ako pa se letos vrši v Ljubljani 3 katoliški shod, bo bolj umestno, da se tako »zborovanje združi s kat. shodom".
Račun blagajne letnih prispevkov »zve-zinih" društev se vodi posebej. Vsota, ki je preostala po odbitih stroških za dopisovanje itd. — okoli 200 kron — je naložena v hranilnici. — V kratkem dobč »zve-zina" društva poziv, da plačajo , svoje prispevke za pretečeno leto 1904. Že sedaj se kaže, kako vpliva na razvoj društvenega življenja medsebojna zveza med društvi. Kolikor bolj bo „Slov. kršč. socialna zveza" kot centrala svojih društev kos svoji na-
tem krasnejši bodo sadovi te zveze. V to pomozi Bog !
»Zvezine" publikacije.
G. L. Smolnikar poroča : „Slov. kršč. socialna zveza" je tudi v prttečenem letu nadaljevala z izdajo primernih spisov.
V »ljudski knjižnici" je bil dovršen »obrtni re d", ki ga je spisal stud. iur. Anton Kralj. Delo je med pravniki in obrtniki opravičeno našlo mnogo priznanja. Le želeti je, da se ta izborna knjiga kar najbolj razširi v obrtniških krogih, katerim je namenjena. (Dobiva se v kat. bukvami v Ljubljani.) „Obrtni red" obsega prvih 8. sno-pičev II. letnika »ljudske knjižnice". Žal, da tega letnika
ni bilo mogoče v določenem času popolnoma dokončati. Manjka še 4 snopičev (9—12); kakor hitro bo obljubljeni rokopis pripravljen (zbirka govorov za društva), bodo naročniki nemudoma imeli celi letnik v rokah.
Kako modro je ukrenila »Zveza", daje priredila za društva posebne poslovne knjige, kaže to, da jih je bilo treba naložiti že v II. izdaji. Veliko so pripomogle, da se z njihovo pomočjo knjigovodstvo po društvih vedno pravilneje vodi.
Tudi uzorna pravila za izobraževalna društva, ki so izšla v II. izdaji močno olajšujejo snovateljem društev prve korake pri ustanovitvi društva.
Vedno bolj se kaže, da smo z izdajanjem »zbirke ljudskih iger" pravo zadeli. Društva vedno bolj segajo po tej zbirki; zato je bilo za II., III. in IV. snopič napraviti drugo izdajo, za I. snopič pa že tretjo. Ravno se dovršuje V. in VI. snopič (skupno), ki bo to zbirko pomnožil z lepim številom jako prikladnih iger. (Vse te igre se odslej dobivajo v katoliški bukvami v Ljubljani.)
Najbolj zanimiva publikacija »Slov. kršč. soc. zveze" v pretečenem letu pa je že toliko časa težko pričakovani »društveni koledarček" (zal. 1905. v 1500 izvodih). Da je koledarček ugajal po obliki in vsebini, dokazuje dejstvo, da je bil v kratkem času skoro do zadnjega izvoda oddan. Upati je torej, da se med člani naših društev popolnoma udomači in postane v nekem oziru njihovo glasilo. Pripravlja se že II. letnik, ki izide o pravem času. Društva pa in naročnike, ki so vzeli I. let. »koledarčka", a ga še niso plačali, opozar-
jamo, naj to v kratkem store, da se morejo računi skleniti. S svojem delovanjem na tem pelju pa »slov. kršč. socialna zveza" jasno kaže, da se zaveda svoje kulturne naloge.
Predsednik dr. Krek se zahvaljuje poročevalcu, ki vzdržuje takorekoč sam stik z »Zvezinimi" društvi. Sam poroča o
statistiki „Zvezinih" društev leta 1903.
Iz »Zvezinega" koledarčka, izišlega preteklo jesen, je posnel predsednik nekoliko statističnih podatkov. Iz teh je razvidno, da so imela »Zvezina" društva na Kranjskem 34.433 77 K dohodkov in 20.782 43 K stroškov, 333 predavanj, 153 veselic, 86 dramatičnih predstav, 46 izletov, 13 tambura-ških zborov, 27 pevskih zboro\ s 473 pevci in pevkami, 46 knjižnic z 19 302 deli, 15 zastav in 9 »Društvenih domov", odbornikov pa 481, člani so štedili v 13 čebelicah. Društva vipavske podzveze so izkazala 940 K 55 h dohodkov in 1015 K 51 h stroškov, priredila so 8 predavanj, 1 veselice in 1 izlet. Imela so tri tamburaške in dvoje pevskih zborov s 40 pevci, eno čebelico, 6 knjižnic s 680 knjigami, 1 zastavo in en dom. Odbornikov je v društvih „ Vipavske podzveze" 110.
Koroška »Zvezina" društva so izkazala 65919 K dohodkov in 742 K 52 h stroškov. Imela so 28 predavanj, 6 veselic, 8 dramatičnih predstav, en izlet, 2 pevska zbora z 18 pevci, 4 knjižnice s 1025 deli. Odbornikov je bilo v naših koroških društvih 40
Naša društva na Primorskem so imela 3491 K 75 h dohodkov, 2204 K 72 h stroškov. Predavalo se je štiti-krat, veselic so imela 6, dramatičnih predstav 5, prireiila so dva izleta, imela so 1 tamburaški in 3 pevske zbore s 44 pevci. V petih knjižnicah so imela 1150 del; na dalje sta bili dve zastavi. Odbornikov imajo naša primorska društva 78.
K r š č a n s k o - s o c i a 1 n a društva na Štajerskem so pa izka zala 6398 K 81 h dohodkov in 5008 K 31 h stroškov, predavalo se je 80krat, veselic so priredila 41, dramatičnih predstav 25, izletov je bilo 19, tamburaši so imeli 4, 95 pevcev pa 6 pevskih zborov. V dveh društvih sta bili tudi čebelici in v 28 društvenih knjižnicah je bilo 9290 knjig. Zastav so imela štajerska društva 5, odbornikov pa 162.
Vseh 116 »Zvezinih" društev z 10.061 člani je imelo leta 1803. skupno 46 924 K 7 h dohodkov in 28.753 K 49 h sflroškov, prebitek je torej znašal 17.170 K 58 h, predavalo se je 453krat, veselic je bilo 207, dramatičnih predstav 124, izletov 69, tam-buraških zborov 21, 673 pevcev in pevk, ki so nastopili v 40 pevskih zborih; 16 društev goji »Cbelice", 89 društev ima 31.447 knjig, 23 društev zastave in 10 društev svoje domove.
Vso organizacijo je pa vodilo 871 odbornikov in odbornic. Ta org4nizacija seje tekom mesecev, kakor se vidi iz poročila gospoda Smolnikarja, še pomnožila. (Konec prih.)
ftusko-joponsko vojsko.
Vtisek v Rusiji.
Došli nam ruski listi priobčujejo prva poročila o ruskem porazu, ki so pa nepopolna. Moralni vtisk je silovit. Dasi cenzura zadržuje prosto izražanje ogorčenosti, se vendar iz teh listov pozna, da se nevolja ne obrača toliko proti poraženim mornarjem, kolikor proti ruski upravi. V Ru-
siji je vse sama gniloba, pišejo; kamor se pogleda, vse je zaostalo, vse je v neredu in nihče nima več veselja in zaupanja do državne uprave. Srd ljudstva se obrača proti uradništvu, katero dolže, da je krivo vsega upadka v državi.
Zaman se trudijo drugi listi, da povzdignejo zaupanje občinstva. Kažejo na stoletne uspehe Rusije na vseh potih: v politiki, v gospodarstvu, v književnosti in umetnosti, ter trdijo, da eden neuspeh, če je tudi tako grozen, ne more uničiti vsega tega.
A. S u v o r i n piše pod vtiskom: Mi želimo slišati tolažilnih besed, a jih ne najdemo več niti v čustvu, niti v razumu. Vse je pretresla grozna žaloigra na morju. Ni-česa si ne moremo pojasniti in vsako po jasnilo še bolj razdraži naša bolestna čuvstva. Kar je bilo v prošlosti dobrega in velikega v Rusiji, to vse mora podati rešilno roko naši bodočnosti, ne tako, kakor sanjajo domišljavi reformatorji, ki mislijo doseči svoje namene sredi nereda in zlobe, ampak tako, kakor je potrebno velikemu svobodnemu narodu. Zato se pa morajo brez odtoga zbrati zastopniki vse ruske zemlje, in ne smemo čakati še dalje dokončanja Bulyginovega dela. Začeti so bili v drugačnih razmerah, pred dogodki, ki so navdali zdaj Rusijo s toliko grozo Časa ni več. Rusija rabi zdaj ves svoj um, vsa svoja čustva, da obvlada bodočnost, ki se zgrinja nad nas z urnimi valovi.
Po bitki.
London, 3. junija. Vršilo se je mnogo ginljivih prizorov. Mnogo izmučenih mornarjev so našli ob visokih pečinah ali na suhem ob pusti obali, kjer ni cest. Drugi obračajo sovražnikovo pozornost nasč z glasnim klicanjem. Vsi so lačni, žejni in izmučeni. Dve japonski zavarovani križarki »Nippon" in »Honkong" sta odpluli iskat potapljajočih se; obe ladji sta dobro preskrbljeni z živežem in zdravniškim orodjem. V četrtek sta zopet prišli v luko, ko sta rešili več ko 600 mož. Poleg tega je ujetih skoro 5000 mož. Mornariška bolniška ladja je napolnjena z ranjenci. Neprenehoma delajo zdravniki in strežniki. Vreme je krasno, na gladkem, siajem morju v luki leže zaplenjene ladje.
Deveto Togovo poročilo.
Tokio, 2. junija. Deveto poročilo admirala Toga, ki je včeraj popoldne dospel sem, se glasi: Ladja »Javate" in „Ja-kumo" poročata, da med Torešimo in Šan-gajem ni nobene ruske ladje. Konteradmiral Šimamura poroča, da je njegova admiralska ladja »Javak" 27. maja popoldne obstrelja-vala iz oddaljenosti 3000 m »Zemčuga", ki se je brez dvoma potopil.
Admiral Togo.
London, 3. junija. Admiral Togo je bil noč in dan na poveljniškem mostu svoje admiralske ladje; toda v noči pred bitko, ko je že dobil obvestilo, da bo sovražnik drugo jutro prišel v cesto Cušimo in je obenem vedel, da so vse njegove priprave dovršene, je trdno spal.
London, 2 junija. Admiral Togo je brzojavil pred bitko ribiškim družbam in jih prosil, naj imajo svoje čolne pripravljene za rešitev ponesrečenih.
„Od admirala nobenega povelja".
