Or»imSt»o < uprava« Ljubljana, Kopitarjeva I. Telefon 18-61—23-64. Mesečna naročnina |S Ur, aa In®, geinatv« <0 Ur. - Cek. rai, Ljub-Ijaua 10.650 u naročnino ln 10.814 u tnserata. Ukljnčn« autopatv« ia oglase I« Italije tn Inozematvat
OPI S. A. Milana. Rokopisov a • vračamo.
SEPTEMBER . 1944
14
ČETRTEK
Feindlicher Durchbruchsgersuch aus dem Raum Verviers vereitelt
142 Feindpanzer nordlich Luxemburg abgeschossen — USA-Verbande im Vorgehen aui Luneville — Voller Abwehrerlolg an der Adriatischen Kfiste Iicitige Kampfe siidostlich von Warschau entbrannt — Durchbruchsversuch bei Ostrolenka vereitelt — Wieder 139 Terrorflugzeuge vernichtet
Aus dom Fiihrorhauptquartier, 13. 0. DNB. Das Oberkommando der ,Wohr-niacht gibt bekannt:
An der Westfront danem die harten Alnvchrkiiinpfo an den hisherigen Brenn-jiunkteii an. Ziilier Widerstand unserer Truppen vereilelte feindliche Durch-hruchsversuche nordlich II a s s e 11 und aus dem Itaum von Verviers iu llielitung auf A a c h e n.
In den Kiimpfen der lelzten Ta«e niirdlirh L u \ e m h u r ^ wurden 142 feindlirhe Panzer und Panzerspahvvagen abgeschossen, 40 Panzerabnehrkauoncn crheutct oder vernichtet.
Cber die ohere M osel sind ameri-kanische Verbftnde im Vorgehen auf Luneville. Auch um N e u I c h a -t e n u sind schvvere Kiimpfe im Gange. Der Druck des Peindes auf unsere Si-chrrungen znisrhen Vesoul und der suhweizcr Grenze hiilt an.
Gegen die bcfcsligten lliifcn im Vesten haben sich die feindlichen Angriffe verst:!.rkt. Der Feind griff C a 1 a i s und Diinkirchen bis zu siebennia! ver-gcblich an. Iu L o H a v r o sind nach sclnverstem Bcschuss und rollenden Lultaagriflen foindliche Panzer einge-drungen. Die Bcsatzung leistete bis zum Lctzten tapferen Widerstand. Auch im Ilaup.kamiifleld von Brest vvird gegen (nrigesetzto feindliche Angriffe von Truppen aller Wehrmachtsteile erbittert gckiiiiipft. Eigeno Gegenangriffo vvarfen vnr L o r i e n t den Feind an mehreren Sicllen zuriick und fiigten ihni erhcbli-clio Schiiden zu.
Dio orllichen Kampfe an den Al-penpiissen der franzosiseh-i t a I i c n i s c h e n Grenze danem an. Mchrero feindliche Vorsliisso vvurden abgcvvicscn.
In Italien sind im Feuer unserer iiberlenen kiimplenden Nachtruppen zahlreiche feindliche Angriffe niirdlich des Arno blutig zusanunengebroehen. An der Adriatischen K ii s t e er-rangen unsere Divisionen von ncuem einen volicn Abwehrerfolg gegen den Itvischen Plan di Castello und It i c c i o n e vergeblich angreifenden Gegner.
Deutsche nnd ungarisehe Truppen sehlugen im siidlichen S i e b e n 1> ii r -gen starke feindliche Angriffe zuriick und schossen dabei eino Anzahl von Panzern ah.
Bei S n n o k und K r o s n o halten die heftigen Angriffe der Sovvjets an.
Siidostlich Warschau entbrann-ten heftige Kiimpfe, in deren Ver-lauf die Sovvjets, von zahlreichen Schlnchtlliegern und Panzern unter-stiitzt, einen Einbruch erzieien kiinn-ten. Weiter niirdliche brarhen die feindlichen Angriffe unter Verlust von 19 Panzern zusamnuen. Nordiistlich Ostrolenka verliinderten unsere Truppen in schweren Kiimpfen unter Aufgabe von Lomscha einen auf brciter Front angestrebten Durch-bruch der Sovvjets.
'Aus dem Raum von Raseinen, Schagarrcn und Bauske >vird lebhaftere drtliche KSmptatigkeit ge-nieldet.
In Mittelfinnland versnehen die Bolschevvisten iinmer vvieder in unsere Ahsetzbevvegungen hineizustos-scn. Sie mussten blutig abgewiesen werden.
Auf dem Balkan sind die Gegen-massnnhmen gegen den nn die West-grenzen R u m i n i e n s in B u 1 g a -r i e n s vorgehcnden Feind im Gange.
Bei Tagesangriffen anglo - amerika-niseher Bomberverbiinde auf mehrere Orte im Reichsgebiet am 12. September entstnndcn vor allem im M ii n s t e r und M ii n c h e n griissere Schiiden in Wohiigebieten. A m 11. September vvurde auch die Sladt F u 1-d a betroffen.
In der vergnngenen Nacht rirhte-ten sich Terrorangriffen des Feindes gegen Frankfurt am Main, M a i n z und Stuttgart. Ausserdem vvurden Bomben auf Wiesbaden und Berlin gevvorfen.
In Luftkiimpfen und durch Flak-artilerie der Luftvvaffe und der .vriegs-marine vvurden 139 feindliche Flugzeuge, darunter 10? viermotorige Bomber vernichtet.
Sovražni prebijalni poskus s področja pri Verviersu preprečen
142 sovražnih oklepnikov uničenih severno od Luxemburga — Ameriški oddelki prodirajo proti Lunevillu — Popoln obrambni uspeh ob jadranski obali — Siloviti boji jugovzhodno od Varšave — Prebijalni poskus pri Ostrolenki izpodletel — Znova je bilo uničenih 139 letal
Fiihrerjev glavni stan, 13. sept. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na zapadnem bojišču so nadaljujejo hudi obrambni boji na dosedanjih žariščih. Žilav odpor naših čet jo preprečil sovražne prcbijalne poskuse severno od II a s s e 11 a in s področja pri Ver-b i o r s u v smeri proti A a c h n u.
V bojih zadnjih dni smo uničili severno od Luxeml>urga 142 sovražnih oklepnikov in oklepniških izvidniških voz ter zaplenili ali uničili 40 protitan-
kovskih topov.
Preko gornje ameriški oddelki v i 11 u. Tudi
M o s c 11 e napredujejo v smeri proti Lune-Neufchateau so v teku težki boji. Sovražni pritisk na naše zaščitnice med Vesoulom in švicarsko mejo se nadaljuje.
Sovražni napadi proti utrjenim lukam na zapadu so se ojačili. Sovražnik je do sedemkrat brezuspešno napadel C a 1 a i s in D u n k e r q u e. VLeHavre so po najtežjem obstreljevanju in neprestanih letalskih napadih vdrli sovražni oklepniki. Posadka so je do zadnjega junaško upirala. Tudi na glavnem bojišču pred U r e s t o m se čete vseh delov vojsko ogorčeno bore proti stalnim sovražnim napadom. Z lastnimi protinapadi smo vrgli pred L o r i e n t o m sovražnika na več mestih nazaj ter imo mu povzročili pomembno škodo.
Krajevni boji ob aJpskih prelazih na iranc, osko-italijanski moji se nadaljujejo. Odbili sino več sovražnih sunkov.
V Italiji so se severno od A r n a v ognju naših boljo borečih se zaščitnic krvavo zrušili številni sovražni napadi. Ob jadranski obali so dosegle naše divizije znova popolen obramben uspeh proti sovražniku, ki je zaman napadal med Plan d i C a s-t e 11 o m in Bic-ionom.
Nemške in madžarske čete so odbile južnem Sedmograškem močne sovražne napade ter so pri tem sestrelile nekaj oklepnikov.
Pri Sanoku in Krosnn se nadaljujejo siloviti sovjetski napadi..
Jugovzhodno od Varšave so se razvneli siloviti boji, pri katerih se je posrečilo Sovjetom napraviti s podporo borbenih letalcev iu oklepnikov vdor v nemške črte. Dalje severneje so se zrušili sovražni napadi ob istočasni izgubi 19 oklepnikov. Severnovzhodno od Pslrolenke so naše čete v težkih bojih, v katerih so opustile L o m ž o, preprečile Sovjetom, da bi dosegli zaželeni prodor na široki črlL
S področja pri R o s i j e n i j u, Š a -garnu in B a u s k u poročajo o živahnih krajevnih spopadih.
V	srednji Finski skušajo boljševiki vedno znova vdreti v naše odmikalne po-krete. Morali smo jih krvavo zavrniti.
Na Balkanu so v teku protiukrepi proli sovražniku, ki se pomika k zahodnim mejam Romunije in Bolgarije.
Pri dnevnih napadih angloameriških bombniških oddelkov na več krajev na področju Nemčije je nastala 12. septembra predvsem v M u n s t r u in v Monako v e m večja škoda v stanovanjskih predelih. 11. septembra je bilo prizadeto tudi mesto F u 1 d a.
V	pretekli noči so bili sovražni strahovalni napadi usmerjeni na Frank-furtobMeni, MainzinStuttgar.t Poleg tega so vrgla letala bombe na Wiesbadeu in Berlin.
V	letalskih bojih ler s protiletalskim topništvom letalstva in vojne mornarice smo uničili 139 sovražnih letal, med njimi 107 štirimotornih bombnikov.
Amerikanci napadajo švicarske vojake
Bern, 13. 9. V nekem uradnem švicarskem poročilu o napadih ameriških terorističnih letalcev na švicarsko ozemlje med ostalim sporočajo, da je v ponedeljek ob 17.55 neko ameriško letalo s strojnicami obstreljevalo neko švicarsko motorizirano kolono na cesti Buix-Motignez. En vojak je bil lažje ranjen in eno motorno vozilo poškodovano.
»Poznamo jih!«
Stockholm, 12. sept. Finci so narod, ki ga ne pograbi kmalu panika, pravi posebno poročilo v listu »Svenska Dagbla-det« iz švedskega obmejnega mesta Ha-parande. V severni Finski pa vendar poznajo pojem, ki vodno strahotno deluje, to je boljševik. Vsak švedski poskus, da bi se razgovarjall o boljševiški nevarnosti, dobi v odgovor besede: »Mi jih poznamo, vi pa ne.« Nemir, ki vlada v severni Finski, je manj v evezi z dejstvom, da bi dežela lahko postala bojiš&e, kot z možnostjo sovjetske zasedbe. Vsepovsod se vprašujejo: »So boljševiki že na poti?«
Letalski napadi na Filipine
Tokio, 12. sept. Sovražnikova letalska ofenziva na jugozahodnem Paciiiku, ki jo vrše močne pomorske sile v vodovju zahodno od Maria-nov, je bila usmerjena dne 10. septembra proti srednjim Filipinom. Popoldne tega dne je napadlo to področje 130 leta!, ki so startaia z ietaio-nosilk. 1. septembra ie napadlo 100 letal otok Yap.
Nemški protinapadi na zahodu
Berlin, 12. sept. Na zapadnem bojišču so britansko-ameriške armade v ponedeljek šo nadalje močno pritiskalo na Albertov preliv, vzhodno od Li.čga, lia luksemburškem področju, pri Metzu in na področju Besanfona. Vkljub stalnim in silovitim bombardiranjem so izvršile nemško čete pri Gheelu energičen protinapad, s katerim 60 razbile tamkajšnjo sovražno predmostje. Ghecl samo so osvojilo z zanosnim napadom. Sovražne izgubo so bile tu pomembne. Pač pa so Britanci v prednostjo pri Ilasseltu ojačili svoj pritisk. S pomočjo bombnikov in težkega topništva Jim je uspelo, da so na ozkem oddelku prebili obrambne črto ter prodrli ob cesli, ki vodi proti severu. Nemški napadalni topovi so uničili več sovražnih oklepnikov, niso pa mogli preprečili, da ne bi sovražnik, ki se jo stalno ojačeval skozi vrzel, prišel do preliva, ki veže Maaso z Escautom. Protinapadi za odstranitev predinostja in za uničenje prodrlih sovražnih oklepniških 6il so v teku.
Na področju Ličga so se bile bitke z menjajočo se srečo. Severno od mesta se je izjalovil močan sovražen oklepniški sunek, vendar so je posrečilo Severno-amerikancem, da so med težkimi boji napredovali jugovzhodno od mesta. S področja Verviers-Spa so so pomaknilo sovražne oklepniške izvidnice med stalnimi težkimi topniškimi boji proti vzhodu in jugovzhodu. Na visokem Vennu so vrše hudi lioji s prodrlimi sovražnimi silami. Na luksemburškem področju napada neka druga sovražna napadalna skupina. Tu in ob vzhodni obali Alzette, kjer so Nemci dan prej zaustavili Ame-rikance, se boji nadaljujejo.
Na področju Metza so se izjalovili sovražni napadi severnovzhodno od mesta. Ob loku Moselle protj Jugozapadu jo uspelo nasprotniku s slabšimi silami na
treh mestih prekoračiti reko. Nemško čete so takoj napadle ta mesta ter so neko majhno predmostje že stisnile, ostali dve pa so zajezile in ju nadalje stiskajo.
Pred Burgundskimi vrati je udarila sedma ameriška armada z močnimi silami s področja Besangon-Montheliard proti severu. Ob severnem bregu Ognona in zahodno od Montbeliarda so v teku nemški protinapadi, ki naj zagotovo nemškim četam, ki stoji na področju Djjon-Langres, zvezo z zaledjem. Na več mestih so Nemci razbili napredujoče oklepniške skupine.	i | . i? • I
Novi težki boji so so razplamteli za utrjeno luke obseverno-francoski obali. Več sto sovražnih letal je neprestano bombardiralo lehavrsko obrambne naprave. V boje so poseglo tudi britanske
| bojne ladje. Kanadcl so skušali poglobiti svoj vdor, ki so ga napravili v nedeljo v vzhodne prednje postojanke. Ob odporu nemške posadke pa so so napadi izjalovili. So bolj ogorčeni so bili boji za Brest, kjer so so neprestano menjavali letalski napadi s težkim topniškim ognjem. Glavna l>ojna črta v notranjem trdnjavskem območju so jo vkljub temu, da je imela le šo majhno topniško podporo, še vedno junaško držala. Mesto in pristaniške naprave so vsled letalskih napadov, obstreljevanj in razstrelltev popolnoma uničene. V njihovih razvalinah nadaljujejo okrog generala Ramcka in kontreadmirala Kaohlerja zbrani padalci, grenadirji in mornarji, ki se zavedajo, kakšen pomen ima njihov junaški odpor, s svojim herojskim bojem.
Ifojasko poročilo o položaju
Berlin, 13. sept. K položaju na bojiščih piše vojaški sodelavec dr. .\lax Kruli: Vrsta posameznih uspehov na zaJiod-nem bojišču, kakor izjalovljenjc sovražnih napadov pri Brugesu, Gandu in Anversu ter uničenje sovražnega mostišča preko Albertovega kanala pri Ilasseltu ter zajetje številnih ujetnikov severno od Nan-cyja, je, čeprav izgleda vsak tak posune-zen uspeh le malo pomemben, vendar znak za pričetek izpremeiiibe položaja predvsem pa za silovit napor nemških sil, ki se pripravljajo v Nemčiji, da bi za vsako ceno branile ncinške meje. Istočasno je razvidno iz premikov pri Lupe-nu, Malmedyju in Luxemburgu, da gledajo Nemci na to, da ne trosijo zaman svojih sil, marveč, da gledajo na obrambo kox celoto. Na vsak način poudarjajo berlinski merodajni krogi, da je voina za Nemčijo skoro šele sedaj postila svela vojna. Ker je možno najti vedno nove ob-
Boljševiki napadajo Kentcs na Finskem
Berlin, 13. sept. Kakor smo izvedeli z vojaške strani, so Sovjeti na bojišču v srednji Finski na nekaterih mestih, na primer pri Alaquattiju in pri Kori, napadli nemške odelke, ki so se tamkaj ou-mikali. Te napade je podpiralo tudi letalstvo. Nemške čete so bile zaradi tega prisiljene zopet zavzeti bojno črto in se obraniti teh napadov.
S temi napadi hočejo Sovjeti očividno motiti izvedbo nemških odmikalnih premikov iz Finske, ki so časovno omejeni. Kot je znano, so zahtevali Sovjeti od finske vlade kot pogoj za zaključitev dogovora o premirju, da morajo nemške čete do 15. septembra izprazniti Finsko. S temi sedanjimi napadi na nemške premike hočejo Sovjeti očividno dobiti pretvezo, da lii lahko Fincem'očitali, da se ne držijo določb premirja. Že od vsega po-četka so imeli namero, vojaško zasesti vso Finsko ter jo boljševizirati ter hočejo s tem, da sami s svojimi vojaškimi operacijami preprečujejo točno izvedbo dogovora, varati le finski narod ter svetovno javnost glede njihovih pravih namer napram Finski.
Radi visokih izgub prejšnjih dni je popustil sovjetski pritisk ob mostišču pri Visli vzhodno od Varšave. Oddelki vojske in orožja SS so zopet očistili nekaj vdor-nih mest.
Zahodno od Lomše so se menjavali napadi s protinapadi. Boljševikom se prodor ni posrečil. Boji se nadaljujejo.
Severozahodno od Opatova so nemški grenadirji presenetljivo napadli sovjetsko mostišče ob izlivu reke Vinice v Vislo. Ko so hitro zavzeli prve postojanke, so razdvojili mostišče in ga končno popolnoma zožili. Grenadirji so zajeli preko 600 ujetnikov in zaplenili številno težko orožje.
V Karpatskem predgorju se nadaljuje sovjetska ofenziva s težiščem pri Sanoku in Krosnu. Južno od Sanoka so nemške čete z bočnim napadom zajezile nek ozek vdor. Grenadirji sedaj uničujejo nek sovjetski bataljon, ki je bil razpostavljen v gozdovih na tem področju.
Amsterdam. Kakor javlja agencija Reuter danes zjutraj, so v noči na sredo obstreljevali nemški daljnometai topovi šest ur področje Doverja.
Tudi južno od Krosna so nemške čete vzdržale zvezo vkljub sovjetski nadmoči tako v ljudeh kot v gradivu. Severno od Dukle so izvedli nemški grenadirji z golim orožjem in ročnimi granatami napad v goste gozdove ter zajeli preko 200 ujetnikov. Na obronkih zahodnih Karpa'ov je prišlo do silovite oklepniške bilke. Nemški tigri, napadalni topovi in oklepniški grenadirji so z boka napadli napadajoče sovjetske oddelke ter s tem razbremenili branilce na jugu bojišča. Pri tem je bilo uničenih 21 sovražnih oklepnikov.
Na področju Železnih vrat so nemške čete z visokimi izgubami za napadalca odbile sovražni sunek. Istočasno so nemška bojna in borbena letala v nizkih poletih ntočno napadla boljševiške kolone.
V Sedmograški kotlini, kjer podpira sedaj zdecimirane romunske oddelke glavnina 6. sovjetske oklepniške armade, so nemške in madžarske čete v glavnem obdržale svoje postojanke. Ob Traskovskcm pogorju ter na višinah ob severnem obrežju Njerša so bili s protinapadi odbiti napadi močnih romunsko-sovjetskih oddelkov.
Ob Szeklerju so skušali romunski in sovjetski oddelki motiti nemške odmikalne premike. Nemške zaščitnice so odbile vse napade.
like obrambe, se lahko vodi ta vojna še do neskončnosti. Zbiranje gradiva za bojiščem dokazuje, da bodo bodoči boji zasenčili vse dosedanje. V petih vojmii letih so ljudje postavljali že več viškov boja, poslednjič pri Avranchesu in Caenu, toda vedno je sledilo še večje stopnjevanje. Na vsak način bodo sovražne celinske čete čutile učinke totalnega združenja nemških sil. Zaustavitev britanskega napredovanja na severnem delu zahodnega bojišča je dokaz za ojačeno nemško odporno silo. Pri nemških odrnikal-oih premikih iz področja Calais-Dun-kerqtie se morajo Angleži in Kanadci ogorčeno borili za vsak meter zemlje. Pri tein pa še niso stopili na območje pravega nemškega zahodnega bojišča in v sličnem položaju se nahajajo Amerikanci, ki ob Biirgundskih vrlih še ne morejo presoditi uspehov svojih naporov, ker armada Blaskowitza še ni popolnoma uvrščena v obrambno bojišče. Toda že danes je zaustavila presenetljiv proboj v smeri proti Miihlnausenu še pred trdnjavo Bcl-lort.
V Italiji je popustil britanski pritisk, s čimer je popolnoma potrjen nemški obrambni uspeh ob jadranski obali.
