Stev. 104.
1.. .,U,U!>i
V Ljubllati!, v soboto, dne 8. mala 1909.
/•..„■ ^ ___
Leto XXXVII.
s Velja po pošti: =
Za celo leto naprej . K 20-— aa pol leta »
« 13-» 6 50 220
za četrt
za en meseo » za Nemčijo oeloletno > 29'— za ostalo inozemstvo » 35'—
== V upravništvu: =
Za oelo leto naprej . K 22-40 za pol leta » , » 11-20 za četrt » » . » 5'60 za en meseo » . » 1*90 Za po511Jan)e na dom 20 v, na mesec. — Posamezne Stev. 10 v.
SLOV
Inserati: ===
Enostolpna petitvrsta (72 min):
za enkrat......po 15 v
za dvakrat.....» 13 >
za trikrat.....» 10 »
za več ko trikrat . . » 9 »
V reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljenjn primeren popust.
Izhaja:
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. uri popoldne.
mf Urednlitvo Je v Kopitarjevih nlioah Stev. 6/ni. Bokoplsl se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne s sprejemajo. — Uredniškega teleiona Stev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah štev. 6. = Sprejema naročnino, lnserate in reklamacije. = ===== Upravnlškega teleiona štev. 188. •
W Današnja številka obsega 24 strani.
Taktika narodno-napredne stranke.
(Na shodu ljubljanske krščansko-socialne politične organizacije dne 2. maja govoril deželni odbornik profesor Evg. Jarc.)
Namen shodov.
Kolikor bolj se demokratizuje vse aše javno življenje, čim bolj se razširja olivna pravica, tem bolj čutimo vsi, kako otrebna je med ljudstvom politična iz-ibrazba. Če pogledate ljudi, ki hodijo vo-it, jih mnogo med njimi niti ne ve, čemu ;o volitve. In posledica temu -je, da so na nilost in nemilost izročeni različnim traperjem. Če smo sklenili odslej prirejati ake mesečne politične sestanke, kakor je lanes že drugi, hočemo s tem doseči, da ;voje ljudi vedno bolj politično vzgajamo. V to svrho bo se na naših shodili obravnavalo vprašanja dnevne politike, pa tudi splošne državne in svetovne. Dosedaj se je pri nas tega najbolj pogrešalo. Slovenci smo živeli tako, da v politiki nismo videli preko plota domačega vrta, in če smo pogledali v svet, je bil naš pogled navadno (noten.
Prerojenje liberalne stranke.
Ko čitam »Slovenski Narod« ali pa drugo časopisje liberalne stranke, se mi zazdi, kakor da se je ta stranka prerodila
jn oživila.
Dr. Krek ima lepo navado, da daje lasprotnikom večkrat svete, ki so dobri, ;amo da jih tisti, ki so jim namenjeni, navadno ne upoštevajo. Tako je zadnjič v leželnem zboru narodno-napredni stranki lasvetoval, da se naj organizira, in ko bo irganizirana, bo lahko zasledovala delovanje S. L. S. in se borila proti korupciji.
Ta svet ni ostal prazen in brez uspela. Vršil se je shod zaupnikov narodno-lapredne stranke, in doživeli smo po dol-;em premoru čudež, da se je dr. Tavčar vozil okrog in pri zadnjih občinskih volitvah hodil po ljubljanskih gostilnah in tam azlagal napredno modrost. Liberalna tranka je torej vstala, stoji zopet mlada 'red nami in zaupa, kakor vsa mladost, udi v svojo bodočnost. Tako bi kdo skle->al. Meni pa se zdi ta pomlajena stranka elo podobna gledališki igralki, ki v vojih 40 letih, pomlajena vsled šminke, gra vlogo mladostne ljubimke. (Veselost.)
V resnici je liberalna stranka ostala tara. To kaže njen nastop nasproti naši lelegaciji v državnem zboru, deželnem boru in odboru, to so pokazale tudi zad-ije občinske volitve.
Liberalna stranka in državni zbor.
Državni zbor se bo v bližnji prihodnosti pečal z vprašanjem, ki bo globoko seglo v vse naše življenje, tako globoko, kakor dosedaj še nobena druga reforma, namreč s starostnim zavarovanjem. Človek bi mislil, da je to vprašanje že zato važno, ker se gre za velike vsote. Dr. Krek je izračuni!, 'da bi na Kranjskem kmečki zavarovanci plačevali, ko bo vse zavarovanje popolnoma izvedeno, letnih prispevkov okrog 800.000 kron, dobivali pa bi na preskrbninah in odpravninah okolo dva in pol milijona kron na leto. Pri tako veliki reformi je treba gotovo najprej temeljitega študi-ja, da se ne bo sklepalo na vrat — na nos. A kaj smo doživeli? Ko je vlada predložila predlogo o socialnem zavarovanju, je »Slov. Narod« priobčil kratek članek, poldrugo kolono, a še tu je važne stvari izpustil. To je bilo vse.
Ko pa se je vsled hujskanja nekaterih učiteljev in drugih liberalcev po deželi veliki shod v »Unionu« tako čudno izvršil, se je liberalcem naenkrat zasvetilo v glavi. čez noč jih je obšla modrost, da je Vladna predloga za nič, in sklenili so, delati z vsemi silami proti kmečkemu zavarovanju. In izšla je brošura, katere duševna potenca razodeva njenega očeta. — Pripisujejo jo dr. Žerjavu, čemur ta doslej še ni oporekal. — V tej brošuri se jasno zrcali ves stari način liberalnega boja. Na-gromadenih je v njej polno neresnic.
Laži liberalne brošure.
Najprej trdi (čita): »Zavarovati bi se moral vsak kmet in kmetica, vsak hlapec, vsaka dekla, vsak domač član družine, bodisi domač fant ali dekle, ki bi izpolnil 16. leto starosti.«
Postavni načrt pa pravi, da se žene kmetov ne bodo zavarovale, izvzeti so zase tudi tisti kmetje, ki imajo več kakor 2400 K letnih dohodkov.
Druga neresnica (čita): »Plačevati bi moral vsak kmet za sebe, svojo družino, ko bi stopila v gotova leta, vsak mesec ,eno krono«. . Kaj pa pravi načrt? Samostojni kmet, ki nima nad 480 K čistih dohodkov na leto, bo plačeval samo pol krone na mesec.
Tretjič (čita): »Za svo;e hlapce, dekle, in delavce bi plačeval polovico te svote — 1 krono — na mesec; drugo polovico pa zavarovanec.« — Gospod, ki je to brošuro pisal, ni niti od daleč videl načrta, ki razločuje tri vrste poslov in delavcev: najnižja vrsta, če znašajo dohodki do 240 K na leto, bo plačevala pa 50 vin. na mesec, v drugem razredu do 480 dohodkov še le 1 krono in v tretjem, pri let-
nih dohodkih do 720 kron, po l K 50 vin. na mesec.
Nadalje trdi brošura, da bi -bila plačevanja prevelika (čita): »Žc znesek 1 krona je nekaj, vendar da bi kmet plačeval za sebe, svojo ženo, svoje sinove in hčere, hlapce in dekle, bi nikakor nc mogel shajati in plačevati.« Potem govori o slabih letinah itd. in trdi, da bi vsa vplačila zapadla, če bi zamudil kak rok vplačevanja.
To seveda zopet ni res. Kdor še ne plačuje 200 tednov zavarovalnine, si ohrani pravico, če vsaj vsako leto enkrat plača prispevek. Kdor pa je že 200 tednov plačeval ,si ohrani pravico, če plačuje na leto vsaj po tri mesece. Stvar torej ni tako huda, kakor jo slika nevedni pisar, in naših poslancev naloga bo, če sc zavarovanje sploh vpelje, da se uvedejo še različne olajšave.
Že iz teli zgledov vidimo, da so liberalci ostali v svoji metodi stari. Tako politično metodo, ki si dejstva izmišlja in jih zavija v svojo strankarsko korist, imenujem naravnost sleparsko. (Tako 'je!)
»Subvencionirana opozicija.«
Dotaknem se še druge točke. Kakor veste, se je v državnem zboru zadnji čas izvršil velik preobrat. Do zadnjega časa o enotnosti slovanske delegacije ni bilo govora, ker -je bila razcepljena v posamezne klube. Vlada je te parlamentarne skupine izigravala drugo proti drugi. Sedaj pa se je, zlasti po prizadevanju dr. Šusteršiča, ustvarila »Slovanska Jednota«. S tem se je položaj na mah izpremenil in vlada je imeli že priliko, da je občutila moč te velike slovanske državnozborske organizacije, ki šteje nad 120 poslancev. »Slovanska Jednota« je med drugim že ministru dr. Hochenburgerju na glas povedala, kar mu gre.
Naši poslanci zasledujejo politiko treznosti, ne sledč pa tistim, ki smatrajo za svojo prvo nalogo, trgati nemške table s sten, potem pa zapustč nahu-jskane žrtve, da jih zapro v ječo, dočim si kolovodje po krčmah lahko manejo svoje roke.
Naši poslanci v državnem zboru so se lotili treznega dela, pri katerem pa se nahajajo v strogi opoziciji proti sedanji vladi.
Sedaj pa pridejo liberalci in farbajo ljudi, češ, da poslanci S. L. S. vladi oponi-rajo samo na videz. Kaj pa se je zgodilo?
Ministrstvo ^e dalo gojencem Zadružne šole 4000 K podpore. Včeraj smo zaključili to šolo, in zapustilo jo je 18 kmečkih fantov, ki so večinoma dovršili le ljudsko šolo, že po 6-mesečnem tečaju, v katerem so imeli na teden čez 40 ur pouka. Uspeh je tak, da večina teh gojencev, po kratki praksi lahko prevzame
vodstvo naših zadrug. Preje so liberalci vedno kričali, da bodo naše zadruge vse šle pozlu, češ, saj nimamo poslovodij. Sedaj pa, ko je Zadružna šola 18 mladeničev izučila, da prevzamejo vodstvo zadrug, pa jim seveda zopet ni prav. Seveda liberalce boli. da je naša »Zadružna zveza« živa zveza, ne tako mrtva, kakor njihova, ki jc nedavno — kar je zelo značilno — sprejela kot uradnika gojenca Zadružne šole, ki je bil takorekoč prisiljen, izstopiti ,iz te šoJe.
Liberalce pač boli, da je štela naša Zadružna zveza koncem preteklega leta že 542 učlanjenih zadrug in da je imela 93 milijonov kron prometa, dočim je liberalna zveza imela komaj 50 zadrug, izmed katerih pa velik del sploh ne deluje. Od tod tiste solze!
Železniški svet.
Sinočnji »Narod« zopet govori o subvencionirani opoziciji, češ, da »je bil zastopnik »Zadružne zveze« pozvan v železniški svet. Ta notica priča o veliki ig-noranci tistega, ki jo je napisal, kajti v železniški svet ni bil pozvan zastopnik Zadružne, marveč Gospodarske zveze. In za to še tudi ne more biti govora o kakem subvencioniranju; saj se to tudi liberalcem. ki -jih vlada pokliče v razne korpo-racije, ne more očitati.
Zdaj pa poglejmo, kaj je ta Gospodarska zveza. To je ena največjih, ali sploh največja tvrdka v Ljubljani, ki je imela v preteklem letu 31 milijonov kron prometa in je največje važnosti za naše gospodarstvo. Saj jc izvozila samo fižola v Pariz krog 50 vagonov; poleg tega je izvozila krog 30 vagonov pšenice, 50 vagonov krompirja, 3 vagone ajde, 13 vagonov storžev in leta 1907 35 vagonov sadja. Posredovala jc pri nakupu in razdelitvi nad 800 vagonov krrne. To torej ni malenkostna naprava kakor kakšna branjerija, to je velik zavod, ki je zelo interesiran na tem, kakšni so železniški tarifi in najbolj poklican, varovati v železniškem svetu kmečke interese, bolj kakor jih je čuval dosedanji zastopnik kmetijske družbe.
Odmevi iz deželnega zbora.
Še bolj čudno postopajo liberalci glede deželnega zbora, kjer je naša stranka radi Belarjevega imenovanja nastopila jako odločno in — kar je bilo samoobsebi umevno — v soglasju z napredno stranko. Ko ,;e pa nastal opravičen dvom, ali bi se tista dr. Oražnova krvava manšeta nc dala razdeliti med dva »morilca«, se je izpremenil položaj v deželi.
Liberalci igrajo svojo vlogo, to jim priznavam, jako premeteno. Svojim listom so dali na popolno svobodo, da smejo po svoje pisati Narod, Notranjec, Belo-
LISTEK.
Slovansko pismo.
iurov boj zoper češke delavce. — Jubilej eškega časnikarja. — Poljsko-češk>a raz-tava v Hodoninu na Moravskem. — SIo-aški učenjak v Saharo. — Niti po smrti Sgrski orožniki ne mirujejo. — Preganja-e slovaškega tiska. — Vrsta pomot. — ojkotiranje tujcev. — Zatvorjenje pravo-avnih cerkev. — Nevarna knjiga. — Nov bolgarski časopis.
Nemško - nacionalni listi poročajo iz eba vesele vesti: V sosednem bavar-■;etn mestu Marktredvitz so tamošnji lemski delavci povzročili močno gibanje oper češke zidarje, ki v stavbeni sezoni veliki množici hodijo na Bavarsko. Tc ni je dobil mestni svet v Marktredvitzu opis »domačega odbora«, v katerem se Teti, da bodo hiše, v katerih se bode dala eskim delavcem hrana in stanovanje, po-'oči zažgane. V dopisu sc izrecno pravi: Premislite naše besede, izrekamo jih _esno in zažgali bomo celo gnezdo na 'seh straneh, ako se bode Češki mrčes rPel v naši deželi.« Nemško - nacionalni st' hkrati radostno naznanjajo, da je v 'arktredvitzu protičeško gibanic nastalo " lako močno, da bode tam težko kateri
Ceh dobil hrano in stanovanje. — Vir tega nemškega besnega gibanja zoper češke delavce ni daleč od Marktredvitza; ono pretilno pismo je bilo gotovo pisano v Hebu. Ako pa je takšen način boja dovoljen zoper Čehe^ — piše neki češki list, — potem seveda Cehom ne ostane drugega, nego, da se zavoljo obrambe tudi ponižajo na tako nizko nekulturno stopinjo.
Te dni je obhajal svojo sedemdesetletnico član uredništva »Pražskych -No vin« v Pragi, gospod Adoif Svatek, pri popolnem zdravju in svežosti. A. Sv&tek in njegov brat Jožef, ki je pred desetimi leti umrl, znanrhistoriograf in bivši glavni urednik čeških uradnih listov, sta pripadala k družbi tistih čeških literatov, katerih voditelj jc bil Ncruda. Izpod peresa A. Svatka so izišli izvrstni spisi vojsk iz leta 1864 in 1866.. katerih se jc pisatelj sam udeležil in je bil odlikovan.
Češko-moravski umetniki in poljski umetniki bodo letos v Hodoninu na Moravskem priredili umetniško razstavo,, na kateri bodo svoja dela izložili poljski slikarji pod vodstvom VI. Tetmajera. Razstava se bode otvorila dne 23. majnika.
Francoska vlada je poslala Slovaka dr. Milana Štefanika, člana mendonske (parižke) zvezdarne, z ekspedicijo v Al-girijo v severno Afriko in v puščavo Saharo, da tam izvrši astronomična preisko-
vanja. H koncu junija se bode Štefanik zopet vrnil v Pariz.
14. aprila je minulo 60 let, kar je umrl sloviti slovaški pesnik Jan Holly. Umrli je bil več let župnik v Madunicah, kjer je opeval prihod slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, prevajal je klasične pesnike, grške in latinske in v lepih »selan-kah« je proslavljal življenje preprostih Slovakov. Holly jc ustanovitelj sedanjega slovaškega pesništva. Svoja zadnja leta je Holly preživel pri svojem prijatelju župniku Lackoviču na Dobri Vodi, kjer je tudi umrl v burni dobi v 49. letu. Leta 1886. mu je nekoliko prijateljev postavilo spomenik na dobrovodskem pokopališču. Tja je letos dne 14. aprila prišlo nekoliko mladih Slovakov, izvečine duhovnikov, da na grobu umrlega pesnika pomolijo, a tudi pri tem nedolžnem izrazu spoštovanja niso .manjkali madžarski orožniki. Dva orožnika sta stala pri grobu pol ure, med tem ko so prijatelji umrlega molili, in dva orožnika z občinskim pisarjem sta stala pred pokopališčem !
Madžarska sodišča znajo izvrstno izumiti sredstva za preganjanje slovaških časnikarjev in časopisov. Socialistični majnikov spis je državni pravdnik v Po-žunu zaplenil radi prevoda neke pesmi iz zbirke »Pisnč otroka« (Pesmi sužnja), ki jo je spisal češki pesnik Sv. Čecli. A s tent sc ni zadovoljil. Te dni je bil poklican k
preiskovalnemu sodniku izdajatelj spisa in se mu je obesil na vrat proces radi ščuvanja. Dne 21. aprila je stal pred požun-sko poroto lastnik tiskarne v Skaliei g. Jožef Teslik, ki jc bil obtožen, da je ščuval zoper mažarsko narodnost z izdajo slovaškega spevnika. Državni pravdnik je to hudodelstvo našel v pesmih Sladkoviča in Botte. Te pesmi pa so bile že večkrat na Slovaškem izdane, a šele sedaj je v. njih državni pravdnik našel ščuvanjc. Teslik je bil obsojen na en mesec zapora in na globo 400 kron.
Bivšega poslanca ruske dume Raviš-vilcja je ruska birokracija internirala v ojacko gubernijo. Tu pa so mu naznanili, da so se zmotili ter so ga poslali v Tiflis, kjer se mu je zopet naznanilo, da ga bodo poslali v Turkcstan. Za nekoliko dni se mu jc zopet naznanilo, da sc je zgodila pomota in da bode konečno poslan v turu-lianski okraj.