Morje meče na obali Nagate, Ivami in Zumu na tisoče trupelj. Večina je črna od dima in jih ni moč spoznati. Na truplu nekega častnika z imenom Sebanina so našli listič, ki se je končal z naslednjimi besedami: »Sovražnik pred nami! Od admirala nobene'ga povelja. Vsi
Polovica ocene se bavi uprav borni-rano z vprašanjem, velevažnim za kulturno življenje Slovencev, ki se tako krepko zrcali iz narodnih pesni. G. profesor razmišlja namreč o tem, kako težavno je moralo biti, slovenske obredne pesni — prav razvrstiti. Za to epohalno meditacijo je porabil 35 vrst. Uprav presenetila nas je učena poza ocenjevalčeva. Resno nam zatrjuje, kako sila težka je taka razporazdelba obrednih pesni in da mora taka stvar navadnega človeka napraviti nervoznega. Kako sila vsakdanji moramo pač biti mi, ki nas kaj takega prav malo vznemirja. Na vsak način bomo imeli več od kritike, ki bi na podlagi obrednih narodnih pesni odkrila najglobljo stran v življenju našega naroda, ljubkost in plastično moč njegovo, nego od razprav profesorjev, ki si belijo glavo ob bagatelah. Tudi ni stvar tako učena in mi-steriozna, kakor bi nam to rad dopovedal g. Tominšek. Če ima kaka obredna narodna pesem mnogo varijant, je kriterij, kako razvrstiti pesni in katere sprejeti v to kategorijo, pač lahek, če kedo ve, kaj pomeni obreden. Zato je treba imeti nekaj intuitivnega čuta, s formulami se tu kaj malo
opravi. Na vsak način je treba sprejeti v zbirko obrednih pesni vse tiste, ki imajo, dejal bi, količkaj obredne pointe, dasi so prepletene s posvetnimi ali celo nalahno erotiškimi disgresijami : kajti tu je često-krat religijozna misel vodilni motiv pesni, ki sicer tupatam uhaja v tujo snov, pa ima vendar otožni, resni in preprosti kolorit »obredne" pesni. Če pa so v pesni le verske reminiscence brez notranje zveze z glavno mislijo ali s čuvstvom, ki tvori do-minanto pesni, potem to seve ni obredna snov.JZa proučevanje narodove duše je pač najboljše, da se sprejmo v tako zbirko vse pesmi, ki so med obema ekstremoma : »obrednim" in .posvetnim" ; pri določevanju te meje je treba poetiškega čuta in nekaj fi-nese, nervoznosti pa celo nič ni treba. Da pomenjajo opombe, ki jih je g Strekelj pristavil pod črto, »kulturno dejstvo", tega ne uvidevamo; ta tirada k večjemu pome-nja, da nekateri vidijo v brezpomembnih stvareh to, česar v njih ni, tam pa, kjer bi morali odkrivati resnična dejstva, ne vedo ničesar povedati.
Ali to ni vse. G. profesor je vendar hotel postati originalen. Posegel je v dno
in privlekel na dan več problemov, od katerih je drug težji od drugega, pa za to oceno vsi nepotrebni in privlečeni za lase, da pričajo o globoki filozofski izobrazbi g. profesorja. Pri tem mu je pa popolnoma iz-podletelo.
G. Tominška so spravile narodne pesni do tega da se povprašuje, koliko je v teh pesnih pristno narodnega, koliko pa odzu-naj vcepljenega, kako je naše ljudstvo prišlo do idej in čuvstev, izraženih v teh pesmih in kaj je v njih še poganskega. G. Tominšek preveč zahteva; če bi mi hoteli razglabljati to eminentno kulturno vprašanje, koliko tujih elementov je v kritikah Tomin-škovib, bi najbrže tudi ne prišli zlepa do konca, kot pri narodnih pesnih ne. Pravo don Kišotovo delo pa bi bilo iskati s profesorsko minucioznostjo poganskih elementov v slovenskih obrednih pesnih. Mi smo pregledali pesni: Ton, ki veje iz velike večine teh pesni je pristno krščanski in če hočete, srednjeveški. Tu je vse posuto z rožami, ki so simbol nadnaravnih dejstev, naj-abstraktni krščanski misteriji so tu vtelešeni v nežni, naivni obliki, ki označuje krščansko kulturo, tistega poganskega, lascivnega
čutimo prihajati smrt Storili bomo svojo dolžnost Z Bogom!" -
Princ Liechtenstein o zadnji bitki.
Dunaj, 3. junija. Na shodu kršč. socialnega društva je govoril včeraj poslanec princ Alojzij Liechtenstein o različnih dnevnih vprašanjih. Na svetu, je dejal govornik, se je izvršil dogodek, ki bo imel dalekosežne posledice. To je odločilna japonska zmaga na morju. S tem je izginilo upanje, da se bo vojska na suhem za Ruse ugodno končala. Boj Rusov je brezupen in mir pod težkimi pogoji se je približal Rusiji. S krščanskega, konservativnega in splošno evropskega stališča moramo ta izid bitke obžalovat; iz celega srca. Moč evropskih velesil, v kolikor se to tiče kolonij, je bila le vojaška, in to posebno napram Azijcem. Ta moč pa je z ruskim porazom zlomljena, in Francozi, Holandci, Američani in tudi Angleži bodo kmalu čutili silo domačinov. Vsled zmage Japoncev se morajo pripravljati na suhem in na morju vse vlasti, ki imajo kolonije. Z eno besedo označim naš položaj za prihodnjost: Mi smo blamirani Evropci.
Kapitan Klado o porazu.
Peterburg, 3. jun. Kapitan Klado, čegar avtoriteta je v ruski mornarici splošno znana, se je danes izrazil napram zastopniku »Birž. Vjed.", da je bil poraz v Cušimski cesti neizogiben. Da pa je bil tako strašen, je pripisovati neugodnemu položaju Roždestvenskega, ožini morske ceste, ki je ugodna za torpedne napade in tretjič okol-nosti, ki so došle nenadoma, in ki jih ni mogoče razpravljati (Upor moštva? Ured.) Nespametno bi bilo pošiljati četrto brodovje. Rusija je izgubila oblast na morju. Vojne ladje v Vladivostoku nimajo pomena.
Spor med Avstrijo in Japonsko,
Rusija je naročila v Hirtenbergerjevi tovarni 200 milijonov patron. Pariški japonski krogi smatrajo to naročilo za kršenje nevtralnosti od strani Avstrije ter pravijo, da bo Japonska storila resne diploma-tične ugovore, da onemogoči naročilo.
Kako je bil vjet Roždestvenski?
London, 3. junija. Admiral Roždestvenski je bil ujet pod sledečimi okol-nostmi. Najprvo je bil na krovu svoje admiralske ladje »Knez Suvarov". V začetku bitke dne 27. maja se je boril z odličnim pogumom, dne 28. maja je bila njegova bojna ladja ločena od brodovja, nadaljeva/a pa je streljanje iz vseh topov. Boril se je proti velikanski premoči. Za nekaj časa je bila ladja edini cilj japonskega brodovja; granate so vihrale in razdevale po krovu kakor ciklon in bilo je očividno, da se bo ladja morala kmalu potopiti. Vsled tega so prenesli admirala z 8 štabnimi častniki na rušilcu »Bjedovi", ki je bil cilj kombiniranega japonskega brodovja rušilcev. „Bje-dovi" je plul semtertja in poizkušal prodreti, a japonski rušilec »Sasanami" je izšel iz črte in streljal toliko časa, da je postal »Bjedovi" nezmožen za gibanje. Sedaj je bil admiral Roždestvenski, ki je bil že poprej ranjen, še enkrat ranjen in sedaj težko. »Bjedovi" je bil vjet in preiskan; vsi Rusi so bili vjeti. Roždestvenskega krvavečega iz težkih ran, so slednjič našli na dnu rušilca. Japonci so na prošnjo Rusov dovolili, ne naprej prevažati admirala in drugih ranjencev. Pustili pa so na ladji svojo stražo, ki je imela nalogo, usmrtiti admirala, ko bi se rušilec hotel združiti z brodovjem in bi bila nevarnost, da Rusi ladjo zopet osvoje.
in silnega kolorita ni nikjer sredi teh sa-njavih iu zaupnih verzov. Kaj takega pač zasledijo le profesorji klasične grščine. Da bo pa kedaj kdo zamogel izločiti iz narodnih pesmi krščanski element od poganskega, tega menda tudi g. Tominšek ne verjame, dasi se mu to „ veliko kulturno vprašanje" kar nehote vsiljuje v pero. Poganski element se čestokrat od krščanskega zato ne da ločiti, ker med mnogimi poganskimi idejami in mnogimi momenti v kulturnem svetu poganskem in med krščanskimi idejami niti ni specifičnega razločka, ampak lahen, naraven in neprestan prehod. Krščanstvo je dotične poganske elemente le usovršilo in razvilo do najvišjega vrhunca, do etiškega sestava, ki ga ne prekaša noben drugi. Tistih elementov bo g. Tominšek zastonj ločeval, ker so pretesno spojeni. Mnogo pa je v narodnih pesnih takih sestavin, ki so skupne poganstvu in krščanstvu in nimajo prav nobenega izrednega kolorita: tak je po večini erotiški element, ki je tupatam raztrešen po kaki »obredni" varianti. Teh ločevati be nepotrebno in nehvaležno dolo, ki nikogar ne bo povzdignilo ▼ učenjaka.
Pač pa bi bilo precej zanimivo, zbrati
Soproga Roždestvenskega.
L i p s k o , 5. junija. „Leipzig. Neuest. ( Nachrichten poročajo iz Peterburga: Ko je gospa Olga Roždestvenski, soproga admiralova v mornariškem ministrstvu po-prašala o zdravju njenega moža, so ji na kratko odklonili vsak cdgovor. Med njo in med ministrskimi uradniki je prišlo do skrajno silovitega nastopa. Še le na povelje carja, proti kateremu se je pritožila, so ji naznanili, da po poročilih vlade iz Saseho zdravljenje admiralovo debro napreduje. Kako se je udal Nebogatov ?
Rim, 3. junija. „Corriere della Sera" poroča iz Tokia sledeče podrobnosti o Ne-bogatovi udaji: Japonci so zjutraj 28. maja zagledali Nebogatovo brodovje, ki je nepremično ležalo med pečinami otokov Lian court. Ena ladja je ubežala, in po prvi salvi so Japonci zahtevali od Rusov, naj se udajo. Rusi niso odgovorili. Japonci so pripluli še bližje, ustrelili drugič ter ponovili poziv. Rusi, ki niso odgovorili z nobenim strelom, so spustili rusko in dvignili japonsko zastavo. Ko se je poveljnik križarke »Ašima" pripravljal, da se prepelje k ruski admiralski ladji, je bil z „Orla" spuščen čoln, ki je pripeljal k „Ašimi" Nebogatova in dva častnika. Rusi s® bili v paradni uniformi ; bledi ko zid so stopili pred poveljnika »Ašime" in Nebogatov je dejal: »Pridem predlagat udajo svojega brodovja". Poveljnik Aširo je odgovoril: „sprejmem vaš predlog. Take se prepreči nepotrebno prelivanje krvi in izgube človeških življenj". Trije Rusi so položili svoje meče na mizo in niso črhnili besedice. Ko so Japonci obiskali ruske ladje, so našli, da je krov „Orla" polit s krvjo, večina topov je bila razpočenih, lafete polomljene. Nered je bil grozen. Vse je kazalo, da moštvo ni hotelo slediti admiralovim poveljem. Mornarji so bili umazani, zanemarjeni, imeli so raztrgane črevlje in obleko. Ladja „Orel" je bila zadeta 40krat, a bi se bila lahko še borila. Brodovje so prepeljali v luko Maizuru. Ljudstvo v luki je pričelo vriskati, ko je videlo ladje.