Boji na vzhodnem bojišču se vodijo okrog treh težišč. Na področju Sanoka smo izgubili Krosno, prodor pa sc Sovjetom ni posrečil. Iz smeri boljševiških napadov je razvidna sovjetska namera, doseči prelaz Dukla in vdreti v Slovaško Tudi vzhodno od Varšave in med Bugom in Narevom Sovjeti niso mogli uresničiti svojega probojnega naincna/
Položaj v Romuniji bo postal bolj jasen, ko bodo sovjetske čete dokončale
svoj pohod. Nasprotno pa se d:mes že jasneje odražajo boljševiški voiiški ukrepi v Bolgariji, kamor so poslali glavnino
svojih juzno-ukrajinskih armad. Udarno so prekoračili bolgarsko mejo in proditali brez vsakega odjiora. 3 armade prodirajo v smeri preko prelaza Araba-konak in gredo v smeri proti Sofiji in proti Fgej-skemu morju. V južni in zahodni Bolgariji bolgarska vojska ne nastopa enotno, posebno pa še po pozivih nove bolgarske narodne vlade. Na vsak način «o izvedli Nemci protiukrepe tako v zahodni Bolgariji kot v severni in zahodni Romuniji. Notranja Bolgarija nudi še vedno sliko vojaške zmešnjave. O jasnih bojnih črtah na Balkanu lahko govorimo le pri Nemcih in Madžarih.
Obletnica Ducejeve osvoboditve
Milan, 12. septembra. Današnjo obletnico JJncejevo osvoboditve na Gran Sassu proslavlja vos italijanski tisk kot dan največjega pomena. Listi ugotavljajo, da je Nemčija napravila z Mussolinijevo osvoboditvijo zgodovinsko dejanje edinstvenega pomena za italijanski narod. Prav tako poudarjajo, da bi bila brez Ducejeve »dinamične sile« nemogoča obnova fašistično Italije. »Corriera della Sera< piše, da so padli Italijani v dobi pred J>u-cejevo osvoboditvijo na najnižjo točko svoje nesreče. Z zvezanimi rokaimi in nogami je bila Italija izročena so-vrož.ni volji. Z osvoboditvijo Duceja, z junaškim bojem nemških čet proti so-vružnim vsiljivcem pa se je pričelo novo poglavje ozdravitve in vzpona Ita-
"»lischirmjSger in Litanen zusammen mit Tigerpaniern ■— Padaici v Litvi skupno
s »Tigric
PK. Aufnnhme.
lije. Farinaeci piPe v listu »Regima Kuisckstac >Ko so objavili 12. septembra iz Fiihrer je voga glavnega stana, da je skupina nemških vojakov osvobodila Duceja, jo spoznal italijanski narod, da je dal Hitler s tem osi spet najmočnejšo italijansko pogonsko silo, italijanskemu narodu pa njegovega vod jo. Obnova fašizma se jo takoj spet jiričela. Stara fašistična garda in mladina sta se zbrali okrog Duceja, da bi nadaljevali boj.« Farinacci zaključuje: >< >1) tej prvi obletnici Ducejeve osvoboditve izražamo Italijani našim nemškim tovarišem globoko zaJivalo in jian svečano izjavljamo, da smo trdno odločeni boriti se ob nemški strani do zadnjih žrtev.«
e/	w
Sovjetska komisija za cerkvene zadeve tudi v Romuniji
Beogrnd 13. 9. »Beograjska telegrafska agencija« javlja, da po izjavah romunskih beguncev v Romuniji nikakor ne velja napovedana »verska svoboda«. Pod pretvezo, da je romunska duhovščina antifrovjelsko razpoložena, je izginilo v Bukarešti brez vsakega sledu žo okrog deset znanih duhovni' ov. Tudi na deželi kličejo številne duhovnike »zaradi zaslišanja« v krajevne sekcije NKWD-ja, od koder se nikdar več ne vmejo. V Bukarešti so je nastanila po moskovskem vzorcu v zgradbi NKWD-ja komisija za cerkvene zadeve.
Trebljenie tolovajev
Berlin 13. 9. Po dvotedenskih bojih so se pretekle dni zaključili očiščevalni nastopi kozaških in hrvaških oddelkov proti komunističnim tolpam v severovzhodni Hrvaški. Med femi boji, ki so se raztezali preko gozdnatega ozemlja pri Cacoktt, Moslavinskih gor in preko višin pri Bilagori, so izgubili tolovaji okrog 800 mrtvih. Zelo veliko je bilo tudi število ranjencev. Kozaški in hrvaški oddelki eo zavzeli tolovajsko oporišče fla-sma zahodno od Moslavinskih gor. Povsod eo zaplenili tudi številno orožje in gradivo. Lastne izgube 60 bile majhno.
Boljševiški udar v Sofiji
Berlin, 12. sept. »Inozemska poročevalska služba« (AID) piše: Dočim o vojaškem položaju v Bolgariji, predvsem na deželi, ni skoraj nikakih poročil, ni o politični smeri uove vlade nikakega dvoma. Regent Ganev je včeraj pojasnil tajnost sestave novega regentstva. V pozivu je dejal, da je ministrski svet imenoval regente. Še 24 ur prej so trdili, da so bili regenlje postavljeni s kraljevim ukazom. Nezakonitost regentstva nove vlade priznavajo torej sedanji oblastniki sami. Kajti po bolgarski ustavi morejo regentje sicer imenovati ministre, ne tnore pa ministrski svet imenovati regentov. Dodatno je izjavil ministrski predsednik Georgijev, da je vlada odstranila regente, ker baje ne uživajo zaupanje ljudstva. S tem so tudi s te strani označili izpremembe v Bolgariji kot državni udar.
Berlin. Kot značilno za politični razvoj v Bolgariji smatrajo v berlinskih političnih krogih izjavo zunanjega ministra nove sofijske vlade turškemu časopisu »Vatan«. Zunanji minister Stajnov je napovedal, da bo prevzela Bolgarija republikansko obliko vladavine.
Berlin. Iz Bolgarije javljajo, da je novi zunanji minister odstavil vse bolgarske poslanike v inozemstvu. Ta ukrep odgovarja po mnenju tukajšnjih političnih krogov popolnoma namenom Sovje-tov, ker na ta način Bolgarija ne bo imela v inozemstvu nikakih političnih predstavnikov — dejstvo, ki bo olajšalo vključitev Bolgarije v sistem nesuvere-nih sovjetskih republik. Po tukajšnjih nazorih sliči zunanja oblika Bolgarije žo
baltskim republikam po njihovi zasedbi leta 1940. Da je vrhovni poveljnik tretjo ukrajinske armade general Toibušin ini-eialor prevrata, izhaja iz mnogih znakov, Ki jih smatrajo v Berlinu kot dokaz za metodično uresničenje sovjetskih balkanskih načrtov. O usodi mladoletnega kralja Simeona in njegove matere ne vemo ničesar. Vest, da sta oba srečno prispela v Turčijo, doslej ni bila potrjena.
Beograd, 12. sept. O izvedbi boljševi-žkega državnega udara v Sofiji javljajo dodatno, da ga je vodil vrhovni poveljnik tretjega ukrajinskega bojišča general Toibušin, ki je izdal vse za boljSevizacijo potrebne politične in vojaške ukrepe. V njegovem štabu se nahajajo pooblaščenci Diraitrova, ki se za enkrat še pogaja s sovjetskimi vladnimi krogi v Moskvi. Generalu Tolbušinu je poslalo sovjetsko poslaništvo v Sofiji točen načrt za izvedbo notranjepolitičnih ukrepov, h katerim so spadali med prvimi odstranitev regent-skega sveta, narodne skupščine ter odprava monarhije. Sovjetski odpravnik poslov v Sofiji nastopa kot zvezni člen med glavnim stanom generala Tolbušina in novo bolgarsko vlado. Štab sovjetskega poslaništva so pomnožili moskovski komisarji, od katerih so nekateri tesni Di-mitrovi sodelavci.
Berlin, 12. sept. »Tribune de G-eneve« potrjuje poročilo 6vojega dopisnika iz Carigrada, da je nastala bolgarska vlada z udarom. Vse dosedanje vodilne bolgarske osebnosti, med njimi tri regente so v 24 urah aretirali. Ta državni udar jc predvsem delo skupine, ki je ravnala roko v roki s komunisti.
Anglija postaja ngmmm Moskve
Ženeva, 12. sept. S stališča odločujočega britanskega tiska je precej tvegano, ali je poljski vrhovni poveljnik Sosnkov-ski s svojim znanim dnevnim poveljem in s svojimi predsodki v Angliji koristil poljski stvari. V poljskih vladnih krogih priznavajo, da je sklenila poljska vlada na posebni seji, da bo postavila predsednika poljske republike Rackievvicza pred izbiro, da odstrani generala Sosnkovske-ga z mesta vrhovnega poveljnika poljskih čet, ali pa da sprejme ostavko vlade. Poljska vlada je s tem zavzela stališče, da toliko časa ne more nadaljevati s svojim prizadevanjem za rešitev poljsko-sovjetskega vprašanja, dokler bo general Sosnkovski še nadalje vpravljal svojo službo. Rackiewicz je sporočil sklep poljske vlade vrhovnemu poveljniku, ki pa je po avtentičnih informacijah odgovoril, da niti najmanj ne misli odstopiti in da lx> le takrat zapustil svoje mesto, ako ga bo Rnekie\vic7. razrešil njegove službe in mu to razrešitev sporočil. Ras-
kiewicz svoje odločitve še ni objavil.
Britanska in ameriška mesta, pri katerih se Mi-kolajczyk posvetuje, podpirajo naziranje sovražne begunske vlade, da je postalo sodelovanje s Sosnkovskim nemogoče. Britanski tisk kategorično zahteva generalovo odstavitev. »News Sta-tesman and Nation« prihaja do zaključka, da bi bila rešitev poljskega problema možna pod naslednjimi pogoji: 1.) Sosnkovski mora takoj oditi. Mikolajczyk pa ostati; 2.) Mikolajczyk mora takoj in nedvoumno priznati sovjetske ozemeljske zahteve in 3.) Mikolajczyk mora, ako se sploh hoče vrnili na Poljsko, takoj zopet vzpostaviti zveze s sovjetskim poljskim odborom.
To stališče angleškega tiska nam znova potrjuje, da je postala Anglija zagovornik Moskve. Londonski izseljeniški Poljaki so znova pod ojačenim pritiskom Anglije in Združenih držav, ki jih hočeta prisiliti, da bi izDolnili vse sovietske zahteve. ,
Od Rokava do Burgundskih vrat
Nova De Gaullova vlada
Berlin, 12. sept. Francoski general de Gaulle je po tukajšnjih vesteh zopet osnoval novo vlado, ki je sestavljena v glavnem iz komunistov in levo-nadikalnih e!ementov. Boljševiški vpliv se je napram alžirskemu odboru še bolj okrepil Novi zunanji minister Bidault je znan kot dolgoletni pristaš francosko-sovjetskega zbli-žanja.
Stockholm 12. 9. Nevtralni poročevalci javljajo o naraščanju boljševizacije v Franciji ter pravijo, da živi prebivalstvo južne in jugozahodne Francije v strahu in trepetu, predvsem odkar so odprli razna taborišča boljševiških španskih beguncev. Ti begunci izvajajo skupno z različnimi partizanskimi oddelki teroristično strahovlado. Napadajo prevoze živil, kmetje na polju pa že niso več varni svojega življenja. V vaseh se pojavljajo tako imenovani »rekvizicijski oddelki«, ki »zase-gajo« letino. De Gaulle je proti tem stvarem brez moči; tolovaji se stalno ojaču-jeio, ker so 6i uredili številne naborne urade ter imajo pritok iz vrst brezposelnih.
Politične stranke in združenja so v Parizu obnovila svoje delovanje, sedaj pa javljajo že o prvih mezdnih bojih. Po poročilu lista aSvenska Dagbladet« so zahtevali socialisti, komunisti in delavski sindikati, da se zvišajo vse plače za najmanj 40 odstotkov.
Turčija Se čuti zapušeno
V Turčiji je brutalna izločitev Anglije iz bolgarskih pogajanj povzročila znaten nemir. V Ankari, kjer je vlada na angleški pritisk prekinila odnošaje z Nemčijo, sedaj s skrbjo ugotavljajo, da Anglija na noben način ne more preprečiti napredovanje Sovjetov.
Posebni poročevalec »Daily Mail-a« je telegrafiral o tem svojemu listu: »V Turčiji vlada na temelju najmlajšega razvoja v vzhodnem delu Sredozemskega morja in na Balkanu največje vznemirjenje. Turške oblasti vidijo v sovjetskih četah, ki se nahajajo na bolgarsko-tur-ški meji prvi korak, »da Moskva popolnoma dobi oblast nad Pardanelami in Bosporjem.« Vstop komunistov v grško emigrantsko vlado se smatra kot nadaljnje slabo znamenje za bodočnost.«
Upanje balkanskih politikov, da bodo dobili v Angliji in Ameriki zaščito pred prevladujočimi težnjami Sovjetske zveze, je prenehalo od bolgarske konference v Kairu.
Berlin. Nemško letalstvo je pričnlo uporabljati nov tip letala, namreč težko bojno letalo »He 177«, ki služi večinoma za oborožene izvidniške polete. Letalo ima dvignjeno kabino za pilota in opazovalca, ki jima omogoča dober razgled ter je važna tako za obraml>o pred na-padajočimi letali kot za plovbo. Letalo ima dva stroja.
Berlin 12. 9. Nemške čete so tudi v ponedeljek nudile zagrizen odpor britanskim in severnoameriškim armadam, ki
napadajo na zahodnem bojišču. Glede na razmerje med uporabo močnih sil ter med izgubami in malenkostnimi napredovanji so vojaški londonski krogi ponovno svarili britansko javnott pred prevelikim upanjem gledo nadaljnjega razvoja. Izjavili so, da kaže trdi odpor nemških čet ob Albertovem kanalu, ob Maasi in ob Moseli na dolg in težaven jesenski bojni pohod. V zvezi z novim težkim obstreljevanjem nemških daljnometnih topov iz področja pri Calaisu, ki je povzročilo, kakor je sovražnik sam priznal, v južni Angliji občutne izgube in zaradi katerega so se še v Londonu tresle hiše, mora takšno mnenje angleških vojaških strokovnjakov 6labo vplivati na angleško prebivalstvo.
Prebivalstvo ve iz vojnih poročil in iz izjav vojaških govornikov, da pomenja nadaljevanje bojev v jeseni istočasno še eno težko zimsko vojno, pri kateri bodo igralo nemške sile, ki so bile pridobljene zaradi radikalne totalizacije vojne v Nemčiji, odločilno vlogo. Oni vidijo, da tudi njihova vrhovna poveljstva vedno ponovno poročajo o uspešnih nemških protinapadih, kar potrjuje tudi v Angliji znane besede gencralfeldinaršala Modela, ki je izjavil, da so Angloamerikanci v Franciji sicer dobili eno bitko, ki pa nikakor ne bo vplivala na uspešen ioid vojne. Mi pa vemo, da je zmaga golova, če bo ves nemški narod sledil zglednemu primeru junakov iz St. MaJoja, Bresta in Le Ilavra.
Ko so kanadske čete na obeh straneh 06tenda dosegle obalo, so 6e pričeli tudi ogorčeni boji za Dunquerque. Prvi močni sovražni napadi proti temu luškemu področju so 6e zrušili prav tako kot ponovni napadi na Le Havre, ki ga napada sovražnik neprenehoma že od nedelje in kjer skuša s silnim bombardiranjem in s težkim topniškim ognjem e celine in z morja zlomiti odporno silo branilcev. Pri Brestu so postali boji še silovitejši. Zaradi sovražnega vdora v zahodno pred-trdnjavsko območje je bila odrezana bojna skupina na predležečem polotoku Le Cou-quet pod poveljstvom podpolkovnika Filr-6ta. Vkljub temu je prav tako vzdržala ameriški napad, kot branilci notranjega trdnjavokega jedra, ki se v razrušenem mestu in luških napravah odločno borijo dalje. Padalsko-lovski grenadirji ia mornariške enote so s svojo železno voljo nadomestile lastno topništvo, ki je vedno bolj izpadalo in 6o v bojih iz bližino z golim orožjem doeilej vedno nadvladale sovražnika. Prav tako se junaško upirajo nemške odporne skupine, ki ee nahajajo deloma globoko med sovražnimi napadalnimi klini. Ta odporna gne»da so sovražniku močno ovirala njegove načrte, predvsem na področju St. Quentina. Z odporom vseli teh junaških borcev, ki v najvišji meri izpolnjujejo svojo vojaško dolžnost, so sovražne sile še nadalje vezane na področja daleč proč od glavnega bojišča.
Vkljub tej razbremenitvi so se mo-
rale nemške čete med obalo Rokavskega preliva in Burgundskimi vrati trdo boriti, da so vzdržale sovražni pritisk. 1. kanadska armada pri svojih nastopih ni imela posebne sreče, Njeni napadi pri Brugesu, Gandu in Anversu so se zrušili z občutnimi izgubami. Tudi 2. britanska armada ob Albertovem kanalu je le deloma uspela. Severozahodno od Ilasselta so izvedli proti njej Nemci močan protinapad, tako da je bilo tamkaj razen malenkostnih ostankov, ki se že tam držijo, razbito sovražno mostišče.
Ob zapornih postojankah in ob kanalu Maas-Scheldo je prišlo zaradi takojšnjih nemških protinapadov do trajnih težkih bojev. Tudi vzhodno in jugovzhodno od Liega se nadaljujejo ogorčeni boji proli tamkaj se boreči severnoameriški armadi.
Vse trdnjavsko območje Me*za leži pod močnim topniškim ognjem, na katerega učinkovito odgovarjajo trdnjavske baterije. Južno od Metza sta bili na vzhodnem obrežju Moaele odstranjeni .dve ameriški mostišči, neko nadaljnje mostišče pa močno zoženo. Na področju Pont-a-Mous-sona je bilo preprečenih nekaj ameriških prekoračilvenih poskusov, ki so bili izvedeni pod močnim varstvom ameriškega topništva.
Na področju Burgundskih vrat je prišlo v francoski Juri do silnih bojev s kolonialnimi pomožnimi četami in francoskimi plačanskimi oddelki, ki so 66 skušali e podporo ameriških oklepnikov z juga približati mestu Vesoulu. Pri tem so naleteli na dobro razpostavljene in z močnimi protitankovskimi edinicatni in avtomatičnim orožjem zavarovane zapore, kjer 60 morali z visokimi izgubami plačati 6voje uspehe. Sele v večernih urah eo lahko prešli v napad proli mestu samemu, ki pa 6e je zrušil v nemškem obrambnem ognju. Enako brezuspešno so se končali poskusi, zasesti prelazo v francoski Juri, ki 60 jih nemške čete uspešno obdržale.
Tudi na področju morskih Alp so bili odbiti številni napadi na prelaze. Zahodno od Soatela 60 Nemci zavzeli neko važno višinsko povslojanko, ki so jo nato obdržali vkljub močnim sovražnim protinapadom ter jo močno izgradili.
Zaplenjena imovina upornikov
Z odlokom šefa pokrajinske uprave v Ljubljani (Službeni list št. bS. z dne 13. septembra 1944.) je zaplenjena imovina Komunistov:
1.	Kralj Antonije, zasabnice v Ljubljani, Hrenova ulica št. 18,
2.	Mlekuža Vekoslava, učitelja in njegovo žene Mlekuž Slave, zusebnice, v Ljubijuni. Tržaška cesta št. 27
3.	Ilrovuta Cirila, čevljarja v Ljubljani, Ob Ljubljanici št. 31,
4.	Cerarja Ježeta, ključavničarja v Ljubljani, Cojzova cesta št. 9,
5.	Šefica Ludvika, skladiščnika v Ljubljani, Cankarjeva ulica št. 5 in
6.	Cveta Antona, podproglednika finančne kontrole v Ljubljani, Gasilska cesta št 5.
Gospodarstvo
Letina krompirja v Nemčiji boljša kot lani
0 izgledih letošnje krompirjeve letino v Nemčiji in o stanju preskrbe prebivalstva s krompirjem je poročal predstavnik kmetskega odbora Gustav Beh-rens pred glavno skupščino nemškega preskrbovalnega urada. Označil je, da jo letošnja letina boljša od lanske.
60 urni delovni teden v NemčijL
V državnem uradnem listu z dne 8. septembra 1914 je izšla naredba o uvedbi 60 urnega tednika v NemčijL V vseh obratih in upravah, kjer to zahteva donosnost dela in proizvodnje, se zviša normalni delovni čas od 48 na 60 ur. Nadure, ki so v zvezi s tem, se plačajo po zakonitih določilih. Ti predpisi pa ne veljajo za zdravju škodljivo delo. Nespremenjeni ostanejo predpisi o delu žensk in mladostnikov. Redni delovni čas žensk in mladostnikov nad 16 let se sme zvišati samo za 8 nadur tedensko. Redni delovni čas mladine pod 16 let ne
Besede sv. oeeta ob obletnici vojne
Mednarodna vzajemnost.