Glavna uprava zveze ruskega naroda je razposlala vsem svojim podružnicam razglas, v katerem jim prepoveduje stikati se z vsemi tujci na Ruskem, zlasti pa z Židi. V tem razglasu se zlasti prepoveduje kupovati pri Židih in naročevati pri njih rokodelske izdelke itd. Ako bi kateri član to prepoved prestopil, bode izključen iz zveze in bode strogo kaznovan. Glasom tega razglasa bode zveza v kratkem
kranjec in Naš List. Vsi so liberalci, a vendar vsak piše po svoje, kakor mu kaže, eden je agraren, drugi buržoazijski, tretji socialističen itd. Evo dokaz!
Reorganizacija plač.
Kakor znano, so se v zadrt em deželnem zboru reorganizirali deželni uradi; zboljšale so se pri tem plače ne lc deželnim uradnikom, ainpak tudi deželnim služabnikom in paznikom, ki so bili preje veliki reveži. Ko je prišel dr. Šusteršič s tem predlogom pred deželni zbor, je liberalen poslanec, sedaj milostno penzijonirani notar Plantan. izjavil v imenu narod-nonapredne stranke sledeče: »Srčno pozdravljam predlog. Resnica je, da deželni luradi le še z naporom vseli svojih sil zmagujejo delo, in ker se bo delo še bolj po-,množilo, je nujno potrebno, da se jim da za pomnoženo delo tudi primerno plačilo. Kdor več dela, naj dobi tudi boKšo plačo. Pozdravljam ta predlog, ker je izšel iz pravicoljubja, iz pravičnosti predlagatelja. Njegovi razlogi so tako prepričevalni, da bomo z veseljem glasovali za ta predlog.«
To je bilo mnenje liberalnega kluba. In kaj se je zgodilo ob zadnjih občinskih volitvah? Hribar nam je očital, da smo .uradnikom zboljšali plače, in sicer neprimerno. In »Notranjec« laže, da smo jih zvišali' za 180 tisoč kron; resnica pa je, da smo jih zvišali za 100 tisoč kron marij, namreč za 80 tisoč kron, in jih samo izenačili s plačami državnih uradnikov, kar je pa sklenil deželni zbor že pred več leti.
»Notranjec« tudi pravi, da smo zvišali plače zato, da bi lahko spravili svoje ljudi v mastne službe. Ko bi se mi bili ozirali na politično prepričanje deželnega uradništva in uslužbencev, ne bi bili plač zvišali. Prepričal sem se. da je pri volitvi gospoda Turka, Kneza in dr. Oražna nad trideset naših uradnikov, paznikov itd. oddalo svoje glasove za liberalne kandidata. Če bo pa posledica reorganizacije, da bo zdaj šel ta ali oni z nami volit, nismo za to odgovorni mi; to naj liberalci sami sebi pripišejo.
Desetmilijonsko posojilo.
Največja liberalna laž pa je tista o desetmilijonskem posojilu, ki je namenjeno v melioracije. Dr. Tavčar in vsa liberalna stranka so glasovali za to, da se posojilo najame; najeto bo šele v dveh do treh letih in uporabljeno pa bo morda šele v dvajsetih letih.
Ko se je v deželnem zboru razpravljalo o tem posojilu, je dr. Tavčar rekel: .»Upam, da ne bodete tako ozkosrčni, da bi popolnoma izključili iz melioracijskih zneskov tudi mesta. Res je kmet glavni steber dežele, ali mest tudi ni zavreči; odvisni smo drug od drugega.«
Molzna krava.
Kaj pa je govoril isti dr. Tavčar v Vodmatu dne 13. aprila t. 1. Tam je rekel: ;>Ljubljana plaču'.e skoro polovico vseh doklad in je takorekoč molzna krava za vso deželo. Ti ljudje hočejo Ljubljano samo molzti, pa ji ne dati ni'č krme. Tistih deset milijonov so vzeli zato, da bi kmetu pomagali.«
O tej molzni kravi dr. Tavčar sploh govori na vseh shodih. Pozna se mu, da je poljanskega pokolenja. in če bo šlo tako naprej, utegne postati še dober agra-rec. (Veseiost.) Pozabil je n. pr. povedati, da bi mesta, kakor so Kranj, Radovljica, Novoniesto in Postojna še ne imela in nikdar ne dobila svojih lepih vodovodov, če bi ne bili priklopih tudi vasi zraven.
Tako farba dr. Tavčar svo:'e ljubljanske volivce. (Klici: Sramota!) »Gorenjec« in »Belokranjec« nam očitata obremeni-
tev, * Notranjec« pa celo piše, da bodo obresti in odplačila za ta dolg znašala 700 tisoč kron; resnica pa je, da bo to znašalo le 500 tisoč.
Cestni zakon.
Pride pa še lepše. Dr. Tavčar je v Trnovem govoril o cestah in med drugim rekel, da hočemo odpraviti cestne odbore, uvesti enotno cestno naklado, za kar da bo treba zvišane deželne naklade, in da bo v ta namen samo Ljubljana plačevala 200.000 kron na leto.
Kaj je na tem? Za deželne in okrajne ceste plačujejo zdaj okraji 71.000. 125 tisoč pa dežela. Za okrajne ceste plačujejo zdaj okraji krog 500.000 K, dežela jih pa podpira. Po novem pa bi se plačevali vsi stroški iz deželnega zaklada. Kako se porazdeli eventualna skupna naklada na Ljubljano in na deželo, še ni nič gotovega in se bo vršila šele tozadevna enketa. Ljubljana plačuje že sedaj za ceste do 50.000 K, koliko bi se svota zvišala, je pa danes negotovo in tudi dr. Tavčar tega ne ve, zato je vzel tistih 200.000 kron kar iz zraka.
Drugi predlogi.
O drugih predlogih, ki so se po iniciativi naše stranke razpravljali v zadnjem zasedanju deželnega zbora, o občinskem volivnem redu, o deželni banki, deželni zavarovalnici itd,, piše »Notranjec«, da so pljusk v vodo.
Glede enega teh predlogov bi liberalci že hoteli, da bi bil pljusk v vodo, to je občinski volivni red. Kajti kedar se izvrši reforma volivnega reda in uveljavi za Ljubljano proporcionalno1 zastopstvo, potem je liberalni samovladi odklenkalo. Kar se tiče deželne banke, leži njen statut že na ministrstvu. Za deželno zavarovalnico f'e tudi že vse pripravljeno.
In ali je bil pljusk v vodo že sankcionirani zakon, po katerem bodo v deželnem šolskem svetu imeli Slovenci večino, da ne bo več mogoče, da bi deželni šolski svet nastopal zoper opravičene interese kranjskega Slovenstva?
Ali je bil pljusk v vodo — vprašam dr. Novaka, ki je na nekem shodu govoril, da smo mi Slovenstvo izdali, ker smo pripustili nemško gimnazijo, a slovenskih še nimamo — ali je pijusk v vodo, ako se že danes poučuje grščina slovenski v tretjem razredu in v petem veronauk in se slovenski pouk razširi od leta do leta? Dr. Novak naj samo spodbode svoje somišljenike profesorje, da nekoliko hitreje izvršijo prevzeto delo, zlasti najbolj potrebni latinski slovar!
Ali je pl!'usk v vodo trgovska šola, zaradi katere sta trgovska zbornica in .magistrat že toliko let vodila akademična pogajanja, ne da bi prišlo pri tem kaj na dan? (Odobravanje.)
Strahovlada v deželnem odboru.
Najhujša obtožnica liberalne stranke pa se tiče nas v deželnem odboru. Pišejo o strahovladi in korupciji. Seveda: -»Dobrota je sirota«, se glasi pregovor. Da je deželni odbor naklonil »Dramatičnemu društvu« en dan več v tednu, in sicer najboljši dan, da bo vsled tega imelo dobička tudi mesto, v katerega upravi je gledališka blagajna, ker mu bo treba dati manj subvencije; — da se je deželni odbor tako odločno uprl proti postopanju finančne prokurature, — vse to ni nič in je vse pozabljeno.
Naravnost nerazumljivo pa je pisarenje »Slov. Naroda« o tem, da je deželni odbor odstavil dra. Šinida in nastavil dra. Mantuanija kot ravnatelja deželnega muzeja.
Dr. Šmld — dr. Mantuanl.
Naj kot referent pojasnim to stvar. V personalnih stvareh se držim vedno
edino načela, da gledam na to, kaj bo deželi več koristilo. Lahko bi vam prinesel vse spise dra. Mantuanija in dra. Šmida, i in bi videli velikansko razliko med obo-! jimi. »Notranjec« je sicer pisal, da »Šmidu Mantuani ni vreden čevlje vezati, kar se sposobnosti tiče«, toda jaz vem, da je dr. šmid marsikaj sebi pripisal, česar ni vsega sam naredil. Dokaze imam v rokah.
Vztrajam tudi pri tem, pa naj dr. Šmid pošlje še več popravkov »Slovencu«, da je v nacionalnem oziru zagrešil stvar, ki I mu je nikdar ne moremo odpustiti. Ce bo izzival, dobi točen dokaz.
»Narod« 'Je napisal o tej zadevi dne 24. aprila bobneč članek, v katerem pravi: »Pravo pravcato strahovlado so eta-blirali; ne poznajo ne pravice, ne pravičnosti, sploh ničesar, kar razločuje človeka od zveri.«
Z zvermi nas je primerjal.. To je bilo takrat, ko je dr. Tavčar pozabil informirati uredništvo, da je sam glasoval za to, da se da dru. Šmidu trimesečna odpoved.
In kaj se jc zgodilo nadalje? Dva dni potem, 26. aprila, je pisal »Narod«: »Kar se tiče provizoričnega kustosa, ga ni bilo mogoče rešiti. Dr. Tavčar mu je skušal pridobiti vsaj nekaj odpravščine, a brezuspešno. V tem pa tiči gotovo nekaj strahovlade.«
24. aprila je pisal »Narod«: »Pravo pravcato strahovlado so etablirali«, dva dni pozneje pa so čitali bravci »Slov. Naroda« o isti stvari: »V tem tiči nekaj strahovlade.«
Dr. Tavčar je bil gotovo v nerodnem položaju, ko ni imel toliko vpliva, da bi preprečil tako pisarjene. Je pač nemogoče, da bi bil volk sit in ovca ostala cela!
Doživeli pa smo še drugo dragoceno priznanje. »Slov. Narod« piše dne 26. apr. nadalje: »Naš list ima nasproti deželnemu odboru čisto svobodno roko, ne da bi se moral ozirati na dejstvo, da je dr. Tavčar član deželnega odbora.«
Dr. Tavčar bo torej odslej lahko govoril: »Z\vei Seelen \vohnen, acli, in mei-ner Brust!« (Veseiost.)
Imenovanje Legvartovo.
V liberalnih listih smo brali, da ie v dunajskih veterinarskih krogih nastal hrup, ko je bil Legvart imenovan deželnim živinorejskim nadzornikom. Tega pa niso povedali, da Legvarta država plačuje in da smo ga mi prevzeli le zaradi pen-zije. Bodimo hvaležni, če nam država hoče plačevati uradnika. Sicer pa veterinar-ci tudi niso poklicani mlekarski nadzorniki — in za. mlekarstvo se tu pred vsem gre.
Veterinarji naj bodo tiho; naj se spomnijo, kako so molčali, ko je bil v LjubF ani imenovan neki tržni komisar. Meni je ta stvar podrobneje znana. Takrat je prišel na ljubljanski magistrat tudi mož, ki je usposobljen za službo tržnega komisarja. Zahtevalo se je od njega, naj obljubi, da bo tudi političen agitator. Ker tega ni hotel storiti, ni dobil službe. Gospoda, ki govore o korupciji pri nas, naj pogledajo pred lastni prag.
Zadružni inštruktor dr. P.
»Notranjec« piše (čita): »Nastavili so zadružnega inštruktorja dr. P. Mož niti sam ne vč, kaj bo imel delati. Tudi deželni odborniki ne vejo, čemu je nastavljen. Opraviti nima nič. Zadruge ga lahko vržejo čez prag, ako pride k njim pogledat. Odgovorne so le sodiščem in revizijski oblasti. Revizijska oblast so razne zveze, med njimi klerikalna zadružna zveza v Ljubljani, za kojo je dvomljiv kompliment, če se njeni reviziji in poročilom tako malo verjame, da je treba poročil deželnega i komisarja. Le-ta pa ne bo mogel revidi-
rati, kajti za revidiranje zadrug treba ne le sposobnosti za organizacijo klerikalnili telovadcev, temuč tudi precej knjigovotf. skega teoretskega In praktičnega znanja Denar za zadružnega inštruktorja je vržei skozi okno. Dežela je za par tisoč krot vsako leto oškodovana!,«
»Notranjec« je — tako se splošno sod — glasilo dr. Žerjava, najmlajšega mata dorja liberalne stranke, ki je obenem na čelnik liberalne zveze slovenskih zadrtij in bi kot tak inoral poznati zakon z dm 10. junija 1903 o reviziji zadrug, ki prav v § 14 tako-le (čita):
»Pridobitne in gospodarske zadruge ki so prejele podpore ali posojila iz dežel nih sredstev ali iz kake posojevalue bla. gajnice, katera je na podstavi deželneg; zakonarstva pod nadzorstvom deželneg; odbora, ali iz kake druge temu nadzorstvi podrejene imovine, . . . podstoje pregledi deželnega odbora, ako in dokler si ot svoji to pravico.«
Mož, ki stoji na čelu zadrug, ne pozna najvažnejše zadružne postave! Taki so t »kron-juristi«! (Veseiost.) Sploh je za. družništvo jako nevarna rana za liberalce, Kaj so pa storili za prospeh kmečkega in obrtnega stanu, ko so bili neomejeni go. spodarji v deželi? Na Nižjeavstrijskem je vsa iniciativa v tem oziru izšla iz de-želnega odbora; na Kranjskem dežela za prospeh zadružništva do letos ni storila ničesar. Še le letos se je stavilo v pro-račun za kmetijske zadruge 30.000 kron, in za obrtne 5000 kron. Dežela je torej na zadružništvu interesirana, mora vedeti, kako se ta denar vporabi, mora imeti človeka, ki bo poslovanje zadrug nadzoroval, Za to pa smo nastavili dr. P., ki je za to mesto gotovo usposobljen, saj poučuje tudi zadružno pravo na zadružni šoli. Tc je torej tista korupcija.
Vsprejem v deželno službo.
Nadalje nam liberalci očitajo, da spre. jemamo same klerikalce v deželno službo Ko so bile zadnji čas razpisane različni službe, so prihajali k meni in k drugim de. želnim odbornikom različni ljudje, o ka terih vem, da so popolni liberalci. Celo; prosvetljenega, naprednega magistrati bele Ljubljane bi silno rad šel marsikdt v službo črnega deželnega odbora. Sa vedo uradniki, da jih mi ne bomo koman dirali, da bi pri volitvah morali od štant« do štanta, od prodajalne do prodajalni hoditi pobirat pooblastil in glasovnic. M pustimo vsakemu uradniku popolno poli tično svobodo; samo eno zahtevamo, di pošteno dela in dela tako, kakor zahtev; večina našega ljudstva: (Tako je pravd Jaz za svojo osebo se ne bom dal s tež! stališča nikdar premakniti.
Svet za »Mladiko«.
Veliko hrupa je nastalo tudi zarad sveta, ki ga je hotel občinski svet po dariti društvu »Mladika«. »Mladika« j konkurenčen zavod uršulinskemu zavod'. Zavod ima internat, v katerem plačujeji gojenke po 60 do 70 kron na mesec. »Mla diko« obiskujejo torej samo boljše gospo dične, naš kmet in delavec ne bode po šiljal svojih hčera tjekaj. In ta zavod iz vrstno izhaja. Zadnje leto je imel 'nai 6300 kron čistega prebitka in je pomnoži svoj inventar za vrednost 10.000 K. Temi bogatemu društvu je hotel ljubljanski ob činski svet podariti okrog 2000 nr stavb nega sveta, ki ga je sam cenil po 8 'kron dasi je sosedni svet bil na prodaj po 121 kvadratni meter. Stavbišče bi torej bili vredno 24.000 kron. Mi smo rekli: toj velika svota, za tak sklep treba posebn deželne postave.
Občinskega reda za Ljubliano iz let 1887 § 81 se glasi (čita);
vzela v roke vso trgovino na Ruskem, ustanovila lastne tovarne itd.
Nekoliko pravoslavnih duhovnih uradov se je obrnilo do sinoda z vprašanjem, kaj naj storč s cerkvami v teh župnijah, v katerih je večina župljanov odpadla od pravoslavja in noče vzdrževati cerkve. V tej zadevi je sinod izvolil posebno komisijo, ki je po dolgem posvetovanju sklenila, da naj se takšne cerkve zatvorijo.
Bidgoško državno pravdništvo na Poznanjskem je zaplenilo znano poljsko knjigo Choczisze\vskega »Malo\vniezy opis Polski«. Knjiga je že izšla v tretji izdaji v zalogi »Dziennika Kujawskega«. Vzrok zaplenitve je kašubski verz: »Tam, kjer Visla od Krakova v poljsko morje teče« itd., ki baje ščuva k nasilju. Tako je že leta 1898. odločilo deželno sodišče v Gdanskem in šele sedaj — po 11 letih, ko je »Mal. opis Polski« že tretjič izšel, je bila knjiga zaplenjena.
Bolgarski vseučiliški profesorji bodo izdajali »Universitetska Biblioteka«, v kateri se bodo objavljala predavanja profesorjev, monografična obdelovanja lekcij in drugi priročni spisi za vseučiliške dijake, da jim ni treba študirati iz včasih napačno litografiranih predavanj.