Admiral Skridlov živ.
Berolin, 3. junija. nLokalanzeiger" poroča iz Peterburga: Poročilo, da se je Skridlov potopil pri Vladivostoku z „Gro-mobojem", se ne potrjuje. Pač pa so videli včeraj Skridlova sprehajati se po Nevskem prospektu.
Smrt admirala Felkerzama.
Peterburg, 3. junija. Iz Šangaja poroča „Rusko Slovo'4: Felkerzam je umrl 23. maja zaradi želodčnega raka. Admiral Roždestvenski, ki ga je nekaj dni pred smrtjo obiskal na „Oslablji", je prepovedal admiralovo smrt naznaniti brodovju. Le njemu naj se naznani dogodek po dogovorjenem znamenju. Med bitko je na „Osljablji" vihrala admiralska zastava. Pred smrtjo je prosil Felkerzam, naj prepeljejo njegovo truplo v Rusijo.
Poškodbe bojne ladje nOrel" —
Ranjenci vrženi v morje.
London, 5. junija. „Daily News" poroča iz Tokia: Poškodbe ujete bojne ladje „Orel" so mnogo težje ko se je doslej mislilo. Vsled tega ladje ne bodo mogli takoj uvrstiti v japonsko brodovje, akoravne je posadka že pripravljena. Ladja bo morala dolgo časa ostati v ladjedelnici. Največje poškodbe ima ladja na dimniku, ki ga je polovica odtrganega in na oklepih na desni strani, ki so vsi preluknjani. Tudi so stroji večinoma nerabljivi. Pokazalo se je, da se mora nadomestiti tudi oklep, ki ni bil zadet, ker se je tudi pokvaril, akoravno je nov.
tisto, kar je legendarno in sovražasto in tu dokazati paganizem. Zato je pa VIII. zvezek Štrekljeve zbirke kaj nepripraven. Kar je v njem legendarnega, je tako pristno krščansko, kot so bile pasionske drame v srednjem veku. Tu imamo legende o Mariji »cartani", o rožmarinu, o „štalici betlehem-ski" in o rojstvu Janezovem Sicer pa o poganskem miljeju Slovencev premalo vemo, da bi ga mogli kar reproducirati in zasledovati njegov vpliv v teh pesmih.
Ton teh legend, njihova frazeologija in smer ni mogla ponikniti od nikoder drugod kot iz krščanstva, ki je simboliziralo vso prirodo in ustvarilo toliko novih milih misli in besedi.
Gospodu Tominšku je seveda vse to krščansko le po zunanjem vtisku: to dokazuje, da je otopel vsled predsodkov. Sicer pa se da v eni vrstici brez argumenta trditi, kar je komu ljubo.
Gospodu Tominšku nočemo delati krivice. Tout comprendre c'est tout pardonner. Gospod profesor živi sredi kroga, ki ima jako majhno periferijo, in če mu manjka vzleta in vpogleda, pač ne more od njega nikdo zahtevati globokih ocen.
Franc Terseg a v.
London, 5 junija. Iz Tokia poročajo tukajšnji listi, da je bilo na oklepnici .Orel" takoj ob pričetku boja ubitih ali ranjenih 300 mož. Stokanje in tožba umirajočih in ranjenih je silno slabo vplivalo na moštvo. Poveljnik ladje je torej dal povelje vreči v morje težko ranjene. Grozno povelje se je izvršilo in 150 mož je bilo vrženih v morje; te so pozneje vzeli na krov Japonci
Ujeti ruski častniki.
London, 5. junija. „Times" poro čajo iz Tokia: Od Japoncev ujeti častniki baltiškega brodovja, ki bodo izpuščeni pod častno besedo, da se vojske ne bodo več udeleževali, bodo dani na razpolago francoskemu poslaniku v Tokiu. Ko bodo došla iz Peterburga natančnejša določila, bodo častniki poslani v domovino.
Ruska pomožna križarka „Lena".
S t. Francisco, 3. junija. (Reuterjev biro). Rusko pomorsko križarko »Lena", katero so v septembru minolega leta raz-orožali, so izpustili. Križarka pojde kakor lazaretna ladja v Vladivostok.
Japonska se dalje pripravlja.
Hamburg, 5 junija. „Hamburger Nachrichten" poročajo iz New Yorka : Ja ponsko železniško ministrstvo je naročilo pri železniškem trustu 900 vagonov in 100 lokomotiv. Tisoč voz je bilo naročenih že v januariju. Japonsko vojno ministrstvo je brzojavilo trustovemu vodstvu, da naroče nega blaga ni treba zavarovati proti vojni nevarnosti ; naj se pošlje, kakor navadno.
Napad na Vladivostok ali Sahalin ?
L o n d o n , 3. junija. „Daily Telegraph" poroča, da ruski vojaški krogi menijo, da bodo Japonci sedaj napadli Sahalin ter ob izlivu Amurja napravili postajo za brodovje, kjer bodo napravili železniško zvezo S tem bi odrezali Vladivostok in spravili Lineviča med dva ognja. Iz Sangaja poročajo, da so japonski vlaki, vozeči se proti severu, napolnjeni z vojaki. O tem se ne da izvedeti ničesar gotovega, ker ni oficijelnih poročil in tudi listi ne smejo o tem pisati. Sodi se pa, da ima to prevažanje namen, pospešiti napad na Vladivostok in Sahalin.
Japonsko brodovje pred Vladi-vostokom ?
London, 5. junija. Blizu Vladivostoka so opazili dve japonski križarki, najbrže „Tazuga" in »Apahi". Rusko vladivo-stoško brodovje je šlo Japoncem nasproti, a se je zopet umaknilo, ko so bili Japonci že izven strela. Pri tem je ena ruska premogovna ladja zapeljala na obalo.
Simintin Japonci okrepujejo.
Lamatenza, 3. junija. Sinmintin Japonci naglo okrepujejo. To je posledica zadnjega Miščenkovega pohoda. — Na vseh prednjih črtah japonskih se nekaj dni sem opazuje živahna delavnost Prebivalstvo ne sme prehajati iz krajev, ki so v ruskih rokah v one, ki so jih zasedli Japonci. Ranjeni Rusi, ki se vračajo k vojski, dobivajo posebna odlikovanja. — Vreme je jasno in vetrno.
Slavni japonski ladji.
London, 4 junija. Ladjedelnica Armstrong-Ansaldo, ki je zgradila ruski križarski , N i s h i n " in „ K a s u g o * je sprejela danes državno brzojavko iz Tokia: „Kasuga" in „ N i s h i n " sta prestali najboljšo izkušnjo: začeli sta bitko iz velike distance, borili se slavno in razdejali ^Dimitrija Donskega", „Su-varova" in „ B o r o d i n a «. Ladji nista znatno poškodovani.
Novo rusko brodovje.
B e r o 1 i n , 3. junija. „Lokalanzeiger" poroča iz Peterburga: V mornariškem ministrstvu razpravljajo o zgradbi novega vojnega brodovja. Dra admirala sta že oddala svoje načrte. Računajo na to, da se bo vse delo lahko izvršilo v Rusiji. Po teh načrtih se bo zgradilo v treh letih 8 bojnih ladij od 16 -20000 ton, 5 križark do 20.000 ton, 5 križark do 10000 ton, 60 torpednih križark, 10 velikih torpedovk, 20 torpedovk za brambo obrežja in 60 podmorskih čolnov. Poleg tega naj se zgrade še 4 minonosci, in 80 rečnih topničark. Za oklopnice na| bo tip »Pavel I", za oklopne križarke prvega razreda zboljšani tip „Rosije" in „Bajana".
! Vladivostoške torpedovke ne mirujejo.
Tokio, 4. junija. Vladivostoške torpedovke so zajele blizu otoka Jeso pri Hok-kaidi japonski parnik »Duishenmaru" 700 ton. Na ladjo so vkrcali 13 ruskih mornarjev. Ti so pa zgrešili smer in so pluli proti Genzanu, kjer so srečali japonske ladje. Te so, ko so zagledale rusko zastavo, napadle parnik. Med tem so se vjeti Japonci, ko so zagledali svoje tovariše, osvobodili in se zopet polastili svoje ladje.
Admiral Roždestvenski.
Tokio, 3. junija. (Reuterjev biro)t ! Na Roždestvenskemu ni opaziti nobenih ne-' farnih znakov ter utegne v kratkem ozdra-
viti. Cdstniki ladje .Orel" so odklonili, da bi jih Japonci na častno besedo izpustili na svobodo. Dovolilo se jim še en dan premisleka.
Pariz, 5. junija. Admiral Roždestvenski ima svojo sobo in in zdravijo ga zdravniki japonske mornarice. Ranjen je na čelu od drobca granate ter ima lahke rane na hrbtu, desnem stegnu in na levi nogi. Silno je izmučen, obraz je bled. Upati je da ozdravi. Tri ruske križarke dospele v Manilo.
Manila, 3. junija. Admiral Enkvist od poraženega baltiškega brodovja je dospel semkaj na , A u r o r i " (6700 tonelat, 40 topov, hitrost 19 vozlov) v spremstvu kri žarjev „ O 1 e g a « (6700 tonelat, 32 topav, hitrost 23 vozlov) in , Z e m č u g a • (3100 tonelat, 15 topov, hitrost 24 vozlov) Ladje so poškodovane. Mnogo vojakov od po sadke je ranjenih.
Rešeni Rusi.
Tokio, 3. junija. Na japonski obali v Ivami, Cušimi, Sasehu, Nagasakiju in Iki-oshimi je polno ruskih častnikov in mornarjev. Pripeljali so se na čolnih ali pa na jap. ribižkih ladjah ki so reševale potapljajoče se Ruse.
Mir v Mandžuriji?
Tokio, 3. junija. V Mandžuriji je sedaj na fronti mir. O prodiranju Japoncev se ničesar ne čuje. (Ta brzojavka je jako sumljiva Ali hočejo Japonci zopet presenetiti Ruse s svojimi gibanji. Op. ur.)
Ogrska pred novimi boji.
Iz Budimpešte so včeraj poročali, da bo imenovan 721etni general Fejervary tekom enega tedna za ministrskega predsednika. Uradniki, ki so podrejeni trgovinskemu ministrstvu, nadalje oni pri poštah in brzo-javih so pozvani, naj predlože svoje vojaške spise v 24 urah svojim višjim. Sodijo, da pokliče vlada v vojaško službo uradnike, če ne bodo hoteli izvrševati svojih dolžnosti. Cuje se, da namerava izstopiti iz liberalne .stranke mnogo poslancev, če bo ime-vano poslovno ministrstvo. V sobotni seji ogrske zbornice je naglašal Košut, da se mora razširiti volivna pravica, kar je glavna zahteva neodvisne stranke.
Opozicija grozi z najskrajnejšimi sred stvi, ako bo imenovan Fejervary in ne parlamentarno ministrstvo. Opozicija proglaša imenovanje Fejervaryjevo za protiustavno, ker ogrska ustava pozna le odgovorno ministrstvo. Opozicija bo predlagala v zbornici nezaupnico in grozi, da bo Fejervary jevo ministrstvo izgnalo iz zbornice.