Če na žalost do sedaj ni bilo mogoče doseči, da bi uporabljali motorne jadrnice in prevozne ladje za prevažanje živil in vrnitev beguncev v svoje domovine, vendar upamo, da bomo dosegli druga sredstva, da bi olajšali številne nesreče. Kakor v preteklostf, tako bomo tudi poslej globoko hvaležni tistemu, ki bo sodeloval pri tem, da se omili neizmerna velikost najnujnejših potreb. Pri tistih narodih, kjer se je že za časa vojne in tudi v omejenem okviru, ki ga ta dopušča, že začela uveljavljati plemenitost, jo pozdravl jamo, ker je nič manj človeško povzdignjena, kakor tudi politično morda. Ta čut pač lahko oslabi, ne more pn popolnoma za-mreti in bo postavljen na častno mesto, brž ko bo meč opravil svoje žalostno delo, ker je utemeljen v naravi sami in na nalogah življenja.
Brez dvoma ne želimo nič drugega bolj goreče kot to, da bi čimprej zasijal dan, ko bo ponehalo rožljanje orožja in bo tolikim delom izmučenega človeštva vrnjen mir, varnost, in prospeh. Nešteta srca si žele ta dan, kakor si želi brodolomec vznika jutranje zvezde.
Vendar se bodo mnogi že sedaj zavedeli, da je preliod lahko tudi mučen. Razumejo, da morejo deli poti od konca sovražnosti do obnove rednih življenjskih pogojev skrivati več zelo velikih težav, kakor pa se to splošno misli. Zato je potrebno, da vzklije občutje vzajemnosti med narodi, da bo hitrejša in varnejša ozdravitev 3veta. Že v našem božičnem govoru leta 1939. smo opozarjali na ustanovitev mednarodnih organizacij, ki bodo brez napak preteklosti in ki bi bile dejansko v stanju ohraniti mir po načelih pravičnosti in enakosti proti sleherni bodoči možni grožnji. Radi izražamo svoje zadovoljstvo nad takim delom in izrekamo upanje, da se bo popolnoma ures.ničil tisti pogoj, ki je v skladu s svojim ciljem, to je ohranitev in napredek vseh v miru in varnosti sveta.
Vojni ujetniki.
Toda nihče si tako s strahom ne želi konca vojne, kakor pa ravno milijoni ujetnikov in civilnih oseb, ki morajo jesti zaradi vojne trdi kruh ujetništva ali prisilnega dela v tujini. Dejstvo, da so daleč od vseh svojih dragih, od mater, žena,
sinov in dolga odsotnost vseh ljubljenih oseb in stvari jih grize in izčrpava in jim vliva občutje bolečine in zapuščenosti. In ker je ta vojna z vsemi učinki ali pa posledicami povzročila najbolj žalostno premikanje narodov, kar jih zgodovina pozna, bo tedaj samo delo urejajoče modrosti, če ti nesrečneži ne bodo predolgo čakali, ali pa čakali čezmerno, da bi se mogli čimprej svobodno vrnili.
Upamo, da bodo vsi narodi, ki ljubijo mir, veliki ali mali, mogočni ali slabotni, zmagovalci ali premaganci, imeli delež pri pravicah in nalogah in pri dobrotah prave civilizacije. Meč lahko in na žalost tolikokrat mora odpreti pot miru. Senca meča more tudi obremenjevati prehod od konca sovražnosti do ustvaritve miru. Grožnja meča se lahko pojavi tudi po sklenitvi miru, da se prepreči nadaljevanje spopadov. Toda krščanska duša ne more stremeti za drugim, ko za pravo pravičnostjo, ki nepristransko daje vsakemu, kar mu pripada, od vsakega pa zahteva, kar vsakdo mora dati. To je pravica, ki ne daje vsega vsem, vsem pa daje ljubezen in ne dela nikomur krivice. Ta pravica pa je mati zdrave svobode in varne veličine.
Konec,
sme znašati več kot 48 ur tedensko, vključno ure za strokovno izobrazbo. Ce 6e e podaljšanjem delovnega časa ne dž doseči večji donos in če se lahko dovrši delo v prejšnjem delovnem času, je dovoljen krajši delovni čas. Predpisi ne veljajo tudi za primer izrednih dogodkov, za primer prekinitve dela itd.
Letina krompirja v Angliji Več ko polovica letošnje krompirjeve letine bo letos zgnila v zemlji v Angliji, ker primanjkuje delovnih sil za odkop krompirja, prinaša angleško časopisje. Istotako niso mogli pravočasno spraviti letošnje letine sladkorne pese.
Položaj v Rimu po zasedbi V Rimu zapira dnevno več trgovin in gostiln svoje obrate, kakor poročajo semkaj dospeli begunci. Odločujoče je pri tem pomanjkanje blaga, toda tudi denarna negotovost in izredne »zaplembe blaga«, ki ga izvajajo Anglo-ameri-kanci in de Gaullisti, povzročajo to stanje. Istočasno je v Rimu v prometu poleg lire še pet različnih, večinoma v inozemstvu tiskanih vrst denarja, ki pa nima nikakega kritja, tako da je postalo zapiranje obratov že kar nujno.
Blagajniški boni na Hrvatskem Finančni minister je dobil pooblastilo, da izda zakladne bone do treh mesecev in obrestno mero 3 odstotkov. Bančni zavodi morejo te menice redis-kontirati pri Hrvaški državni banki. Ureditev trgovine z vinom v Italiji Kmetijsko ministrstvo fašistične socialne republike je izdalo uredbo o ureditvi vinske trgovine letnika 1044, ki bi naj zagotovila vino prebivalstvu. Pridelovalci vina morajo izročiti grozdje krajevnim velekletem po določenih maksimalnih cenah. Velekleti bodo potem delale iz tega grozdja vino in sicer kot organi ministrstva. Za razdelitev kon-zumnih vin je izdelalo ministrstvo načrte, ki predvidevajo razdelitev vina po pokrajinah, ozirajo se na potrebo in količino.
Anglosaška pomoč zahodni Evropi
»Pomoč za Francijo, Belgijo in Nizo» zemsko bodo morale te dežele same plačali«, je izjavilo, kakor objavlja' »Daily Telegrapb«, vodstvo organizacije UNRRA v \Vashinglonu. Živila, katera je pridelala Amerika v izobilju, bodo, tako pripominja list, velikodušno oddali »po znižanih cenah«.
Amerikanci ne marajo italijanskih papirjev
Načrt Wallstreela, da bi zopet začelo kotiranje italijanskih vrednot, je bil v \Vashingtonu odbit kot predčasen, pri čemer so uradni krogi pri tem poudarili, da bi zopetno kotiranje sovražnikovih vrednot moglo biti izvedeno le s privoljenjem severnoameriškega finančnega ministrstva, ki pa nima nikakega interesa za to.
Odločba o postavitvi opekarn
pod civilno obvezno službo
Na postavi naredbe o uvedbi civilne obvozne službe z dne 5. junija 19.I2 št. 106, SIužibeui list št. 189'45, v zvezi s čl. 1. razglasa Vrhovnega komisarja na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« o upravljanju ljubljanske pokrajine z dne 20. septembru 1943, Službeni list št. 248^77-1943, odločam,
da spadajo pod civilno obvezno službo v smislu in s pravnimi učinki citirane naredibe podjetja:
Združene opekarne d. d. na Viču-Ljubljani.
Opekarna Stavbne družbe na Viču-Ljuibljani,	,
»Opeka« družba z o. z. v Ljubljani, Kotnik Franc, parna opekarna na Verdu pri Vrhniki,
Jelovšek Karel, opekarna na Vrh-
Pevec Josip, opekarna na Škofljici. Osebje navedenih opekarn se obvesti o tem tako, da se nabije ukaz o civilni obvezni službi znotraj sedeža podjetij in v delovnih prostorih.
Ta odločba stopi v veljavo z današnjim dnem in se objavi v Službene« listu šefa pokrajinske uprave v Ljubljani.
Ljubljana, Tine 6. septembra 1944. . VII. št. 5177'3.
Prezident pokrajinske uprave: Div. general Rupnik
SP0RT
NOVO TENIŠKO IGRIŠČE HERMESA
Mlada, agllna teniSka sekcija Hormesa je v nedeljo odprla dvo novi lepi toniSkl igriSSt ter jo ob tej priliki priredila klubski toniSkl turnir.
Za naslovo klubskih prvakov v naslednjih vrstah: gospodje, dame, mladina, gospodje v dvoje in damo in gospodje v dvojo, ae jo prijavilo jako lepo Število tokmovalcev, ki so se od nedeljo pa do torka borili za lepe nagrado, ki jih jo razpisala teniSka sekcija.
V naslednjem prinašamo pregled zmagovalcev turnirja: gospodje: klubski prvak Pušonjak Vladimir, drugi Stutnrj dame: prvakinja Mlejnlk Motka, druga KnmenSek Danica. Mladina: prvak Ccbular Lev, drugI Suhar. Damo ln gospodje v dvoje: prvaka ga. Križ in V. PuSenjak.
Hermesova teniSka sekcija trna sedaj Stili igrišča ter s tem vse predpogoje, da »« bo ruzvijala ugodno..
w w n,
Objava
Svoječasno smo opozorili konzu-mente, da je Sedlar Ivan, tovarna hranil, Ljubljana, stavil v promet falzificiranee kartone z napisom »Pravi Franckov dodatek kavi po pol kg«.
Zaradi tega dejanja smo predlagali proti Sedlarju Ivanu pri sodišču kazensko postopunje.
. Uvedeno postopanje se je končalo s tem, da je okrajno sodišče v Ljubljani dne 14. VI. i944 rod opr. št. VI lCps 320/44-4) izdalo sodbo, ki se glasi: Sedlar Ivan
je kriv, da je v Ljubljani od avgusta do oktobra 1943:
1.	od njega izdelan proizvod — ka-vin nadomestek dal v promet in prodajal in pri tem posnemal zaščitni industrijski žig tvrdke FRANCK, INDU-STRIJA KAVOVINA, ZAGREB, preje Hinka Francka sinovi d. d. Zagreb, uvedenim v registru zagr. Uprave za zaščito industrijske svoiine v Beogradu pod št. 3856 tako, da je sicer ne-izpremenjeni zaščiteni etiketi v originalno temnomodri kavni mlinček na gornji strani nadomestil z mlinčkom v črni barvi, torej tuj žig brezpravno uporabil s tako malimi spremembami in vobče da je mogel navadni kupec razliko opaziti samo ob posebni pozornosti, in
2.	da je uporabljal ime, firmo in posebni žig tvrdke FRANCK, INDU-STRIJA KAVOV1NA D. D. ZAGREB na način, s katerim se utegne ustvariti zmeda med potrošniki glede pravega izvora blaga.
Zakrivil je s tem prestopek ad I. po § 143 t. 2. zakona o zaščiti ind. svo-jine ter ad II. po § 11. t. 2. zakona o pobijanju nelojalne konkurence ter
se obsoja po 5 25. zakona o pobijanju nelojalne konkurence glede na določilo 6 61. k. z. na
12.000 lir denarne kazni, ki se za slučaj neizterljivosti nadomesti z 200 dnevi zapora, ter po §-u 65. k. z. odloži izvršitev za tri leta,
po § 77. k. z. se všteje v kazen pripor od 5. XI. 1943 ob 12. uri do 10. XL 1943 ob 13.15 uri,
po § 310, 314 k. p. na povračilo stroškov kaz. postopanja in izvršitve kazni, ki so izterljivi,
po § 314 a k. p. na plačilo povpreč-nine 500 lir,
na plačilo takse 30 lir, po S 148 zakona o zašč. ind. svo-jine in § 61/11. k. z. se potrdi zaplemba, izvršena po Upravi policije v Ljubljani ca. 14.000 etiket, potvorjenih z ind. žigom tvrdke FRANCK, INDUSTRIJA KAVO VIN A V ZAGREBU št. 3856 Uprave za zašč. ind. svojine v Beogradu, ki so deponirane pri Upravi policije v Ljubljani, 1196 omotov s potvorjenitni etiketami, nahajajočili se pri Gostilničarski nabavni zadrugi v Ljubljani, 1651 omotov — enakih, nahajajočili se pri javnih skladiščili špcdicije Turk, Ljubljana ter z vseh teh sneti in uničiti znake posega ter jih onesposobiti za nadaljnje posege.
To razsodbo je okrožno sodišče v Ljubljani s svojo odločbo z dne 27. julija 1944 opr. št. Kpr 72/44-3 potrdilo in spremenilo le v toliko, da se je v prvi' sodbi izrečeni nadomestni zapor 200 dni znižal na 6 mesecev.
Obenem sporočamo, da se je zaplenjenih 14.000 etiket in 1196 in I6't omotov s poivorjenimi etiketami uničilo.
FRANCK INDUSTRIJA KAVOVINA D. D., Zagreb
Obiska! sem naše ranjence
Ljubljana, 12. septembra.
Kadar grem s tramvajem proti Mostam, se veuno z zanimanjem oziram proti vrtu vojaške bolnišnice, kjer se v gručah pogovarjajo in zabavajo ranjeni domobranci. Posebno živahno je tu vsako popoldne, ko hodijo na obiske sorodniki m drugi domobrancem hvaležni Slovenci.
Ob pogledu na ranjene fante se človek nehote zaskrbljeno vprašuje, ali skrbe domobranci za svoje v boju ranjene tovariše. Vprašanje postane še bolj utemeljeno, ko se spomnimo kako zločinsko ravnajo tolovaji z našimi ranjenimi fanti, če le koga dobijo.
Bolniška pomoč med borbo.
Toda te skrbi nas reši vsak domobranec, ki mu potožimo to vprašanje. Za ranjence namreč skrbi dobro organiziran sanitetni zbor. V vse čete, zlasti v udarne bojne skupine, so razvrščeni izurjeni bolničarji — medicina i nase univerze. Stari protikouiunisticni borci so v začetku zmajevali: Nas bodo mogli ti fantje v naših juriših dohitevati? Se ne bodo zbali streljanja, nam bodo tudi na čistinah obvezovali rane?
Danes so vojaki s svojimi bolničarji izredno zadovoljni, tovariši so ne le v zaledju temveč tudi v prvih vrstah. Saj celo v juriših z njimi prodirajo proti tolovajem in kljub borbi takoj priskočijo na pomoč tovarišu, ki omaga v boju. Se več! Pridejo trenutki, ko se domobranski saniteiec žrtvuje za svojega ranjenega tovariša. V neki bojni skupini fantje že težko pogrešajo svojega hrabrega medi-cinca, ki si sedaj zdravi rane v bolnišnici. Bil je tako hraber, da je med tolovajskim ognjem vstal, tekel naprej, hrabril tovariše in klical komunističnim mobili-zirancem, naj se predajo. Navadil se je strelnega ognja, obvezoval in dajal je pomoč v prvih vrstah, v neki bitki pa je bil v prvi liniji ranjen.
Kjer ni blizu bolničarja, domobranci sami jiomagajo tovarišu. Med njimi velja geslo, da se je z? ranjence treba žrtvovati. Zato so naši fantje pri juriših tako brezskrbni, saj vedo: če omagam v ranah, se bodo najbližji žrtvovali in me odnesli na prevezovalisče. ,
Z avtom v Ljubljano.
Navadno v zaledju borbe že čaka avtomobil, da odpelje ranjenca v Ljubljano. Sanitetni center v Ljubljani namreč takoj pošlje avtomobil proti bojišču, kakor hitro dobi telefonsko sporočilo o začetku borbe.
V Ljubljani ranjence razdele po bolnišnicah. Na štirih krajih so se do nedavnega naši ranjenci zdravili: lažji ranjenci so imeli mesto za Bežigradom, notranje bolni na liceju, kuurški oddelek pa je bil v Mostah in na Studencu. Sedaj j so se vsi lažji ranjenci izza Bežigrada j preselili v bolnišnico v Mostah. Ranjenim ; fantom so v pomoč domobranski zdravni- t ki, bolničarji in bolniške sestre, mnogo
jim k okrevanju pomagajo tudi izkušeni nemški vojaški zdravniki in zaščitne sestre.
Obiskal sem naše ranjence.
Ko stopa človek po stopnicah bolnišnice, čuti v sebi neko veselje, da more prisrčno pozdraviti one, ki so vsi krvavi prišli iz borbe za domovino. Iz vseh strani te ogledujejo sprehajajoči bolniki; najraje bi se vsakemu nasmehnil in mu stisnil roko: »Brat, hvala ti za tvojo žrtev!«
Vsak obiskovalec mora postati pozoren ob izredno vzornem redu in čistoti v vseh prostorih naših bolnišnic. Vse je nanovo prebeljeno in prebarvano, stene so opremljene z navodili in napisi, da se obiskovalec laže znajde v velikih prostorih. Tudi bolniki so izredno postrežljivi, sami kažejo pot in dajejo nasvete.
Covek je kar vesel, ko ob vstopu v bolniško sobo zagleda skoraj pri vsaki postelji obiskovalca. Ne vem, kje bi začel, saj sem prav za prav prišel obiskat vse, ki so se tako hrabro žrtvovali za nas vse.
Z nasmehom pripovedujejo o borbah.
Stopim k ranjencu, ki nepremično leži na hrbtu. Glavo ima obvezano, po prsih pa ima vse polno ranic. Pozdravim ga in ga povprašam o zadnji njegovi borbi. Nastue hne se mi, rad bi veliko povedal, a usta komaj odpira. Iz Mcničaninove skupine je. Zadnjič se je boril pri Čatežu. Za komunisti so prodirali čez drn in stm. Njegova desetina je imela nalogo sovražnika obkoliti. Skrivaj so se plazili po vinogradu sovražniku za hrbet. Tedaj je priletela med nje težka mina in njega vrgla nekaj metrov čez ti te. V glavi je čutil bolečine, čez čas so mu tovariši priskočili na pomoč. — Vprašam ga po bolečinah. Zdaj je že veliko bolje, samo usta zaradi otekline še težko odpira.
Komunisti se borijo podlo kot zločinci.
Obrnem se na desno k bolniku v kotu. Tudi on mirno lezi, a mlade oči živahno oj>azujejo na vse strani. Je iz Rupnikove skupine. Njega je ranila mina. Čeprav mlad je bil velikokrat v borbi. V zaunjih borbah so napadali komuniste na Slavnici. Vedno so jih krvavo pregnali iz starih bunkerjev. Fri jurisu zadnje borbe so tolovaji zopet zbezali, a v bunkerjih so pustili nastavljene mine. 1 rije od njegove desetine so biti zaradi tega ranjeni.
Veseli Belokranjec.
Obrazi vseh obiskovalcev so se obrnili proti postelji, kjer je ranjeni Belokranjec živahno zaoavai svoje rojake. Približal sem se njegovi postelji. Pravkar je od-grnil odejo in zatel praviti svojo zgodbo. Stra/.il je notranjsko progo. Ko so nekoč pregledovali ozemlje ob progi, je nesrečno stopil na tolovajsko mino. Mina je takoj eksplodirala in mu odnesla peto. Bolečin sploh čutil ni. Prepeljali so ga v Ljubljano. Ugotovili so, da je rana zastrupljena in so mu odrezali nogo pri kolenu.
črni vrh nas opomina
Idrija, 10. septembra.
Ko se je tam gori na priljubljeni črno-vrški planoti ustanovila domobranska postojanka, smo se odkrito razveselili. Ve-
liaršem, Goram je sledil Črni vrh. Čutili smo se zadovoljne, ker se je varnost našega mesta povečala, še bolj smo se pa radovali nad razmahom, ki je zajel proti-komunistične vrste v vsem našem okraju, kateri je zaradi rdečega terorja že mnogo pretrpel. Skoro vsi za orožje sposobni Crnovršči, ki so bili doma, so se pridružili korajžnim borcem in v razbičano župnijo sta se naselila niir in varnost. Ljudje so se oddahnili. Domov so se vrnili celo oni, ki so se bili zaradi komunističnih groženj umaknili. Vsi so bili uverjeni, da bo Črni vrh sedaj lahko brez posebnih nesreč dočakal konec vojne.
Pa je prišlo drugače. Rdeči tolovaji, ki se radi postavljajo kot najzavednejši Slovenci, čeprav so slovenstvo sramotno izdali, so poklicali svoje laške, mongolske, hrvaške in druge komunistične zaveznike in so z vso silo enega korpusa — okrog 2000 razbojnikov — navalili na Črni vrh, ga požgali, pobili nekaj pogumnih bram-bovcev, postrelili več nedolžnih ljudi, med njimi posestnico Grižarco iz Lomov in Golobovo Barbo s hčerko, pokradli, kar se je dalo odnesti in odpeljali živino.