Boltatu Pepe.
Gespud redehter!
Jest sm pa res ferb-Čen, če je gespud dohtar Pegan kej liedu jezen al pa ža-lasten, ke ga grašk blat, al takblat,
kokr mu že prauja, tku ubdeluje zavle negauga zaguvarjanja tisteh rebel!jonarju, ke sa bli zraven, al pa sa-j tist dan u Iblan, ke sa iblansk nemškutari soje nemške table dol snemal. Če b biu jest namest nega. b s iz tega prou nč na sturu, sej tu je dukaz, da je ta nar bulš med usm dohtar-jem guvuru in jh iblanskem nemškutarjem pud nus dajau; kokr jm je tud šlu, ke sa res tku prsmojen, de slišja ke planke žvižgaj;?.
No, mislem, dc s tud gespud dohtar Pegan tu nč kej pusebn h src na žene; saj videt ni nč kej žalftsten; bi črnem hod ukul tist obrkumi ud Kastnarja, tist Elbert.
ke rnu ni ratal, clc b za tisteh par table.
ke Ui je zastoju dubiu za reklama, dubu kar ene par taužent guldinarju, in s tku iz tem gnarjem tiste lukne zamašu, ke sa ,se naredle u negau štacun ud 20. septembra naprej. U resnic tiste table res nisa ble počenga groša uredne in če se nemškutarjem zdeja res kej uredne, se jm zdeja sam zavle tega, ke u par leteh res na u za nuben gnar več za dubit v Iblan kašne nemške table in tekat b jh Elbert lahko za en lep gnar predau kašnmo muzeume u rajlie, de b jh hudil Nemci iz ush kraju sveta gledat, ket zadne nemške table u Iblan, in častet ket Lutruve kusti. Pa zavle tisteh taužentu sa,u mogu Elbert, kokr use kaže, že pud nusam ubrisat in .tiste lukne za ta čas zamašet iz dougem časam, ke ulada zdej en cajt u negau štacun.
Pa pestima nemškutarske brajnarije pr gmah, nej s nemškutari sami iz nim glava belja.
BI zanimiva, ket usa nemškutarska pudrtija iblanska, je zdej ratala narudna deluska organizacija, udkar je uzeu ta reč u roke sam gespud dohtar Uražen. Kuku ma gespud dohtar Uražen bistre uči za deluske putrebe, je pukazu prec pr tram-vajarjeh, ke jh je tku lepu spravu u raj in glid, de sa marširal pu cest, ket kašn ve-terajnari. In jest sm biu kar veseu, ke sm jh vidu tku lepti maširat; sam tu se m je čudn zdel, de sam gespud dohtar Uražen.
ket kumandant, ni jahu pred nim na koji ampak sa še negau adjutant in pa še e trje kaproli za cugam u fjakari pelal, d je usa ta reč tku vn vidla, kokr kedr s gespoda za kasnem pugrebam pele k preke svetmo Križe. No. pa tu tku ni n hudga in se bo gvišn enkat drukat tud t tku urihtal, de u prou. sej gespud dolita Uražen ma talent za tu in je le škoda, d ni ubugu sojga atata soje cajte, ke je š ket štedent brunda touku, de nej se pi sveti dušebrižnštvu, ke tulk na kušti kokr druh štederajne. Če b biu gespu dohtar Uražen res prpravn za dušebrižr ka, tist glih na vem; de je pa prpravn z telesn uskrbvajne. delucu, na tu pa prsi žem.
Iz tramvajarjem ja je naraunast ifflj iiiitn vn spelu in zdej je že začeu nel ,ukul štefnat in na u douh, pa uma vidi ti iblajtarje masirat u raj in glid pu mest 1 preke rotuž. Tekat u pa gvišn že tud S1 spud dohtar Uražen na kojn pred ibln tar'em •jahu, ke tku uja mel na rotuž : več rešpeht, de uja hitr udrinl iz gnarja vn in srumakem pumagal, de .im na u tr ba stradat.
Ke u gespud dohtar Uražen sturu del usinilejna, uja pršli pa še iblansk P'1 caji na vrsta.
Kokr je men pravu gespud doht; Uražn, sa pulcaji še ta naf več reveži} tem svete, in use tist, kar je gespud
»Občinskega sveta sklepi, da se odda glavinska lastnina občine in njenih zavodov, katere vrednost presega znesek 1000 gld., a ne onega 10.000 gld. — potrebujejo odobrila deželnega odbora.
Da se sme oddati glavinska lastnina občine in njenih zavodov v vrednosti nad lO.OOO gld., treba je deželnega zakona.«
Mi nismo nič drugega storili, nego to, kar veleva § 80 občinskega reda za Ljubljano, ki slove (čita):
»Deželni zbor čuje po svojem odboru nad tem, da se glavinska lastnina občine in njenih naprav ohrani nezmanjšana.
V ta namen sme deželni odbor zahtevati. da se mu naznanjajo dotični sklepi občinskega sveta, predlagajo računski izpiski in dajo pojasnila in opravičbe; smč vrhu tega z odpošiljanjem komisij pro-uzročiti pozvedbe na lici mesta.«
Mi smo varovali samo koristi obda-čencev, nič drugega. Če se dosedaj to ni godilo, so tisti krivi, ki so bili pred nami; v bodoče pa bo se strogo gledalo na to, da se ta paragraf izvršuje v polni meri, naj bo komu drago ali ne.
Stavbišče za »Kreditno banko«.
S tega stališča treba presojati tudi tisto prodajo občinskih parcel nasproti »Slonu« »Kreditni banki«, ko je predsednik občinskega sveta župan Hribar prodal svet predsedniku »Kreditne banke« Ivanu Hribarju. (Veselost.) Ne vem, če bi takrat ne bilo umestnejše, da bi pri sklepu občinskega sveta sodeloval podžupan. Toda pustimo to vprašanje. Na vsak način se je občina tu spustila v stav-binsko špekulacijo, o čemer bom še podrobneje govoril.
Občinske volitve.
Ob »prerajanju« liberalne stranke pri zadnjih občinskih volitvah smo čitali v »Narodu« o občnih zborih raznih prosvetnih društev, na katerih so kandidatje govorili svoje deviške govore. Dr. Tavčar je povsodi govoril o molzni kravi, o debeli Ljubljani, krog katere rijenio poslanci S. L. S., da bi ulovili vsak nekaj mleka za svoje kmečke volivce. V izobraževalnem društvu za dvorski okraj je rekel JO. marca (čita):
»Nasprotniki mislijo, da bodo napravili iz Ljubljane svojo molzno kravo. Ljubljana res veliko plačuje, zato pa mora dobiti svoje pravice, zato treba delovati z vso silo proti tisti klerikalni ostudnosti. ki danes sili na dan.«
Oglejmo si popolnoma po trgovsko, kaj Ljubljana plačuje državi in kaj od riie dobiva, koliko plačuje deželi in ko-Diko za to dobiva od nje.
Dajatve državi in prejemki Ljubljane in dežele.
Realnih davkov je bilo za leto 1907 — po podatkih iz dež. knjigovodstva — predpisanih Ljubljani krog 710.000 kron, ostali deželi pa 1,775.000 K. Osobnih, do-kladam podvrženih davkov je bilo predpisano Ljubljani 620.000 K, deželi 725.000 kron. — Skupni predpis znaša torej za Ljubljano 1,330.000 K, za deželo 2,500.000 kron, torej pride na Ljubljano 35%, na deželo 65%. Osebne dohodnine predpis znaša za Ljubljano 150.000 K, za deželo 200.000 kron. Lahko se torej reče, da je I. 1907 Ljubljana dala državi 1,500.000 K. dežela pa 2,700.000 K.
Poglejmo, kaj dobi zato od države Ljubljana in kaj dežela. Za šole v Ljubljani izda država 600.000 kron na leto, za vse druge šole po deželi pa 300.000 K. Ljubljana plača državi približno eno tre-
pan Hribar pisu u »Sluvence« ud pult a ju, kašne nebesa maja že na tem svete in de ■'li more bt hinal ud sameh dubrot konc; tu .ie use lari fari. Gespud žepan je pisu u »Sluvence«, de iblansk pulcaji nimaja druzga uprauka, kokr de speja; kedr se uaspeja. pa lohka dremleja in tku naprej. I" pa ni res, je reku men gespud dohtar Uražn, ke ma tisa ta reč u ta malino ma-zmee; pulcaji sa bi uprežen, ket ud revn-Sa fjakarja kojni in kdur tega na vrjame, "ej pa sam pugleda u tiste službene bu-(de. ke not zapisujeja, kdaj pulcaj nima wsa spat in vidu bo, de pulcaj nima nekol tega časa. Plače pa tud usi iblansk pulcaji % nimaja tulk, kokr en sam magistra-usk svetnik. Plača sa mel iblansk pulcaji ze ud nekdi tku mejlma, de me je sram Ptivedat, udkar sa pa na rotuže plače re-Kuliral, sa pa še neki pulcajem udtrgal,
sa lohka svetnikm prštukal.
Temu če gespud dohtar Uražn tud e"kat konc nardet.
Ke u enkat tku use jaune uslužbence I " vornga djau, se u spravu na fabrške de-I a nar bi ma gespud dohtar Uražn 13 Pik pirprajarja Uražna. Kedr se u na <eKa spravu, tekat u pulom. zatu ke se Kspud dohtar Uražne že tu fržmaga, de Men deluc, nej še tulk časa služ pr pir-^ajan Uražne, in dela tud nuč in dan, na-3ane le druzga nima za pukazat, kokr — Strast nus.
Če se u use tu srečn spelal, kar s je Spud dohtar Uražn naprej uzeu in u soj '«fi zacahnu, tu uja iblansk deluci tku n°"r stal, de jm u sam Rotšilt fouš in use , 11 se uja mel zahvalt sam narudn delnsk 1
tjino, dobi samo za šolstvo dve tretjini. Notranje ministrstvo izda v Ljubljani 200.000 K, po vsej ostali deželi 250.000 K. Koliko pa puste denarja v Ljubljani ju-stični uradniki, vojaštvo, železnice, pošte, financa, finančna prokuratura. Če seštejemo vse to, znaša vsota veliko več, kakor državi daje Ljubljana; Ljubljana dobi od države primeroma več kakor dežela od davkov, ki jih plačuje državi.
Dajatve Ljubljane deželi in prejemki.
Kaj pa je z deželo? Dr. Tavčar je na nekem shodu rekel, cla klerikalci od Ljubljane vlečejo 800.000 K, — dajo ji pa le 30.000 K. Ljubljana plačuje deželnih doklad 500.000 K. užitnine 75.000 K. skupaj znaša, kar daje Ljubljana deželi, torej 575.000 K. Dr. Tavčar se je torei zmotil lc za 225.000 K.
Pogljemo, kaj dobiva Ljubljana od dežele. Dr. Tavčar pravi 30.000 K! Komu pa ostane plača deželnega glavarja, deželnih odbornikov, uradnikov in drugih deželnih uslužbencev? Ali ti uradniki itd. stanujejo in trošijo svoje zaslužke na Gorenjskem ali kje na Krasu? Vse plače, pokojnine itd., kar jih dežela izplača, ostanejo po veliki večini v Ljubljani. In tega ni malo. Samo od pokojnine deželnega uradništva. učiteljstva ima Ljubljana blizu 500.000 K dohodkov, kje pa ostane bolnišnica, gledališče, porodnišnica, prisilna delavnica itd.? Ni res, da bi Ljubljana dobila od dežele samo 30.000 K, — ampak dobiva veliko več kakor deželi plačuje.
Taka hujskanja meščana proti kmetu je nedopustna in toliko bolj jo moramo obsojati, ker je isti dr. Tavčar šc v deželnem zboru in drug liberalni vodja dr. Triller v Loki naglašal, da moramo v »vzajemnosti živeti«.
Le tam, kjer imamo krepak kmečki stan, se dobro godi tudi trgovcu in obrtniku. Ponavljam, da Ljubljančani dr. Tavčarju tega hujskanja ne bodo mogli odpustiti.
Če bi mi začeli posnemati liberalce, bi lahko prišli do izvrševanja načela: »Ljubljani knof, deželi pa groš!« Toda naše pravicoljubje bo prav lahko zmagalo tak egoizem, kakor ga je izvrševala pra-vicoljubna narodno-napredna stranka, ko je odločevala v deželi.
Efekt občinskih volitev.
Tik pred volitvami se je začel iov na pooblastila in liberalci so komandirali k volitvam vse uradništvo in vse obrtnike, ki so od njih odvisni. Vkljub tern silnim pripravam je prišlo na volišče le okrog .30 odstotkov volivcev iu liberalci so dobili v I. razredu 30 odstotkov, v II. razredu 26 odstotkov in v III. zopet 30 odstotkov glasov.
Tak je položaj in s tem položajem moramo računati. Računamo lahko, da je večina ljubljanskega prebivalstva nasprotna sedaj vladajoči stranki. Naša naloga bo odslej, da to prebivalstvo organiziramo in mobiliziramo ob različnih volitvah.
Skrb liberalcev za socialne potrebe.
Na shodih za občinske volitve so kandidatje pač mnogo govorili o napredni misli in o nevarnosti črnega klerikalstva, socialnih potreb ljubljanskega mesta se niso dotaknili. Spomiiii bi danes samo na to, kako pereče je za Ljubljano stanovanjsko vprašanje in kako občinski svet v tem oziru ni storil niti najmanjšega koraka. Gospodje pač špekulirajo z zemljišči nasproti »Slonu«, vsled česar se bodo dvig-
urganizaci in nenem hauptmane gespude dohtar Uražne.
Sej pravni: na svet je že ud nekdi tku. de je nahter ustvarjen sam za tu, de drugm na kojna pumaga in reušna iz tega sveta udprauia; druh pa spet za tu, de du-nuivina pred suvražnkem bran. Pa iz tem na niislem na zibnundcancgarje, ampak na ibianske marinarje, ke sa se sam zavle tega pred kratkem urganiziral, de uja lohka u sil branil Iblana tud na vod, ne pa sam ua suhem in tku Englendarjem pukazai, če b se kerkat prmerl, de b nam tli Iblana uzet, pu čim 'je žmali. Unkat sa spet tri nove barke u Iblanca spusti. Ena sa krstil za Muca. ta druga za Luca, ta treka pa za Ptica in kar vesele jh ! e gledat, kedr .pu Iblanc mancuriraja iz soja Muca, ke ta je še ta nar bi flink na suhem in na vod. Sam tekat je mal bi špasn. kedr se u barka sprauta gespud žulnir Preloušck in pa gespud Kenda, ke more gespud Kenda useli uzet u usaka roka en Štefan cvička, de gespuda Prelouška udvaga, drgač se' jima pa barka prekucne.
Ke sa Englendari zvedl ud ibianske flote, sa pa tud začel preči rep nazaj ulečt; tku de zdej sma Iblančani že zažihran na suhem in na vod. Zdej nam u treba sam še tu mislt, kuku b se u luft branil, če b nam kašna navarnast ud te plati pretila. Pa mislem, de sa iblansk marinari tud na ta plat mislel. zatu ke sm vidu unkat enga tacga marinarja iz tista kapa, de je neki glihu iz emnn takmo, ke tiste luftbalone pu Iblan predaja. Kdu u šou ta nar preh u Ift, tu uma pa žc šc vidi.
Bohafu Ppno 't K<uV»|itf»(>,
nile cene stavbišč v bližini, namesto da bi delali na to, da bi pridobili kolikor mogoče stavbišč in bi jih po primernih cenah prepustili uradmštvu, delavstvu in malim obrtnikom, ki zdaj že v mestu ne morejo dobiti več prostora za svojo delavnico. O vsem tem se je občinskemu svetu doslej komaj sanjalo. Če hočemo začeti sanirati stanovanjsko vprašanje, moramo sanirati najprej občinski svet. Od teh gospodov, ki jim je špekulacija prva reč, nimamo prav ničesar pričakovati. Dr. Triller je sicer svoi čas dejal, da treba preprečiti podraževanje stavbišč, toda črka je ostala mrtva na papirju.
Politična metoda liberalcev.
Liberalci, ki zdaj komandirajo Ljubljano, so liberalci starega kroja, ki delajo politiko trenotja, politiko oportunizma, kakor jim kaže. Danes so v objemu z Nemci, s katerimi jih veže pisana in podpisana pogodba, jutri jim pa kot radikalci trgajo table s sten in uprizarjajo napade na njihov denarni zavod; danes deklamirajo o slogi med meščanom in kmetom, jutri pa ščujejo enega ua drugega. Taka politika je politika — iz rok v usta.
Pot S. L. S.
Tako liberalci. »Uspehe« te politike vidimo. Ni jih nikjer. Jaz pa upam, če mi zberemo svoje moči, če se organiziramo, ne bo ostal gospodarski prospeh delavca, obrtnika, uradnika prazna utopija, ampak upati smemo, da se izvrši.
Pot S. S. S. je bila iako srečna. S. L. S. se ni dala zapeljati ne na desno, ne na levo. Naši poslanci so pregledali, kaj imajo pred seboj in po tem začrtali svojo pot. Naš cilj je in ostane realna, pozitivna politika.
Sklepam z željo, da bi S. L. S. šla naprej po tej poti s tem, da širi politično izobrazbo in stanovsko organizacijo.
Organizacija se naj najprej izvrši doma v nas samih; šele potem bomo pogledali jasnega pogleda preko plota, s katerim jc bil doslej ograjen slovenski svet. Organizirani Slovenci postanemo v bodočnosti zgled Jugoslovanom. Pokažemo jim pot, ki pelje preko naše organizacije do politične organizacije Jugoslovanstva v obliki triajizma v okvirju habsburške monarhije. (Živahno pritrjevanje in ploskanje. Živio-klici.)