Danes nam je sporočil naš dunajski poročevalec, da še vedno ni gotovo, ali postane Fejervary ministrski predsednik ali pa pripravlja prostor za drugega moža. Doslej je dobil tri osebe, ki so mu obljubile, da stopijo v njegovo ministrstvo podgu ernerja avstro-ogrske banke, podpredsednika najvišjega kraljevega sodišča in dva tajnika v finančnem ministrstvu. Pred binkoštmi novo ministrstvo skoro gotovo ne bo imenovano, ker bo baje jutri zbornica imela pred Bin koštmi zadnjo sejo, do jutri pa ministrstvo še ne bo imenovano.
Napad na španskega kralja.
Španski kralj in predsednik Loubet sta prisostvovala v soboto veliki vojaški paradi. Občinstvo ju je burno pozdravljalo. Kralj Alfonz je pri pojedini, ki jo je priredil njemu na čast Loubet, napil Loubetu. Hvalil je francosko armado in rekel, da nikdar ne pozabi, da je v družbi francoskega predsednika ušel nevarnosti, ki grozi vsem vladarjem. Loubet je napil španski armadi, napredku Španske in želel, da bi Alfonz dolgo vladal.
Preiskovalni sodnik je ukazal fotografirati voz, v katerem sta sedela španski kralj in Loubet, ko se je izvršil napad, voz je poškodovan na več krajih. Poročajo, da so nameravali anarhisti vstajo, če bi se bil posrečil napad. V ulici Richelieu nedaleč od „Thč;ttre frangais", kjer je bila v petek zvečer španskemu kralju na čast velika slavnostna predstava, so našli tri iz vlitega železa narejene, trdno zaprte cilindre. Španski kralj Alfonz odpotuje danes iz Pariza v Cherbourg, odtod na Angleško. Francoske oblasti so zaukazale zastražiti železniško prego, po kateri se vozi kralj. Pariška policija je zasledila veliko anarhistično zaroto proti življenju španskega kralja. V vseh evropskih glavnih mestih, ki jih obišče Alfonz, so anarhistični odbori, ki nameravajo napade na kraljevo življenje. Iz Barcelone so odposlali anarhisti 25 bomb v raVna mesta. Tudi v Berolinu so zaprli več sumljivih oseb.
Reforme na Kitajskem.
Sedaj ko je prizadela Japonska Rusiji hud udarec, se Kitajska pripravlja, da se reorganizira po evropskem vzorcu. Vsi diplomatski zastopniki Kitajske v tujini in v Evropi bivajoči Kitajci, ki se pri nas izobražujejo, so poslali v svojo domovino izjave, kjer priporočajo vladi, naj uvede konstitucionelne naprave v svojo zakonodajo in upravo. To gibanje vo-
dita bivši poslanik na angleškem dvor Lo-fang-lu in sedanji kitajski poslanik v Parizu Sun. Sicer se ustavljajo temu nižji kitajski uradniki, toda za reforme so skoro vsi generalni guvernerji in guvernerji kitajski. Reforme bodo s časom tudi zato prodrle, ker jih podpira princ Cin, poveljnik armade in brodovja, ki je sedaj na Kitajskem najbolj vplivna oseba. Najprej mislijo izpremeniti neki urad, ki mu pravijo Cen-vu ču, v nekako državno zbornico. Ta urad že sedaj sestoji iz mnogih najvišjih uradnikov in državnikov, ki imajo velik upliv na upravo. Vsekakor so to pomenljiva znamenja.
Žalostne vesti iz Rusije.
Poraz baltiškega brodovja je opogumil zopet prekucijsko stranko na Ruskem. V težkih dneh, ko joka na tisoče in tisoče ruskih rodbin za svojci, ki so preminuli v grozni pomorski bitki pri Cušimi, se na delu tajne sile, ki poizkušajo vse, da bi povzročili prekucijo na Ruskem O teh pojavih so došla sledeča poročila:
Riga, 4. junija. Poroča se o velikih nemirih v obbaltiških pokrajinah. Pobunjeno je prebivalstvo na deželi. — Pojavilo se je mnogo oboroženih pobunjenih čet, ki plenijo cerkve in graščine. V Smiltenu so vdrlj pre-kucuhi med službo božjo v cerkev. Žugali so svečeniku, mu stisnili v roke rdečo zastavo in ga prisilili, da je šel pred četo, ki je pela prekucijske pesmi. V Ronnburgu so zažgali štiri graščine. Pri Valku je obmetavalo ljudstvo vojake s kamni in psovalo poveljujočega častnika Širnega, ki se ni mogel popolnoma zanesti na vojaštvo. Vojaki so se umaknili, ne da bi bili pregnali množice. Med vojaki ni bilo nobene discipline. Ker se na vojaštvo ni zanesti, so pričeli ustanavljati posestniki oborožene meščanske straže. Tudi na Livlandskem vlada popolna anarhija.
Peterburg, 4. junija. Trdi se, da je nameraval generalni guverner Trepov izgnati 3000 oseb, če bi bil dosegel Roždestvenski najmanjši uspeh.
Peterburg, 4. junija. Od 2, t. m. nadalje stavkajo delavci v več peterburških tovarnah. V tovarni za vozove so razgnali kazaki delavce z biči. Kazaki in pehota stražijo Putilove tovarne in Glebovo tovarno.
Peterburg, 4. junija. Večina zavarovalnih družb je naročila svojim zastopnikom na Kavkazu, da ne smejo sklepati zavarovalnih pogod s policijskimi uradniki. Pri zadnjih nemirih v Harkovem je ranilo vojaštvo nad 150 oseb. V Minskem je bil boj med judi in krščanskim prebivalstvom, ranjenih je več oseb. Nadaljujejo se boji na ulicah.
Frankobrod, 5. junija. »Frankf. Ztgporoča iz Lodza: V židovskem mestnem delu so streljali vojaki na otroke. Ubiti so bili trije otroci. Streljali so, ker so čuli prekucijske klice.	• ^
Peterburg, 4.junija. Ob včerajšnjih nemirih je bilo ubitih 13 oseb in mnogo ranjenih. Ranjenih je tudi mnogo policistov in vojakov. Pripravljenih je 40 000 vojakov, da nastopijo, če vzbruhnejo nemiri.
Varšava, 5. junija. V Janovem je zgorelo 400 poslopij. Brez strehe je 2000 družin. Škodo cenijo na en milijon rubljev. Nekega zidarja je razjarjena množica vrgla v ogenj, ker so sumili, da je zanetil požar, a ga je rešila požarna bramba in policija.
Kolin, 5. junija. „Koln. Ztg." poroča iz Peterburga: Delavci v Putilovih tovarnah in še v nekaterih drugih podjetjih stavkajo. Boje se, da vzbruhne splošna stavka Delavci zahtevajo deveturni delavnik, ki je. že uveden v državnih podjetjih.
Peterburg, 5. junija. Policija je našla v Rigi 50 zakopanih bomb, ki še niso bile nabite z dinamitom. Vse bombe so bile vlite brez vednosti ravnateljstva v tovarni Phonix Zaprli so 25 oseb. Policija je zaplenila mnogo orožja, bodalca, patrone, smodnik in veliko prekucijskih oklicev ter smrtnih obsodb. Več zapitih oseb je izjavilo, da so nameravali v kratkem izvršiti več dinamitnih napadov.
Peterburg, 5. junija. Vojno sodišče v Kurskem bo sodilo več policijskih uradnikov, ki so se udeležili nemirov.
Peterburg, 5. junija. Predvčeraj šnjim se je spopadlo 15.000 oseb s policijo in vojaki. Ranjenih je bilo težko 12, lahko pa 60 oseb. Množica je imela rdeče zastave in je pela prekucijske pesmi. Kazaki in policisti so s sabljami in biči razgnali množico. Spopad je trajal eno uro. Kazaki in vojaki so imeli 15 ranjencev.
Dnevne novice.
Glagoljaško posvetovanje.
O škofovskem posvetovanju glede glagolice v Rimu se poroča: Papež si je dal predložiti vsak večer poročila o sejah V torek je pa nenaznanjen ob 10. uri dopoldne nenadoma prišel osebno v kongregacijsko dvorano, kjer zborujejo škofje. Škofje so bili seveda iznenadeni vsled tega, ker nihče ni
pričakoval, da se bo papež osebno udeležil posvetovanja. Kardinal Vanutelli je odstopil predsedstva papežu, ki je sam govoril škofom o glagoljskem vprašanju ter pohvalil njihovo vnemo za njega koristno rešitev. Po zadnji seji je tudi kardinal Vanutelli zahvalil škofe za njihovo vnemo, nakar je kardinala zahvalil goriški nadškof za modro voditev posvetovanja. Se vedno drže tajnost o vsebini in uspehih posvetovanja. Zato so si poročila v listih protislovna in slone ve činoma na domnevanjih. Najverjetnejše je, da so se škofje v večini izjavili zato, da glagolica ni privilegij posameznih cerkva, ampak privilegij vsega hrvaškega naroda. Rim se pa drži dekretov kongregacije sv. obredov. Dekret iz 1. 1898. pravi, da naj obstoji slaroslovansko bogoslužje še nadalje v tistih krajih, kjer obstoji že nepretrgoma 30 let, dekret iz 1. 1900. pa raztega ta privilegij tudi na župnije, ki so 1. 1868. vživale to predpravico, a so jo nadomestile z latinščino, ker je manjkalo glagoljaških duhovnikov. Izjava škofov ima konzultativno veljavo in se bo predložila posebni komisiji, sestavljeni iz kongregacij za izredne zadeve, za svete obrede in najbrže tudi propagande. Nemško avstrijsko in italijansko časopisje izkuša dati vsej akciji političen značaj ter dokazuje, da pomenja razširjanje slovanskega bogoslužja poslovanjenje dežele na škodo Italijanom. Temu nasproti naglašajo škofje notranje cerkveni značaj tega vprašanja in njega ko rist za cerkev sam«. Končna odločitev se bo objavila v obliki breva ali konstitucije. Vsled tega izostane za sedaj skupni pastirski list udeleženih škofov.