Tam, kjer je še pred desetimi dnevi stal in se bahato postavljal ponosni Črni vrh, sedaj žaluje očrnelo pogorišče.
Ko so v noči tistega groznega petka dne I. septembra tolovajska komunistična krdela zapuščala požgano vas, je bilo ozračje napolnjeno s smradom in dimom, njihovo krvavo pot so pa razsvetljevali plameni gorečih slovenskih hiš.
Grozni dogodek naj bo v opomin in svarilo vsem onim v vsej naši okolici, ki so ljubimkali z OF in so njeno pogubno početje z nasmehom opravičevali »Žrtve morajo biti!« Sedaj ko te žrtve občutijo na lastni koži in vidijo nesrečo na lastne oči, jim je menda minilo veselje opravičevati tako krvniško in požigalsko ravnanje z oprostljivo prizanesljivostjo »2rtve morajo biti!« Komu v prid so bile doprineše-ne črnovrške žrtve? Brez dvoma samo onim, ki nas sovražijo in nas hočejo uničiti — Savojcem in njihovim hlapcem. Kdo pa so ti hlapci? Slovenski komunisti, rdeči tolovaji, ki so se povezali z internacionalno tolpo, da bi z njeno pomočjo zavladali slovenskemu ljudstvu.
Črnovrško pogorišče nas z nemo pa strašno besedo poziva, da se zberemo in izvedemo vse lepe načrte in pogumne naklepe, ki so bili izdelani, da preženemo rdeče sovrage z naše ponižane in okrvavljene zemlje!
Sedaj je v bolnišnici že 3 mesece. Rana se mu lepo celi, pred vsemi pretresljaji jo varuje širok železen obroč. Bil je ludi pri komunistih mobiliziran, klatil se je celo po Primorskem. Ko je prišel do domobrancev, je iz >raja« ušel. Bil je hraber domobranec. V službi ga je zadela nesreča, ki ga pa ni potrla. Najbolj vesel je od vseh bolnikov. Pravijo, da se najbolj razživi takrat, ko so domobranci sami.
Pri žrtvah stiškega atentata.
Pozornost mimoidočih vzbuja majhna zatemnjena soba z r.a stežaj odprtimi vrati. Povedo nam, da so tu ranjenci — žrtve stiškega atentata. Močno ranjeni medicinec pripoveduje: S svojim poročnikom sva se pogovarjala pred obč. hišo, k oje v njej eksplodiral dinamit. Cela prednja hišna stena se je zrušila na naju. »So te kmalu odkojiali?« Deloma sem se odkopal sam, takoj pa so prišli na pomoč domobranci. V začetku so bile bolečine res hude, sedaj je veliko bolje.
Res zanimive in tako različne so zgodbe domobranskih junakov. Človek dobi vtis, da jim njih rane ne povzročajo bolečin. Ko pa jih spomniš nanje, ti odgovore: »Kdo bi vedno mislil na to.« Fantje so se v borbah navadili trpeti, zato jim je prav za prav pri tako pazljivi oskrbi lahko prenašati rane.
-v M
f z Gorico
■f" P. Zofronij Kozlevčnr. Pokojni pater je bil ha Goriškem znana in spoštovana osebnost. Z mnogimi goriškimi Slovenci se je seznanil že med leti zadnje svetovne vojne, ko je bival v frančiškanskem samostanu v M. Nazaret v zgornji Savinjski dolini, kjer je bila na ozemlju graščine Marijin grad pod okriliem »Čevljarske zadruge< iz Mirna pri Gorici velika naselbina vojnih beguncev iz goriške okolice. Pozneje je kot pridigar in spovednik na Sv. gori prišel v stik z vso goriško deželo, katero je tudi osebno poznal, saj jo je preromal križem kražem. Blagoslavljal je križeve poti, vodil cerkvene pobožnosti, pridigoval, spovedoval. nadomeščal obolele duhovnike itd. Ljudje so ga imeli povsod radi, ker je bfl vedno ljubezniv, šegav, skromen in je imel za vsakogar prijazno besedo. Njegovo dolgoletno bivanje v svetogorskom samostanu je bilo mnogokrat spojeno z žrtvami. Zaradi pomanjkanja slovenskih spovednikov je bila zlasti ob znanih romarskih praznikih spovednica njegovo stalno bivaliJče. Dolga leta je bil med patri edini Slovenec. Vos nasmejan in srečen je pozdravil prijatelja, ki ga je obiskal in ga je gostoljubno postregel z najboljšim, kar je Imel. Bil je samostanski kletar in se je na kletarjenje dobro razumel in se z njim tudi rad postavil. Naj mu bo Vsemogočni bogat plačnik za njegovo nesebično delol Goriški Slovenci ga bomo ohranili v častnem spominu. A ve, anima candida!
# t z Trsta
Sinfonični koncert v Verdijevem gledališču bo priredil v torek stalni tržaški orkester. levajal bo skladbe domačina Marija Bugamellije, ki bc tudi sam dirigiral. Sodelovala bosta 6olistka Marghe-rita Voltolina-Medicus in pa violinist Janko Pavovič. Bugamcllijevim skladbam bo sledila uvodna glasba Mozartove »Figa-rove svatbe« in »Sedrra sinfonija« L. Beethovna. V tem delu koncerta bo dirigiral Glauco Curiel, ki bo prvič nastopil kot dirigent sinfoničnega orkestra. Sicer je v glasbenih krogih že dobro znan kot violončelist in pianist, svoje sposobnosti pa je pokazal tudi na tekmi mladih dirigentov v Benetkah. Z dirigiranjem ene najtežjih Beethovnovih skladb pa se bo mogel uvrstiti med dobre dirigente.
Kako naj se vede prebivalstvo pri obstreljevanju z lctaL Tržaško časopisje objavlja naslednji poziv prebivalstvu: Med terorističnim obstreljevanjem z letal, katero izvajajo Angloamerikaiici v nizkem letu in so njihove jate sestavljene iz manjšega števila letal, je treba upoštevati naslednja pravila: Ko se sovražna letala bližajo, morajo takoj vsi izprazniti ulice in se zateči v bližnje zaklonišče. V najhujšem slučaju naj tisti, ki je š.e no ulici, gre v najbližjo vežo. Vsekakor je priporočljivo, da iščejo prebivalci zatočišča v dobrih zakloniščih, ker lahko so-
Naš križev pot
Žc čefrfo leto hodi naš narod svoj težki križev pot. Kdaj ga bo končal, kdaj mu bo zasijal dan rešitve, duu vstajenju?
Če hodiš po slovenski zemlji, vidiš, da naš narod križev pot ljubi, ali vsaj, da ga je ljubil, da ga je rad molil. Še tako skromna vaška cerkvica ima svoj križev pot in na mnogih krajih so naši dedje postavili lepe križeve pote, kalvarije, zunaj na prostem, na gričih in hol-mih. Gotovo ne samo v okras, temveč zato, ker so molitev križevega pota ljubili in iskali prilike, kako l)i ga lažje in lepše molili.
Moderni človek križevega pota ne ljubi, saj ga niti ne pozna. Vidi sicer po cerkvah slike, ki predstavljajo prizore Gospodovega trpljenja, ocenjuje njih umetniško vrednost in začuden gleda ženico, ki pobožno roma od postaje do postaje. Duh časa je križu in trpljenju sovražen, noče ničesar slišati o njem, noče ga videti, rad bi ga utajil. A danes to ni mogoče. Povsod odmeva pesem križa, povsod se čuje krik trpljenja. Ali bi ne bilo prav, da bi prav zdaj molitev križevega pota
zopet vzljubili, da bi ga radi in pogosto molili!
Prav zdaj poteka leto, kar so se po ljubljanskih cerkvah ob petkih popoldne ob treh začele zbirati žene in dekleta, otroci in možje ter skupno molili križev pot. Včasih jih je bilo več, včasih manj. Včasih so razmišljali ali naj sploh molijo, ko jih je pa tako mulo, a po večini so le vztrajali. In tako se moli danes ob petkih oh treh popoldne križev pot pri frančiškanih in pri sv. Petru, v Šiški in na Viču, v Trnovem, na Kodeljevem in za Bežigradom. Morda vam je predaleč. Pa si poiščite najbližjo cerkev ali kapelo in še tam začnite s to prelepo navado, da v petkih popoldne oh treh ne ho v Ljubljani sameval noben križev pot. Morda vara je tira neprikladna. Pa danes velja geslo: »Žrtve morajo hiti!« Naj ho žrtev tudi fe pol urice, ki jo posvetiš skrivnosti Gospodovega trpljenja. In gotovo ne moreš dohiti zato primernejšega časa, saj se prav ta dan in to uro spominjamo njegove smrti.
Pridite, molimo! Molimo križev pot. da ga nam ho treha manj hoditi 1
Bomofsranska prireditev na Pijavi gorki
Čet a domobrancev na Pijavi gorici ni le udarna in preizkušena — saj je bila po septembrskih dogodkih prva zopet na terenu in je vodila že nešteto bitk na svoji sedanji postojanki, skuša tudi kul-turno-prosvetno delovati na svojo okolico in tako našemu človeku v dejanju pokazati, kdo dela za dobro naroda: ali OF, katere sledovi se prav na Pijavi gorici posebno očitno kažejo — polovica vasi jc požgane — ali slovenski domobranec, ki slovenskemu človeku z nevarnostjo za lastno življenje brani hišo pred požigalci, roparji in morilci, pa mu zna privoščiti tudi lepo besedo, preskrbeti pošteno zabavo, uči ga in svari, živi z njim kakor brat ob bratu.
vražnik poleg obstreljevanja s strojnicami odvrže tudi majhne bombe, katerih drobci se razletijo in morejo raniti tiste, ki niso dobro zavarovani. Med napadi v nizkem letu ne sme biti nihče v bližini oken, še manj pa pri oknu, ker so pogosto cilj sovražnih pilotov tudi hišna pročelja.
Z okna je padeL V petek zjutraj, ko je bil sam doma, se je S-Ietni Julij Bar-barič vzpel na okno, pa je izgubil ravnotežje in padel na cesto. Kljub temu, da je bilo okno dokaj visoko od tal, je deček dobil lc manjše poškodbe, tako da bo v dveh tednih že lahko spet zdrav.
Skladišče razstreliva. Neki nemški udarni četi, ki je imela nalogo zasledovati zločinske polagalce min, se je 10. septembra jiosrečilo v vrtnem zidu neke pod Učko goro ležeče hiše odkriti skladišče razstreliva in vžigalnih pripomočkov, ki so ga pripravili komunistični tolovaji. Tako poroča »Adria Zeitung«.
Smrtna kazen za plenjenje. Tržaška prefektura je razglasila: Kdor bo podnevi ali ponoči zasačen, da krade ali pleni po okrajih, ki so bili poškodovani po bombnih napadih, bo po obstoječih zakonih obsojen na smrt.
Gozdni poiar je zaradi velike vročine nastal v bližini Opčin na Krasu in zavzel skoro 900.000 kvadratnih metrov. Na pomoč so morali priti gasilci, ki so gasili do pozne večerne ure in končno požar udušili. K sreči škoda ni velika, ker je zgorelo le nekaj revne kraške trave in grmičevja.
Umrli so: Flego Ivan, Frank Matija, Krota Marija, Fabjančič Marica, Strasky Klementina, Pregelj Ivana. Zamola Marija, Sluban Ivana vdova Turk, Uglešič Kari, Simonovič Antonija vdova Cocoli (Kokolj). Zicli Rudolf.
2e nekaj časa sem se nedeljo za nedeljo v naši cerkvici zbira k službi božji vedno več ljudi. Zakaj to? Domobranci so uvedli lepo ljudsko in tudi že zborno petie ob spremljavi harmonija. Sami s svojim zgledom kažejo, da slovenski človek je in mora biti veren.
Večer za večerom se oglaša na vasi prikupna narodna pesem, da dobri ljudje odpirajo okna in vrata in se čudijo mehkemu tonu, smehu in joku domačih na-pevov.
Po zaslugi domobrancev so okoličani preskrbljeni z dobrim berivom. Vsakomur )e na razpolago naše časopisje, domobranska revija, salezijanske »Knjižice« in razni priročniki, ki budijo pravo zavest in kažejo pot v zmešnjavi idej naših časov. Za bodoče so v načrtu tudi proti-komunistična predavanja.
Novost svoje vrste za na? kraj pa jo bila prireditev, ki so jo pripravili domobranci na Marijin praznik osmega septembra v počastitev njenemu Srcu, kateremu je posvečen slovenski narod, in spominu naših bratov, ki so padli po osmem septembru.
_ Kar na prostem smo se složno zbrali vsi, domačini in domobranci, k lepo okrašenemu odru s sliko Marijinega Srca v središču ter poslušali g. poveljnika in g. vojnega kurata, ki sta prikazala, kaj pomeni Slovcncem Marija — in tako dala vsej prireditvi ton. Sledile so pesmi, pri-zorčki in slike v prosti in vezani besedi. Menim, da ob prizoru, ko slovenska mati-mučenica kleči pred znamenjem in joka za svojimi tremi sinovi, za katerimi niti groba ne ve, ali ko skupina otročičev-sjrot dviga gladne roke k brezijanski Mariji in jo prosi za mir, ni ostalo suho ne eno oko. Ob koncu je nastopila šc skupina domobrancev ter se v topli pa grenki besedi poslovila od padlih bratov. In ko je njih vodnik stopil naprej pa zagrozil krivcem vsega gorja z bridko obtožbo kajnovstva in odločnim sklepom, da naš boj ne bo nehal prej, dokler ne bo »iztrcbljena z naše zemlje slednja sled komunizma«, so se vsem nehote roke skrčile v pest, pripravljene, da sklepu pomagajo v dejanje.
Zaključna beseda g poveljnika je dala prireditvi zares domobranski značaj. Prav je poudaril, da je naš boj za pravico vse-naroden. Tudi naša prireditev je to pokazala. Vsi smo pri njej vzajemno sodelovali: domačini in domobranci brez razlike. Vse nas druži ena misel in ena želja. Naše geslo ni: rop, požig, umor. »Z nami mogočni je Bog, zlata je zarja pred nami!«
Arh. Vlado Gajšek:
Sekaj misli o sodobni pozorišeni gradnji
Sleherno gledališko delo je poleg igerskega vodstva, igre, glasbe in podobno nujno navezano tudi na čisto tehnično stran, na ureditev pozorišča. V vsaki dobi dobiva tudi ta stran gledališkega dela, svoj svojski izraz in svojo večjo ali manjšo potrebo in pomembnost. Dasiravno so naša gledališča, vsaj v pogledu arhitekture, zgrajena bolj za izvedbo iluzionistično-slikarsko zasnovanega pozorišča, nas to dejstvo ne sme zadrževati, da ne bi posvetili pozornosti novim zahtevam, ki postajajo iz dneva v dan bolj pereče. Spoznanje, da je pravilna ureditev pozorišča vsaj take važnosti, kakor n. pr. igersko vodstvo, bi pomenilo že velik korak naprej.
Ako je v resnici želja predstaviti gledališko delo dostojno, vsestransko izdelano in da v resnici učinkuje kot popolen organizem, moramo posvetiti enako pozornost danes že ustaljenim gledališkim zahtevam, kot vsem tistim novim, dosedaj le redkokdaj pronicujočim.
Vsaka umetnostno zdrava doba ima svoj nujen organski vzpon in izsledki oziroma izkusiva enega kulturnega področja nujno segajo, oziroma pronicajo tudi v vse ostale. Zalo, za gledališko umetnost, v kateri so nujni činitelji tudi druge umetnostne panoge, nikakor ne niore biti vseeno, kaj je ta ali ona papiga ustvarila novega, kaj izboljšala, "brusila ali osvežila. In kakor učinkuje v tej organski rasti to medsebojno pre-Plotimje, tako imajo enako vlogo tudi
pridobitve čisto tehnično — tvarnega značaja. Ako bi se gledališka umetnost hotela od vsega lega izločiti in hoditi po stari izhojeni in preizkušeni poti, izgubi vsako zvezo z življenjem, predvsem pa s človekom — gledalcem, za katerega in kateremu je delo in ves napor namenjen.
Oder, kot prostor oziroma kraj, kjer pozorišče gradimo, nikdar ne more biti pozorišče že samo na sebi. S to ugotovitvijo so jasno izpodbita tla iluzionistič-no-slikarskemu pozorišču, katero ima še danes pri nas tako močno znslombo. Kljub temu da je treba pri izvedbi igre enakovredno upoštevati pozorišče v odnosu do drugih silnic gledališkega oblikovanja, sodobna pozoriščna gradnja ne sili s svojim načinom dela kot prvenstvena silnica oziroma kot izhodišče, temveč hoče s svojim delom doprinesti le del k po|)olni graditvi dostojno izvedenega gledališkega dela. Pozoriščna gradnja v nasprotju s prej veljavno scenografijo — pozoriščno risanje, izhaja iz prvobitne osnove '— knjižnega dela samega. Kot ogrodje za zasnovo svojega dela vzame zasnovatelj pozorišča samo najosnovnejše prvine, to se pravi samo tiste, ki dajejo delu njegovo svojsko lire, vse drugo nepotrebno, pri delu prve zasnove, popolnoma opusti. Ta omejitev ustvarja tisto nujno priprostost, katera je potrebna da delo izluščeno v svojem jedru, brez kakršnega koli obtežihiega okolja, zablesti v vsej svoji osnovni lepoti in zrelosti. Toda ta preprostost teh prvih črt ni po-
trebna samo pri izluščenju jedrn, temveč tudi pri pozoriščnih izpremembah. Tu namreč nastane nevarnost, da s suženjskim prevzemanjem pisateljevih zahtev delo otežkočimo ne le o izrazu, temveč tudi v zasnovi. Posamezni prizori v medsebojnem odnosu, v knjižni obliki sicer lahko tuji, toda kljub temu ne učinkujejo bralcu kot popolnoma novi — drugotni členi, pač pa gledalcu pri pozoriščnem nepravilnem prijemu, učinkujejo kot nekaj tujega, nekaj izven miselne osnove knjižnega dela. Prav zaradi tega pažnja pri posameznih — ločenih pozoriščih nikdar ni dovolj velika, da se doseže v celoti enotna ubranost. Da se doseže ta namen je potrebno pozorišče urediti v osnovi gradnje tako, da jo tehnično enotno osnovana zgradba tisti činitelj, ki knjižno delo podpira in medseboj veže in da učinkuje kot ubrana na osnovni ton uglašena pesem. Ta osnovna zgradba, ki mora biti do skrajnosti poenostavljena, služi kot slalno ogrodje tekom cele predstave. S posameznimi prvinami, zopet najnujnejšimi, pa izpremlnjamo značaj in vzdušje posameznim prizorom. Tu seveda naslane nevarnost, da ta zahtevana skopost ne učinkuje revno, toda to je odvisno od živahnosti oblikovalca, oziroma njegove zrelosti in sposobnosti.
Iluzionistično — slikarsko pozorišče je poznalo skoro vedno le dve osnovni izmeri: višino in širino. Današnja pozoriščna gradnja pa nujno zahteva še globino in je s tetn ustvarila pozorišče, kot resničen prostorski člen in nudila razmah in polnost ne le dolu samemu, temveč tudi igralcu.
Kakor je važno knjižno ali glasbeno delo, prav take važnosti, oziroma za
predslavitev dela šo večje, je igralec. Ako že v prvi zasnovi pozorišča, igralca nismo dovolj upoštevali, bo učinek dela, kot končni izraz vseh silnic, nepopolen.
Pozorišče mora biti delu in igralcu v vsem podrejeno, nuditi mora oporo, oziroma dali igralcu možnost, da v važnih trenutkih izstopi kot člen zase, da ni moten no on, ne gledalec od nečesa drugotnega. Kajti v nasprotnem slučaju nastop igralcev ni učinkovit in je prepričljivost oslabljena, pri gledalcu pa je porušena potrebna ubranost in prekinjena zveza med posameznimi Členi, ki z igro stopnjujejo do končne podobe. Kakor mora zasnovatelj načrta izluščiti iz dela osnove, na katerih pozorišče zgradi, tako mora posamezne prizore, ki sicer v delu niso posebej izločeni, toda so pa za pravilno razumevanje izredno važni, nanizati eden na drugega, ter kljub različnosti zunanjega izraza medeseboj oblikovno uglasiti, ter dati sicer neviden toda jasen okvir. Te točke, ti prizori so kot rdeča nit, ki teče skozi delo. Tako so tudi ti izluščeni in posebej povdarjeni prizori kot kamni, ki nam vsi skupaj predstavijo delo kot enovito zgradbo, kot celoto. Na videz prehaja to delo že v področje igerskega vodje, toda samo na videz. Kajti oporo igralcu moramo predvidevati, in to ne samo v izrazu kretnje, povdarku glasu in podobno, temveč v zgradbi, v arhitekturi. Tu je prikazan primer nujnega sodelovanja posameznih činiteljev pri gledališkem oblikovanju. Poleg tega majhnega primera je še nešteto drugih, kjer ni mogoče delo le enega, ampak hkrati vseh pri gledališki umetnosti potrebnih oblikovalcev.