Povzdip kmetijstva.
Lansko leto 25. oktobra sva se pogovarjala z dr. Krekom o žalostnih gospodarskih razmerah v deželi in še posebno na Dolenjskem. G. poslanec je rekel, da bodo zdaj začeli vinogradniki vračati brezobrestna posojila. On bi bil zato, da se ta denar da kmetom v izboljšanje hlevov. Popoldne je bil shod Kmečke zveze v Trebnjem. Poslanec je k sklepu vprašal zborovalce: »Možje, kaj jc za vas večjega pomena, vinogradi ali živina, kaj vam več nese.« Stoglasen in soglasen odgovor jc bil: »Živina, živina!« — »Torej bom delal na to, da dobite od dežele brezobrestno posojilo.«
Od takrat sem se začel bolj natančno baviti s tem vprašanjem in študirati gospodarske razmere tudi po drugih deželah. Videl sem, kako daleč smo zaostali za drugimi kmetovalci. Niso napake le pri živinoreji, naše poljedelstvo je še bolj zanemarjeno. Ko sem nekaj misli omenil načelniku stranke, mi je rekel, da naj prevzamem poročilo o tej stvari za shod vodstva. Tako je prišlo do današnjega referata. v katerem hočem zastopati agrarno stališče naših kmetov.
I. Povzdiga poljedelstva.
a)	Zanemarjeni smo. Dežela je čisto kmetijska. Do 70 odstotkov prebivalcev sc peča s poljedelstvom. Izmed ostalih je pa velik del, ki imajo vsaj stranske dohodke tudi iz kmetijstva. Večina trgovcev, krčmarjev in obrtnikov na deželi ima svoja posestva. Kljub temu ne pridela dežela toliko žita, cla bi pokrila svojo potrebo. Gotovo Gorenjska in Notranjska vsaj še enkrat toliko žita porabita, kolikor ga Dolenjska izvaža. Ljubljane pri tem šc ne računan zraven. Veliko zemlje imamo, toda malo pridelamo, ker smo zanemarjeni. Dolgovi rastejo, Jjudje se izseljujejo. Dolžnost je torej naša .ljudstvu pokazati pot in mu pomagati do boljših gospodarskih razmer.
b)	M a n j k a n a m strokovne ,i z o b r a z b e. Ko sem nastopil faro, mi posestvo ni donašalo mnogo dohodkov. Videl sem, da tako ne pojde naprej. Začel sem študirati, po svoje preuredil gospodarstvo, ki mi zdaj vsaj tretjino več prinaša. Naši gospodarji pa še niso študirali gospodarskih razmer drugod in ne vedo, kako lahko bi si pomnožili dohodke. Žalost obide človeka, ko vidi. kako se drugod dela, kako smo pa še pri nas staroko-pitni. Na Češkem ima vsak kraj posebna posestva, kjer kažejo, kako se da pomnožiti pridelek. Boljši posestniki dobe od deželnega kulturnega sveta malo podporo, rabijo najboljša semena in umetna gnojila. Za vsako krmsko rastlino in žito zapišejo natančno, koliko jc stalo gnojenje s hlevskim "noicni in koliko o.o to].-r>.n cvf*.
tu pridelalo. Drugo parcelo ravno zraven pognojijo z umetnimi gnojili in zopet natančno stehtajo in cenijo pridelke. Zdaj pa drugim pokažejo: »Vidite, tako seme mora biti.« Toliko je stalo gnojenje, toliko se jc pa več dobilo. Umetna gnojila so dvakrat izplačana. Kar se pa ne skaže, se opusti. Vsi taki poskusi sc gode pod vodstvom strokovnjakov, katerih je jako veliko. Vsaj imajo boljši kmetje večinoma kmetijske šole. Te poskušnje se vrše za pšenico, rž, ječmen, krompir, peso, sploh vse, kar kmet prideluje.
c)	P r i nas s m o s k o r a J obupali nad kmetijstvo m. Delamo Ic diletanti. Marsikateri jc poskusil z gnojili. Če ni precej šlo, je opustil. Duhovniki se splošno boje župnij, pri katerih so večje kmetije. Pravijo, da je s tem le zguba. Če rečeš kakemu gospodu iz Ljubljane, da bi kupil posestvo na deželi, bo najprej vprašal, če se bo lahko razmesarilo in dobro na drobno prodalo. Delati se ne izplača, pri tem je izguba. In kmetje sami pravijo: »Za kmeta biti. to jc zadnje.« Kdor le more, sc odtegne in gre v Ameriko ali v mesta iskat boljše sreče in lažjega dela. Sinovi najboljših gospodarjev so za kmetijstvo izgubljeni. — Ali se ne kaže pri tem naš obup nad kmetijstvom? Čc sami ne verjamemo v prospeh, kako bomo druge pregovorili?
d)	Pot do izboljšanj a. Na Češkem je dala dežela 1. 1907. štiri milijone kron za izboljšanje kmetijstva. Ta deželna podpora se je takole razdelila: L za ceste in občekoristne naprave en milijon kron; 2. za melioracije en milijon kron; 3. za govedo iu prešičjorejo en milijon kron; 4. za lanarstvo in gozdarstvo pol milijona kron; 5. za obrt na deželi pol milijona kron. Lc za stroje je dala država podpore 21.000 K, dežela pa 19.000 K, torej skupno 40.000 K. Razdelili so med gospodarska društva tri ročne mline, travniške brane, živinske tehtnice, mlatilnice, sejainice, pajklc, stroje za spravljanje krompirja itd. Kaj se je pa pri nas storilo? — Gotovo bodo morali v vsakem kraju boljši posestniki, v prvi vrsti tudi duhovniki, napraviti take poskuse za pridelovanje žita in krmskih rastlin, da bodo ljudje videli dober zgled.
e)	V z g 1 c d n a gospodarstva. Da bodo pa ljudje sami videli, kako se mora prav gospodariti, bo treba napraviti po zgledu drugih dežela vzorna gospodarstva. Sprožila se je misel, naj bi dežela kupila take kmetije in nastavila tam izšolanega veščaka. To bi bilo vsekako predrago. Le prerado se primeri, da hočejo biti taki veščaki le gospodarji in učitelji, ne pa delavci. Vedno nadzorovanje bi bilo tudi za deželo precej drago. Ker so pa taka gospodarstva za poljedelstvo in umno živinorejo resnično potrebna, bo skoro cenejše in boljše, da jih nakupijo gospodarska društva na deželi, bodisi živinorejske zadruge, kmetijska društva ali bolj razumni posestniki. Dežela in država bi jim dala podpore za razne panoge gospodarstva, da bi prav lahko shajali.
f)	Kmetijska družb a je pri nas uradni organ, ki se ima pečati s pospeševanjem strokovnega napredka. Priznati moramo, da je kmetijska družba za živinorejo in povzdigo poljedelstva veliko storila. Želeti je le, da pride med njo in stranko do polne sprave, ker morata biti obe vneti za vsestranski napredek kmetijstva. Zdi se mi, da ravno zaradi tega trpi naše kmetijstvo, ker ne dobi od ministrstva podpore, ki mu gre.
g)	Nezadostn a drž. podpora. Kolikor mi je znano, dobi kranjska kmetijska družba za živino od ministrstva 20.000 K, za druge namene pa okolu 15.000 kron. Primerjajmo to s podporami, katere dobe druge dežele.
Moravska meri 220 Mm2, Kranfska 100. Kmečkega prebivalstva ima Moravska okoli enega milijona, goveje živine 789.552, pri nas kmečkih ljudi do 340.000, goveje živine 253.839; torej jc na Moravskem trikrat toliko kmečkih ljudi in trikrat toliko živine, kakor pri nas. Podpore so dobili I. 1907. le za govedo 92.000 K, za malo živino: prešite, ovce, perutnino in drugo 27.000 K, torej sku|>no 119.000 K le za živino.
Nadalje so dobili za ribarstvo 5000 K. za rastline 6000 K, za lanarstvo 25.000 K. travnike 7.000 kron, vinarstvo 8.000 kron, za sadjarstvo 15.000 kron, za ječmen 6000 K, za gojenje zdravilnih rastlin 1400 K, aa pletarstvo 1000 K. stroje 8000 K, krompir 1000 K, knjižnice 1000 K itd. Skupno sta dobila brez podpor za mlekarstvo in zadružništvo, ki so jih dosegli posamezniki, oba deželna kulturna sveta 226.000 K državne podpore. Pomisliti je treba, da je moravska ena najbolj razvitih dežela v cesarstvu, kjer jc ljudstvo imovito. Kmetijstvo stoji na tako visoki stopinji, da tega pri nas še ne bomo kmalu dosegli.
Isto nam kaže primera s Češko. Tam so dobili 1. 1907. 245.900 K le za govejo živino državne podpore. Živine imajo le osemkrat toliko kakor pri nas. Nadaije so dobili v nemški sekciji za hmelj 62.000 K, 1700 K za napravo vrtov, 2700 K za čebelarstvo. Da smo res oškodovani, se prav
;	;.,	------ • 1: 7 v. . ____.
je dobila nemška sekcija deželnega kulturnega sveta 1. 1904. 30.320 K, 1. 1905. 50.220 K, 1. 1906. 74.310 K, 1. 1907,. že 93.493 K; podpora za govejo živino se je potrojila v treh letih. Pri nas smo dobivali povprek 12.000 K, zadnja leta 20.000 kron. Naših poslancev dolžnost je, to krivico popraviti in naši toliko časa P^-ljeni deželi preskrbeti prispevke od države ki ji gredo. Ce se dajo v bogate m razvite dežele take svote, imamo pravico, da se tudi na nas bolj ozira. Navadno se izgovarja o visoki gospodje, da morajo gledati pri razdelitvi podpor na davčno moč To je stari humbug. Sladkor m žganje producirajo na Češkem in Moravskem in gori od njega plačajo davek tovarne. V resnici pa plačajo davek oni, ki sladkor m žganje povžijejo, torej tudi naša cltze.a.
g) P r i d e 1 o v a n j e ž i t a n e o p u-
s t i t i. Razni teoretiki so pri nas v zadnjih letih vedno povdarjali, da naj se zmanjša pridelovale žita in se na po ju pridelujejo le krmske rastline. V mrzlih krajih se res komaj izplača pridelovanje žita, v mnogih krajih dežele so se pa doslej prav s pridom pečali z žitom in bo treba pri tem ostati. Saj se je cena žitu v zadnjih letih podvojila. Verjetno je tudi, da bo naša država, posebno z RumumjO sklenila trgovinsko pogodbo in zopet dovolila kakih 35.000 kosov zaklane goveje živine in 70.000 zaklanih prešičev v državo vpel ati. Vladni listi bodo tolažili nase poslance, da to ni za našo živino prav nobene nevarnosti, ker je ona živina slaba. V resnici pa bo to zopet pritiskalo na cene živini. Uvoz žita je pa zabranjen z minimalnim tarifom. Kjer so še torej dosedaj ugodne razmere za pridelovanje žita, naj pri tem ostanejo, toda skušati bo treba pomnožiti pridelek. Poslanci naj pa pazijo, da ne bodo naši živinorejci vsled trgovinskih pogodb z balkanskimi državami zopet oškodovani.	A. Oblak.
Vašie ¥sltli?e.
Volitve za deželno mesto za penzij-sko zavarovanje privatnih uslužbencev v Trstu se vrše v nedeljo, dne 16. maja t. 1. Volijo službodajalci in službojemalci. Gospodarji, ki imajo penzijskemu zavarovanju podvržene uslužbence, so glasovnice •zase in za uslužbence že prejeli. Ker je uspeh pri teh volitvah, ki so za naše interesente največje važnosti, mogoč le ob skupnem postopanju, sestavil se je sku-■pen odbor, čegar naloga je zbrati glasovnice in jih oddati za dogovorjene kandidate. V imenu odbora se podpisana obračava do vseh interesentov služboda alcev in službojemalcev z nujno prošnjo, d a blagovolijo t a k o i in najpozn e-j e d o 14. m a j a t. 1. p o s 1 a t i n a n i ž e navedeni naslov svoje glasovnice. Glasovnic ui treba izpolniti, podnis volivca ni potreben. Za skupni odbor: Dr. Janez Krek, državni poslanec; Josip Lenarčič, zbornični predsednik. (Glasovnice je poslati po izberi na naslov: Josin Lenarčič, zbornični predsednik v Ljubljani, ali Silvester Škerbinc, ravnatelj v Ljubljani.)
DUHOVNIŠKE VESTI S KRANJSKEGA.
Župnijskega !?nita v pomladanskem terminu so se udeležili naslednji čč. gg.: Abram Anton, kurat v Št. Petru na Krasu; Rartel Bertold, kaplan v Sostrem; Be-šter Janez, kaplan v Cekljah pri Kranju; Čerin Karol, kn. šk. tajnik v Ljubljani; Drolc Karol, kaplan na Igu; Jerič Anton, kurat na Ustju; Kajdiž Valentin, kaplan na Dobrovi; Kalan Jakob, kaplan v Vremah; Lah Lovro, župni upravitelj na Gori pri Idriji; Logar Josip, prefekt v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu; Pavšič Frančišek, kaplan v Naklem; Pečarič Martin, župni upravitelj v Križih pri Tržiču; Pele Ivan ekspozit v Zdihovem; Podlipnik Josip, ,župni upravitelj na Selu pri Šumbregu; Štular Martin, prefekt v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu.
JgseMske novice.
j Narodno delavsko organ'zacijo pride ustanavljat na Jesenice ljubljanski Rib-nikar v nedeljo, dne 9. maja. 7, njim pride tudi dr. Orožen. Napovedala sta javen shod pri Ferjanu na Savi ob 3. uri popoldne. Socialne demokrate zelo skrbi in bo!.e se, da jim narodna organizacija vzame precej pristašev.
j Prvi maj pokopan. Mislili smo, da je pustni torek in da Pusta pokopavajo, pa so pokopali prvi maj. Mož s popolnoma obrito glavo je nosil 1. maja rdečo zastavo, za njim pa se je gugalo kakih 20 so-drugov. Prišli so iz grmovja nad železniško progo. Nekaj časa so korakali po cesti. potem pa so zavili v gostilno, kjer so pili mrtvaščino po prvem maju. Tako so letos socialni demokrati praznovali prvi maj na Jesenicah.
j Slabe volje so bili socialni demokrati v nedeljo, 2. maja. Na shodu '.e bilo Je kakih 30 poslušalcev. Tolažili so se, da bi jih bilo že več prišlo, pa da ne morejo, ker so preveč potrti in žalostni vsled pogreba prvega maja.
Po svetu.
Belo — moda prihodnje sezone. Odločujoče modne tvrdke v Londonu in Parizu so si za bodočo poletno sezono izbrale belo barvo kot glavno. Izdelujejo se bele pralne obleke iz tako mehkih, finih tkanin, da se celo obleko lahko spravi v .Skrinjico za rokavice. Kot okrasek služijo najfinejše vezenine, da izgleda obleka lahka in dehteča — vredna princezinje iz »Tisoč in ene noči...« Seveda ti umotvori niso za vsako telo. Izdelujejo pa se prav lepe obleke tudi iz močnejših platnenih tkanin, in sicer kastimi, zlasti pa Šc takozvane princes-obleke, 'ki zmagujefo na celi črti. Tudi te obleke so nenavadno okrašene in skrbno izdelane; krila a jour, z vezeninami in obšivi. V bluzah vlada velika raznovrstnost, zlasti se vporabljajo obsežni vložki, o čemer igrajo veliko vlogo najraznovrstnejše čipkarske umetnine. Kar se tiče tkanin ostane tudi letos še prvo mesto lahnim, providnim, oziroma preslegastim vzorcem; take tkanine se uporabljajo tudi za celotne toalete. V tem sl' • i :;c jemlje za osenčje najraje krem-;.rva oziroma za okrasek zlatormene ./bšive, gumbe itd. Na splošno se sodi o bodoči poletni modi, da bo zelo lahna, zelo svitla in precej — razposajena; če .bo tudi — lepa, to bo pa v glavnem odvisno od prirojenega okusa posamezne predstaviteljice, kar velja za vsako modo.
Bogat dedič je postal v New Jerseyu v Severni Ameriki telovadni učitelj Jožef Guem, doma iz Inomosta. Pred dobrini letom je padel na ulici s kolesa nek stari mož; Guem ga je dvignil in mu dal prvo pomoč. Te dni da je dobil iz New Yorka poročilo, da ga je dr. Mac Manners — to je ime onega moža — napravil za dediča svojega premoženja v znesku 80.000 K.
Poljska krščansko-socialna delavska organizacija v vzhodni Šleziji stalno napreduje. Koncem 1. 1908 je bilo v 14 društvih organiziranih 2000 delavcev. Tedenski doneski znašajo 14 do 30 stotink; da sc reclno plačujejo, priča dejstvo, da je bilo lani v drugem polletju vplačanih 12.646 kron. 6470 kron so poslali centrali v Krakov, ostalo so porabili kot bolniščino oziroma za pisarniške stroške. Shodov je bilo 86, ki so bili vsi izvrstno obiskani. Poljskim socialnim demokratom se vsled tega seveda vedno bolj tresejo hlačice.
Polno hrorčev. V bližini Dunaja v Stockerau in Korneuburgu se je sedaj pojavilo toliko hroščev, da so jih celo vsa tanovanja polna.