Volitve v „Slov. Matico'-. »Narod" nas napada, ker sme predlagali za volitev v odbor »Matice Slovenske" g. A. Grudna. Mi smo to lahko storili, k e r n i nobene oficielne liste. Če je razposlal tajnik g. Lah agitacijske liste za »Na-redovca" dr. Tominska, je to storil na svojo pest in odgovornost, ker odbor ni priporočil nikakega kandidata. Dr. Gruden je pa primeren kandidat zlasti zaradi tega, ker je bil še celo „Narod" prisiljen, da ga je hvalil zaradi njegovih študij o glagolici. Torej smo si mislili, da ne bo mogel nasproto-tovati našemu predlogu Zdaj pa vidimo, da je bila vsa »Narodova" navdušenost za glagolanje sama hinavščina, kajti na surov način ga je odklonil in priporoča za odbornika tistega dr. Tominšeka, o katerega pisateljskih otročarijah bi vedel največ povedati g. Aškerc. A ne le to: »Narod" celo pozivlje liberalce, da ne smejo več voliti dr. Lesarja in monsgr. Zupančiča, ker sta duhovnika, češ da nimata pisateljskih zaslug. No, če »Narod" ne ve za Zupančičeve znanstvene knjige in za dr. Lesarjeve spise, s tem le kaže svojo nevednost v slovenski literaturi. Mi pa vprašamo: Kake literarne zasluge pa imajo razni liberalni odborniki od katerih je na primer Grasselli celo podpredsednik »Matice" ? Kaj nameravajo liberalci, kažejo sledeče besede »Narodove" :
Ce se napredni „Matičarji" ne bodo zgenili, če ne bodo posegli v volitve, potem mora vse vzeti hudič in postane .Matica" popolnoma klerikalna. Ali naj klerikalci požro lepo premoženje, ki ga ima „Matica" ali naj začne še »Matica" izdajati same v klerikalnem duhu spisane publikacije? Boljše nič ! Obračamo se torej tem potom do naprednih Matičarjev in apelujoč na njih zavednost jim priporočamo, n a j ne glasujejo za dr. Lesarja, zaAntonaZupančiča in zadr, Grudna.
Da bi kdo hotel »Matico« narediti »klerikalno«, je le strašilo, po katerem hočejo »Narodovi" liberalci dobiti v roke veliko premoženje „Matičino", da bi ga porabili za svoje strankarske namene. Njihova ro-doljubnost se pa kaže v tem, da vidijo rajši, da „M a tiče" ni, nego da ne bi njim služila. Že doslej peša število »Ma-tičinih" članov, a s takim nastopom se bo položaj še poslabšal. Priporočamo torej vse prejšnje odbornike (Fr. S. Finžgar, dr. M. Murko, dr. Jož. Lesar, Milan Pajk, dr. Jož. Stare, Luka Svetec, Alojzij Zupančič), poleg njih pa g. Ant. Klinarja in dr. Jožefa Grudna Glasovnice se naj takoj pošljejo predsedstvu »Slov. Matice" v Ljubljani.
Škandalozne razmere na Kranjskem. Zadnji dogodki v Dpmža-
lah so pokazali, kako neznosne razmere je ' ustvarila naša deželna vlada. Povsod nam usiljujejo nemške uradnike, ki potem postopajo s Slovenci tako, kot so v Domžalah, orožništvo se kolikor mogoče germanizuje, na zunaj pa potom deželno-vladnih poročil blatijo našo deželo z lažmi. Uradno poročilo o dogodkih v Domžalah kaže najsrditejše sovraštvo do našega naroda in do resnice. Najprej je uradni list priobčil notico o slavnosti, v kateri je pravil, kaj so Nemci mislili govoriti, a potem je dostavil, da bo o nadaljnih dogodkih počakal, da preiskava dozna dejstva. Uradni list pa ni čakal nobenih uradnih preiskav, čakal je le , T a -gespoštinega" poročila, ki pravi, da se je streljalo »iz zasede". Nemškonacio-nalni vpliv pri naši deželni vladi je imel to menda za »preiskavo", baron Hein je imel s tem že vse za dognano in korespondenčni urad je poslal v svet tako poročilo, iz katerega sledi, da se je streljalo iz slovenskih vrst, kar je pa popolnoma zlagano. Sedaj bodo pričeli kričati tudi listi v »Reichu" o »zatiranem nemštvu«; tiste, ki so moralni povzročitelji domžalskih dogodkov, ki so vzbudili ogorčenje in ki so imeli pri sebi orožje, pa bodo še po-m i 1 o v a 1 i! Tudi kamniški okrajni glavar je vso stvar jako zvijačno uredil. Udeležil se je pangermanske slavnosti v civilni obleki ter gledal, kako so se Vsenemci s pomočjo frankfurtaric norčevali iz A. Hoferja. Kljub temu, d.i je bil v civilni obleki navzoč na slavnosti, je dajal komisarju;baronu Lazzariniju navodila, češ Lazzarinija, ki je znan »Mutterkindl", pošljem naprej, jaz pa ostanem v ozadju ! Okrajni glavar sme sodelovati pri provokatoričnih nemških veselicah, sluge pa postrani gledajo, če se ude leže najnedolžnejše slovenske veselice. Ne-čuveno je bilo tudi postopanje z ranjenim S e d e j e m , katerega položaj še danes ni nič boljši in se še ne vč, če se bo zdravnikom posrečilo ohraniti mu nogo. Nevarno ranjenega so celo noč pridržali pri dež. sodišču in šele drugi dan okolu poldneva ga odpeljali v deželno bclnico. Priče so tu, ki bodo potrdile, da je že po zabodenem Se-deju orožnik tako mahnil s puško, da si je Sedej nogo zlomil Popolnoma hrvaške razmere se pripravljajo pod Heinovo vlado na Kranjskem. Hein hoče na vsak način postati kranjski Khuen. Baron Hein računa z našim narodnim razporom in meni, da Slovenci ne moremo biti tako pametni, da bi se zedinili vsaj v gotovih narodnih točkah. A domžalski dogodek je najširši slovenski javnosti pokazal, da je treba iskati združenega nastopa proti vedno naraščajoči nemški ekspanzivnosti, ki se razširja pod izzi-vajočimi od vlade protežiranimi frankfurtaricami. Slovenska javnost vidi, kako prav je imel dr. Krek, ko je kazoč na barona Heina v dež. zboru zaklical: »Tam je naš A m a n !" Liberalna stranka pa smatra za svojo prvo dolžnost, da ga ohrani sebi in — ubogemu slovenskemu ljudstvu.
Potrjen zakon. Cesar je sankci-joniral zakon, s katerim se lahko podaljša davčna prostost po potresu poškodovanih hiš na Kranjskem in Štajerskem za 25 let in s katerim se za nove zgradbe in za pre zidave v okrožju mestne občine Ljubljana doseže 181etna davčna prostost.
—	V prepiru zabodel. Iz Sred nje vasi v Bohinju se poroča, da sta se v nedeljo pozno ponoči sprla iz gostilne domov grede fanta Jernej Cvetek in Jožef Gart-ner ter potegnila noža. Cvetek je bil težko poškodovan. Ranjeni Gartnar je drugi dan popoldne umrl.
—	Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela svojo 160. vodstveno sejo dne 24 maja. V smislu § 18. družbinih pravil je prvomestnik na sejo po zval g Mateja R a ž u n a , župnika v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem. Prav korenito se je razpravljalo vprašanje glede mogoče družbine ljudske šole vSt. Jakobu vRožu na Koroškem. Ko se je rešilo več nujnih notranjih družbinih zadev, ter sprejela ponudba pivovarne »Auerjevih dedičev v Ljubljani" glede »družbinega p i v ar, je zaključil prvomestnik ob 6. uri seje.
—	_ Imenovanje v finančni Stroki. C. kr. finančno ravnateljstvo v
; frstu je imenovalo za davčna pristava davčna praktikanta gg. Milana a u b i c a in Viktorja Kavčiča.
—	Slavlje prebitja predora skozi Karavanke se vrši v s boto, dne 17. t. m. Predor je sicer danes že prebit, toda za sedaj so ga zazidali, da ga tedaj »slavnostno" prebijejo.
—	Potres v južni Dalmaciji. Komisija kotarskega okrajnega glavarstva je konstatovala da je od potresa v občini Spica, zelo prizadeta vas Susanj. 29 hiš se je porušilo, 19 jih je močno poškodovanih. Sola in nova katoliška cerkev ste v razvalinah. Skoda na privatnih poslopjih znaša 65 000 K. Rodbine, ki so brez strehe, bivajo v barakah:
—	Smrtna kosa. V Gorici je umrla Nežika G i 1 č v e r t. V Kranju je umrla gospa Marija G o t z 1 roj. Jeglič. Pogreb je bil danes popoldne.
—	Poročil se je v Gorici c. kralj, poštni uradnik Jakob Božič z Emilijo M u s c h k a.
—	Tržaškega škofa dr. Nagla je sv. oče sprejel 3. maja v avdijenci.
Obsodbe v zadevi tržaških bomb. Državno pravdništvo na Dunaju je uložilo glede Subana, Depaula in Salateja ugovor zaradi odmere kazni in ničnostno pritožbo proti razsodbi s katero je bil Cozzi oproščen.
—	Vojska in morski volki.
V	Jadranskem morju se za časa rusko-ja-ponske vojske silno množi število morskih volkov, ki radi številnih min zapuščajo Rumeno morje in sibirska vodevja ter si iščejo mirnejših voda. Ribiči tožijo o veliki škodi, katero jim povzročajo ti gosti.
—	Rojak streljal na rojaka.
V	Dneverju Colo., v Ameriki, je bil Slovenec Josip Rigler obsojen na leto dni težke ječe, ker je streljal na Slovenca Jakoba Bo rovičarja.
—	Longobardsko grobje. Na
Longobardskem grobju pri Kranju se je pretekli teden prekopalo več kot 30 grobov. Dobili so v njih mnogo raznih dragocenih starin.
Llubljanske noulce.
lj Javno predavanje otvori »Slovenska kršč. soc. zveza" v svojih novih prostorih v hiši stavbinske družbe „ Union" v Frančiškanskih ulicah jutri v torek. Predmet prvemu predavanju, ki kaže jasno smotre »Slov. kršč. socialne zveze", je: »Biskup Strossmayer in njegovo kulturno delo. Predaval bo dr. Evgen Lampe. Predavanje se začne točno ob pol 8 uri zvečer. S tem preda /aniam počasti „Zveza" spomin na biskupa Strossmayerja. K obilni udeležbi vabi edbor.
lj Občinski svet ima redno sejo v torek, dne 6. junija 190 5, ob šestih popoldne v mestni dvorani. Na dnevnem redu so sledeča poročila : o pritrditvi pravilom »Deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem ; o načrtu kupne pogodbe glede ljubljanskega gradu ; o nastanitvi nemške deške ljudske šole ; o določitvi prostorov za cesarjev in Prešernov sporne n i k ; o prošnji nekega bivšega mestnega uradnika za odpravnino ; o nasvetu disciplinarne komisije, da je nekega policijskega stražnika začasno vpokojiti.
lj Poročil se je danes ob pol 1. uri popoldne g. d r. J o ž e f S a j o v i c , odvetnik, z gdč. Marijo Gressel pl. Baraga.
lj Najden vtopljenec. Danes zjutraj sta potegnila iz Ljubljanice črevljar Jožef Krapeš in delavec Franc Čuden vtop-Ijenca. Vtopljenec je najbrže 551etni kočar Franc Sebenik iz Kozirrij, ki ga že 14 dni pogrešajo. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu
lj Pri današnjem naboru je bilo potrjenih 8 mladeničev.
li Samoumor v deželni bolnišnici. Danes dopoldne se je ustrelil na vrtu deželne bolnišnice 1. 1871. rojeni, v To-mišelj pristojni samski natakar Karol Josip Sanoškar. Vzrok samoumora je neozdravljiva belezen jetika. Zadal si je 3 strele, en strel je priletel v okno kirurgičnega od deika in le izredni sreči je pripisovati, da ni bil noben bolnik ustreljen.
lj Obesil se je danes zjutraj na hlevu na Vodmatskem trgu št. 7, 36letni .delavec Aotnn Maleušek iz St. Vida nad Ljub ljano. Oraračil se mu je najbrže um. Pred | kratkim ie prišel iz blaznice.
lj Mirozov društvene godbe j vrši se jutri ob 8. uri zvečer. V slučaju ne-: ugodnega vremena preloži se mirozov na petek.
lj Umrla je gdč. Marija D r a 1 k a , hčerka vlad. svetnika g. Dralke. Truplo prepeljejo jutri 6. t. m z opoldanskim vlakom v Radoljico, kjer se položi ob 4. uri v dru žinsko rakev. — Umrla sta nadalje usmiljenka Florentina Sodarsky | in delavec Mat. M a t k o.
lj Pojasnilo. V poročilo radi hudodelstva posilstva aretiranih oseb se je vrinila pomota. Aretirani povzročitelj se zove Ivan Jeršek ne Jezeršek.