Iluzionistično-slikarskn smer je pozna-
la v svojih pozoriščih predvsem slikane — potvorjene prizore. V nasprotju s to smerjo pa današnja pozoriščna gradnja dela vl čistih arhitektonskih osnov. Izogiba se vsega navideznega, prikrojenega, potvorjenega in teži po resničnosti svojih stvaritev. Ako pa ni mogočo, poenostavi obliko do skrajnosti ali le nakaže v najosnovnejši značilnosti. S tem načinom so odprte vse poti. Domišljiji, kot glavni silnici, pa so ntidene neizčrpne možnosti. Resnični naravi ostaja današnji oblikovalec zvest in jo pogosto vnaša v svoje delo, kot resničen in nepotvorjen svet. Prav s tem je v sodobno pozorišče vnesena čudovita svežost in barvna pestrost, katero še ojači s svetlobnimi učinki in z ubrano ter stopnjujočo razporeditvijo barv. Toda ne samo barva pozorišča, temveč tudi barva igralčevih ohlok morajo biti v sozvočju; zato eo potrebni vmesni načrti posameznih prizorov, ki točno predvidevajo prometno ureditev, razporeditev posameznikov in skupin in lo iz igralsko in pozoriščno tehničnih vidikov.
Pri proučevanju teh vprašanj, naletimo še na nešteto točk, ki so vše enake važnosti in vse potrebne podrobne obdelave. Danes je seveda to delo, potisnjeno v ozadje, kajti doba v kateri živimo nima za lo delo ne rasa in ne razumevanja. Toda tega nujnega in zdravega razvoja no more nihče zaustaviti oziroma prekrojiti. Vsa ta vprašanja bodo od odločujočih zahtevala vse upoštevanje in nujno odločitev. Zato je kljub vsemu danes že čas, da merodajni krogi te naloge načrtno proučujejo in seznanjajo mladi igralski naraščaj z vsemi zahtevami, ko« tere novi čas prinala.
Rdeči grobokopi
Do meseca februarja, do cerkljanskega pokolja, je sleparska OF vse svoje poboje ni umore prikrivala z borbo proti »iz dajalcema. Kjer koli in kadar koli je ubila kakega nasprotnika, ki ga je smatrala za nevarnega, je svojo nesrečno žrtev še opljuvala in umazala z »izdajalcem«. Lahkoverno javnost je hitro preslepila in so pripravila na nov zločin. Množični pokolj v Cerknem v februarju je bil pa tako grozen in strašen in je tako pretresel deželo, da ga ni bifo mogoče prikriti ali oprati z očitkom »izdajstva*. Bilo je preveč nedolžne krvi hkrati. Vpila je preveč glasno in je ni bilo mogoče prevpiti z obrekovanji. Jasno je bilo, da OF pobija poštene zavedne Slovence. Z grozo so se začeli liudje obračati od nje. Protikomu-nistična fronta se je začela krepiti.
Državljanska vojna divja dalje. Dežela se pogreza v dimu in krvi. Gore domovi, gore V3si, ljudstvo trpi, strada in umira. Komunistični ofarji in njihovi po-magači, zločinski terenci, glavni krivci vsega gorja, so neobčutni. Izzivajo in huj-skajo, more in izžemajo brezvestno dalje, vso krivdo vale potem na »okupatorja«. Naenkrat zagori Črni vrh, njegovi krvavi plameni razžare temino in razločno vidi vsa dežela požigalce, roparje in ubijalce — naše rdeče zločince. Mrtvi Črnovršci in njihova požtfana in porušena vas priča glasno in neutajljivo: Rdeči tolovaji stre-
Iljajo bežeče ženske in požigajo kmečke domove. To je druga strahotna ugotovitev.
Državljanske vojne še ni konec. Začela jo je komunistična OF z zapeljivo obljubo narodne osvoboditve in jo nadaljuje, da zgine slovenstvo in zavlada in-ternacionala. Zato je bil sklenjen pakt med komunisti in Savojci ter izdano in prodano Primorje. To izdajalsko pogodbo so pwa znali rdeči sleparji tako maskirati, da so mnogo slovenskih ljudi prevarili. In ljudje so vdano prenesli, ko so italijanske komunistične »brigade« easedle Brda in so te čete nagrmadili tudi po Banjški planoti in Trnovskem pogorju do Pregelske gore in čez. Pozabili so na 25 letno trpljenje, pozabili na svojo čast in ponos, ker so tako zahtevali komunistični rablji. Sedaj se pa bliža grozoten ko-ncc: Laške komunistično brigade so že pregnale tako zvano »slovensko vojsko« iz vsega ozemlja na desnem bregu Soče. V to pokrajino pa se vale nove, oborožene sile nekdanjih badoljevskih čet in prihajajo sedaj tudi tostran Soče, To je tretji najbridkejši del žaloigre v tej od komunizma izzvani in započeti državljanski vojni. Prekaliti mora vse zavedne narodne vrste in jih pojekleniti, da bodo vzdižale v boju za rešitev našega Pri-morja, ki so ga izdale in upropastile, prodane komunistične duše.
Dogodki in novice današnjega dne
'O
NOVI GROBOVI
-J-Franc Košir. Komunistični tolovaji so dne 18. avgusta t. L ubili v Sodražici Franca Koširja, sina pok. Urbana in Marije Košir. Pokojni Košir je bil znan zaradi svojega odločnega protikonuinistič-nega prepričanja, katerega ni pred nikomer skrival. Zapušča nepreskrbljeno ženo.
Naj rajnemn sveti večna luč in naj ▼ miru počiva! Njegovim dragim naše iskreno sožaljel
ZGODOVINSKI PABERKI
14. kimavca
1521. 1. je v pregnanstvu umrl Dante
Alighieri, pe&nik večne »Divine comme-die«.
1769. 1. se je rodil v Berlinu Aleksander v. llumlioldt, prirodoslovec in geograf. Gimnazijo je dovršil privatno, univerzo pa je obiskoval v Frankfurtu a. 0. in Gottingenu, kjer mu je bil učitelj znani prirodoolovec Bluinenbach. V Hamburgu ee je leta 1T90. vpisal na trgovsko akademijo, po encin lelu pa na rudarsko akademijo v Freibergu. Nato je bil skoraj vse svoje življenje na potovanjih. Prepotoval je vse pomembnejše dežele Evrope; v 1. 1799—1804 je bil v Južni Ameriki, kjer je prepotoval vse področje rek Amaconke, Rio Negra in Orinoca, bil v Peruju, Venezueli in Mehiki. V 1. 1829. ee je priključil ekspediciji, ki je na povelje carja Nikolaja I. raziskovala gorovja Ural in Altaj; prišel je do Kitajske Džungarije in Ka.=piškega morja. Ko se je vrnil e tega potovanja, je šel še v Anglijo in Dansko. Po 1. 1845. je bival v Berlinu in tu umrl 6. maja 1S59.
Humboldt 6i je na svojih potovanjih pridobil ogromnega znanja iz vseh področij tedanje znanosti. Bil je zadnji enci-klopedist, vseznalec. Odslej naprej se je začela specializacija tudi v znanosti. Vsak znanstvenik 6e je omejil le na področje ene panoge. V svojih številnih delih, omenimo le največje »Kocmos«, je znal izvrstno združiti raziskovanja posameznosti v celoto, zvezano z naravnimi zakoni. Vsa njegova dela preveva poetična ljubezen do narave in so zaradi tega tudi neananstveniku dostopna.
1TT9. I. 60 je rodil v Dornavi blizu Ptuja Franc Cvetko, narodni buditelj in politik. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru, teologijo in filozofijo pa je študiral v Gradcu. Kaplanoval je v Ljutomeru, Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah in Sv. Marjeti. Kot župnik je služboval pozneje v Lemhachu, in bil celo dekan v Ptuju. Nazadnje je bil zopet v Ljutomeru in tam dočakal upokojitev. Pred smrtjo 6e je preselil k sorodnikom v Maribor in tam umrl 5. julija 1859. Bil je strogo cerkvenega duha in bil zlasti v poznejših letih pristaš nasprotnikov janzenizma. Vse svoje delovanje je posvetil narodu, povsod, kjer koli je bil, je dvigal narodno zavest. Daleč po Slovenskih goricah je bil poznan zaradi svojih glasovitih govorov. Njegovo slovstveno delo se je izgubilo, ohranili so se le redki zapiski, iz katerih preveva redoljuben duh.
1914. 1. je Hindenburg premagal rusko vojsko pri Tanncnbergu.
še večja volila t Josipa Olupa
za reveže
Včeraj smo poročali, da je najstarejši sin pok. Josipa Olupa v imenu družine izročil za opravljanje županskih poslov pooblaščenemu generalnemu tajniku gospodu Francu Jančigaju 10.000 lir kot vo-ljlo za mestne revežo. Posebno smo predstavnika družine pohvalili, ker je tako naglo to znatno vsoto izročil svojemu namenu.
Toda svoie poročilo moramo izpopolnili, da ta vsota pomeni samo prvi obrok in le majhen del zares velike v60te, ki jo je pokojni dobrotnik v svoji oporoki volil za dobre namene. Samo za meslne reveže je določil nad 30.000 lir, poleg te lepe vsote pa še 300 obleke za revne mestne otroke. Teh 300 obleke lahko računamo med največje socialne akcije našega mesta, 6aj ne poznamo nobenega zasebnika, ki bi hkrati oblekel 300 otrok.
Razen tega je pa pokojni požrtvovalni ljubljanski meščan v 6voji oporoki podaril Vincencijevi družbi pri Sv. Jakobu, zavetišču v Zeleni jami, Lichtenturnovem zavodu in Marijanišiu skupno vsoto nad 57.000 lir, seveda vee za lajšanje bede.
Plemeniti dobrotnik pa v svoji poslednji volji pripominja, naj se njegove podpore razdele res takim, ki so podpore potrebni in tudi vredni.
Ob 70 letnici Rezike Jeketove
Vsi iz Rake, ki jih je kakih 150 v Ljubljani, imajo v našem mestu nekakšen dom pri »teti Rezki«, to je gospodični Rrziki Jekelovi na Dunajski cesti ŠL 25. Račani pravijo, da imajo pri njej zavetje in da kadar nje več ne bo, bo zanje Ljubljana tako rekoč prazna. Danes obhaja ta gospodična svojo 70 letnico, saj se je dne 14. septembra 1874 rodila na Raki. Z Račani vred, ki se tako radi zate/kajo k njej, ker ima za slehernega dobro besedo in moder nauk, ji tudi mi želimo zdravja in blagoslova božjega za nadaljnja leta življenjal
»GildaiiilSka siinjilna ietranuSo primorje«
BADSO L3U&13ANA
Dnevni spored za 14. september:
7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav, vmos 7.30—7.40 Poročila v sloven ščini — 7.50 Prenos osrednjega nemškega sporeda: Jutranji koncert — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini ln slovenščini, napoved sporeda — 12.45 Salonski orkester vodi A. Dermelj — 14 Poročila v nemščini — 14.15 Prenos osred. nemškega sporeda: Od dveh do treh — glasben meh — 17 Poročila v nemščini ln slovenščini — 17.15 Nekaj za otroke — IS Z veseljem in dobro voljo — 18.45 Kmetijsko predavanje, dr. Vilfan Sergij — 19 Pevski kvintet Pre-melo — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Prenos aktualnega predavanja — 20 Poročila v nomščini — 20.15 Prenos osrednjega nemškega sporeda: Kakor vam ugaja —21.15 »Narodni napevi« — Radijski orkester vodi D. M. Sijanoc — 22 Poročila v nemščini, na poved sporeda — 22.15 Malo kramljanja- malo plesanja — Plesni orkester vodi D. Pro-voršek — 23 Pronos osrednjega nemškega sporeda.
Mi pa se moramo hvaliti s križem našega Gospoda Jezusa Kristusa; v njem je naše odrešenje, življenje in vstajenje.
(Iz rimskega tnisala.)
Koledar
Četrtek, 14. klmovea: Povišanje Krlia;
Rozula, mučenlca; Matern, škof. Potek, 15. klmovea: Mari.ia 7 žalosti; Me. litina, mučenica; Albin, škof.
Kino Matica »Obtožujem« ob 16 in 19.
Ktno (Jnlon »Naj živi ljubezen« ob 17 ln 19.15.
Kino Sloga »Njegov sin« ob 16 ln 1».
Lekarniška služba N o « no službo Imajo lekarne:
dr. Kmet, Ciril Metodova cesta 43; mr. Trnkoezy ded., Mostni trg 4, in mr. Ustar, fiolonburgova ulica 7,
Šolske vesti
Nove cene za kruh
Na prošnjo Združenju trgoveov Ljubljanske pokrajino jo šef Pokrajinske uprave v Ljubljani odobril sindikatu pekov v Ljubljani sledečo najvišje ceno za kruh v pekarnah: v komadih po 1000 gr do 400 gr
1 kg 2.80 lire v komadih od 400 gr do 100 gr
1 kg 3.00 liro f ran ko prodajalna.
Oornje cene »topijo v veljavo dne 20. septembra 1944.
Cene je v emlslu odrodb čl. 4 naredbo od 9. V. 1941 objaviti v prodajnem prostoru.
Prekoračenje teh najvišjih cen so kaznuje po uredbi o cenah v zvezi z naredbo od 20, I. 1942, št. 8, 81. 1. 8-42.
Ljubljana Borovnici
Nabiralna akcija, ki jo je v korist žrtvam letalskih napadov priredila v nedeljo po ljubljanskih cestah i Socialna pomoč«, je dokazala, (' i so je mestno prebivalstvo z resničnim razumevanjem odzvalo in z veseljem prispevalo, saj so vneti nabiralci in nabiralke v nedeljo v nekaj urah nabrali kar čez 110.000 lir.
Vseh nabiralcev in nabiralk je bilo 208, od teh 20 nameščencev in name-ščenk »Socialne pomoči«, 16 nabiralcev in nabiralk »Rdečega križa«, 118 dijakinj in 52 dijakov. Dijakinje in dijaki so nabirali v skupinah po dvn. Nabirka je bila smotrno organizirana. Na promet-nejših krajih mestnega središča so bile osrednje zbiralnice z mizicami in sloli-cami. Zbiralnic je bilo sedem, in 6icer: pred palačo »Balo«, pred kavarno »F.mo-no«, pred »Narodnim domom«, pri Prešernovem spomeniku, ob kinu »Matici«, pred magistratom in pred kavarno »Evropo«. Druge skupine pa so križarile po mestu in i>o javnih lokalih. Vsi nabiralci in nabiralke so pokazali izredno vnemo in vztrajnost.
Izmed vseh nabiralnih skupin je bila najuspešnejša pred magistratom, pod vodstvom marljive gdčne Mihajle Bitež-nikove, ki je nabrala 8870 lir. Med dijaškimi skupinami so se odlikovale skupine, ki so jih vodili dijaki: Ravnikar Vinko, Grčar Marjan, Kramar Alfred in Wagner Tone, in dijakinje: Kastelic Marija, Gračner Verena, Pavlič Marija in KoZuh Milena.
Kakor rečeno, so se Ljubljančani in Ljubljančanke skoraj brez izjeme izkazali. Skoraj vsakdo pa je prispeval po večkrat, ker je zmeraj znova naletel na neumorne zbiralke, ki so znale tudi prijazno pogledati in milo poprositi. Za vsak prispevek je darovalec prejel listek z ustrezajočo označbo vrednosti. Takšen kontrolni listek je olajšal delo nabiral-kam in nabiralcem, ker so takoj vedeli, kdo je že prispeval. Sedem izjem je dokazalo, da so na svetu še ljudje, ki jim je duh nekje pred desetimi leti obtičal in da ga tudi vojna vihra m mogla premakniti. Ena izmed teh izjem je bila takale: precej rejen gospod je na prošnjo, naj kaj prispeva za Borovnico, ostro pogledal in, potrepljajoč se po trebuhu, izjavil: »To je moja Borovnica!«
Pri organizaciji nabirke je sodeloval tudi g. prof. Vovk, ki je organiziral dijaške skupinice, glavne organizacijske in računske posle pa je vršilo 10 nameščencev »Socialne pomoči«. V okviru te nabiralne akcije so bile tudi zelo uspešne nabirke po vseh ljubljanskih cerkvah katerih podatke bomo še objavili.
Prlčetek šolskega leta. Zaradi dejstva, ker so Je proteklo šolsko leto na šolah v oporaoijskem področju Jadransko Primorjo na splošno zaključilo šele s 30. junijem in je učna snov v bistvu bila izčrpana, so je »a-moglo dovoliti šolski mladini mirno navadno moro poletnih počitnic, ki so ji potrebne za razvedrilo. Vrhovni komisar je zato določil, da so novo šolsko leto prične dne 2. oktobra t. 1. Deželni šolski odborniki, kakor tudi šolski voditelji pri šofu pokrajinsko uprave Ljubljane so pooblaščeni, da določijo roko za vpisovanje in jesenske skušnje, tako da se pouk nn držnvnih in od državo priznanih šolah operacijskoga področja Jadransko Primorje prične prej ko mogoče po 2. oktobru, najkasneje pa 30. oktobra t. 1.
Na III. meSanl ljudskt šoli v Mostah bo
vpisovanje za šolsko leto 1944-45 v ponedeljek, 25., v torek. 26. septombrn, od 7.30—10 in v srodo, 27. septembra, od 15—18 v prostorih Mladinskega zavetišča. Pokopališka 29. — V 1. razred se sprejmejo dočkt in deklico, ki dopolnijo do 31. dccembra 1944 šesto leto. 2. oktobra bo ob 8 šolsika maša v župnijski oerkvi ev. Družine, 8. oktobra pa redni pouk.
Sprejem gojenlc v šolo sa zaščitne sestre v Ljubljani. Pogoji sa sprejem so: starost od dovršenega 18. do 24. leta, dovršena nižja srednja ali meščanska šola, popolno duševno in telesno zdravje, samski stan in nravstvena neoporečnost. Rok »a vlaganje prošenj Je podaljšan do 30. septembra t. 1. Kolkovone in i dokumenti opremljene prošnje ae vlagajo na naslov: Šola za zaščitne sestre v Ljubljani, Dunajska oesta 25-1. (vhod Kna. fljeva ulica 3). Točnejša pojasnila se dobijo osebno ali pismeno pri upravi šola.
UMETNOSTNA RAZSTAVA MIRKO KUjjAČlČ • SALON HOS - PREHOD HEB0T1CHIH8 •
Dramsko giedaliSCe
Sobota, lf, septembra, ob 18: »Matiček se ženi«. Izven.
Nedelja, 17. septembra, ob 18: »Dona Dlana«.
Izven.
Abonma i> novo gledališko sezono. Te
dni bo uprava Državnih gledališč v Ljubljani razpisala abonma za novo sezono 1914-1945. Za abononte bo v prihodnji sezoni uprizorila Opera 16 predstav. Drama 18. Redi nbonmanov bodo: stalni abonmaji Sreda, Čo-trtek in Sobota ter gibljivi abonmaji A, B in C. Trvi abonma iz lanske sezone odpade in jo namesto njega razpisan abonma C. Abouentl, ki so bili v lanski sezoni abo-nenti Prvega abonmaja, bodo imeli za novo sezono iste sedeže rezervirane v abonmaju reda C,
1 mi TOREJ I
(o ne komunizem in no kapitalizem?
Cena broš. 4 lire
Cena broš. 4 lire
novica
Stolna kongregaelja Marijinega varstva za gospe vabi svojo članice na prvi redni sestanek, ki bo v petek, 15 .t m., ob 16 v kongregaeijskl kapeli.
Družini Marija ln Tomlnee MIlan sta darovali Vincencijevi kouf. za župnijo Marijinega Oznunjenja 300 lir v počastitev spomina namosto cvetja nn grob blagop. g. Aliur-norja Franca, načelnika hipotečnega oddelka Mostne hranilnice v p. Bog plačaj!
Fornilcot pustilo za dcslnfckcljo ust ln grla dobite v lekarnah.
Obvezno cepljenje proti kozam za vse tiste otroke, ki se iz kakršnega koli vzroka niso mogli udeležiti rodnega spomladanskega cepljcnja, bo v petek, 15. septembra t. 1., ob 17 v prostorih mostnega fizikata v Mesti nem domu.