Nov angleški letalni stroj. Angleška vlada je še nedavno nameravala nabaviti Wrightov letalni stroj. Zda;j pa je pogajanje naenkrat pretrgala, ker ji je kapitan Dunne ponudil boljši stroj, svojo iznajdbo. ki jo je bil natihem preskusa! že delj časa v South Farnboroughu. S svojim letalnim strojem je izvršil več lepo uspelih vzletov ter zadnjič napravil v zraku krog, dolg 19 kilometrov. Dunnejev stroj je sestavljen na popolnoma drugačnih načelih, nego Wrightov. Tudi »bume: rang«-princip, s katerim Indijanci rnečeio svoje lučanke, je baje pri tem uveljavljen. Dne 4. t. m. se je dvignil eden Dunnejevih vodljivih balonov. Ravnokar so dogoto-vili v vojaški tvornici za zrakoplove v Farnboroughu velik letalni stroj Dunneje-vega sestava. Listi pa pišejo, da je iznaj-ditelj te dni tvornico hipoma zapustil — Morda se je z angleško vlado spri zavoljo cene?
Žene — stavkokazi. Kakor znano, se kmetje na Češkem, ki pridelujejo s.adkor-no peso, že celo leto bore s karteliranimi .tovarnarji za zvišan' e cen pesi. Sladkorni baroni pa se seveda upirajo, ko da bi se jim šlo za zadnji kosec kruha in na vse mogoče načine pritiskajo na kmete. Sedaj so kmetje zgrabili za skrajno orožje in v svojih močnih organizacijah sklenili, da uprizore štrajk nasproti tovarnarjem s tem, da letos nobeden ne bo sadil pese. Večina tovarn bi bila tako prisiljena ustaviti delo in sladkorni kartel bi v očigled tej nevarnosti menda le postal dostopnejši upravičenim kmečkim zahtevam. Toda možje so sklenili eno — njih žene pa drugo, kakor je to žc lepa stara navada. Vendar pa so šle te češke kmetice vsekakor predaleč, ko so svojim lastnim možem kot stavkolomilke padle za hrbet. Sklenile so namreč s tovarnarji na svo' o roko pesne kupčije in izjavile, da hočejo na onem delu kmetije, ki pripada njim, saditi peso. Kako so se neki potem pogledale s svojimi možmi?
Harem Abd ul Hamida. Kaj se je zgodilo s haremom prejšnjega turškega sultana, se ne vč. Po koranu mora imeti sultan sedem »kadyn«, sedem žen. Vse druge so služabnice. »Gedikiik« se imenujejo one žene, ki osebno strežejo sultanu. Vse druge so odaliske. »Chassekis« se imenujejo žene, ki so sultanu rodile princa. Vsaka teh dobi letno 25.000 pijastrov. Ker je v haremu vse polno evnuhov, ki so dobro plačani, stane harem turško ljudstvo ogromnega denarja. Koliko skrivnost.j hrani harem? Koliko nesrečnih žrtev jc pokončal Abd ul Hamid. Zadavil jih je, pusti! utopiti v Bosponl, trpinčii jih ie itd.
Smrt in ljubezen sta vedno skupaj kraljevala v »Dar ul Seudet«-u, V haremu.
Kako angleški vlada počasti časnikarje. Ministrstvo mornarice pripravlja veliko svečanost na čast angleškim časnikarjem. kateri bodo imeli meseca junija svoj kongres. V luki Spithead bo 10. junija velika parada vojnega brodovja druge in tretje armade, in to bode 68 bojnih ladij in 55 spremljevalk.
Dež umetnim potom. V Novi Zelandiji so skušali, ne-li bi se dalo na kak način napraviti umetno deževje ter se tako preprečile velike suše, od katerih toliko trpi zemlja in rastline. V to svrho se je ustanovilo društvo, katero je pričelo s poskusi in je prišlo do zelo povoljnih rezultatov. Svoje stroje so si uredili tako, da se s hriba v času četrt ure vname in raznese 25 funtov smodnika in dinamita, a sledeče četrt ure pa 60 funtov neke eksplozivne tvarine. V bližini eksplozije je nastal dež, ali samo lokalno. V poznejših poskusih so pa baje dosegli, da je deževalo več kilometrov na daleč in široko.
Carnegie proroku!e vojno. Iz New-Vorka poročajo: Bivši »kralj jekla«, An-dre\v Carnegie, ki biva tukaj, da se udeleži letne seje mirovne družbe, katere predsednik je, je prišel na dan s proroko-vanjem, da nastane vojska med Angleško in Nemčijo, in samo iskre je treba, pa izbruhne strašen požar. Obe državi kar tekmujeta v pomnoževanju svojih ogromnih bojnih ladij in da se prepreči preteča vojna, bi morale ostale velevlasti poklicati »mir moteči državi« k redu.
Pri altarju zgorel. Rev. E. E. Nobert, deset let župnik cerkve sv. Karola v mestu Providence v Ameriki, in šele nedavno vpokojen, je zgorel pri altarju v svoji domači kapeli v Nor\voodu. pred nekaj dnevi. Ljudje v isti hiši z duhovnikom Nor-bertoin so ga slišali, ko je šel ponoči iz posteije in bržkone molit. Zarana v jutro je šla hišnica v kapelo, da jo pripravi za sv. mašo in je našla ogPenelo truplo v klečečem položaju pred altarjem. Kosi razbite svetilnice so kazali, da je bil Nobert pri altarju, ko je svetilnica ob njegovi strani eksplodirala. Njegova nočna halja se je užgala in bržkone se je onesvestil, predno se je mogel premakniti.
Zaloga koles
PdcU. (SM. Globus, Regent Id mm ioeclalnll znamk ter posameznih delov
Izposojevanje koles
prejem koles za emalllranie, : ponlklaaje ter popravila :
solidno in oeno.
__Karol čamerniii
Ljuit>«jjin», Dunajska c. it. 9,
odvodno nullo pri preblajenju Itd. i ctoi BO v.; K *■— at dobiva v vieb lekarnah.
Nadomestek za
Sidro-Pain»Expellei*
|< sploSno priznano kol Izvrstno bo! blalujoi« la odvodno « K r«o In K
Pri nakupovanju lega povsod priljubljenega domaČega sredstva, naj se Jemljejo le originalne steklenice v ikatl|ab a naio zaičltno znamko „Sidro" potem sc je gotovo prejel srlglnalnl Izdelek..
Rlchterjeva lekarna
pri »ilatem levu« » Pragi Ellzabetbgatse itev 8 nova.
MT Dnevno razpoilljanje. "Ml 1857 U—I
rf Plznn. Ceflo.
Ceno £e&ko posteijno porjel
5 Ug nov. temn. K 9 M>, bol|5e K 13-—, polbelo skubljeno K 8 — , belo K 24-—, sn.ir.obelo, kot puh mehko Ekublj. K 30'— K 36--, K . Posili« franko po povzetju. Zamena dovoljena proti povrnitvi poitnine. Benedikt Sachsel, Lobes it. 159
li
jU.
Prvi pomladanski tedni so navadno čas, v katerih ■"e išče. da se popravijo motenja v telesnih funkcijah, katera je provzročil način zimskega življenja; T ta namen opozarjamo nit
eSkale&ms MmSSm
To kislico zdravniki posebno priporočajo za popolno domač« zdravljenje, zlasti pa tudi za predzdravljenje zs toplice Karlovi vari, (VI Marijine in Frančiškov© kopeli. 3« 1»
Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopallifie pri Karlovih varit Prospekti s as t on j in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, vo$|il Špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinam n vinom.
Zalog* pri Mlhaol Kastner-ju lo Peter Lastniki UnbIMs	114 62 -4!
Fino milo
■r,//'J1
14 vrst vonja, kot vijolični, vrlnlinl senenl, spajkov Itd. kg 112 14 kosat K I so, poštnina "0 v, 5 K brut>o K4-po povzetlu. MAATZ, Duna) IX., Al<er strasse 6 Sl.	i03J 10


V Hmeriki Sn Kanaift
Il zložna,
ccna in varna
vožnja s cunard Line =
H 5W 52
Bližnji odhod:
iz Trsta, domačega pristanišča: Ultonia 18. ma ja, Panonia, 1. junija, Carpathia, 8. junija 1909. -Iz Liverpooia: Lusitania, največji in najlepši par nik, 29. maja, 19. junija, 17. julija, 7. svgusta, 2f avgusta, 18. septembra,. 16. oktobra 1909. Maure tania 15. maja, 5. junija, 3. in 24. julija, 14. avgusti 4. septembra, 25. septembra, 23. oktobra 1909. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljub Ijana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovege
' v x -K; v ^vv^-. v' Y V- • • • •	'	v'

m
Odvetnik dr. Fran Novak
uljudno javlja, da je premestil in otvoril
svojo odvetniško pisarno
Dalmatinova ulica št. 3 (poleg Kmetske posojilnice). Ljubljana, 4. maja 1909.
1256 3-1 g
ISlasSis

(Schichtovo gosta kalijevo milo)
je edina posebnost za pranje volnastega in svilnatega blaga, zastorov, čipk, veze-' '.' ' nin itd. itd. "m' č, vran? To milo se resnično nc more dosti pre-livaliti, ker zaradi svoje nedosežne sna-žilno moči, izdatnosti in nežnosti daleko — prekaša vse, kar se imenuje milo.—
<7


L/—
--j
Državni zbor.
Dunaj, 7. maja 1909.
Vlada na zatožni klopi.
Sedanja vlada nima sreče. Preganja jo usoda od njenega rojstva. Vzdržuje jo nad vodo uprav turški fatalizem. V državi, koder se je razvilo in uveljavilo pravo ustavno življenje, bila bi sedanja vlada žc davno prepustila državne posle srečnejšim, spretneišim rokam. Toda Kor-berjeva šola je vzgojila več učencev. lit ta šola uči, da so sklepi parlamenta le pobožne želje, katere more vlada brez najmanjšega pomisleka prezirati. Tako je vlada brez ustavnega dovoljenja izdala 220 milijonov zakladnih zadolžnic. Proračunski odsek je skoraj soglasno minolo sredo vladi izrekel nezaupnico, ker je brez nujne sile prekoračila svoj delokrog. Finančni minister dr. Bilinski je sicer zardel ob tem moralnem porazu, toda ostali ministri so se hladnokrvno muzali drug drugemu.
In včeraj v bosanskem odseku! Večjega moralnega udarca tudi dr. Korbcr ni doživel tačas, ko mu je proračunski odsek odrekel novo posojilo. Po govoru dr. Kreka so bili najožji pristaši sedanje vlade tako poparjeni, da nobeden ni zagovarjal jiečuvene malomarnosti, katero je izrabil baron Burian v sramoto avstrijskih vladnih krogov in veliko škodo Avstrije. Naravnost smešno je, ako baronu Burianu podtikajo vso krivdo in odgovornost. Avstrijska vlada je dobro vedela že grudna meseca, kaj namerava baron Burian v zvezi z mažarskimi špekulanti. Ni pa imela poguma ali moči, da bi bila preprečila monopol mažarskih borzijancev. Mažarska agrarna banka dobi monopol za mastne dobičke brez najmanjšega rizika, ki ga prevzame dežela s poroštvom celokupne države. In baron Burian sc je obvezal nasproti banki, da ji bodoči bosanski sabor podeli pravico za izžemanje bosanskega kmeta. Človek v istini ne bi mogel tega verjeti, ko bi ne čital dokazov črno na belem. Nečuven škandal je to pred vso Evropo. Z ogromnimi denarnimi in krvnimi žrtvami si država osvoji Bosno in Hercegovino, v istem hipu pa jo ista država s privoljenjem avstrijske vlade prepusti konsorciju židovskih borzijancev. Sicer pa zadnja beseda še ni izgovorjena. Dolžnost jc v prvi vrsti jugoslovanskih poslancev. da brezobzirno v odseku in zbornici nastopajo v obrambo bosanskega prebivalstva. Nostra res agitur. Ako zmaga mažarska zvijača v tem slučaju, potem je dolžnost jugoslovanskih poslanccv, da z najostrejšim parlamentarnim orožjem proti vladi branijo ugled avstrijske države.
Danes dopoludne sta zborovala »Slovenski klub« in »Narodna zveza« jugoslovanskih poslancev. Vsi govorniki so najodločnejše obsojali vladno popustljivost v bosanskem vprašanju. Vsi hrvatski in slovenski poslanci so neomajljivega prepričanja, da za nobeno ceno ne smejo odnehati v boiu proti vladi, ki jc tako nečuveno zanemarila svojo dolžnost.
Reservisti.
Danes so kar štirje nujni predlogi za-basali dnevni red. Socialni demokratje in nemški liberalci so nujno predlagali, naj vlada takoj odpusti nadomestne reservi-ste ter njihovim družinam izplača primerne podpore. Minister za deželno brambo podmaršal Georgi je sicer hotel takoj začetkom seje na dotično interpelacijo po-volino odgovoriti in preprečiti brezplodno razpravo. Toda nekateri govorniki so bili nabasani in na vsak način hoteli zabavati galerijo in svoje pristaše s krikom. Skoraj do šeste ure je trajala ta razprava. Zbornica jc odklonila predlog socialnih demokratov, pritrdila pa predlogu nemških strank, da vlada »čimpreje« odpusti vse reserviste, njihovim revnim družinam pa dovoli podpore.
Zagrebška pravda.
Danes je dr. M a s a r y k vložil svoj nujni predlog, v katerem naglaša, da ves omikan svet obsoja zagrebško pravdo proti Srbom. Obtožba dolži obtožence, da so hoteli vse hrvaške pokrajine odtrgati od države in združiti s Srbijo. Le aneksija Bosne je preprečila to veleizdajsko nakano. V to zaroto so bili zapleteni tudi slovenski krogi in državni poslanci. Dolžnost jc torej avstrijske zbornice, da se bavi s tcin vprašanjem. Zato predlaga dr. Masaryk. naj bosanski odsek natančno Presodi vse trditve, ki naj dokažejo »jugoslovansko zaroto« proti državi ter zbornici naznani uspeli svojih preiskav.
Poslanec B r e i t e r nujno predlaga, naj vlada čimpreje predloži načrt novega kazenskega zakonika za armado. Češki agrarci nujno predlagajo odsek 52 članov,
ki nai v štirih tednih poroča o razmerah sladkorne pese. Torej gradiva dovolj za bodoči teden.
KOROŠKA S. K. S. Z.
napravi v nedeljo, dne 16. majnika, svoj letni občni zbor v Celovcu v prostorih > Rokodelskega doma« (Neue VVeltgasse 22) ob 4. uri popoldne. Spored: Poročila o delovanju v pretečenem letu, pogled in načrt o bodočem delovanju, razgovor o izpopolnitvi naše mladinske organizacije. Vabijo se vsa naša nepolitična društva, članice kakor nečlanice »Zveze«. Društva članice pa se še prav posebej prosijo, da gotovo nc izostanejo brez zastopstva na občnem zboru. Na zdar!
-]- Kako je dr. Tavčar razložil svo-bodomislecem slučaj dr. Wa!terja Šmida.
V »Slov. Narodu« objavlja dr. Ivan Tavčar sledečo notico: »Rdeči Prapor« i n • Š m i d. Za gospoda provizornega ku: v deželnem muzeju dr. Šmida se sedai prav gorko poteguje glasilo Etbina Kristana. Pa mu s tem več škoduje nego koristi, ker s tem le izpodjeda korake tistih človekoljubov, ki sc trudijo, dr. Šnii-du pridobiti kako odpravščino. Kar pa sc tiče zadeve same, bodi nam dovoljeno nekaj treznega premišljevanja. In naj smo s tem tudi v nasprotju s svojim lastnim člankarjem, nič ne de, člankar tudi v bodoče lahko zavzema svoje stališče, dr. Tavčar pa svoje! V tem oziru naj se nikomur svoboda nc krati! Človek je vse-kdar odvisen od razmer, v katerih živi. Svoboda v teoriji izgleda obilokrat drugače, nego izgleda v praksi. Alislitno si, da bi naš veleccnjeni deželni glavar kar čez noč postal nioslem, ter bi hotel svoja umivanja in svoje molitve dan na c?an opravljati na terasi velikega balkona pri deželnem dvorcu. Svobode k temu bi mu nihče ne odrekal, ali vprašanje je pa vendarle, koliko časa bi mogel ostati še deželni glavar? Podajmo se k bolj ponižnemu eksernplu! Mislimo si, da bi naš veleccnjeni deželni odbornik dr. Evg. Lampe naenkrat, ko je ponehala zima, si vtepel v glavo, da bi bosonog hotel hoditi po ljubljanskih ulicah ter samo v spodnjih hlačah. Če bi dal te hlače pametno prikrojiti, bi mu kaj takega niti policija braniti ne mogla! Vzlic njegovi pravici do svobode pa bi v tistem trenotk U IT) O Ta 1 ponehati biti deželni odbornik, in vsak pameten človek bi moral za to glasovati. Pa pojdimo še dalje: naj bi postal Etbin Kristan ministrant pri očetih frančiškanih, ali naj bi Anton Kristan prižigal lustre po šenklav-ški cerkvi, kaj pravite, koliko časa bi ta dva do skrajne mere svobodomiselna poštenjaka še ostala plačana voditelja so-cialnodemokratične stranke na Kranjskem? In če je katoliški duhovnik, kateremu sc je svoj čas podelila začasna deželna služba, očitno prestopil v nemško luteransko vero, se oženil in dobil rodbino, ne tajimo, cia je revež, da je usmiljenja vreden. Moral pa je naprej vedeti, da kaj takega rodi — posebno na Kranjskem
—	poslcdice, katerim se je nehote podvrgel, ko je pričel mesečne doneske plačevati v ljubljansko protestantsko cerkev. in zavod, kakor je deželni muzej, bi takega voditelja za dolgo brez izdatne škode ne mogel prenašati. Saj ste lahko drugega prepričanja, ali dr. Tavčar ima zopet prepričanje, cla v naši deželi nikakor ni v interesu deželnega muzeja, da bi ga vodil oženjen duhovnik. So razmere take ,so žalostne, ali take so! Sicer pa omenimo, da bi bilo našim klerikalnim deželnim odbornikom jako všeč, da se je dr. Tavčar v deželnem odboru potegoval za dr. Šmida. Toda potem bi že bil dr. Pegan na tem ali onem shodu rohnel: vidite, taki so naši naprednjaki, pravijo da niso sovražniki katoliške vere, njih zastopnik v deželnem odboru pa je hotel imeti takega in takega kustosa v deželnem muzeju! In našim vrlim katoliškim kmetičem bi se bili od groze ježili lasje na glavi! Vsaka reč ima dve strani, tudi ta je ima! S tem bodi konec tej pravdi! —r. — No. zdaj ste pa slišali, svobodomiselni banavzi! »Slovenca« niste hoteli razumeti, dr. Tavčar pa ve, kako je treba govoriti z njimi. Debelo, cinično, s kosmatimi primerami, drugače jim nc gre v glavo. In čc svobodomislec še nc razume,
—	na klop ž njim iu petindvajset gorkih! Tako se dokazuje. Stavimo, da na to klasično notico niti dr. NValter več ne bo poslal popravka!