Razne stvari. Najnovejše.
Nevesta nemškega prestolonaslednika je v soboto imela slavnostni vhod v Berolinu.
Na Dunaj sta prišla kediv Abbas II. in črnogorski knez.
Dve gledališči zgoreli. V Pittsburgu je v neki hiši, ki meji na veliko opero in na neko drugo gledališče, izbruhnil ogenj. Obe gledališči sta popolnoma zgoreli. Ponesrečil ni noben človek.
Katoliško dijaštvo na Nemškem. Sedaj je na Nemškem 12 dij kat. zvez s 145 društvi. Zveza katoliških društev, ki nosijo barve, ima 48 društev z 2021 dijaki in 3520 filistri (starešine, ki so izšli iz društva in so že na svojih mestih, sploh nedijaki). z,veze, ki ne nosijo barv, štejejo 45 društev s 1702 dijaki in 500 filistri. Katoliških znanstvenih dijaških društev je 12 s 339 dijaki in 985 filistri. Skupno štejejo vsa katoliška dijaška društva 5911 dijakov in 13 575 filistrov, skupno okrog 20.000 članov.
Tempelj slave. Belgijski kralj je sklenil zgraditi v Bruselju tempelj slave po vzorcu Walhalle pri Reznu (na Bavarskem). Stroški za gradnjo so proračunani na 40 milijonov frankov, a zgradili bodo tempelj slave v proslavljenje stoletnice belgijske neodvisnosti.
Spominjajte se
Družbe sv.Cirila in Metoda!'.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 5. junija. Državni zbor prične zopet zborovati 14. t. m. Poleg kongrue so na vrsti predloge o nekaterih lokalnih železnicah in poročilo imunitetnega odseka o dr. Tavčarju.
Peterburg, 5. junija. Trepov je imenovan pomočnikom notranjega ministra in za šefa orožniškega oddelka. Trepov ostane peterburški generalni guverner. Car mu je dal vsa pooblastila v zadevah javnega miru ter je tako Trepov postal diktator.
Peterburg, 5. junija. Generalni guverner v Kijevu je proglasil preki sod. Tudi v Kališu je preki sod.
Peterburg, 5. junija. V dvorni kapeli v Carskem Selu je bila včeraj služba božja za padle. Službi božji je prisustvovala carska dvojica in razni odličnjaki.
Saseho, 5. junija. Togo je obiskal Roždestvenskega v bolnici. Hvalil je hrabrost in vstrajnost ruskih pomorščakov in izrazil upanje, da bo Roždestvenski skoro mogel nazaj v Rusijo. Globoko ginjen se je zahvalil Roždestvenski in čestital Togu na pogumu in patrijotizmu japonskih mornarjev. Plemeniti značaj zmagalcev teši žalost nad porazom.
Sangaj, 5. junija. Poveljniki ruskih transportnih ladij v Vusungu so pristali na to, da ladje ondi ostanejo, moštvo pa dobi prostost.
Manila, 5. junija. Izgube treh vojnih ladij, ki so došle sem, znašajo: 22 častnikov in 45 mož mrtvih, 4 častniki in 131 mož ranjenih. Ladje so poškovane pod vodo, dimniki razstreljeni in mnogo topov nerab-ljivih. Vsi ruski častniki potrjujejo, da so Japonci rabili podmorske čolne, s katerimi so med ruskim brodovjem napravili veliko zmešnjavo in tako poraz.
Sangaj, 5. junija. Angleški parnik »Cecilin" je pripeljal ruskega rušilca torpedovk. Rušilec ima 18 mož posadke. Ti so skupna posadka treh ruskih rušilcev torpedovk. Ladja je šest dni blodila po morju. Imela je polomljen vijak in krmilo. Ko jo je našel angleški parnik, ni imela niti hrane več. Moštvo so odpravili v Vuzum na neki ruski transportni parnik.
Skutari, 5. junija. Na 90 odstotkov hiš je tu potres popolnoma porušil. Ostale hiše so poškodovane. Tudi v južno ležečih vaseh je potres silno divjal. Skoda je nepopisna. Mrtvih je doslej 150 oseb, ranjenih 500. Sultan je daroval 1000 šotorov in 2000 piastrov.
'"Peterburg, 5. junija. Vse rusko časopisje brez razlike strank zahteva soglasno, da se mora sklicati zbor narodnih zastopnikov, ki se naj posvetuje o težkem položaju Rusije »Nov. Vremja" pravi, da se ni bati, da bi zemskij odbor sklenil zdaj za Rusijo sramoten mir, ampak da bi nasprotno v njem na novo oživel ruski patriotizem.
Toplice na Dolenjskem.
Naprošeni smo, priobčiti nastopno izjavo: Zdravniška komisija kopališča Toplice na Dolenjskem je prisiljena podati kopališkim gostom, ki so iskali tukaj pomoči, glede raznih poročil o milijariji v novomeškem okraju sledeča pojasnila: Epidemija milijarije v novomeškem okraju je ugasnila.
V	kopališču Toplice epidemije sploh ni bilo, ampak pokazala se je samo v krajevno jako obširni občini topliški. Oboleli so samo taki ljudje, ki se pečajo z delom na polju. Boljše situiranih slojev bolezen ni obiskala, tako da že za časa epidemije za kopališne goste ni bilo nobene nevarnosti. Sedaj, ko je epidemija ponehala, je tudi zadnja misel na kako nevarnost izginila. Gospod dr. Krajec, ki je bil od dež. vlade sem poslan, je vsled tega tudi odšel, in vlada je preklicala vse varnostne naredbe, ki se na epidemijo nanašajo. Ravno tako sta tudi prof. dr. Or-tuci z Dunaja in docent dr. Scholz iz Gradca, ki sta bila tukaj, da proučujeta bolezen, takoj zapustila okrožje, ker je epidemija ponehala. Bilo bi tedaj zares neumestno, in škodljivo, ako bi se bolniki, ki bi mogli zopet zadob ti zdravje v naših zdravilnih vrelcih, bali vsled prevelike previdnosti Toplice obiskati.
Knllžeunosf in umetnost.
* „Dom in Svet". Vsebina 6. številke: Le a Fatur: V burji in strasti. Fovest. (Dalje). Anton Medved: Večna luč. Fr. S Finžgar: Srečala sta se. . . . Vsakdanja povest brez konca. (Dalje.) Dr Anton Medved: Enej Silvij — Pij II. K 5001etnici njegovega rojstva. Anton Medved: Kar svetega je tvoji duši. . . Anton Medved: Čemu ti talizman! Ivan Lah: Ljudje s povestmi! Vaška slika. Dr. Jožef Gruden: .Mirabilia mundi". Poto vanje frančiškanskega misijonarja v srednjem veku. J. Z.: Idrijsko rudniško gledišče.
V	spomin našemu najstarejšemu gledišču. Adolf Robida: Henrik Ibsen. Slovstvena študija. (Dalje) Zvonimir: Pridi! Marijan: Ro-mančica. }. K.: Rodbinski priimki na Slovenskem. Napravljeni iz krajevnih imen. (Dalje). Književnost. To in ono. Sah in skrivalnica na ovitku. — Slike Tolažnica v zadnjem boju. Josip Vrbanija — Pitagorovi učenci občudujejo solnčni zahod. A. Bronnikov. — Stolnica sv. Justa v Trstu. - Denar s sliko papeža Pija II. — Tržaški škof dr. Nagi. - Brat Odorik Ma-tiuzzi. — Potovanja brata Odorika Matiuzzija. (1318—1330). — Idrijsko rudniško gledišče. — General Čončev. — Grški kralj Jurij. — Shod slovanskih časnikarjev v Opatiji leta 1905. — Brodovje admirala Nebogatova. — Rusko taborišče. — Spomenik carja Aleksandra II. Osvoboditelja za Sofijo. — Goethe* Schillerjev spomenik v Weimaru. — Jules Verne. — General Kazbek. — Nemška pro-sveta.
„Dom in Svet" izhaja prvega dne vsakega meseca. — Urednika: dr. Mihael Opeka za leposlovje, dr.Evgen Lampe za znanstve in ilustracije. — Založnik in lastnik »Marija-n i š č e — Tiska ^Katoliška Tiskarna" v Ljubljani.
Naročnina: 9 K, za dijake 6 K 80 h, za Ameriko 2 5 dolarja, za Italijo 11 lir, za Nemčijo 10 mark. Sprejema lastništvo in upravništvo v „ M a -r i j a n i š č u
* Nova poučno - zabavna knjiga. V založbi „Nove domovine v Cle-velandu, Amer., je pravkar izšla v 2. izdaji 261 strani obsegajoča velezanimiva in poučna Spillman-ova povest pod naslovom: „Žrtev spovedne molčečnosti." Opisan dogodek je resničen in se je vršil v najnovejši dobi na Francoskem. Knjiga stane s poštnino vred K 2.10 in se dobi v „Katol. bukvami v Ljubljani. Sezite po njej posebno društvene ia druge knjižnice!
Po suetu.