Prejeli smo ln objavljamo. — Z ozirom na poročilo v Vašem listu z dne 13. IX. 1944 pod naslovom »Velika tatvina sladkorja v Zalogu« prosim kot branileo Janeza Kregnr-ja, da to poročilo lojalno popravite glede Janeza Kregarja, ker nI res, da hI bil on glavni obtoženec in on sploh ni bil obtožen, da bi bil vdrl v vagon in odstranil svinčena plombo. — Dr. France Lofcsr.
T Kaj torejt če ne komunizem ln ne ka-pitalizemt Cona broš. 4 lire.
Setev ozimne replce. Mestno žnpanstv« opozarja vse kmetovalce, ki so po naredbl dolžni pridelovati ln oddati oljna semena, naj takoj pripravijo, če še niso, potrebno površino, da jo prihodnje dni zasejejo > ozimno repico. Polovico predpisane količino oljnih semen morajo prihodnje leto oddati v ozimni ropicl. Seme ozimino repico bo prihodnjo dni delil mestni gospodarski urad v Beethovnovi ulici 7, soba 15. Kmetovalci so dolžni do 20. septembra občini naznaniti po-, vršino, ki so jo posejali z ozimno repico.
Podrti križ, V gozdu blizu vasico Lužo je nad 200 let kraljevalo božje znamonjo, ki ga je ljudstvo postavilo v zahvolo Bogu, ker ga je rešil strašno kuge. Nad 200 let je kraljeval ta križ, »kužni križ«, kakor ga je ljudstvo samo imenovalo. Pa so so našli iz-rodki, ki so izšli iz tega sicer tako poštenega ln bogabojočega ljudstva, mladi zlo. člnol, ki. so to božjo in narodno svetinjo podrli ln oskrunili. Kaj Je bilo ozadje tega podlega dejanja kakšno so bilo posledico, bosto imeli priliko videti v nedeljo, 17. t. m. ob 18 v frnnčiškonski dvorani, kjer bo uprizoril Delavski prosvetni krožek Rosovo Igro pod gornjim naslovom.
Za stare In onomogle Ljubljančane v meotnem zavetišču v Japl.tevl ulici jo podaril g. Gustav Woilguny z Nnbrežja 20. sept. 4, 300 lir namesto venca na krsto pok, g. Josipu Olupu. Meetno županstvo lzrekn dobrotniku najtoplejšo zahvalo tudi v Imenu podpirauih.
Frančiškanski oder
Nedelja, 17. septembra, ob 18: »Podrti križ«,
Rokodelski oder
Nedelja. 17. septembra, ob 17: »Desetnik lft
alrotlca« (Pepelka).
■v ■■
Zaradi tatvine shdhrjja obsojeni železničarji
Tričlanski kazenski senat posebnega sodišča za javno varnost se ie v torek preselil z razpravo proti železničarjem zaradi tatvine sladkorja iz dvorane št. 79, kjer so bile druge razprave, v nekdanjo porotno dvorano ter jo tu nadaljeval do končne sodbe. Po končanem dokaznem postopku so sledili govori javnega tožilca in zagovornikov.
Javni tožilec g. Branko Goslar je v svojem kratkem govoru očrtal krivdo obtožencev, naglašujoč zlasti mnoge ob-težilne okolnosti — ukradeno je bilo ra-cionirano blago — da je bila tatvina izvršena na prostoru, namenjenem javnemu prometu, da gre za veliko količino sladkorja, da so obtoženci tatvino izvršili kot javni nameščenci in s tem kot železničarji tudi hudo kršili svojo službeno dolžnost. Obtožence je zagovarjalo šest odvetnikov, ki so skušali omiliti te-žino kaznivih dejanj ter navajali tudi mnoge upoštevanja vredne olajševalne okolnosti. Za ta proces je zelo značilno, da so na zatožni klopi starejši ljudje, ki so bili doslej neoporečni, pošteni in niso še nikdar imeli opravka s kazenskimi paragrafi, ljudje, ki imajo za seboj že deset in več let železniške službe,
Razprava je tu in tam podala tudi marsikatero pikantnost, kako so obtoženci skrivali zaboje ukradenega sladkorja. Nekdo je zaboj sladkorja skril v žito poleg postaje. A pozneje ni tam več bilo zaboja! Drugi je zaboj zakopal na neko njivo. Pa pozneje zaklada s slad-
korjem ni mogel več najtil Neki obtoženec je bil nekoliko vinjen, ko se je spravil na sladkor.
Po končanih govorih se ie kazenski senat okoli poldneva umaknil na posvetovanje, ki je trajalo poldrugo uro, nakar je senatni predsednik g. Rajko Le-derhas objavil sodbo, s katero je bilo sedem železničarjev obsojenih na primerno stroge kazni. Bili so zaradi tatvine sladkorja obsojeni:
Karol Svetek na 5 let robije in v izgubo častnih državljanskih pravic za 5 let, Janez Krašovec na 6 let robije in na trajno izgubo častnih državljanskih pravic, dalje Janez Jančar na 3 leta in 6 mesecev robije in v izgubo državljanskih pravic za 5 let, Anton Kregar zaradi tatvine 1 zaboja sladkorja na 1 leto in 6 mesecev robije in v izgubo častnih pravic za 2 leti, Štefan Levičnik zaradi tatvine 1 zaboja sladkorja na 1 leto robije in v izgubo častnih državlj, pravic za 2 leti, Ivan Prošek na 3 leta robije in v izgubo častnih državlj. pravic za 3 leta ter Josip Lampič na 3 leta in 6 mesecev robije ter v izgubo častnih drž. pravic za 5 let. Dalje so vsi obsojeni v izgubo državne službe. V kazen se jim všteje preiskovalni zapor od 12. junija naprej.
Sodišče pa je oprostilo ostale 4 obtožence. Sodba je postala takoj pravo-močna. Razprava je bila okoli 14 končana.
Dramaturg Janko Moder:
Gledališče je javna ustanova. Če bi materialistu kaj pomenilo, bi ga nemara najlaže primerjal trgovini, kamor zahaja na tisoče ljudi in po drobcih odnaša iz nje blago na svoje domove. Narodnjaku je gledališče svetišče in zibelka materine besede, kamor se hodi tešit v bridkih dneh in kjer črpa kakor ob vedno živem studencu novih pobud in nove volje /a delo. Umetniku je čudežni kraj. kjer se mrtva črka preobrazi v življenje, mu je skrivnostna kiparska delavnica, kjer se iz brezoblične gmote ostvar-jiijo značaji in osebnosti. Ideologu je prižnica, od koder lahko nevsiljivo, a jasno in nazorno izpove svoje nazore. Resničnemu igralcu je posvečena zemlja, kamor nikdar ne stopi z grešno nogo, kjer tudi na stara leta še vztre-petu v zadržani grozi pred tistim silnim, kar je nenudoma on sam, kakor hitro se dvigne zastor. Poslušalcu je ljubo zatočišče, kamor neredko pride zaskrbljen in zbegan spričo življenjskih težav, od koder pa bi šel zmerom rad potešen, miren, zdrav in z jasno mislijo za prihodnost. In še in še. Gledališče je javna ustanova, zato nujno sine sleherni terjati od nje vse, česoj
mu more dati, zato pa mora tudi slehernemu dati vse, kar ji je odmerjeno po večnostnih postavah življenja in umetnosti.
Kaj bi rekel materialist, če bi iz trgovine prinesel pokvarjeno ali strupeno blago? Kaj narodnjak, če bi v srcu naroda zaslišal žaljivo besedo? Kaj umetnik, če bi namesto umetnine zagledal kičasto spuko? Kaj ideolog, če bi se oznanjala socialna, idejna, življenska kriva vera? Kaj igralec, če bi moral prodajati svojo umetnost za ničvredno plažo? Kaj poslušalec, če bi dobil namesto čednosti greh, namesto zdravja bolezen, nnmestoa jasnosti blodnjo? In še in še: kaj bi rekli? Če bi se samo jezno odvrnili od nevredne javne ustanove, bi storili premalo. Vest in dolžnost narekujeta več: po svojih močeh in s svojimi sredstvi morajo predrugačiti, zboljšati in spet posvetiti oskrunjeno svetišče. Včasih je potrebna celo operacija, bolečina, trda roka. Posebno če je zabloda huda in so časi izredni. Javnost ima pravico od javne ustanove zahtevati popolno notranjo čistost iu namensko ustreznost.
Naša Drama je trenutno edina to-
vrstna ustanova v mestu s sto tisoč prebivalci. Ali je v danih razmerah mogla vse zadovoljiti? Najbrž ne„ kajti če bi jih lahko vsestransko potešila, bi bilo to kaj neprijetno spričevalo zn prebivalstvo. Kritike, opazke in želje iz publike so torej nujne, neizbežne. Groza, če jih ne bi bilo. Toda te kritike in opazke so dvojne: uresničljive in nemogoče. Nemogoče je na primer igrati same resne stvari, da se pa doseči nravna neoporečnost in umetniška dostojnost slehernega dela; ni mogoče, da bi vsako delo vsebovalo idejno ali socialno misel, dosegljivo pa je, da nobeno delo, ki bi rušilo katero koli svetinjo ali zdravo miselnost, ne pride na oder. To se da pogosto kaj zlahka doseči: malo dobre volje, pametnega razumevanja, upoštevanja zdravih nasvetov, sožitja z narodnim čustvovanjem in verovanjem, strpnost in smotrna uperjenost k večnemu namenu igralske umetnosti.
Za umetnika sta potrebna poštenje in pogum. Tudi za vodstvo javne umetniške ustanove. Tudi za kritika take ustanove. Izgovor je zavetje slabičev in nepoštenjakov. Iz spoznanih in moško priznanih napak se učimo, napredujemo, rastomo. Vodstvo, igralci, gledalci in kritiki. Zmotiti sc, pasti ni greh, greh pa je trmasto vztrajati v zablodi. Da govorimo stvarno: en
Ognjenik še ni greh, tudi ne ena površno pripravljena predstava. Greh pa bi bilo zatiskati oči in ušesa pred javno kritiko, je ne upoštevati in malomarno ustrezati svojim sebičnim namenom. Ni greh biti žalosten in osebno prizadet ob nepohvalni kritiki, greh pa je misliti na osebno maščevanje in obračunavanje. Ni greh zmotiti se v oceni, greh pa je kritizirati s predsodkom in pristranostjo. In še in šel
Gledališče je javna ustanova. Last vsega naroda. Enako draga in potrebna vsem, zato je njen razvoj in njena rast nujno odvisna od vseh: od vodstva, kritikov in ljudstva. Zlasti od prvih dveh tvorcev, ki morata vsak po svojih najboljših močeh sodelovati z vso osebno poštenostjo, sposobnostio, požrtvovalnostjo in pogumom, sodelovati, pravim, ne se spodnašati. Kajti rezultat je v čast ali nečast vsemu narodu.
•
0 knjigah
Knjige so samostojne kapele, ki jih gradi človek na najvišjih in najlepših razglediščih, in sicer ne eamo zavoljo razgleda, temveč tudi zato, da se v njih zbere od raztreseno?!', življenja in da usmeri svojo misel tudi drugam nego v samo čutno življenje,	Feuerbach.
Hiša brez knjig in časopisov se nam zdi kot da bi ne imela nobenih oken.
Marden,
*
Knjiga je kakor zorano ln posejano polje, na katerem klije setev. Vsaka beseda je zrno, ki poganja v klas. Važno je le, če je to zrno dobro ali slabo. Vedno večja je potreba knjig, ki naj bi bile žitnice dobrega zrnja, takega, ki nasičuje in živi.	Jaroslav Dunjch,
Knjige so najboljša naprava, kar sfer« jih našel na tej zemeljski poti, zalo po-milujem pametne ljudi, ki jih nimajo.
Montaigne,
V času, ko vsak razgovor v mestu konča o jedi in težkem življenju, je knjiga prijeten tovariš in ljubezniv govornik, ki nikoli ne vara. Med vojno, i dragocenih trenutkih mirovanja, mi je bila knjiga usmiljeni balzam, most, p" katerem sem stopal na drugo obalo življenja, vso osvetljeno z barvami domišljije, po nikomer in ničemer vezane. To jo prijateljsko ponudens roka. »Ce ne soglašaš z menoj, me mirno odloži« — 11 pravi«	Zdenek Njemeček-
Zbral F. Ii
k
Neznani otoki - letalska oporišča
Tako imenovaue Gilbertove otoke, ki tvorijo južni podaljšek Maršaiskih otokov in so bili angleška last. so koj po izbruhu te vojne zasedli Japonci zaradi izrednega strateškega pomena Američanov na poti Honolulu-Sidney. Ker niso imele Združene ameriške države nobene proste poti več za 6vojo plovbo na tem področju, so ei izbrale za oporišča tri koraldne otoke z imeni
Baker, Hovvland in Jurvis.
Ti otoki so postali kar Čez noč pozo-ri?ča ogorčenih borb v tej silni vojni. Dasi take drobnogledno majhne pičice v svetovnem prometu ne morejo kdo ve kaj nuditi, pa vsebujejo vendarle svoje zanimivosti.
Baker 6i je pridobil že kar poseben sloves s tem, ker je imel najbolj Čuden pisemski nabiralnik na svetu. Na otočku ni bilo žive duše, a na drogu je visel nabiralnik za pisma, ki jim najbrž ni bilo do tega, da bi prišla hitro na 6voje mesto. Sleherna ladja, ki je slučajno priplula inimo, je pogledala v nabiralnik in jih vzela s seboj, čo je bil njih navedeni naslov v smeri poti ladje. Taka je bila že od nekdaj pomorska navada v Tihem oceanu, bila je že kar nekam tihomoreka prometna olika. Razen omenjenega nabiralnika se ni mogel Baker z ničemer ponašati, a Howland in Jurvis 6ploh nista imela nobenega »osebnega poudarka«, tako da bi se vseh treh sploh no bi bil nihče zaželel, dokler si jih VVashington ni izbral za odpočivaliila svojih čezmorskih letalskih poletov. Odtlej pa ravnajo s temi tremi »Pepelkami« kakor s princesami. Sleherni otok je dobil drog z zastavo, dalje kovinasto ploščo kot nekakšno državno listino ail domovnico in pa 6krbno zakopano zalogo živil e pitno vodo. Na kovinaeti plošči je vrezan napis: »V imenu Združenih ameriških držav je prepovedano stopiti na to zemljo.«
Vendar se za to prepoved niso prav nič brigali
pomorski ptiči,
ki so prileteli po tisoče milj daleč, da bi tu, v tej tropski valilnici, odložili svoja jajčeca. Sleherni teh otokov meri le po dve kvadratni milji in je tako zapuščen, da si kaj bolj zapuščenega sploh ne moremo misliti. Vsak otok je !e majcena peščena lisa v brezmejnosti sinjih valov.
Le po nekaj metrov se dviga ta trojica otokov iznad morske gladine. Opaziš jih šele, ko ei ie tik pri njih in tudi tedaj so vidne le peno kipečega morja iu pa pesek. Ti otoki so peščeni vrhi koralnih čeri, ki segajo Bog ve kako globoko v globino. Še nobeuo sidro ni nikdar doseglo dna. Edini prebivalci teh otokov so bili že od nekdaj rakovice, ptiči in podgane.
Na pomorskih zemljevidih so zaznamovani šele nekaj desetletij, in sicer časih kot angleška, Časih kot ameriš.ka last, časih pa kot: »last nedoločena«. Prvi so bili anuriški kitolovci, ki so v pro-šlem stoletju nekoč poročali o teh treh otokih, ki jih je zaradi neznatne višine in večnega kipenja morja prav težko najti. Pomorščaki, ki so jim šla sveža jajca v tek, so bili pač prvi. ki so si izsilili nevaren pristanek in so spoznali vrednost neskončnih zalog guana (ptičji odpadki, ki so važni kot umetno gnojilo), ki so ga dobili na teh otokih. V sedemdesetih letih minulega 6toletja je neka ameriška trgovska družba poslala tjakaj skupino delavcev, da bi nabrali guano, vendar delavci niso ostali dolgo tam. Nekaj še dandanes priča o njih bivanju in teh otokih: majhna steza, ki ne ve, kam bi krenila, in pa dve pločevinasti steni, ki sta nekoč najbrž nosili 6treho. Dalje pa vidiš tu še —
otroški voziček
s steklenico vode za lase. A to dvoje ne izhaja od nekdanjih guanovih delavcev, pač pa od ladje Amaranth, ki se je tu leta 1913. potopila. Vsa posadka je utonila. To je navaden konec ladij, ki jih morje zažene na te čeri.
Ti strašni, večni valovi razbijejo vse, kar koli zalučajo na čeri. Od ladje Amaranth je na čuden način ostal cel 6amo — porcelan in pa otroški voziček s steklenico vode za lase. Nekoč je prispela do semkaj tudi neka kitajska džunka, ki so jo prej pet mesecev preganjali valovi sem in tja po morju. Od posadke devetih oseb se jih je sedem ponesrečilo. Dva moška sta 6e rešila do smrti izmučena na otoček Baker. S tem je pa zgodovina teh otočkov izčrpana. Omeniti je treba še nekaj nagrobnikov nekih neznanih mrli-čev. Mogoče so bili to nabiralci guana, mogoča pomorščaki z ladij, ki so plulo mimo? Kdo bi vedel!
Kaznovani zaradi zatemnitveni!! predpisom
V dobi od 24. avgusta do 13. septembra so bilo kaznovane zaradi zatemnitvenih pred. pisov naslednje osebe:
Sinkoveo Anton, trg., Trdinova 7-1.; Pra-protnik Terezija, vd. po ind., Miklošičeva 15; Prolog Štefanija, trs., Miklošičeva 34; Biber Alfred, blvfl viS. rač. insp., Miklošičeva 77; Znldarflč Vinko, čevlj. pom., Ribniška 77; Ciglar Ivano, pos., Koroščova 2; Božič Ag-neza, zas;, Sv. Petra o. 83-1.; Bllno Julija, zas., Večna pot 23; Belič Rozalija, po«., Trnovo 12; Broznikar Mirko, nradnik, Miklošičeva 15; Butlna Milka, gosp., Kndliharje-va 1; Brifah Marija, gosp., Glinška 3; dr. Ceplak Slavko, sodni pristav, Knafljeva 18-1.; Polničar Marjan, liradnik, Slomškova 14; Krofta Hanuš, bančni ravn.. Ulica 3. maja 2-IIIS KopajtlS Miljutin, zas., Knafljeva 18; Kambič Mirko, zdravnik, Vidovdanska 2; Knez Elza, gosp., Gajova 5; Krcgar Jožef, tes. mojstor, Povšetova 8; Praprotnik Te-o-zija, Miklošičeva 15; Promk Ivan, Tržaška cesta 27; Potočnik Marija, gosp., Endlihar-Jrva 1; Poglajen Pavel, krojač. Zadružna 1; dr. Rupnik Vilko, Knezova 27; Razboršek Marija, gosp., Slomškova 7; Sfiligoj Anton, trgovec, Komenskcga 5; Soršafc Anton, vrad-nik, Resljova 16; Šuštar Julljaaa, gosp., Apl-liova 24; Sraalo Ivank«, trgovka, Beethovnom va 14; Trulilar Marija, Priv., Bogiščeva 5; Untol Vcnčoslav, inž., Endliliarjeva 1; Urbane Frlda, gosp.. Cesta 800 let Ljubljane 14; dr. Vrčar Branko, urednik Jutra, Cesta na Rožnik 11; Vilhar Frano, uradnis, Tratenja-kova 3; Bončar Viktor, podoficir, šuštarši-Čcva 3; Tomšič Franc, gost.. Rimska 4; Bi. rinoša Jakob, tajnik avtokluba, Flori jauaka ulica 5; češnovar Viktor, uradnik. Gradišče 4; Kržo Franc, uradnik. Dunajska 87 a; Lu-kek Antonija, gosp., Bežigrad 6; Mihevc Marija, gosp., Verdijeva 5; Paljevič Izidor, Ce. lovška 55; dr. Pintar Ivan, zdravnik, Cospo-svetska 1; Rozman Ivana, gosp.. Vodnikova cesta 23; Sedoj Janko, prof., Dunajska 17; Videmšok Angela, gosp., Predovičeva 10; Vončina Karol, uradnik, Herberstelnova 4; Itainoilanovič Ramodan, slašč. mojster. Cesta 800 let Ljubljane; Obereigner Elizabeta, vdtva, Prečna 3; Gabero Andrej, Dunajska cesta 37 a; inž. Košir Vinko, ref. pek. zav..