-t- Dr. W. Šmid se sklicuje na koncept (!) svoje prošnje. Res krasen dokaz! Smo že bliže; naj ga blagohotno objavi, potem ga bomo primerjali s prošnjo samo in dokazali, da pomenjajo razlogi, ki se v
nji opira nanje, narodno izdajstvo v najhujši meri.
I »Narod« vidi liberalce tud; tam, kicr
jih ni. Iz Nove Oselicc sc nam piše: Neki i dopisnik, ki se skriva za podpisom več naprednjakov iv, Nove Oselicc«, poroča dne 24. aprila v Slov. Narodu<; o zadnji občinski volitvi v takem tonu, kakor je v navadi pri tem najstarejšem dnevniku. To je sicer samo po sebi umevno, cla tič poje, kakor mu je kljun zrastel iu napred-,ii.iak-liberalee, za kakršnega se dopisnik •šteje, ne more drugače; a poročilo je tako, cia bo svet mislil, da 'ie cela župnija novo-,oseliška taka. kakor on, kar pa ni res, in tudi dopis je bil najbrže skovan v kaki liberalni kovačnici. Če sc v omenjenem dopisu trdi, da se je »porušila 'klerikalna trdnjava«. moramo reči. da je »trdnjava« ostala ista, ko prej. lc župan bo drug, vzet iz večine odbornikov, ki je sedaj slučajno 1 v novooseliški stranki, katera pa ni liberalna. kakor trdi dopisnik. Saj bi moral vedeti, da novooseličani še nikdar nismo volili liberalno, nc v deželni ne v državni zbor, pač pa vselej kandidate Slovenske Ljudske Stranke, in tudi na zadnjem shodu je cela župnija ugovarjala temu priimku. ki se nam od neke strani vsiljuje. Pri občinski volitvi ui bilo bo:ja med klerikalci« in liberalci, marveč šlo jc za to, kje bo večina. Če bo sedaj sedež županstva v Novi Oselici, ne bo to nič novega; saj jc bilo tako tudi pred desetimi leti. Od j takrat pa je bil župan v Stari Oselici, ki ! jc ravno v sredi treh župnij, ki imajo •skupnega župana. To bi bilo samo po sebi še najpriložneje, če bi svet nc bil tako hri-bat in je ravno po zimi siino težaven dohod k županstvu zaradi slabih potov iu sneženih žametov. Zato je menda priprav-| Jiejše, čc je županstvo pri cesti, kamor se laglje pride ali pa tudi pripelic. Vsem po hribih raztresenim ljudem pa ni mogoče ustreči, kar vsak pameten človek lahko razumi. Beseda »naprednjaki« v pravem pomenu pa bolj pristoja sosednjim župlja-nom v Stari Oslici in Leskovici, ki imajo .»Kmetijsko društvo« in »Hranilnico«, česar pri nas ni. Zato naj dopisnik, če je res naprednjak-liberalec, ue deva drugih pod svoj klobuk! Toliko v pojasnilo. — Frančišek Zoreč, župnik. — Anton Slabe, Janez Dolinar, Matija Šifrar, Valcnt. Frelili, Anton Mrak, Jakob Ambrožič, Anton Se-Ijak, Andrej Telban, Jože Peternel, I.o-rcnc Telban, odborniki.
—	Kočevarski neinško-nacionalni razbojniki so se zopet proslavili. V Rantolu dve in pol ure od Kočevja so s palicami, koli in kamenjem napadli slovenskega trgovca Ign. Kvasa iz Kočevja. Malo je manjkalo, da ga niso pobili.
+ Najbolj nemškutarsko okrajno glavarstvo na Kran;skfem jc v Kranju. Lc poglejte! Ravnokar sta razpisani dve učiteljski službi od okrajnih šolskih svetov v Kočevju in v Kranju. Kočevski (!) okrajni glavar je v slovenskih učiteljskih listih razpisal službo v slovenskem jeziku, kranjski okrajni glavar pa v nemškem jeziku. Slovenski jezik torej v Kočevju najde pravico, v Kranju pa ne! Nemški uradnik je slovenščini pravičnejši, kakor pa — Slovenec! Žalostna nam majka!
—	Surovost. Iz Mošenj se nam piše: Tukajšnji gospod župnik je v teku let na lastne stroške prenovil in na švicarski način vzorno preuredil gospodarska poslopja in istotako nasadil nad 300 žlahtnega sadnega drevja; minule dni mu je poredni zlobnež s tem pokazal priznanje za njegov trud in požrtvovalnost, da je pobil nova hlevska okna in posekal deset najlepših hruševih debel. Gospod pač ni niti sanjal. da sc mu bo na ta način povečevala izredna vnema za izboljšanje župnijske nadarbine v Mošnjah. Taka surovost se sama obsoja in občini občutno škoduje.
PRIHODNJI TEDEN V DRŽAVNEM ZBORIJ.
Nujni predlogi, ki jih jc doslej vloženih že pet in jih jc pričakovati šc več, bodo bržkone absorbirali moči parlamenta v prihodnjem tednu.
Plenarni seji bosta samo dve: v torek in petek. Ostale dni bodo delali odseki. med katerimi vzbuja zlasti bosanski odsek splošno pozornost. Razburjenje za-tadi madžarske banke ne pojema, marveč narašča. Ni izključeno, cla dobi poslanca Daszynskcga predlog večino. Po taki nezaupnici mora Bienerthov kabinet pasti.
Več vrst sodov ima naprodaj R. REPIČ,
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 566 52 1
a^n&lliBii&sijg
* . ......(9 "JH
vrt
& &
m

•«y * •k

i®

železnato J{ina-Ymo
Higijenidna razstavi na Dunrju 1006: Državno o<U:lcovunjfl m častni diplom k Blati kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in jo rekonvalesccntom in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških . avtoritet.
Izborili olzus.
Večkrat odlikovano. Nad 6000 zdravniških spričeval.
J. SERRAVALLO, c. in kr. dvorni
..... —■ TRST-BnrkovlJe. ==»==.

najboljša kakovost, 82 cm široko, 20 m dolgo samo K 13'—, primerno za
vsako perilo, samo v tkalnici BRRTOV KREjCAR "
Dobruska štev. 9180, Češko. Vzorcc ccfira in vseh visi tkanin in bombaž. ___!■'.' zas4o»S i,! Mlnlnr prosto.
" " " 'IKKMli
§ Zlai rudnik m usakegti gostitalearla, « Kramarja in insfnika so mil m 0
Eli i9k,ZVGni[0H?tt!itEt±!iJll), Xy!3$1M!
s težo, ki se za-morejo postaviti povsodi. Krasna godba in strokovnjaka izvržba jamčita zagoto v dobiček. E!ek-trično-pnauma-tiiini Orchestrioni učinkom. — Električni slasovirji z mandolino, Xy-lophonom in godbo na lok. Govorila z z v o k i m odmevom za gostilničarje in zasebnike. Znamka Tion-Tion.
Ceniki brezplačno in poštnine prosto. I. odlikovanja.
Tovnrnn Intern&cional, Piano-Orkestrov
F. MIACHINEBC in sinovi
DUNAJ XVII. S. Ortliebgasse Nr. S. Vzorna zaloga v Ljubljani
Joaip Droll, Sodnijske ulice 3
(eir-jn
trpežne, patentirane apnene
a^adne barve
v 50 vrstah od 24 v kg naprej.
Že desetletja dobro preizkušene in so prekosile vsa ponarejanja. — Edino sredstvo za pleskanje za fasade, ki so bile že pobarvane. 978 12—1
Fiail-fagndno barve, E&lf
tezi, torej nepotrebno pleskanje z drugo barvo, trde kot emaii, vporabne pomešane samo 7. mrzlo vodo. flntiseptiške, proste strupa, iuknjičave. Idealni piesk za notranje prostore, lesene zgradbe: kot kolibe, paviljone, ograje itd. Dobiva se v vseli vrstah, otroški za m2 5 vin. Cenik in prospekte zastonj in prosto.
CARL KRONSTEINER. Ouiiajlll, Haupsta 120.
ina
Štajersko.
V///S/0I.
•vfvs/A
Žtletniika poili\)a, pošla (n bnojavni urad.
Krasna lega, zrak poln kislika, brez prahu. Moderna uredba, živahno družab. življenje.
kCm ZVin0marn0Vr°;. ^-OVa kydro-cIcktr. mehan. therapevt. zdravilnica v veli-
Sl0gU' Z1dravljen-'0 2 »"1° vodo, elektr. razsvetljava in banj kopel itlka P	aParft> P,arnC k°Pc,i> elektr. masaža, solnčne kopeli, zdrav. S
stika - Preizkušena zdravilnica za bolezni v želodcu, žrevih na	lodvil.U ^t
zaprtju, hUmorrhoidah, kamnu, debelosti, slad. bolezni, da^o protikateromv Novi ^	zdrav, vrelci, podobni kot ^ Karlovih in Sji^ih var h ~
iN0V1 hotel z dietetieno restavracijo in novim vodovodom z izvrstno pitno vodo
elnega sprejema ter Viljema II. pozdravil, da tako manifestira za mir in zavezniško zvestobo Nemčije. Nemci se zdaj trudijo, da pride glede na to vprašanje do sporazuma med strankami.
Ncinškc stranke.
Izvrševalni odbor nemških svobodomiselnih strank je v svoji seji 7. t. m. sklenil, da glede na bosansko banko glasuje za predlog Redlicliov, da sc namreč akcijam rnažarske bosanske banke ne dovoli kotiranje, dokler vprašanje ni pravično in v interesu naše državne polovice rešeno. Kar sc tiče aneksijske predloge, predlagajo nemške svobodomiselne stranke, ela se izpremeni in sicer zato, ker jc aneksij-ska predloga, ki se jc predložila ogrskemu parlamentu, drugače stilizirana kot naša, kar pa nc gre. Masarykov nujni predlog glede na protisrbski proces v Zagrebu bodo nemške stranke kratko odklonile. Stranka se jc izjavila tudi proti finančni reformi Bilinskega.
Krščanski socialci.
Krščansko-soc. stranka se -je v svoji seji 7. t. m. ostro izjavila proti skupnemu finančnemu ministru Burianu. Skleniio se je, da se morajo delegacijo brezpogojno sklicati pred otvoritvijo bosanskega deželnega zbora, da se začne akcija proti Burianu. Parlament — poslanska in gosposka zbornica — naj manifestirati proti Burianu, v delegacijah pa treba glasovati proti njegovemu proračunu.
Vlada
upa, da se bo bosanska afera gladko rešila. Zdaj dela baron Bienerth na to, da sprejme večina aneksijskega odseka posredovalno resolucijo, ki naj bi ue bila tako radikalna, kakor je predlog Daszyu-skega, za katerega bodo glasovali socialni demokrati in »Slovanska Jednota«, pa bi vendar imela precej protimažarsko ost, da bi mogli glasovati zanjo krščanski socialci. Sicer pa menijo informirani krogi, da šc ni popolnoma pojasnjeno, zakaj je vlada tako sramotno zlezla pred Burianom pod klop, da pa ni izključeno, da se razlogi kmalu izvedo.
Proračunski odsek
jc proračun domobranskega ministrstva sprejel popolnoma neizpremenjeno.
MAŽARSKE SKRBI.
Cesar
baje v Budimpešti prav milostno posluša referate ogrskih državnikov, ki mu svetujejo, kako bi sc kriza rešila, ui pa nič voljan odnehati. Vsi so prepričani, da se cesar ne bo udal in sc bo zato kriza zelo zavlekia. Hudo boli Košutovce, da je cesar sprejel prvega grofa Andrassyja. Tudi to jc značilno, da sprejme cesar pred Ko-šutom grofa Tisza, bivšega ministrskega predsednika in najhujšega nasprotnika Košutovcev. Cesar sprejme tudi Lukacsa in Khuen-Hedervaryja. Slednji ima baje namen se cesarju ponuditi za ministrskega predsednika in izvesti vse, kar ccsar zahteva.
Aehrenthala
silno prijemajo mažarski listi, ker se je pripeljal v Budimpešto baje zato, da kot zaupnik prestolonaslednika prepreči, da bi sc ccsar ne dal od Mažarov pregovoriti. Značilno za bankerot Košutovcev je tudi to, da njihovi listi izjavljajo, da dežela nc želi boja s krono.
GENERALNI ŠTRAJK NA FRANCOSKEM.
Sindikat
so osnovali poštni, brzojavni in telefonski uradniki na Francoskem. Vlada je izjavila, da sindikata lastnih uradnikov ne pripozna in nikoli pripoznala ue bo.
Železniški delavci
so na svojem kongresu sklenili, da bodo v slučaju štrajka poštnih uradnikov slednje podpirali in tudi sami stopili v štrajk. Zato preti štrajk vseh prometnih uradnikov. Vlada noče odnehati, ker so simpatije javnosti v tem slučaju na strani vlade.
sveži
za trgovce manufakturnega blaga ln za krošnjarje. Razpošilja se zasobnlkom.
se dobiva v slaščičarni
1138 (1)
sortirano v blagu za blnzo, 78 cm širok, krasni vzorci modnega cofirja za hišna oblačila, srajce in bluze, i/borno obeljeno domafio platno, ka-nafas, za posteljne prevleke, oksforda za srajce in prodpasnike. Krlzot za spodnja krila v temnih in rudečih barvali, lepi vzorci. Modrikasto blaqo za kuhinske predpasnike in domače obleke. Dolgost ostankov 6—10 m-zajamčeno brez napake, perilni in uajbolše kakovosti. Ako ne ugaja, denar takoj nazaj. - Najmanjše naročilo 1 zavoj40—45 m K 15 - po povzetju. Zavoji se po želji tudi sortirajo.	1123 3-1
Oened JMcga samostanu v St. Pavla
v lepi, zdravi 1 gi v Labodski dolini, Koroško
ob pmgi državne železnice Zel tweg-Celje).
Dalje ponudim: 25 tn 110 cm široko blago za obleke „Poplta" za samo K 15'-.
zrseom pripraraini raj.
Konvikt je z novo stavbo precej povečan, razširjeni nasadi za mla-deniške igre in telesne vije; najnovejše kopalne priprave, električna razsvetljava itd.
Za pesrce znižane cene S
Prospekti se lahko zahtevajo od predstojništva 802	konvikta.	9—1
inP
^Frif^chuUii ^MZlata^1
čisfilnš izvtačeli
mm
Vsako kolo, ki je dobavimo mi, je
^fcffj natančen inM to ursta
najzanesllvejše konstruk-! ci.e, najfinejše izvršitve, t^mM	1 hn?ga teka.
V zvezi z nagimi tovarnami v Co:iventry in Doos smo
največji tovarnarji za kolesa na svitu.
Ceniki zastonj in franko. Zastopniki: R. Kom -in & ©o , (.jtibljnna,
M Smo ej, JesenSce. 819 10—1

Hočete li velezanimivo
50.000 knjig se razdsli msii zdravja potone.
Pišite nam takoj jn dopošljemojo f ^J	Vam. Na razpo-
V	lago imamo zelo
rflltt&rv*.	poučno brošuro,
psS«^^	ljudnem jeziku
KT\ ^^ilustrovanihod-/^■^^VV^^ndelkihz bistvom Sv	^^elektroterapije,
i' \V"I ^ Poučili se boste |||	o plodonosnem
t^V J /1	učinku elektro-
J/m	terapije za od-
i| i | J J 11	vrnitev živfine
11 i/l m	slabosti, revma-
/ -fl/JP	tizma, pomanj-
»\ ^Alšc	kanja spanja,
i	glavobola, utru-
jsnosti in pomanjkanja eneržije. Obširen opis elektro-vitalizer-aparata Vas prepriča, da treba dati prednost temu popolnemu telesnemu aparatu pri zdravljenju raznih pojavov slabih živcev, ker omogoči vporabljati v domači složnosti gal-vanični trajni tok, ne da bi motil izvrševanje poklica, brošura ni cenik ali katalog, marveč strogo znanstvena razprava dobro znanega zdravnika specialista za elektroterapijo. Še nikdar se ni v Avstriji občinstvu zastonj razdeljevala tako dragocena knjiga in akoravno zahteva to od nas velike žrtve, se bodemo vendar potrudili, da podamo pomoč in nasvete bolniku, ki nam bo morda celo življenje hvaležen za to zastonjsko knjigo.	H 1286 1—l
„66"	stroje
najnovejši in	i J^^^ dobite le »
nafpopol-	».JMMjg«.^ naših trgo> nejša Šivalni vinah. stroj. 402 24-3
Sioger Co.akc. dražba za šiv. stroje,
Novomesto, Veliki trg 88.