Godba kot zdravilo. K temu piše „Ruski med. obzor" : Godba se do sedaj še ni vpoštevala kot zdravilo, da ni dvoma o njenem vplivu na duševno in fizijologično stanje posameznika. Hotom občutljivega živčevja in vasomotoričnih živčev učinkuje na človeka z vplivom, kateri se javlja po značaju godbe ali v množenju krvnega pritiska ali pa v njegovem izmanjšanju, v pospeševanju in zakasnjeniu žiline in dihalne frekvence. Posebno bolniki na živcih so ob čutljivi za godbo; toda tudi na drugih poljih medicine, cel6 v kirurgiji, se izkazuje godba kot dobro zdravilo ; tako se je n. pr. dognalo, da bolniki pod vplivom godbe lažje prenašajo narkozo. Kakor pri drugih metodah se ima ravnati zdravnik tudi pri uporabi godbe po individuelnih lastnostih bolnika. Ker je pa to vprašanje zelo komplicirano, si je postavila Cecilija Guild v Londonu nalogo da na podlagi poizkusov do-žene pravo pojasnilo o vplivu godbe na srce, na srčno cirkulacijo in na dihanje. Nadalje naj bi se otvorilo tudi tečaje, v katerih se bi poučevalo o uporabi godbe v medicinske svrhe. Tako izvežbane osebe bi
lahko zaigrale na zdravnikov poziv bolnikom pPiruerne kosove. Ustanoviti se hoče tudi centralen zavod, ki bi lahko preskrboval vsak čas potom telefona bolnišnice in zasebne hiše z godbo zaželjenega značaja. V Petrogradu je že upeljal na ginekološki kliniki profesor Ott praktično uporabo godbe kot zdravilo. V vsaki bolniški sobi je telefon, ki je v zvezi z velikanskimi orgijami in ki omogočuje bolnikom muzikalično razvedrilo.', .	.	...v . $
Pijanstvo pri živalih. Mnogo večjih živalih, kakor opice, sloni, medvedi, konji in psi zelo rade pijejo opojne pijače. Ze v knjigi Makabejcev čitamo, da so opijanili slone z novim vinom ; a ta običaj se je obdržal vse do danes, z edino razliko, da se jim daje danes ruma namesto vina. V obče znajo vsi gospodarji menežarij, kakor tudi uslužbenci v zoologičnih vrtih, da porabljajo sloni vsako priliko, da se opijejo; so tudi taki, ki se delajo bolne, samo da dobijo porcijo žganja. — Medvedje in opice pijejo radi pivo. Črnci v Afriki znajo to, ter se poslužujo teh pijač, da jih love. Tako n. pr. polagajo ob vhodu v kak gozd odprto po-odo s pivom. Takoj prihajajo opice, pijejo ter se tako opijejo, da ne razločijo več Črnca od opice. Ko prihaja Črnec, vzame roko eni opici, da jo odvaja seboj v vas, a druga se prijemlje za drugo njegovo roko, tretja zagrablja roko druge, četrta tretje itd. Na ta način se dogaja večkrat, da en sam Črnec vlovi po celo tropo opic
Davek za telovadnice na Angleškem. V avstrijskem narodnogospodarskem društvu na Dunaju je lani prof dr. J Redlich predaval o angleških komunalnih financah. Temu predavanju posnemamo, da imajo Angleži poleg prvotnega in t-meljnega občinskega davka, imenovanega „poor rate", nebroj doklad na ta davek, in ena teh doklad se pobira na pod lagi zakona o ljudskih telovadnicah. Pomen telovadbe se mora razumevati in ceniti na Angleškem na vsak način vse drugače, nego vobče pri nas, če se je tudi zakonodajstvo zavzelo za stvar in se njega zanimanje celo pred žepom daVkopiačevalcev ni ustavilo.
„Na ženske se ni zanesti".
Star rudar, ki je videl že svojih 73 po mladi, pride nekega dne k odvetniku delat svojo oporoko Mož je imel dve hišici, vredni skupaj 4000 K. Odvetnik ga praša, komu zapusti hišici. „Vse, kar imam, naj ima moja žena in za njo otroci." — Koliko je stara vaša žena?" praša odvetnik. „Dva-insedemdeset let", se glasi odgovojr. — „ Koliko časa ste že oženjeni ?a — „Ze nad 50 let. Hišici pa sta last moje žene le, ako se več ne omoži; to mora v oporoko." — „Pa vi vendar ne bodete mislili, da se bo 721etna ženska zopet omožila ?" mu dokazuje odvetnik. Rudar pa trdo pogleda odvetniku v oči ter pravi počasi s povdarkom : »Pa vendar mora notri ! Nihče ne vč, česa so ženske vsega zmožne. Na ženske se ni zanesti".
Izpred sodišča.
Mlada tatica. Komaj 16 let stara Marjeta Štele je na Dolenjski cesti neki služkinji izmaknila krilo, jopo predpasnik in dve ruti. Bila je obsojena na dva meseca ojstrega zapora-.
Surova fanta. Na sv dan 1904 zjutraj, so se v Stepanji vasi fantje v Novakovi gostilni stepli. Najbolj sta se odlikovala med njimi Lojze Zore iz Spod. Hru-šice in Jožef Habič, mizarski pomočnik v Ljubljani. Zore je z nožem poškodoval Jakoba Drakslerja, Martina Jerančiča in Franceta Z-imšeka; Habič je pa Drakslerja s steklenico za pivo po glavi udaril in pred gostilno s samokresom streljal na Matijo Drakslerja ter ga v desno roko zadel Sodni dvor je obsodil Zorca na 15 mesecev, Ha-biča pa na 1 leto težke ječe.
Maščevalen Dalmatinec Dne 3 aprila t. 1. je trgovec in gostilničar na Boh. Beli, Trojar, minerja Antona Bara noviča iz Šibenika tako obstrelil, da je moral iti v deželno bolnico. Proti Veliki noči je zapustil Baranovič bolnico, a ni mogel pozabiti zid. Iz strahu pred Baranovieem se je preselil Trojar v Boh. Bistrico. Ker pa je Baranovič le pretil, prosil je Trojat orož-niške pomoči, nakar so ti Baranoviča are tovali. Sodišče je Baranoviča zaradi nevarnega pretenja obsodilo na 'tri mesece težke ječe.
Ukraden zavitek Dne 10. aprila peljala se je posestnica Marija Beton iz Kranja v Predoslje. Na Primskovem se je ustivila v Gorjančevt gostilni in pustila na vozu zavitek, v katerem je bilo za 25 kron raznega blaga. Ko se je odpeljala, pogrešila je zavitek. Krčmar je našel zavitek pri Janezu Staretu iz Spodnjega Bernika. Obdolženec pravi, da je to v pijanosti storil. Sodišče ga je obsodilo na 3 mesece težke ječe.
Zvit tat. Janez Črnologar, črevljar-ski pomočnik v Žireh, je bil že enkrat zaradi hudodelstva tatvine kaznovan. V ne-
deljo dne 31. aprija t. J. je prišel v gostilno Jožefa Kavčiča v Zireh K" se je gostilničar mudil v sobi, porabil je Črnologar priliko, da je smuknil v prvo nadstropje in tam iz zaklenjenega predala izmaknil bankovec za 100 kron. Črnologar priznava tatvino. Sodni dvor ga je obsodil na osem mesecev težke ječe.
Izprijena mladina. 17 let stari Franc Carman, 15 let stari Peter Belec, 14 let stari Karol Notar in 13 let stari Franc Ločnikar v Goričanah so bili hudodelstva zoper nenravnost krivimi spoznani ter je sodišče obsodilo Carmana in Belca na 2 meseca težke ječe, Notarja na 3 tedne in Loč-nikarja na osem dni zapora na posebnem kraju.
Josip Dralka, ces. kr. dvorni svetnik v p., naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Josipa in Ane pretužno vest, da je njegova iskreno ljubljena hči, oziroira setra, gospodična
iia Dralka
danes ob 2. uri ponoči po dolgotrajni bolezni nanagloma v Gospodu zaspala.
Zemske ostanke drage pokojnice bodo v torek, 6 t. m. ob pol 10. uri dopoldne prepeljali iz hiše žalosti Dvorni trg št. 1 na južni kolodvor in odtod v Radoljico, kjer se ob 4. uri popoldne pokopljejo na ondotnem pokopališču.
Sv. zadušne maše se bodo brale v tuk. župni cerkvi Marijinega Ozna-nenja in v Radovljici.
Pokojnico priporočamo pobožnemu spominu.
F^aneovi vara.
HlIDr. Emil Olivo
em. asistent na kliniki prof. Rubeškega in hospitant odbor, klinik v Herolinu, Stockholmif n Parizu ter člen prvega shoda srbskih lekarnarjev v Helemgradu,
ordinira zopet v Francovih varih »Hotel Stadt Leipzig^.
Na vsa vprašanja odgovori, event. preskrbi stanovanje.	1150 9—2
Radi nepričakovanih ovir se bo mi* zarsko in kleparsko delo pri zgradbi nove župne cerkve v Javoru pod Ljubljano oddalo poznejši čas, kar se bo svoječasno objavilo. — Dnč 6. )un. se bo oddalo le zidarsko in tesarsko delo.
Javor pod Ljubljano, dne 2. junija 1905.
Jernej Klinec,
1147 2-2
načelnik stavb. odb.
in prodajalnica z mes. blagom,
1107 ki prav dobro gre, ter tudi 5—2
l a I & a
; ki je 8 let davka prosta, kot vila zidana, i z 9 sobami in postranskim prostori, 3 orale I zemlje pri hiši, kot letovišče na Vrbi blizo Vrbskega jezera, se zavoljo bolezni
VINO
rdeče (cviček) po 19 do 23 kr. liter, belo (cekinaste barve) po 24 kr. postavljeno na kolodvor Videm-Krško ima naprodaj vinska zadruga v Leskovcu pri Krškem. Kdor ga vzame več kot 10 hI ga dobi še veliko ceneje. Dobite ga lahko, kolikor ga ravno potrebujete. Vino je čisto kot solnce. V naših krajih je zdaj že malo vina, zato se bo na leto vino silno podražilo. Da dobite zares pravo pristno dobro kapljico, na to se lahko zanesete, ker ima vse v rokah gosp. kaplan Franc Vrhovec; lahko tudi kar njemu pišete. .Sodov za sedaj še ne moremo veliko posojevati; radi pa vam pošljemo po-kušnjo od vina, če želite. 1153 (1)
Lepa birmanska darila!
Krasna darila za birmo,
kakor ure, verižice, križce, obeske, prstane, zapestnice, sploh
najrazličnejšo zlatnino in srebrnino v modernem secesijonističnem slogu po najnižjih cenah priporoča p. n. občinstvu,
Fran Čuden
urar in trgovec v Ljubljani,
Prešernove ulice, filijalka na Mestnem trgu. 256 52—21
Novi ceniki tudi po pošti brezplačno.
poceni proda.
Več pove posestnica Hilda Plišek Logavas pri Vrbi na jezeru, Koroško.
Dve hiši naprodaj.:
Ov
V Spodnji Šiški tik cerkve sv. Jerneja, sta naprodaj dve hiši, v katerih sta dve prodajalni pri glavni cesti in več stanovanj pod zelo ugodnimi pogoji. Takoj treba plačati le 10.000 gld., drugo ostane lahko na hišah. Več se poizve pri lastniku v Spodnji Šiški Josip Seidl-u ali pa vsak dan ob 9. uri dopoldne v gostilni „pri Figovcu".
JatoliSKa bukvama"
in
prodajalna,Katol. tisK. društva'
v Ljubljani
priporoča nova oficijelna molitvenika:
Šolski molitvenik
po katekizmu in obrednih knjigah. Spisal dr. Gregorij Pečjak, katehet
v Ljubljani. Cena: rudeča obreza 80 vin., zlata obreza K 1 '20; pri naročilih na posamezne izvode po pošti 10 vin. več.
Večno življenje.
Molitvenik po katekizmu in obrednih knjigah.
Spisal dr. Gregorij Pečjak, katehet
v Ljubljani. Cena: rudeča obreza K 1 20, zlata obreza K 1'60; posamezni izvodi po pošti 10 vin. več.
Častiti gospodje kateheti dobijo pri skupnih naročilih na 10 izvodov en izvod brezplačno; na vsakih 20 izvodov pa damo po tri iztise kot nameček.
Novo!