Tržaška cesta 69; Skerjanc Alojzij, strojevod. drž. tel., Jegličeva 10; Novak Alojzij, žel., Mostni trg 7; Stebl Karla, uradnica, Korit-kova 80; Medič Albert, nadzornik poštne dir., Jegličeva 10; Vrtoveo Zoran, davčni nradnik, Kobirska 26; Majnik Franc, tel., Obirska 18; Krajno Jože, meh., Obirska 18; Vidio Franc, uradnik. Vrtača 5; Kosmač Stanko, uradnik, Vrtača 5; Suklje Lujo, inž., Vrtača 5; Kutin Franc, tel. uradn. v p., Ilirska 21; Ivežar Ivan, dijak, 8v. Petra nasip 35; Kajfož An. ton, kroj. mojster. Šišenska 18; Lavrih Karol, »toki. mojster. Celovška 126; Bizjak Alojzija, gosp, pom., CelovSka 139; Bnjželj Frane, hiSnl upravitelj, Celovška 130-11.; Glavnik Marjan, trg.. Celovška 180-III.I Breznik Vinceno, trg.. Celovška 126-III.; dr. Pezdiro Joško, mest. uradnik, Celovška cesta 124-11.; RalčeviS Nikola, trg.. Celovške 124; Novak Jožefa, gosp., Predovičeva 20; Ulaga Pepca, gosp, pom.. Dunajska 49; Pav-čič Olga, gosp.. Vodovodna 60; Sehncider Karel, uradnik. Dunajska 60; Zavadlov Leopold, žel. uradn., Medvedova ulica; Smodoj Dušan, advokat. Medvedova 56; Kolarič Marija, uradnica O. T., Dvorska 14; Dollnar Andrej, pek. mojster, Smartinska 2; Jeločnik Viktor, gost. in trg.. Rožna dolina, C. 5-2; Jutraš Stanko, trg., Boethovnova 15; Kajetan Jerica, hiš. pos., Ižanska 45; Krušič Ju-lijana, trg., Rožnn dolina, C. VIII-23; Kuralt Joslplna, zas., Cankarjevo nabrežje 3, ln SteiplSnik Majda, zas., Cankarjevo nabr. 1-1.
čudovita knjiga za vse in za vsakogar jo Tomaža Kempčaua:
Heja za Kristusom
Novo popolno izdajo je priredil Aleš Uše-ničnik. 368 strani, žepna oblika, vez. L 40. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred škofijo 5 — Miklošičeva c. 5
KUHINJSKE OPRAVE
kompletne, kakor tudi posamezne stole In štokerle, kupite najugodneje pri mizarstvu KRŽE — VRHNIKA. Ogleda »e t skladišču Ljubljana — Ciril Metodova 47 h — poleg kavarne Majcen.
Hranite oljna semena!
Lotos je v nnAi pokrajini nasejanih pre. cej oljnih rastlin, prodvsem sončnio in buč, uokaj pa je posejnue tudi repico. Sedaj jo prifel čas spruvljanja teh uragccenih pridelkov. No pustite propasti uobenegs zrnja ali ga kako drugače uporabit! kakor ia predelavo v oljo, ker so na nolion drug način to zrnje ne izkoristi tako dobro lu ne da nobenega hnska, kakor čo nnpravimo iz nje-gu oljo. Popolnoma nernolouelno je krmiti oljno some n. pr. perutnini ali pa podkia-dati n. pr. bučo kar skupno s počkami prašičem, ker živina ne da zaradi tega nič več užitka, pač pa za človeško hrano kot zabela neprimerno več zaleže.
Sončnico in repico je treba pnstltl kolikor mogoče popolnoma dozoretl, da bo Imelo seme več ol.ia. Za spravljanje sončnio je treba počakati pravega trenutka, kajti premalo zrelo zrnje so težko suši In celo gnije, a ga tudi težko mlatimo, čo pa je zrnje pre-zrelo, so osiplje. Da jo zrnje dozorelo, vidimo Po sledečih znakih: zgornji del stebla in glavica na zatllniku porumenita; ako glavico zavijemo, se lomi; seme so da iz glavice z lahkoto izluščiti; semo dobi za dotlfno sorto značilno barvo in tako otrdi, da ga z nohtom ne moremo prodreti.
Ako glavice ne zoro enakomerno ln istočasno, jo treba njivo večkrat pregledati in vsakokrat pospraviti lo zrelo sončnice. Glavice režemo z velikim nožem aH srpom, tako da ostano kakih 20 cm dolgo steblo in jih nato razprostremo na kakem zračnem prostoru. dn so osuše. Najbolje napravimo, ako napnomo žloo ali vrvico, ki nanjo nataknemo glavico. Lahko pa jih sušimo tudi na policah. Tako sušimo sončnično glavice zlasti tedaj, kadar je jeseni bolj vlažno vreme. Ob snhem vremenu ln kjer nI nevarnosti pred ptiči pa pustimo glavice na njivi po-
zoreti in zarežemo v ta namen stebla kakih 20—30 cm Izpod glave, pa tako da ostanejo glavico šo daljo na steblu.
Pozneje pospravimo se stoblu, ki jih lz-kopljomo s koronlnami vred iz lomijo. Ko renine no kaže puščati v zemlji, ker je zelo trda in razrasla ter močno ovira oranje, a so v zemlji zrlo počasi razkraja.
Some zmlatimo oziroma zlušMmo, tnko da glavice tolčomo s kratko, dosti debelo pa lico, in sicor ne po zrnju, ninpak po zntnji strani, aH pa jih udarjamo drugo ob drugo. Večje množino mlatimo z rofno ali motorno mlatilnico. ki jo preuredimo tako kakor zn mlatov fižola. Glnvice pa lahko tudi orob-kamo na rohkalnlkn zn koruzo. V tn namen razsekamo glavico, ki morajo biti dosti osu. šene, na majhne kose, da morejo skozi rob-kaluik. Izluščeno semo provejemo in očistimo, do oilstrnnimo pršč, prazna zrnja, dele ovotnih glavic in druge primesi.
Izluščeuo ln očiščeno some dobro posumimo. Razprostremo ga na sonou ali na kakem zručnom prostoru 5—10 ciu n« debelo in ga pridno mešamo, od začetka vsaj vsak dnn dvakrat Ce jo lepo suho vreme se zrnje lil. (reje suši In lahko po enem tednu ali po 10 dneh mešamo le po enkrnt na dan; ako je vlažno vromo, pa moramo mešati po trikrat na dan in to vsaj 14 dni. Kajlopšo in najhitreje se suši seme na lesi, ki Ima luknjice, da prihaja od spodaj zrak. Take lese lahko spletemo Iz viter. Prav primarno so tudi dere, kakršno se rabijo v nekaterih krajih Slovenije za sušenjo prosa na soncu. Seme moramo tnko dolgo obračati, dokler ni popolnoma suho In to je tedaj, ko so jederco popolnoma odloči od luščine.
Torej še enkrat: spravite In shranilo do zadnjega vsa oljna semena, da jih boste mo. gli, ko prido Jas, oddati za predelavo v olje.
Kaj fe novega pri naših sosedih?
Z Gorenjskega
Čevlje bodo dnjali kmetom nn Koroškem, in sicer najbolj takrat, ko bodo izročili kmetje oblastem živalske kože za strojenje. Tako bodo kmetje in njih svojci dobili čevlje za zimo.
Voditelji kmetov na Koroškem so imeli te dni zborovanje v Celovcu. Glavni pooblaščenec Iluber je zborovalcem razlneal vsa tozadevna vprašanja glede na zahteve vicsplolme vojne, ki jih morajo izpolniti poljedelci.
Niliče se ne dotikaj najdenega streliva — saj so lahko takoj ponesreči zaradi eksplozije — ojiozarjajo koroški časopisi. Zatorej je treba vse predmete, ki padejo iz letal, takoj naznaniti vojaškim oblastem.
Vpisovanje na celovškem konserva-toriju je te dni, in 6icer 13. in 14. septembra. Vpisovanje novih učencev je dne 15. septembra. Časopisi opozarjajo starše, da se bodo morali letos zadovoljiti z veemi učitelji in vzgojitelji, ker si jih ne bodo mogli izbirati, kot eo si jih v prejšnjih letih.
tEL KINO »UNION« " ""
Prekrasna glasbena revija čarobnega
Sarma. plesa ln ritma, mladoitne Iju.
bežni, ttirta ln obojnega petja
»Kaj živi IliiSisztR«
Lizzl Wa!dwiiller, Johannos Heoaters,
Will Dolini, Ililde Soip. Hilde v. Stolz, Viktor Afrltsch t. t d.
PREDSTAVE ob delavnikih ob IT In 11.15.
IEL KINO »SLOGA«
Prvovrstna, umetniško tn Igralsko visoka drama
»fijegov s?n«
V glavnih vlogah- Ida WUst, Otto VVernleke.
Pred stave ob delavnikih ob 1< In IS.
TEL KINO »MATICA« ™
Velika kriminalna drama U zdravniškega življenja
»OHrfužujsm«
Prvovrstna zasedba: PAUL IIARTMANN, heiuemarie iiatiievkr in MATlilAS WIEMANN
Zaradi Izredne dolžine filma predstave ob delavnikih oh II la 19.
S Spodnje Štajerskega
53 letnico mnšništvn slavita letos Veternilc Anton, župnik pri Sv. Nikolaju v Žalcu (rojen je bil 2. januarja LS05 v Celju; v Žalcu je župnikoval od 1. decembra 1911), in Itiersche Kranc, upoko jeni župnik na Polzeli Rodil se je dne 14. decembra 1800 v Počatkyju na Češkem. Bil je dolgo let župnik v Radečah pri Zidanem mostu.
Dijakinje iz ptujskega okraja na deln za vojno. Vse dijakinje iz ptujskega okraja, ki so se doklej udojstvovale v narodnopolitičaih ustanovah, po otroških vrtcih in v dalu za vojne namene, so imele sestanek v Ptuju pod vodstvom članice stranke in voditeijice Ilallecker-jeve. Dijakinje so poročale o svojem delu po kmečkih vaseh in kako brž so 6e udomačile po hišah in bile povsod v potneč gospodinjstvu. Okrožni vodja Bauer je zbrane dijakinje pozval, naj ne pozabijo teh poletnih dni iz leta 1914 in so zmeraj zavedajo velikih dolžnosti do domovine.
Kq pozabite 2
jJZZ USTIUERTE/
DANES NOVI
PR AKTIIC ANTINJO za v pisarno (prednost
z znanjem nemščine! sprejmemo za takoj. -Naslov v upravi »Sl.« pod 8129.	(b
Perlektao SOBARICO
sprejmemo k dvema osebama. — Ponudbe ua upravo »Slovenca« pod »Stalna služba«	(b
pekovskega pomočnika sprejmem takoj. Slomškova 11. (b
modistko
sprejme m. . .tlon Stegna r, Stritarjeva v.
(^zvedbs |
ROČNA TORBICA
usnjena se je niišlo v /viz li. J.nMnik naj se j:ivi Kouicnskega ulica št. 1<» I.
|_Kole
ssa
KOLESA RAZPRODAJA damska in nm.^ka ter mala za S lel stare dečke ali deklico —
ugodno naprodaj. Aušteršič — mehanična delavnica, Tyrieva IV (Kisovcc, levo dvorišče).
2 THICIKI IA
ugodno naprodaj, šu-šteršič, mclianična delavnica, Tyrleva IV (Ki^ovec, levo dvori-šče)._
KUPIMO BIC1KT IE in karbid. Merkur, Puharjeva 6.
LetabaJ
KROMATICNO HARMONIKO prodam ali zamenjam
7a klavirsko. Naslov v upravi »Siuv.« pod st. 8127.	(g
| Predamo Jj
jarmenTk
Spaltiiaiur, mizarske •troje za izdelovanje zabojev in cukalarku prodam ?.apa lavrcn-fič & Co.. VoSnjakuva St. 16.	(I
PEGE IN I l*AJ
vam zanesljivo orisi rani »Al.llAi krema OROCEHIJA K.ANC, Židovska ulica I. (1
II METROV SVII.E sive za podlogo in biago za moške srajce prodom. Naslov v upr. ».Slov.« pod št. 8125. (1
MRČES IN GOI.A7KN u3i, . stenice, boHie, Ščurke, molje, miSi, porisane, voluharje in bramorje zanesljivo pokončate g strupom, ki »ra dobite ▼ riNigeriji KANC, Židovska I.
JEDI! NI KIS
ci taliko sami pripravite L navodilom v droireriji KANC, židovska 1.	(I
MOČAN STABILEN MOTOR
in ena Sasija tudi pripravljena 7t\ konjsko vprego nrodamo. Merkur, Puharjeva 6.
| jiv. sirejij
~ KROJ šivalni STI'oj
v dobrem stanju kn-pim. Krlino Antnn — Cegnarjcv* ul. 12. (k
Citajte knjige
»Slovenčeve knjižnice«
ki vam nudilo nnogo zanimivega.
Se medveda bi obrita krema Rapida brez mila

ZAIIVALA. Ko jo umrla naša zlata mamica, gospa
Dsn?ca Ran&gaijeva
so nain premnogi dokazi iskrenega sočustvovanja lajšali neizmerno žalost. Trisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so nam kakor koli izrekli sožaije, obsuli našo zlato mamico s cvetjem in z nami poro-mali na prebridki poti do njenega tako zgodnjega groba. — Zal uvaljuqeino se čč. duhovščini, gg. zdravnikom, čč. sestram in vsem, ki so nam v času njene bolezni in ločitve stali ob strani. Ljubljana, 12. septembra 1944. Žalujoči: KOŽ IN OTROCI.
GUNNAR GUNNARSSON:
MU BREGU ŽIVLJENJA
Roman
Hitro je hodil po sobi gOT in dol, si mel roke, ne da bi pogledal ženo.
»Ta dan ie bil dan velike milosti,« je začel, hodeč po 6obi.
Nato pa je obtičal. Bilo je težie kot si je bil mislil. Nenadoma je oo-stal, jo pogledal in je začel, še zmeraj nekam odsoten:
»Helga... Helga...« Zdaj je hipoma videl n jen obraz, izraz .bojazni polne sreče, njene od solza svetle, velike, rjave oči... in je utihnil... zardel... se obotavljal... Saj ga je brez dvoma že razumela?
. Helga. pa se je mahoma pritisnila k njemu in zaihtela. Čutil je, kako je drhtela v njegovih rokah, knikor v mladih letih. Občutil je tisti čudoviti pritisk v goltancu, k'i je otežkočil vsakršno govorjenje. Nato je zajecljal, se prekinjal govoril z najkrajšimi besedami: »Ali tudi res hočeš... se upaiš ... izročiš vse Bogu?«
Frivila se je k njemu. Nato je ma-!}»nia izrekla: sjuj, hvala Bogu!« Sial jc ob njej in jo božal po laseh in licih.
»Potem pa zaupajva v Boga.«
Se dalje jo je božal po licih in po laseh. Občutil je neskončno veselje v duši, neomajno vero, trdno zaupanje. Prepričan je bil, da ga bo Bog varoval, ko zmeraj doslej, če bo vse iziročil v njegove roke. Iz dna srca se mu je izvila goreča molitev. Moč vere mu je napolnila dušo.
Četrto poglavje.
Sera Sturla je hodil drugi dan, zgodaj dopoldne, lahkih nog in veselega srca po svoji sobi gor in dol. Saj je bilo dovolj prostora. Borno hohištvo, nizka soba, zdelane knjige — vse to je videl v novi in čudoviti luči. Celo težko, sivo deževno ozračje tega dneva ni moglo obremenjevati njegove duše.
Že zdaj sredi tedna je mislil, hodeč tako po eobi gor in dol, na svoj nedeljski govor, ko je hotel govoriti ljudem o zaupljivem razmerju človeka do Boga. S trdimi besedami je hotel pokazati vso to kraticovi ino človeško modrost, ki vodi le v maščevanje, preli in dvome. Hotel je farane opozoriti, da
se je treba brez pridržka, v vseh stvareh, bodi duhovnih ali telesnih, povsem izročiti Bogu in njegovi volji.
Potrkalo je precej trdo, s koščenimi členki na vrata. In k&r je bil na svojem romanju vprav pri vratih, jih je sam odprl.
Stara Lauga |e vstopila. Obraz ji je bil miren, a v očesnih kotih je prežalo razburjenje.
Sera Sturla ji je ponudil roko.
»Dober dan in pozdravljeni, Gud-laugal Vi pa sicer ne pridete prevečkrat k meni?«
Ponudil ji je stol. Togo se je usedla, saj je bila pražnje oblečena. In jo sedi In in ni mogla začeti, saj ni bila vajena govorili z ljudmi, ki niso bili njene vrete.
Tudi župnik "e je usedel.
»Ali vam morem kaj pomagati ali sicer koristiti?« jo jo prisrčno vprašal. »Le knr odkrilo povejte!« Laugn ni mogla najti začetka. Župnilk je spet povzel:
»Mogoče, mogoče bi radi... hm, lim. Saj stanujete Še zmeraj v koči skupaj s Frklojornom, ne da bi bili poročeni z njim?«
»Kajpa,« jc tilio odvrnila in izmikala pogled, a nato se ji je sprožilo: »Gospod župnik, oprostite — toda — moja hči bo tfobila otroka,« je bruhnilo iz nje. Sedela je iu se tresla.
Sera Sturla je planil kvišku in /je začel iznova begati po sobi. To ga je
vprav zdaj tako bridko zadelo! Dobro se je spominjal te hčere. Bjtirg ji je bilo nne in ji je bilo osemnajst let, pa prav čedna je bila. Poznal jo je iz cerkve, ko je še hodila v šoio— in je prav za prav nikoli ni dosti maral. Nekaj je bilo na njej, sa j ni vedel kaj, vendar mu je bilo kar telesno zoprno, če se je le dotaiknil, ji dal roko, pa čeprav jo bila še otrok. Delal si ie očitke zaradi te svoje mržnje. Časih, posebno, kadar se je smejala, se je v njenih očeh zablestelo nekaj lepega, otroškega, — kar je pn zmeraj le prehitro izginilo, — in naio je bila spet tu tista plahost, preganjanost, nekaj zahrbtnosti, kot se mu je dozdevalo.
Lauga je sedela in ihtela. Pristopil je k njej in jo potropljal po rumi.
»To je žalostno,« je milo dejal. »Jako mi je hudo zavoljo tega. A vi, Gudlaug, zares niste bili svoji hčeri v dober zgled.«
»Nisem bila, ne,« je ponižno odvrnila, »kar je res, je res.« Nato pa ji je postal glas ves trd: »Toda jaz nisem nikoli nič skrivala; vsi so vedeli.«
Presenetilo ga jc, da je bilo nekaj pravilnega v njenem naziranju. Sj.'t je sedel.
»A zakaj se prav za prav niste poročili s Fridbjornom? Toliko let ste že živeli z njim — in prvikrat ste bili vendar pravilno omoženi?«
»Seveda sem bila omožena.« je krepko odvrnila. »Zato sc pa nisem
marala šo enkrat poročiti — ker je bil dober z menoj, dokler se nisva poročila — poltmi me je pa začel pretepati.«
Župnik je spet vstal in začel iznova romati po sobi.
»Torej ste tudi s svojim prvim možem živeli skupaj, preden sta so poročila?« jc strogo vprašal. »Ali ste jto-tem mogli pričakovati, da bo z vašo hčerjo drugače?«
»Saj to ni tisto,« je rokla. »Gospod župnik oprostite, a to ni tisto; greh pa je, seveda, a saj Bog odpusti toliko grehov! In če se potem človek lo poroči..., toda, če ji pravim, da naj ga vzame, pa ti zajoka in pravi: ,Za vse na svetu nc!' Nič cTrugegu: ,Za vse na svetu ne!'«
»Kdo pa je?« je vprašal župnik.
Lauga se jc spet začela jokati.
»Ko hi jaz vedela! Sam Bog ve, kako sem jo pretepla, da so mi kar roke omahnile. A ona, da ne in nc. Če človek niti ne ve, kdo da je... Ljudje, _ kajpak, pravijo, da je neki ožrnjeni deiFee, ali pa, da je punca vlafuga in da najbrž še ve ne. kdo dn je To pa je — po moje — velikanska sramota.« Se zmeraj se je jokala... In zato, gospod župnik, bi vas prodia. fe bi hoteli z njo govoriti in jo skušali pripraviti do toga, da bi priznalo, kdo je oče otroka.«
FUr »Liudska tiskarna« / ■ ' i ud-ko tiskarno: Jože Kramarič — ilerausgeber. izdajatelj:. inž, Joie Sodja — Schriltleiter, uredniki Jank^ llalucr.
Beio našega ¥ pretekli se
Pred dobrim mesecem je naša Drama zaključila sezono in poslala svoje umetnike na zaželene in močno potrebne počitnice. Še nekaj časa in spet se bo dvignil zastor, začeli bomo novo sezono z novimi načrti. Ne bo morda napak, če naredimo pregled čez opravljeno delo v pretekli sezoni in nekoli-
ko presodimo uspehe in neuspehe tega dela. Ko smo vse leto obveščali naše čitatelje o delu našega gledališča, hočemo dane« nekako posneti vse misli in napraviti zaključek, ki ie iz te razdalje lažji, kakor pa je bil sproti.