[pj Ta lekarna obstoji že nad 300 let.
velika tovarna z električnim obratom za
GODBEKO ORODJE
ma v louheeh mm 3
izdeluje vse vrsto glasbil lz lesa in kovine, pihala za	R
obhode (signale). Izvršitev in harmonija brez napake.	9
STROKOVNE. OPRUVH
M 1051 vseli godal In bobnov 26—1	j
rGoslnrskl atelje | j	j acaKaftBatMBMiMiiiimi n imunim iiiiinrav;>^rs®KauiB®asK
Ti izdelki „Hdau, ki so oblastveno varovani so na prodaj le v
Orlovi lekarni
Pli. Mr. Jos. Čižmar v Ljubljani.
Kupujte zaupno te domače izdelke!
—......■—■■. ......
hoče ?tbe aii svoje otroke obvarovali
H JT <£fe &L* 1B H	hr,PllV06,i. katara, zaslezan|a ka-
HjSl fS|S SB5 ®	•«« v urin oslovskega In duSlji-
' oP	vega k«5lja, nai si omisli zdrav-
niško preizkušenih in priporočenih
KaiserjcviSi karame! sa prsre
n tremi jelkami,
5500 notarijelno potrjenih spričsval o dobri kakovosti.
Z.vdJ 20 it 40 vin., škitlilca 80 vin. dobivajo .«c: vL|iiblj»nl: Lekarna pti .Orlu" pri želez. moslu, deieliu lckirna pri »Mariji Poir gaj", M Leaslek ; Uhald pl. Trn«oszy, Jos. M:iycr, O. Piccolj. lri .Kroni' A. Bohinc, vogal Kimskc in Plelv clsove ccste: ."i n OiuriSlč v Metliki. Jo« Ancik, Ribnica, A Knblek, Radolj:. n D. firc, Idrija. H Uril i, l.illjn, E. Burdlch, ŠV. LoVn, Hugon .t iblck, Trtlč, Karol Andrljanlč v Nrv.i-imer.tu, Karol Savnlk v Krar.|ii In Josip Močnik, lekarn« pri .Sv. Trojici" v Kamniku.	3017 il-i
Kupon za brezplačno knjigo.
Na	9./5. 1909.
n ElohlrotorapevtiSho oriaciio na nunam I.,
5 Sdiwangasse L, Mezzanin, odd. 1 s/3
S-- Prosim, poSljitc ml knilgo „Elne Hbhan-© dlting iiber moderne Elektro-Therapie"
gratis In (ranko pod zaprto kuverto.
Ime:...............................................................
Noslov: ........................................................
IdiUste nmm.
i Čuden protest. Prctečeni teden je umrlo v Spodnji Idriji mlado dekle, podpornica Sokolov in požarne brambe. Iz Idrije so šli na pogreb oddelek Sokolov v uniformi, požarna braniba in godbem klub. Tudi poslanec Gangl, kot Sokol napravljen, se je udeležil pogreba. Pri odprtem grobu je govoril pokojni v slovo. Po kratkih navadnih frazah je končal patetično: Tu zbrani protestujemo proti vsem onim silam, ki jemljo tako mladim bitjem dražestno njih življenje! Spogledali so se navzoči, kajti v zadregi so bili, kako naj protestujejo. Take fraze so navajeni na kakem javnem shodu, kjer se zbrani navdušujejo glasovati za kako resolucijo pri neljubi jim tvarini. Protest se uloži m tudi že sami čutijo, da bode brez uspeha. A na pokopališču, pri odprtem grobu, ko so pevci ravno odpeli: «Blagor mu, ki sc spočije«, jc pač vse drugo stališče. Zato so ugibali domu grede, kaj bo protest proti smrt? imel raznih posledic. Večina se jc zjedinila, da bodo sedaj naši zdravniki mesto navadnih zdravil, le pisali na receptih: »Ganglov protest«. Potem bo gotovo bolnik obvarjen vsaj smrti, ako sc mu že bolezen ne zboljša. Drugi so pa po svoje modrovali: znano je, da si jc pokojna nakopala smrtno bolezen pri sčkolski slavnosti, tedaj jc pu Gangl kot Sokol sam sebi protestiral in sc pritoževal sploh nad vsako sokolsko veselico. Ce pa je Gangl sploh sam kaj mislil, kako modro je spustil v svet, dvomimo. Njemu sc jc reklo: Gangl govori, in on jc govoril, kakor sploh zna. Imenitno, navdušeno, s patosom, malo pretrgano, kakor bi iskal efekta, in bratje Sokoli so molčali in s tem odobravali, pa je markantno rešil svojo nalogo, tako se je najbrž tolažil. A ko se je zvedelo po našem mestu o znanem protestu, je bilo veliko zabavanja in raznih dovti-pov, katerih pa ne ponavljamo, da ne zagrenimo bratu Sokolu lavorik, katerih si je nabral, kakor gotovo sam misli, pri zadnjem svojem nastopu na pokopališču v Spodnji Idriji.
i Umrl je v sredo zvečer gosp. Janez Paa, hišni posestnik in bivši zastopnik državnega pravdništva v Idriji. Iz Češkega je prišel kot žandar v naše kraje in tu ostal do svojega 62. leta. da je kot idrijski meščan se ločil od nas. N. v m. p.l i Imeniten koncert, pa malo poslu-ša cev. Naši realci so napravili 25. aprila v realčni telovadnici svojemu podpornemu društvu ua korist zabavni večer s petjem in godbo. Telovadnica ni kaj velika in vendar toži dopisnik v »Slov. Narodu«, da jc bila udeležba zelo pičia, veliko prostorov praznih. Tako izboren program, vzdihuje dopisnik, pa vzbuja tako malo zanimanja cd občinstva, saj jc veliko staršev, katerih sinovi so na odru kazali svojo spretnost in inteligence, sc razume, da le napredne je v obilici v Idriji, pa prezirajo tako imeniten koncert. Prijema tudi tu bivajoče Cehe, rudniške uradnike, ki so sc ta večer odlikovala z vzajemno ne-navzočnostjo. — Isti večer jc pa tudi imela veselico z igro in godbo »Mladeni-ška Marijina družba« v prostorni dvorani pri »črnem orlu«, ki ;e pa bila do zadnjega kotička zasedena. Kaj pa, ko bi sc sedaj maščevali oni hujskajoči dopisi po »Narodu«, ki so o priliki naših cecilijan-skili koncertov prijemali uradnike in profesorje, ki so posečali znane in priljubljene večere na 22. novembra vsakega leta? Od nas odlični gostje niso izostali, pač pa jili pogrešajo naprednjaki ter si sedaj dajejo duška svoji nejevolji po javnih listih. Da, terorizem nc prinaša zaželjenega vspeha, posebno še od takih ljudi, ki pišejo in zabavljajo po liberalnih listih iz našega mesta!
i Dne 1. ma'a se ni delalo v našem rudniku. Socialni demokratje hočejo ta dan na vsak način označiti kot delavski praznik ter vplivajo na sotovariše, da tudi ostanejo doma. Marsikateri ima pri svojem posestvu na pomlad toliko dela, da nc bo dosti zamudil, ako kaj podela ali popravi krog svoje hiše. A veliko jih pa to nasilje z nejevoljo prenaša. V soboto praznik, v nedeljo se nič nc zasluži, in v torek, sv. Florijana dan zopet brezdelje! To se navadnemu delavcu žc precej pozna. A zdi se, kakor da bi tudi višji imeli radi prosto. Vsaj tako sodimo po vedenju nekega paznika, ki jc rudarjem zaklical: »Samo tisti naj se oglasi, ki bi prišel dnč L maja na delo, onemu, ki doma ostane, se ni treba zglasiti.« To se pač glasi: najljubše mi je, ako 1. maja doma ostaneš in ne delaš nam sitnosti v jami. Kako daleč smo že prišli s svobodomiselnostjo, so poskušali nekateri, ki so šteli število udeležencev pri procesiji sv. Marka in pri obhodu dnč L maja. Menili so, da bode število enako, ali celo 1. maja presegalo cerkveno procesijo. A zelo, zelo so se všteti!
PARLAMENT.
Nemškega cesarja
na! bi ob njegovem prihodu na Dunaj sprejel tudi parlament — tako ugibajo Nemci. In sicer naj bi se to tako vršilo, da bi sc zbornični predsednik udeležil ofici-
ZA LJUDSKI SKLAD.
Poslanec dr. J. Ev. Krek 60 K; Kmet Mihael, kaplan v St. Juriju (Kranj). 5 K; Gregorc Janez, Pod tabor (Podbrezje), .3 krone: Kramar Janez, bcncficiat, Vače, 5 K; Kogovšek Ivan, kaplan, Srednjavas (Bohinj), o K; neimenovan duhovnik 5 K; hranilnica in posojilnica na Jesenicah 20 kron; odbor izobraževalnega delavskega društva in telovadnega odseka v Preski 7 kron 20 vin.
SlavGeiska ljudska misel m Šiiprsia.
Pifek fss Korote silalste zmagala.
Deželnozborske volitve na Štajerskem so naša skupim slovenska zadeva. Nc pišemo o njih, kakor bi se tikala samo dragih prijateljev, ljubih bratov, marveč tiče se nas samih. Zato ga pa ni čiana S. L. S. na Kranjskem in Goriškem, ni krščansko mislečega Slovenca na Koroškem. ki nc bi s prisrčnim veseljem beležil uspeh včerajšnjega dne deželnozborske volitve v splošni skupini: zmagali smo in sicer tako sijajno, da si nihče ni tega sanjati mogel. Liberalstvo na Štajerskem je ubito, brez moči, brez nade za bodočnost. Toliko centov papirja, toliko doktorskih slin, toliko surovosti iu osebnih napadov — in vse zastonj. Brinar iz svojih brinovih jagod ne bo kuhal liberalnega, žganja v Gradcu. O dr. Korošcu pravi uradna vest, da je zmaga! z ogromno večino. Liberalci so sicer pomagali socialnemu demokratu, a oboji skupaj so dosegli komaj par odstotkov.
O Pišku je pisala včerajšnja »Straža <:
»Glede Pišeka sc bo ijo v naših krosih, da pride v ožjo volitev, ako ni šlo vsaj pet šestink vseh naših pristašev na volišče. V morebitni ožji volitvi pa bo moral slchern naš pristaš z glasovnico na volišče.«
n u sneli: Od 10.580 glasov jc dobil Pišek 6.051, torej nad 57 odstotkov; socialni demokrat Siter 2.752; liberalni učitelj Brinar pa 1.777 glasov, torej 16 odstotkov. Pišek ima za 41 odstotkov več nego Brinar! Računajmo dva odstotka nasprotnikov pri dr. Korošcu; potemtakem pride na 100 slovenskih volivcev na Štajerskem 9, reci in beri devet liberalcev. To razmerje naj iepo premišljujejo celjski primojdušcvci in naj se zavedajo, da se jim smeje ves slovenski svet. Naši možje pojdejo v ponedeljek, 17. maja v kmečki skupin! s tem večjim pogumom na delo in pometejo liberalce v kot, kamor spadajo.
O Rebek«, ki je bii kandidat vseli Slovencev v spodnještajerskih mestih in trgih, beremo v včerajšnji »Straži«:
»Ogorčenje vlada med našimi pristaši .da ie Narodna stranka postavila za splošno skupino v mestih in trgih sicer kandidata, a vendar zanj nič ni storila. S tem ie naravnost izdala slovensko stvar, m sicer, kakor se splošno sodi. na ljubo socialnim demokratom. Tako malo, kakor za Rebeka. more delati stranka, ki ali ne mara zmage, ali ne kandidata. Nobenih shodov skoraj, nobenih letakov, par ubogih lepakov, nobene agitacije, to je vse kazalo, da liberalci ne marajo socialnim demokratom delati nobenih težav. Rebek bi bil lahko prišel v ožjo volitev, in če bi tudi potem padel, vendar ožja volitev bi bila za Slovence častna. Toda liberalci ne marajo za čast narodovo, ampak ie za svojo korist, za svoje žepe. Mi smo lojalno izdali parolo, da naj gredo naši pristaši volit Rebeka iu prepričani smo, da bo večina Rebekovih glasov danes naših krščanskih glasov. Sodi se, da bo izvoljen nemški kandidat Kralj, ali pa da pride s socijem Horvatekom v ožjo volitev. Da bi liberalci nc prodali slovenske stvari, spravilo bi sc cclo lahko vsaj do ožje volitve med Rebekom in pa Kraljem.«
To se je tudi sijajno izkazalo: Rebek 5e dobil domala 19 odstotkov; Rebek je dobil 1.013 g asov, nemški liberalec brivec Kral 2.281 glasov, socialni demokrat Hor-vatek 2.165 glasov. Med socialnim demokratom iu nemškim liberalcem bo ožja volitev. Glasovi za Rebeka so po ogromni večini naši; liberalci niso za Rebeka nič storili. Brez dvojbe bi bilo mogoče Robčku priti v ožjo volitev. Kaj bo pri ožjih volitvah, nc vemo, o tem smo pa na jasnem, da noben Slovenec nemškemu libc-r;ilcu nc more dati svojega glasu.
Bilo je veselo, ko smo sporočali sijajne zmage S. L .S. na Kranjskem; vese-lc!Še bo še, ko bomo govorili o zmagi naše niisli na Štajerskem. Morda bo potem tudi dvorni svetnik Ploj z nami vred hvaležen ?r. Kukovcu, ki je s svojo politiko predrl ed na Štajerskem in pomagal krščanski Uudski misli do zmage, zraven pa tudi od-["' vrata Ploju za nolitično penzijo. Prav )c za nas; prav za dr. Kukovca, ki je vsaj čeloma na svoje stroške nam pomagal do Zl»age; prav pa tudi za dr. Ploja, četudi
"Jegova glava tega tako brž še ne bo raz- |
1'n-rh.	i
Izid ¥o!ilev v MelsiGztesM
mm ki splošni skispiM m
Nemški nacionalci poraženi na ccli črti ! Izvoljeni trije krščanski socialci in štirje socialni demokrati.
Pri včerajšnji deželuozborski volitvi v , splošni skupini so bili izvoljeni v okrajih:
Gradec: izvoljen socialni d e -m o k r a t R e s e I z 6 9 16 glasovi, nemški nacijonalec Gottvvald je dobil 1091 glasov, krščanski socialec Fiirpass je dobil i7KS glasov, torej več kot nemški nacijonalec. Tudi v drugih okrajih so krščanski socialci dobili več glasov kot združeni nemški nacijonalci in :ibera'ci.
V	mestih in trgih Srednje Štajerske: i z v o 1 j c n s o c i a 1 n i d e ni o krat J o d i b a u e r z 4154 glasovi. Krščanski socialec Neuntcufel je dobil 1887, nemški nacijonalec Stranzl I los glasov.
V	mestih iu trgih Gorenje Štajerske: izvoljen s o c i a 1 n i d e m o k r a t dr. S c h a c h c r 1 z 8678 glasovi, krščanski socialec Ferk jc dobil 1910, nemški nacijonalec Geislcr 1508 glasov.
Ausse - Rottenmann: Izvoljen krščanski socialec Hans K a n z-ler z 5100 glasovi; socialni demokrat Rcgner jc dobil 2892, nemški nacijonalec dr. Anton Kapper jc dobil 10, SO glasov.
Ljubno - Miirzzuschlag: izvoljen s o c i a 1 n i demokrat H i I a r i z 6884 glasovi; nemški agrarcc Libniger je dobil 1180; krščanski socialec Muscnbichler pa 2256 glasov.
Frohnleiten Voitsberg-Wi!don: I z -v c 1 j e n k r š č a n s ki socialec J. G 6 11 e r z 8144 glasovi, socialni demokrat Polti jc dobil .31.H; nemški nacijonalec Hohl 1084 glasov.
Hartberg - Feldbach - Radgona: I z -voljen k r š č a n s k i socialec F r. S t o c k e r z velikansko večino.
Turške homaflie.
Sultan Mohamed V.
se ie začel mladoturkom puntati. Poklical jc namreč k sebi velikega vezirja in generala Šefket-pašo in jima dejal, tla bo on sicer spoštoval in varoval ustavo, da pa ravnotako zahteva, da se spoštujejo pravice krone. Zato da ga je zelo iznenadilo, da se ni na dan, ko je zasedel prestol, razglasila amnestija, kakor jc to splošna navada, ampak so sc obešali ljudje, o čemur on ni bil prav nič obveščen. Take stvari sc morajo po ustavi njemu predložiti. Sultan je zahteval, da sc v prihodnje ne zgodi več kaj takega.
Sultan je torej začel kazati rogc. Kaj bodo na to mladoturki dejali?
A!i je res?
Veliki vezir je nasproti diplomatom tujih velevlasti izjavil, da sc je položaj v Mali Aziji znatno izboljšal, ker jc vlada vse odredila, cla se mir in red upostavita. Baje bo vojno ministrstvo v to svrho mobiliziralo 40 bataljonov.
Za Abd u! Hamida
bodo baje v Solunu najeli še tri vile, da se bo moglo nastaniti v njih vse njegovo spremstvo. — Baje ima sultan pri »Nemški banki« naloženih 1,900.000 funtov. — Mladoturke jezi, da nc morejo tega denarja dvigniti.
Zopet vojaški upor?
Londonski listi poročajo, da namerava 4. turški vojni zbor iz Erzeruma korakati proti Carigradu.
Dami.
-r Za šentiljski dom plača dr. Vladi-slav Pegan, kot zastopnik črnovrhniških Orlov in g. Filipa Šinkovca, posestnika sina v Beli, 20 K kot globo, ki jo je moral plačati črnovrlmiški liberalec, da se izogne kazni.
RAZKRITJE GOGOLJEVEGA SPOMENIKA.
»Matica Slovenska« je naprosila prof. M. Štiftarja v Kalugi, da bi jo zastopal pri razkritju Gogoljcvega spomenika. Ker pa je profesorju Štiftarju nemogoče, jo zastopati, -je »Matica« brzojavno pozdravila slavnost.