Dunajska splošna
Novo!
vzajemna družba za zavarovanje pogrebnih stroškov
zavaruje vsote po 50, 100, 150, 200, 250, 300, 400 kron,
katere se Izplačajo v slučaju zavarovančeve smrti
v teku 24 UP
1108 3-3
donašatelju polične knjižice.
--- Mesečne premije so jako nizke. -
Natančneja pojasnila daje: Glavno zastopstvo za Kranjsko „Dunajske splošne vzajemne družbe za zavarovanje pogrebnih stroškov" v Kranju.
Podzastopnikl z mesečno plačo ln provlzij'o se iščejo za mesta z okolicami: Črnomelj, Idrija, Kamnik, Kostanjevica. Krško, Lož, Metlika, Radoljica, Rudolfovo in Škofjaloka, kakor tudi za vse večje občine na deželi. — Dober in trajni postranski zaslužek za čast. duhovščino, gg. učitelje
na deželi občinske tajnike itd.

Išče se
prodajalka
mešane stroke za
podružnico na Gorenjskem
vešča slovenskega in nemškega jezika stara j 30—40 let. Kavcije zmožne imajo prednost. ; Plača po dogovoru.	1125 3—2 j
Kje? pove upravništvo „Slovenca".
Mlad trg. pomočnik
vešč slovenskega, nemškega in italijanskega jezika v govoru in pisavi išče službe, ki jo nastopi lahko takoj.	1122 2—2
Ponudbe pod F. P. na upravn. »Slovenca".
Vozni red
državne železnice
veljaven od I. maja 1905.
Odhod iz Ljubljane. Proti Trbižu.
Ob 12. uri 24 min. ponoči osebni vlak na Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, preko Selzthala v Ausse, Solnograd, preko Klein-Reiflinga v Steyr, Line, preko Amstetna na Dunaj.
Ob 7. uri 5 min. zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontebo, Beljak, Celovec, Francensfeste, Ljubno, Dunaj, preko Selzthala v Solnograd, preko Klein-Reiflinga v Steyer, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Praga, Lipsko, preko Amstetna na Dunaj.
Ob II. uri 44 min. dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontebo, Beljak, Celovec, Ljubno, Selz-thal, Solnograd, Inomost, Bregenc, Genf, Pariz, Dunaj.
Ob 3. uri 58 min. popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno preko Klein-Reiflinga v Steyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Praga (direktni voz I. in II. razred), Lipsko, preko Amstetna na Dunaj.
Ob 10. uri ponoči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (direkni voz 1. in II. razreda.)
Proti Rudolfovem in Kočevju.
Ob 7. uri 17 min. zjutraj osebni vlak v Rudol-fovo, Stražo-Toplice, Kočevje.
Ob I. uri 5 min. popoldne osebni vlak v Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
Ob 7. uri 8 min. zvečer osebni vlak v Rudolfovo, Kočevje.
Dohod v Ljubljano
na južni kolodvor.
Od Trbiža.
Ob 3. uri 23 mi . zjutraj osebni vlak z Dunaja preko Amstetna, Monakovega, Inomosta (direktni voz I. in II. razreda), Solnograda, Franzensfesta, Linca, Steyra, Ljubna, Celovca, Beljaka.
Ob 7. uri 12 min. zjutraj osebni vlak iz Trbiža.
Ob II. uri 10 min. dopoldne osebni vlak z Dunaja, preko Amstetna, iz Prage (direktni voz I. in II. razreda), iz Karlovih varij, Heba, Marijinih varij, Plzna, Budjevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Genfa, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella a./S, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca. Šmohora, Pontebe.
Ob 4. uri 29 min. popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontebe.
Ob 8. uri 6 min. zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Monakovega, Pontebe, preko Selzthala, iz Solnograda in Inomosta, preko Klein-Reiflinga, iz Steyra, Linca, Budjevic, Plzna, Marijinih varij, Heba, Francovih varij, Prage, Lipskega.
Od Rudolfovega in Kočevja.
Ob 8. uri 44 min. zjutraj osebni vlak iz Rudolfovega in Kočevja.
Ob 2. uri 32 min. popoldne osebni vlak iz Straže, Rudolfovega, Kočevja.
Ob 8. uri 35 min. zvečer osebni vlak iz Straže, Rudolfovega, Kočevja.
Odhod iz državnega kolodvora.
Proti Kamniku:
Ob 7. uri 28 minut zjutraj mešanec » 2. „ 05 „ popoldne > 7. 7, 10 „ zvečer	„
, 10. „ 45 , po noči le ob ne deljah in praznikih.
Dohod na državni kolodvor, iz Kamnika.
Ob 6. uri 49 minut zjutraj mešanj , 10. „ 59 „ dopoldne „ „ 6. „ 10 „ zvečer	„
„ 9. n 55 „ ponoči le ob nedeljah in praznikih.
Vabilo
Dobro, cen6 je in pije se lahko samo v
restavraciji A. RASBERGER
sv. Petra nasip 37, poleg jubilejnega mostu.
Vedno sveže puntigamsko marčno in bavarsko pivo.
Ob vsakem času koncert s pneumatičnim pianoorkestrionom „Puck". — Fina 1022 10—6	--- godba.	—_—


i
Katol, buhuarna u Ljubljani,
v
Žrtev spovedne molčečnosti.
Prosto po resnični zgodbi spisal Josip Spillmann S. I. Cena s poštnino vred K 2'10.
Ena najlepših P. Spillmannovih povesti, katera nam ganljivo opisuje neomahljivo zvestobo blagega duhovnika, ki žrtvuje rajši svojo čast in življenje, kakor da bi z najrahlejšo opazko izdal in kršil veliko dolžnost, katero mu nalaga spovedna molčečnost. Jedro te povesti je vzeto iz resnične zgodbe, ki se je dogodila 1. 1888. nekje na Francoskem in o kateri so svojedobno mnogo pisali časopisi. Ker žive še nekatere osebe, ki so s povestjo v zvezi je pisatelj njih imena, kakor tudi imena krajev premenil.
Knjigo je prevel naš rojak častiti gospod Frančišek Krže, župnik v
Ameriki.
Prodajo za Evropo ima edinole
Katoliška bukvama v Ljubljani.
(Dobi se tudi v knjigarni J. Krajec nasl. v Novemmestu.)
m
mr mm až hm ks«
na
vrtno veselico,
katero priredi
brezoviška požarna bramba,
povodom blagoslovljena sohe sv. Florijana na vrtu gost g. Pocka, 12. jun. 1905.
Spored:
1)	Ob 1. uri sprejem došlih gostov pri g. Pocku;
2)	ob '/,2. uri odkorakanje na kraj, kjer se blagoslovi soha sv. Florijana; 3) ob 2. uri blagoslovljenje in po blagoslovljenju kratek slavnostni govor. 4) Vrnitev na vrt g. Pocka, kjer se prične veselica z naslednjim sporedom: a) Petje moškega zbora: Jadransko morje" A. Hajdrih; „Sirota" z alt solo A. Hajdrih; »Slovenec in Hrvat" S. Vilhar. b) Sre-čolov. c) Korjandoli korzo. d) Prosta zabava. Med posameznimi točkami svira vrhniška godba.
Pri neugodnem vremenu vrši se veselica dne 18. junija. Prostovoljna darila se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi najuljudneje
1121 2—2	odbor.
! If
SLOVENEC
se prodaja ==
a
odslej v naslednjih tobakarnah, ozir. trgovinah:
V	Ljubljani:
Bizjak Ivan, Bohoričeve ulice 10; Blaznik Lovro, Stari trs 12; Blaž N., Dunajska cesta 12; češnovar Lovro, Kolodvorske ulice 33; Dolenc Helena, Južni kolodvor; Elsner Marija, Kopitarjeve ulice 1; Fuchs H., Marije Terezije cesta 14; Kališ Alojzij Jurčičev trg 2; Kane Albin, sv. Petra cesta 14; Kristan Ivan, Resljeva cesta 24; Kuštrin Agneza, na Brtgu 6; Mrzlikar Avg., Sodnijske ulice 4; Omejc Terezija, Karlovska cesta 32; Pihler Ivana, Kongresni trg 3, Podboj Ivan, Sv. Petra cesta 101; Saje Anton, Dunajska cesta 19; Sever Marija, Gosposke ulice 11; Sušnik Josipina, Rimska cesta 24; Swatek Jos., Mestni trg 25: Soukal Fran, Pred škofiio 12; TenenteRud Gradaška ulica 10; Tonich Ivana, Flori-janske ulice 1; Velkavrh Antonija, Sv. Jakoba trg; Vesel Andrej, Prešernove ulice 20; Vrhove Ivan, Sv. Petra cesta 52. Graj-zar Ivan, Sv. Martina cesta.
Na Bohinjski Bistrici: Mio Grobotek, trg. Na Bledu: Oto Fischer, knjigarna.
V	Celovcu: Josip Sowa, prodaja časnikov.
V	Cerknici: Ivan Laviič, trgovec.
V	Gorici: Jos. Schwarz, Šol. ulice 2.
V	Hrenovicah: Štefan Dužnik, trgovec. Na Hrušici pri Jesenicah: Katarina Kriva
V	Idriji: Valent. Treven, trgovec, 102 Na Javorniku: Leopold Zorč, trgovec.
V	Št. Jerneju: Fran Novoselc, trgovec. Na Jesenicah: Adela Baloh.
V	Kamniku: Fran Šubelj, trgovec, 39.
V	Kranju: Karol Florian, knjigotržec.
V	Kropi: Ignacij Ažman, trgovec.
V	Leskovcu pri Krškem: Franc Starčc, trgovec
j V Litiji: Oroslav Bric, pekovski mojster. V. Logatcu: Miks Japelj, trgovec.
V	Novemmestu: J. Krajec nasl., knjigo-tržnica.
V	Postojni: Helena Orešek, trg., 76.
V	Radovljici: Oton Homan, trgovec.
V	Ribnici: I. J. Vendeltn Stare, trgovec.
V	Selcih: Jakob Uranič, trgovec ,
i V Sodražici: Marija Krnc v Kmet. društvu.
V	Spod. Šiški: Maks Lavrenčič, trgovec, 3.
V	Starem trgu pri Rakeku: Ivan Turk (konsumno društvo).
V	Škofjiloki: Janez Potočnik.
V	Št. Petru na Krasu: Fran Novak.
V	Trnovem, Notr.: Franc Cvetnik (kmetijsko društvo).
V	Trstu: Mih. Lavrenčič, Piazza Caserma 1
V	Vipavi: Fran Silvester, trgovec.
Na Vrhniki: Frančiška Opeka, trgovina.
Na Zidanem mostu: Mary Peterman, kolodvor.
Gospodične
! katere se žele izobraziti v šivanju in kroj-; nem risanju sprejema	904 10—10
Franja Jesih,
Ljubljana, Stari trg 28. dMr Dobi se tudi kroj po životni meri.
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sredk, denarjev itd. Zavarovanja za izgube pri žrebanjih pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna zvršitev naročil na borzi.
Menjarična dahiiška družba
"K «$ C U
____ ___
I., Wollzfiile 10 in 13, Dunaj, L, Strebelgasse 2,
Pojasnila	v vseh gospodarskih in flnandnlh
stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipekulaoljsklh vrednostih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	18 150—58