Novo vodstvo in nova pogoji
Zadnja leta je umetniški nivo naše Drame zelo padal in prišel pod ba-doglievsko vlado in pokroviteljstvom na najnižjo stopnjo. Zato je bil skrajni čas, da smo se prebudili iz hiranja spet v življenje. Dobili smo novo, mlado vodstvo v pretekli sezoni in sprejeli smo ga z resničnim veseljem in z velikim pričakovanjem. Ne zaradi vodstva samega, pač pa zaradi gledališča, ker smo verovali, dn bo postalo spet svetišče čiste in neoskrunjene umetnosti in prižnica naše besede. Ko sedaj motrimo opravljeno delo, ne moremo sicer reči, da smo povsem zadovoljni, da smo dobili vse tisto, o čemer smo sanjali in mislili, da že imamo, vendar je treba reči, da je prišlo po prvih predstavah v sezoni novo življenje in je zadihala zelo pričakovana svežost.
Treba je razumeti, da je imelo tudi vodstvo mnogo težav in neprilik, ki so zmeraj v zvezi s takim obratom in. še v takih časih. A imelo je pa tudi mnogo prednosti, ki jih ne smemo podcenjevati prav zato ne, ker so v preteklih letih ti momenti delali velike ovire in težave pri razvoju Drame. So to sicer zunanji pogoji, ki pa so vendar zelo važni. V teh pogojih se zdi, da ni bila usoda še nikdar v zgodovini našega gledališča tako radodarna ko sedaj.
Vodstvo Drame je tesno povezano z upravo naših gledališč in ker je bila ta deležna vse naklonjenosti in podpore javnib oblasti, s tem tudi Urama ni bila prikrajšana. Do letos je imela uprava zelo tesne prostore, stiskati se je morala v poslopju Drame. Sedaj je dobila nove sobe pred Opero, ki jih je mogla lepo in okusno opremiti. Pisarniško in pomožno osebje se je zelo pomnožilo, mogle so se izvršiti mnoge nabave, po katerih je vodstvo gledališča čutilo že dalj časa inočno potrebo, kot avto in podobno. Denarno vprašanje, ki je igralo pri umetniškem nivoju v preteklih letih veliko vlogo, saj sta obe gledališči. Drama in Opera, vedno tožili nad tem, to vprašanje je zdaj odpadlo. Uprava je izrabila to priložnost in je začela urejevati arhiv, nakupila knjig, fotografij, Gledaliških listov in drugih predmetov, ki so važni za zzodovino naših gledališč. Vse po-
da ne bi zaplavalo novo vodstvo v iste vode, ker mu želimo vse podpore in resničnih uspehov.
Včasih je morili spored vabiti občinstvo in je zaradi tega trpel, sedaj je pripeljal gledalce čas. To je druga velika prednost, ki jo je vodstvo imelo. Različni izgovori in opravičevanja, ki jih ima ta ali oni prijatelj gledališča, so tedaj odveč, ker nikdar ne b<> tako, da bi bilo zu vse prav. So bile gotovo nekatere tehtne težave, na drugi strani pa tudi mnoge ugodnosti, ki so bile v veliko podporo vodstvu pri razvoju gledališke umetnosti. Novo vodstvo je dobilo v novem času prednosti, ki jih včasih ni bilo in podporo, k', bo tudi v bodoče gledališču potrebna za razvoj in rast.
Spored pretekle sezone
V končani sezoni nain je nudila Drama 21 premier, kar je za eno sezono prav za prav veliko. Do nastopa novega vodstva so bila igrana sledeča dela Tavčar-Šest: Cvetje v jeseni, Schiller-Albrecht: Kovarstvo in ljubezen, Cujnkar: Potopljeni svet in Gol-doni-D. K.: Kavarnica. Glavno delo se je torej pričelo šele sedaj. Sledila so tale dela: lbsen-K.: Normanski junaki, Dickens-šorli: Cvrček za pečjo, Golia: Sneguljčica, Forster-Ost: Robinzon ne sme umreti, Leskovec: Vera in nevera, Fodor-Albrecht: Matura, Mo-ličre-Juvančič: Namišljeni bolnik, An-zengruber-Benkovič: Slaba vest, Kleist-Moder: Razbiti vrč, Cankar: Lepa Vida, dr. Pregelj: Azazel, Fulda-Kovič: Ognjenik, Schonherr-Skrbinšek: Zemlja, Moreto - Cimperman - A. F.: Dona Diana, Scribe-Moder: Kozarec vode in Schiller-Cegnar-Zupančič: Marija Stu-art.
Izbira sporeda ni lahka stvar. Treba je dobro poznati zmogljivost zavoda, prt tem pa vendar vsaj deloma uresničiti želje treznega občinstva, oziroma, tveba je izpolniti svojo poklicno, narodno in kulturno dolžnost. Spored je bil sestavljen že v začetku sezone in ilovo vodstvo je čutilo neko obveznost, tla se tega sporeda drži. V celoti se ga ni in tudi dolžno ni. Saj po/.namo te stvari I
Pregelj: »Azazel«
frebno zbira, da bo mogla v bližnji bodočnosti urediti lasten gledališki muzej. Za to delo je nastavila posebnega uradnika g. Vertina, ki zelo spretno urejuje arhiv in pripravlja muzej. To delo je gotovo zelo važno in bodočemu zgodovinarju, ki bo raziskaval preteklost našega gledališča, bo s tem delo zelo olajšano. Iniciativnost uprave v tem oziru je lepa. V vse to delo nima vsakdo vpogleda, a je veliko in hvalevredno.
Toda nas predvsem zanima, v koliko je imela uprava razumevanja za umetniško stran naših gledališč, v koliko je podpirala delo teh naših zavodov in tako dvigala njih umetniško raven. Če je na eno stran delila iz polne roke, ali je tudi na drugo stran, tja, kjer vidimo prvenstveno važnost.
Premalo je bilo videti podpore in razumevanja za domača dela. Da se prav razumemo: utegnil bi se kdo sklicevati na pretekla leta, a je treba takoj povedati, da tisti, ki ima več, lahko tudi več da. Za domače delo bi morali žrtvovati vse, pa če bi bili tudi zaradi tega prikrajšani za kako drugo stvar. In nikdar ne bi smel biti pri tem merodajen dobičkanosni vidik!
Drugo, kar je bilo deležno premalo naklonjenosti, pa je igralski naraščaj, studio, ki je nastopil 7. dvema predstavama. Lahko mi kdo postreže, z mnogimi številkami, postavkami in besedami, vendar drži, da je pri vsem manjkalo ljubezni. Ne zadostuje samo zunanja pohvala in lepo napisana be-
V tem oziru mora vsako vodstvo čuvati svoj ugled. Za gledališče smo navajeni iz prejšnjih let že, na je di-la navadno velika razlika med pisanjem in razlago nazorov o gledališču in med resničnim delom. Zelo želimo,
Vsa dela so doživela dostojno vpri-zoritev. Nekatere režije pa so vendar prešle tisto vsakdanjo mero in so pokazale nadpovprečen uspeh. Zlasti je bilo to tam, kjer se je scena približala celotni zamisli in kjer so potem še kostumi dali zgodovinsko resničnost in barvno ubranost. Na te stvari se je do letos polagala premajhna pažnja. In vendar je gotovo, da šele vsi ti elementi skupaj dado celotno zaokroženo podobo. V tej enotnosti in ubranosti se je naša Drama približala drugim velikim komornim odrom.
Igralci so imeli te/ko delo, posebno nekateri, ki so bili zelo pogostno zasedeni. Največjo težo so nosili j>rav igralci. Zu nje je kaj neugoden da-
Uspehi na odru
in da ni za vse. Igralec pa vendnr potrebuje mnogostransko vzgojo, ne samo morda izgovarjavo. Človek je dostikrat zagledan vase in v svoje stvari. Te stvari so lahko zanj dobre, niso pa za učence, za mlade ljudi. Da govorimo konkretno: učitelj-režiser je ves navdušen nad dramo, ki je resna, globoka, lahko naturalistična, če hočete, nemoralna. Dokler je ta človek vanjo zagledan sam nekje doma, mi niti ne vemo zato in ne moremo nič za to. Nas ne sme to zanimati. Toda, če ta človek zbira pri sebi mlade ljudi, učence in vzame to delo kot podlago za študij, nas to dejstvo zanima. Lahko namreč s tem stori nepopravljivo škodo, naravnost zločin, ki
Schiller: »Maria Stuartc
nasnji čas, ker je tako razgiban, nemiren in surov. Umetnik pa mora biti zbran in mora imeti mir. Ni mu luhko stopiti na oder, ko je 7. vsem nemirom današnjih dni tako tesno povezan. Vendar so do malega zelo dobro izvršili svoje naloge iu umetniško zadovoljili.
To leto je bilo prvič posvečene več pažnje tudi sceni. V okostenele stare kulise so prinesli sodobni svet mladi arhitekti. Prvič smo letos spoznali v gledališču inž. Rohrmana, slikarico Gerlovičevo in arh. Gajška. Vsakdo teh mladih pojmuje sceno po svoje in vsakdo je prinesel več kot smo vajeni iz prejšnjih let. Vendar je ined vsemi pokazal največ zrelosti in umetniške dognanosti, največ enotnosti in doslednosti, pa tudi največ lepote in svežo-sti arh. Vlado Gajšek. Zdi se, da bo moral iti razvoj naše scene v smeri kot jo je pokazal Gajšek. Zato smo se obrnili nanj, da bi nam napisal in razložil svoje poglede, na scenerijo in kako si on zamišlja njen razvoj.
K zunanjim uspehom predstav je doprinesla svoj delež skrb za odrske obleke. Tudi to prizadevanje je pri
Slovenski spored
V vsaki sezoni nas zmeraj najbolj zanima domači spored, kar jc povsem naravno. Tokrat je bilo vprizorjenih šest domačih del, če štejemo tudi mladinsko igro, ki je bila igrana samo za mladino. V primeri s prejšnjimi leti je to precej. Dal bi se sicer napraviti boljši izbor, vendar pomeni zlasti vprizoritev Pregljevega Azazela pa Cankarjeve Lepe Vide pravi kulturni dogodek. Zal, da še zmeraj premalo pažnje polagamo na domača dela. Za to bi moralo biti vse na razpolago. Ne bi smelo biti pomislekov pri sceni, kostumih in igralcih, kadar gre za domače delo. Zmeraj sem si predstavljal, da bi se morali režiserji tepsti za domačo igro, kdo jo bo režiral. In vzeti bi jo moral vedno najboljši režiser. Nikdar ne bi smel biti pri tem pomislek: ali bo delo doživelo dosti velik uspeh ali ne in nikdar se ne bi smela šele pod tem vidikom sprejeti režija. Zmožen režiser, ki se brani re-žirati domače delo, ga odriva nn druge, ker je tvegan blesteč uspeli, tak režiser išče sebe in 11111 je ljubezen do domačega gledališča beseda ua jeziku
Nekoliko čudno je to, dn nekdo že sprejme režijo domačega dela, to objavi, nazadnje pa jo prepusti nekomu drugemu. Verjamem, da vsakdo rajši režira Shakespeareja, ker ga je imel priložnost videti že marsikje po svetu, ker je življenjsko in umetniško bogatejši kot domače delo, ki je pre malo dramatično. Toda samo govorjenje o slovenski drami je premalo. \si, ki so poklicajii, morajo storiti vse, da dobimo naš dramski naraščaj in to igralskega, pa tudi pisateljskega. Svoje znanje morajo posredovati mladim ustvarjajočim umetnikom.
nas zelo mlado, vendar smo dobili ta. koj dva strokovnjaka na tem področju, to sta gospe Vilfanova in Kačerjeva. Obe sta pokazali mnogo znanja, prizadevnosti in talenta za to delo. Kostumi Vilfanove so posebno v barvah izredno lepo ubrani in v linijah lepo izpeljani. Kostumi Kačarjeve pa so v zgodvinskem oziru svojevrstno zamišljeni, a vendar zgodovinsko resnični.
Režirali so: ravn. Debevec in prof. Šest po šest predstav, M. Skrbinšek pet, J. ICovič dve, Gregorin in Malec (in dr. Pavlovčič) pa po eno predstavo. Režijsko najbolj zanimivi in uspeli predstavi sta bili Slkrfoinškov Azazel in Debcvčcva Maria Stuart.
Vprašanje mladinskih predstav
Za mladino smo imeli v sezoni samo dve igri in med njima je še ena iz preteklih let, tako da jo je že vsak otrok, ki je malo odrasel, videl vsaj nekajkrat. In vendar bi se sjilačalo posvetiti več pažnje mladinskim predstavam. Otroci kažejo izredno veliko zanimanja za igre in morda ni pomanjkanje mladinskih predstav zadnji vzrok, da prihajajo otroci tudi k drugim predstavam, ki na noben način niso za nje, jih prav nič ne razumejo in s svojo navzočnostjo motijo ostale gledalce. Saj imamo nekaj mladinskih iger, ki bi gotovo med mladino zelo dobro opravile svoj namen. Otroci pa so tudi najbolj hvaležno občinstvo, ki ne pusti nikdar dvorane nezasedene.
Šole igralskega naraščaja
Letos je nastopilo v Drami več mladih, novih igralcev, ki izhajajo iz te ali druge šole. Na ta način smo šele videli, koliko šol te vrste premoremo. Včasih je bilo to drugače. Igralci se niso nikdar pripravljali na svoj poklic, ampak so rasli in se razvijali v gledališču od začetkov navzgor. Gotovo je bilo to za igralski naraščaj slabo. A zdi se nam tudi nezdrav pojav preobilica šol. Danes vidimo, da ima že kar vsakdo svojo šolo. Nočemo od- j rekati sposobnosti našim najboljšim igralcem, n vendar je šola nekaj važnega, nekaj, kar si ne morem predstavljati, ua bi bilo prepuščeno enemu samemu človeku, ki nima prav nobenega nadzorstva nad svojim delom. J Naravno jc, dp je vsak človek zmotijiv,_
je zanj odgovoren. Dober igralec, ki je odkril igralski talent v mladem človeku, mu sicer lahko pomaga preko tistih težav, ki jih ima vsak začetnik, toda, da bi imel kar svojo šolo, se mi zdi preveč.
V tem letu so nastopili učenci treh šol: prof. Šesta, M. Skrbniška in Dramskega študija, v katerem so tudi slušatelji dramskega oddelka na Glasbeni akademiji. Razen teh so nastopali tudi učenci igralca SI. Jana in Marije Vere, vendar se zdi, da ta dva nimata svojih šol, ampak le pripravljata in pomagata mlademu igralcu v začetku.
Nesporno je, da so največ nspe-ha pokazali učenci Glasbene akademije oziroma člani Dramskega študija. Šola na GA je javna in uči na njej več profesorjev, med njimi priznani strokovnjaki. Žal, da niso med njimi in da se ji spet ne posvete vsi, ki so zato poklicani im sposobni.
Tudi učni načrt še ni povsem uravnovešen in dognan, moral se bo še bolj približati igralcu, a vendar ie to javna šola, v katero ima vsakdo dostop in je daleč nad vsemi privatnimi in skritimi delavnicami.
Šola prof. Šesta je ustanova Glasbene Matice, a jo vodi in na njej poučuje samo prof. Šest. Nastopila je z deklamacijami in nekaterimi prizori, šola M. Skrbinška s predstavo lbseno-vih Strahov, Dramski studio pa z domačo komedijo T. Linharta: Matiček se ženi.
Če bo v bodoče delovala ena sama šola in na njej bodo lahko poučevali somo strokovnjaki, saj jih nimamo toliko, da jih ne bi mogla sprejeti pod streho ena šola, potem bo tak zavod toliko boljši in prepričan sem, da bo tudi uspeh toliko večji.
In kritike ...
Včasih se je postavilo vodstvo gledališča na strogo stališče, da se igralci ne smejo udejstvovati izven zavoda. Bila so za to v veljavi najstrožja določila. Seveda so take odredbe do neke stopnje in iz nekaterih razlogov povsem razumljive, če skrbi vodstvo za nemoteno delo svojega zavoda, pa tudi za ugled svoje-
ga igralskega zbora. Prevelika zaposlenost drugje, majhna zmogljivost doma in to kljub dobri volji. In še: samostojno delo v javnosti, brez stika z zavodom, različne polemike in podobno tudi navadno ne prinese zaželene učinkovitosti, ampak kvečjem, in to pogosto, prav nasprotno.
Ob tem se pojavi vprašanje kritike gledaliških predstav. Gotovo je kritika mnenje in spoznanje enega človeka, če ni pod vplivom mnenja drugih. Zato se mnogokrat zgodi, da se kdo s kritiko ne strinja. Namenoma se tu ne spuščam v razpravljanje in razmišljanje o pravi kritiki in o pravilnem kritičnem gledanju. Opozorim le na to, da ne Lo kritik nikdar ali pa vsaj redkokdaj vse zadovoljil. Če bo zadovoljil vse, ne bo igralcev, režiserja, vodstva. Mnenja so tako čudno različna! Občutljivost je dostikrat tako zelo velika! Vendar bo lahko vsakdo priznal, da so vse kritike v zadnjih letih pri Slovencih pisane dobrohotno. Nekateri vidijo v tem slabost kritika, drugi pristranost, tretji zveze, vendar nas to ne moti. Razumemo pomen te naše kulturne ustanove, želimo njen razvoj in njeno rast. Spremljamo z ljubeznijo njeno narodno in resnično umetniško drlo in po svoji vesti o njem poročamo. Obsojamo pa narodno in moralno razdiralne ideje, pa naj se ogrinjajo še s tako bleščečim plaščem. Zelo pogosto se zgodi, da nam režiserji in še kdo solijo pamet, kako naj pišemo. Navadno so takrat zmeraj sami prizadeti. Zdi se, da bi bilo mnogo boljše, da bi taki pojavi zginili iz našega kulturnega življenja. Omenjam to zaradi tega, ker je bilo v pretekli sezoni nekaj takih kričečih primerov. Nekoga do neba povzdigovati in žalovati za nfe-govim odhodom, ko sem se ga s prizadevnostjo znebil svoj čas, odrekati drugemu vsake zmožnosti potem, ko mi jc bil pred nekaj meseci edini nekaj vreden in zmožen in podobno jemlje resnost polemiki pa tudi ugled pisatelju, če bi imel in je tudi imel naš Cankar toliko povedati o vseh nas, potem bi napisal ostro satiro tudi na ta pojav.
V novo sezono
Pregled, ki smo ga podali zgoraj, ni popoln, nametanih je le nekaj misli, ki se pojavijo, ko človek gleda na končano delo. Gotovo je bilo mnogo dela opravljenega, vendar smo z ozi-rom na vso ugodne pogoje pričakovali od novega vodstvo več. Izbira del prav gotovo ni bila neoporečna — spomnim samo na »Ognjenike, ki nam ni prav nič prinesel. Tudi med ostalimi deli bi bilo možno najti bolj posrečen izbor.
Odziv in priznanje mase občinstva je zelo zapeljiva stvar. Najboljše vodstvo, še tako samozavestno, zelo rado podleže tej sodbi, čeprav sicer vihti ostri meč nad njim. Tudi. za izgovor
in za končno bilanco pride včasih ta masa prav, češ, poglejte, kako jc bilo delo obiskano. V prihodnje ne bo to potrebno in če je bil kdaj ugoden čas
za vzgojo gledališkega občinstva, je to danes.	*
Ko smo vse storili za igralce, za sceno, obleke — pa nam še zmeraj manjka domačih iger. Ali bi se ne pridružila tudi uprava Narodnega gledališča vzgledu in prizadevanju nekaterih drugih ustanov, ki razpisujejo literarne nagrade za najboljša domača dramska dela? Končno je za to poklicano v prvi vrsti Narodno gledališče. Lahko je to tudi samo častno priznanje domačemu dramatiku, ki bi ga pokazali na ta način, da bi bilo najboljše delo igrano kot j>rvo v sezoni. Morda bi bila to »Cankarjeva dramska nagrada« ali podobno. Ne gre za to. da hi hoteli s tem prav posnemati grške običaje, zdi pa se, da bi bilo vendarle to koristno. Gotovo samo nagrade in časti ne bodo ustvarile slovenske drame, toda sodelovanje pisateljev in poznavalcev dramske literature bi pa morda vendar rodilo uspeh.
Želimo v novi sezoni mnogo lepih uspehov vodstvu, predvsem pa igralcem, ki so prav gotovo v tem edinstveni, da v tako razrvanih razmerah ustvarjajo s tako voljo in močjo. In končno želimo tudi občinstvu v nasto-
Eajoči dramski sezoni mnogo lepih in ogatih doživetij v hramu naše Talije.
J. P.
Ivan Cankar: »Lena Vida«