BOSANSKI SABOR
sc snide 1. septembra k svojemu prvemu zasedanju.
VSE ŠTIRI SOCIALNODEMOKRAŠKE MANDATE
v pruskem deželnem zboru je volivna preiskovalna komisija razveljavila. Vsled tega se bodo morale vršiti nove volitve. Razveljavile so se izvolitve poslanccv Borgmann, Hirsch, Hoffinann in Hlimann, vsi iz Berolina.
PROTISRBSKI PROCES.
Z a g r e b, 7. maja. Pravoslavni duhovnik Sr>nn nc irnnvr trč "btr,''i'nArrn
Državni pravdnik in predsednik mu očitata, da izpoveduje drugače kakor jc pred preiskovavnim sodnikom. Šepa pravi, da je preiskovavni zapisnik bil v naglici sestavljen in da zato ni točen. — Priče Popoviča, pravoslavnega duhovnika, žc obsojenega zaradi umora, a poniiloščcnega po septeinviralnem sodišču, se ne zaslisi, ker je sorodnik Pribičevičev. — Gospa Milka Vodogažec izpove, da je bii pri učitelju Petroviču major Simič iz Srbije in tam dejal, da bo vsa Hrvaška kmalu srb-ska. — Imbrc Varovie, ki je bil skupaj z obtožencem Jovanovičem zaprt, izpove, da mu jc slednji dejal, da bodo Srbi, ako se obtoženci obsodijo, napravili revolucijo. Hrvaška in Bosna da morate pripasti Srbiji. Na sodnike da bi bilo najbolje streljati. —• Obtoženci tajc in zlasti o slednji priči pravijo, da ni verodostojna.
Biaevsie novice.
i- Letošnja velika manifestacija Orla
bo 8. avgusta v Kamniku. Spored: Četrt na deset dohod na kolodvor; desetih sv. maša: enajstih pozdrav pred »Kamniškim domom«, nato obhod po mestu; pol eni kosilo; pol dveh skušnja; od 4. do 6. ure telovadba; nato ljudska veselica. Podrobno bosta aranžirala in vodila predpriprave za letošnjo javno telovadbo »Zveza« in lokalni kamniški odbor.
+ Za Kamnik. Mestni občinski zastop kamniški ie na predlog poslanca Lavren-čiča soglasno sklenilprošnjo na ministrstvo javnih del za državno stavbeno in umetniško rokodelsko šolo v Kamniku. Državni poslanec dr. Krek je, obveščen, obljubil najkrepkejšo pomoč.
+ Za prosveto v dejanju. Liberalci radi govore, da so duhovniki nasprotni napredku. prosveti. To laž najbolje ovržejo naslednje številke: V Avstriji dobiva 194.3 dijakov na leto 46,3.336 kroti podpore od ustanov, katere so ustanovili duhovniki.
Liberalci za nage ženske. Liberalni listi napadajo deželn. predsednika barona Sclnvarza, češ, da nc pusti v izložbah razstavljati nagih podob. Da se »Slovenski Narod« ogreva za nage ženske, to jc pač samo po sebi umljivo. A tudi »Učiteljski Tovariš« sc jc postavil na stran nagih žensk. To glasilo vzgojiteljev bi moralo pač vedeti, da se drugod ravno vestni učitelji najbolj bore proti izložbam ne-nravnih slik, ki pridijo mladino. Le poglejte, kdo stoji ponavadi okoli takih izložb! Skoro sama mladina.
-f Pametne misli g. dr. Tresič-Pavi-čiča. Dalmatinski poslanec dr. Tresie-Pavičič je korespondentu »Agramer Tagblatta« o sedanjem položaju dejal sledeče: Avstrijska vlada dela v starem duhu naprej. Slovanske stranke so razcepljene, zlasti Poljaki gredo svojo pot. Na federalizem ali trializem je ravnotako malo misliti. kakor na balkansko zvezo. Dualizcm sc nc bo podrl, kajti Mažari so pametni in dasi vedno vpijejo,/ne bodo razrušili dti-alistiškc monarhije, ki jim toliko koristi in brez katere nič ne bi pomenili. O volivni reformi na Ogrskem ni duha ne sluha, Bosna sc bo upravljala kakor doslej kot nekak corpus separatum; skratka vlada bo »vurštlala« naprej po znani metodi. Slovanski poslanci nc bodo mogli veliko na tem izpremeniti. Rusija nič ne šteje, Francija ravnotako ne. Anglija pa se da le od gospodarske konkurence Nemčije voditi, drugače pa so ji balkanske narodnosti kaj malo mar. Balkanska zveza je nesmisel. Jugoslovani naj puste vse prazne sanje in naj začno s krepko gospodarsko politiko in izobrazbo mas. Vse drugo jc izgubljen čas. Šc enkrat: gospodarsko delo!
-r Reka se ne loči od senjske škofije. Tako jc Vatikan definitivno odločil. Zasluga zato se ne pripisuje samo hrvaškim škofom, temveč tudi eni najvišjih in najvplivnejših oseb v monarhiji, menda prestolonasledniku. Seveda so Mažari s tem hudo udarjeni, saj se je grof Apponyi pri Vatikanu za žive in mrtve trudil, da bi tudi reško cerkveno upravo pomažaril s tem, da jo od Senja loči. Zdi se, da Mažari niso več »trumpf« v monarhiji.
- Dr. Lončarič, časnikar iu eden prvih v hrvaškem katoliškem gibanju ter dr. Binički, urednik »Hrv. Straže« sta bila povodom hrvaškega narodnega romanja v Rim odlikovana z monsignorskim naslovom.
—• Delavskb gibanje. V Ilirski Bistrici sc je delavstvo nekoliko vzbudilo, zlasti v tovarni testenin se nekaj kuha. Zahtevajo deseturni delavni čas, kar je pa še preveč, čc sc pomisli, da je delo v tovarni testenin zelo nezdravo, kar se pozna tciiui delavstvu že na obrazih in vedno nekaj delavcev boleha in bi moral biti delavni čas največ 8 ur na dan. Ce sc delavstvu ne ugodi do 15. t. m., stopi v š t r a j k. Tovarnarja spravljata lepe dobičke, delavstvo se pa muči za nju in zapravlja svoje dragoceno zdravje in je povrh šc slabo plačano; zlasti delavke! Bistriško delavstvo se vzbuja in spoznava one, ki iili poznajo samo ob času volitev, ko rabijo njih glasove! Ce tovarnarja res tako gorita za ljudski blagor, kakor vedno vpi-Wp vsnVUi vnptvib. jm» nr4r«iM
sedaj v praksi napram svojim delavccm! Zahteva delavcev je itak majhna in kaže le, cla je delavstvo jako pohlevno iit z malini zadovoljno.
—	Strela je »darila v sredo, 5. maja t. I., ob 4. popoldan v hišo posestnika Antona Mikuš-a na Rakitni hiš. št. 68. Sreča. da ni užgala. Odbila'je dimnik, raztrgala slamnato streho, razrušila strop v kuhinji, na kosce razdrobila kuhinjsko posodo. razbila vrata pri kuhinji, prebila zid. šla v hlev, ubila ondi kravo iu dva junca iu razbila vrata iu zid v hlevu. Strela je omamila in vrgla na tla gospodinjo, ki je ravno odpirala vrata v klet in oseiniiajstletno, starejšo hči, ki je bila v kuhinji, omamila je tudi kopo majhnih otrok, ki so bili na peči. vendar ni bilo nobene človeške žrtve. Sreča v nesreči jc tudi bila, da je bil takrat gospodar z dvema voloma v gozdu, če ne bi mu bila strela tudi ta dva ubila. Zavarovan je gospodar pri vzajemni zavarovalnici. Škode pri poslopju je najmanj 500 kron, ubita živina sc ceni na 700 kron; skupna škoda 1200 kron. Ubogi siromak, komaj si je nekoliko opomogel, pa ga je zadela taka nesreča!
—	Hrvat gost svetega očeta. Te cltii je papež Pij X. sprejel odvetnika Dujana pl. Rendiča iz Splita. Sveti oče je spoznal v Rendiču svojega součenca in prijatelja iz Padovc ter ga je obje! in poljubil. Nazadnje ga je povabil, cla ostane kot papežev gost v Rimu.
—	Kmetijsko predavanje. Jutri, v nedelj o, popoldne ob 3. uri predava gospod deželni nadzornik Legvart v Toinišlju o umni živinoreji in pridelovanju krme.
—	Ladja »Pelikan« rešena. Vojna ladja »Pelikan, ki je bila te dni odbtičala na neki skali blizu Šibcnika, je že rešena. Dne 7. t. m. zjutraj je prispela v šibeniško pristanišče. Kakor je videti, poškodbe niso posebno velike. Škoda za mlado življenje službujočega častnika, ki se je v prveiu razurjenju po nezgodi v strahu pred kaznijo ustrelil!
—	Gostje iz Amerike. Tz Brockwaya Minn., v Ameriki poročajo: Naj vam sporočim, da nas te dni zapusti naš č. g. župnik, Rev. John Trobec, ki bode potoval v staro domovino, obiskat svojega bolnega očeta. Nadomestoval ga bo č. g. V. Scliif-rer. Tudi naš preč. g. škof Jakob Trobec, Ivana Trobec in Marija Ana Trobec gredo v staro domovino. Obiskali bodo tudi Rim.
—	Umrl jc v Brock\vayu, Minn., v Ameriki /7 let stari Slovenec Janez Rek a r.
—	V rudniku zasulo je v Chisholmu, Minn., v Ameriki Slovenca Franceta Cam-pa iz Gore pri Ribnici.
—	Umrla je na Bledu gospa Katarina .Vovk, rojena Ferjan.
—	Smrtna kosa. Dne 4. t. m. je umrl na Bregu pri Litiji nmogoznani in povsod spoštovani .1 o ž e f S i m o n č i č, posestnik, mlinar itd. Ranjki je bil vzor moža-poštenjaka, skrbnega gospodarja iu dobrega očeta. Živel je vzgleduo, krščansko, pa tudi vzgojil je vrle sinove, ki so vsi vnet' pristaši S. L. S. Kako priljubljen jc bil v vseh krogih, je pričal pogreb, katerega sc je udeležila kljub slabemu vremenu doma-lega cela fara. Naj počiva v miru. rodbini Simončičevi pa naše iskreno sožalje!
—	Novice iz Novega mesta. Elektriko jc bil vpeljal gosp. Košičck iz izvirka pod graščino Luknja v Kandijo za razsvetljavo iu kot gonilno moč za svojo žago istotam. zdaj pa prodal cclo napravo / žago vred g. Fr. Seidelnu, veleposestniku in trgovcu v Novem mestu za 103.000 kron. Novi lastnik bode prestavil vse stroje i/, Kandije v Novo mesto ter skušal razsvetljavo vpeljati v Novem mestu. — Lep dobiček bode napravil g. Mrvar iz Škrjan-čega pri Šmihelu, ker je kupil od č. gosp. Šega, župnika na Planini, obširno zemljišče v Kandiji, katero jc sposobno za stavbne parcele. Štirjaški meter ga stane 25 v. prodajal ga bode lahko po eno krono. — Cerkvica oziroma kapela Božjega groba pri Grmu obstoji ravno 200 let. Umest-/10 bi bilo. cia bi sc ta jubilej na kak način obhajal, da se povzdigne ta stari spomenik iz pozabnosti.
—	Pogreb rajne Josefine Majjzelj jc
bil v Št. Jerneju veličasten. Pri pogrebu so bili zastopani čislani sorodniki in prijatelji iz Novega mesta, Kostanjevice, zelenega Štajerja, Gorenjskega itd. Spremljali so blago rajnico na zadnji poti štirje gg. duhovniki, dva usmiljena brata in nebroj občinstva. Pokopal jc pokojnico gospod prošt dr. S. Elbert. Domači pevci so pred vilo in na pokopališču zapeli prelepe žalostinke. Dobra Pepica ni dolgo časa bolehala, saj nevarno ne. V teku desetih dni se jc vse izvršilo. Gospod doktor ji je vzel dvakrat vodo. A contra vim mortis non est medicamen in hortis. Pokopala jo je vodenica v 49 letu starosti. Marsikak revež bode pogrešal dobro Pe-pico. Za tc je imela vedno odprte roke. Naj v miru počiva! Sedmi dan bo dne 12. maja.
—	50 antimiiitarističnih agitator cv
postavijo na Češkem pred sodišče.
—	Dekle zgorelo. V Zagrebu je eks- 1 plodirala v kuhinji 281ctni Evi Klokofiar steklenica špirita, s katerim je hotela oživiti ogenj. Dekle je bilo nakrat vse v plamenu ter sedaj umira v bolnici.
—	Glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda za Istro sc bo vršila dne 6. junija v Kastvu.
—	Razpisana so štiri mesta grofa De-biinove ustanove na vojaških učiliščih in vzgaališčih. Pravico do teh mest imajo potomci obubožanih čeških plcmičev. Prošnje je vlagati pri namestništvu v Pragi do 15. t. m. Potrebna pojasnila da-jej ookrajna glavarstva, v Ljubljani pa mestni vojaški urad v »Mestnem domu« ob navadnih uradnih urah.
—	Slovenci na Dunaju. Slovensko katoliško izobraževalno društvo Straža« na Dunaju. V I, Franzensgassc 14, javlja: Služba božja se vrši v nedeljo, 9. majnika, ob pol treh popoldne v cerkvi sv. Antona, XV., Pouthongasse 16, s slovesnimi lita-nijami v proslavo Kraljice Majnika. — Zabavni večer priredi društvo »Straža« v nedeljo, dne 9. majnika, v dvorani »Zur schonen Schaferin«, VI., Gumpendorfer-strasse 101, s tainburanjem, petjem in prosto zabavo. Vstopnina prosta. Začetek točno ob šestih zvečer. — V nedel o, dne 16. majnika, priredi Straža« društveni majnikov izlet s sledečim načrtom: Dopoldne: Ob osmih sc z.bero izletniki na kolodvoru južne železnice v Mcidlingu. Ob 8. uri 17 minut odhod z vlakom v Brunii-Maria-EnzersdOff, kjer se debi lahko zajtrk. Vožnja stane t-ja in nazaj 80 h. Ob 9. uri 15 minut peš mimo Klausen, Vorclcr-Briihl do Husaren-Templa in nazaj skozi Modliiig. Ob 1. uri 30 minut skupno kosilo na vrtu g. Ambroža Rusta, Enzcrsdorter Hauptstrasse 17, Gemeinde-Gasthaus. — Popoldne: Ob 3. uri 15 minut se zbero izletniki na istem kolodvoru kot zjutraj. Ob 3. uri 27 minut odhod z vlakom v Brunn-Maria-Enzersdorf. Ob 4. uri slovesna služba božja s slovenskimi litanija-jni. Nato skupna zabava na vrtu zgoraj omenjene gostilne. Vrnemo se z vlakom skupno ali posamezno. Kdor zamudi vlak ob 3. uri 27 minut, se pripelje lahko z vlakom ob 3. uri 37 minut .Izletnike, ki se udeleže izleta že dopoldne, prosimo, da to naznanijo osebno pri veselici 9. majnika ali pismeno vsaj do petka 14. majnika Ba-juku, VI., Stumpergasse 27, radi skupnega kosila.
—	Osebne vesti. Evidenčni geome-ter prvega razreda gosp. Navratil je prestavljen iz Litije v Postojno. Na Kranjsko pride službovat evidenčni geometer prvega razreda g. Iv. Pire iz Št. Vida na Koroškem. Umirovljen jc višji davkar Oton Grebene v Ljubljani in davkar Franc Prcdalič v Logatcu. ■-— Naslov višjega respicijenta jc dobil respicijent Lovrenc Fleischmann. Prestavljeni so respicijent Rudolf Hammerlitz iz Idrije v Novo Mesto, fin. paznik Pavel Straus iz Novega Mesta v Idrijo, nadpaznik J. Papež iz Ljubljane v Radovljico, nadpaznik Alojzij Šribar z Jesenic v Ljubljano, naslovni rc-spicijent Jožef Erjavec iz Ljubljane v Radovljico, respicijent Jožef Prettner z Jesenic v Kranj, nadpaznik Franc Smrdu iz Mengša v Ljubljano, paznik Jožef Stary iz Kranja v Mengeš, paznik Franc Pust iz Ljubljane v Kranj, nadpaznik Jurij Hude iz Senožeč v Kranj iu paznik J. Lenassi iz Kranja v Senožeče. — Umrl jc paznik Franc Zajec.
—	Štiridesetletnica sedanjega šolskega zakona bo dne 14. maja.
—	Reklamacij proti voiivnemu imeniku za občinske volitve v Trstu je bilo vloženih 1910. Vseh volivcev jc nad 41 tisoč. Mestna delegacija, ki ima v prvi instanci odločati o reklamacijah, jih jc 323 zavrnila, ker niso bile sestavljene v la-ščini (!), ugodila 199 reklamacijam za vpis v volivni imenik, 436 za izbris, 221 za poprave. Največ reklamacij jc vložil 4. mestni volivni okraj (1145), najmanj 1. okoli-čanski (15).
Mrlič v Dravi. Pri Spodnjem Drav-bergu so našli v Dravi utopljenko, ima črne lase, okroglo lice, modro kočemajko, črne nogavice iu je srednje velika. Stara bo kakih 50 let in je morala biti v vodi kake štiri mesece.
—	Naša okrajna glavarstva še vedno ne vedo, da je predvsem znanje slovenščine neobhodno potrebno, če hočejo ura-dovati kakor sc spodobi in v jeziku, ki ga občinstvo ume. Podrejenim županstvom pišejo že v tako spakedranem jeziku, da človek res ne vč, ali sc ta gospoda iz našega jezika naravnost norčuje in norca brije, ah pa jc tako slabo podkovana v jez kovnem oziru. Toda oboje jc naravnost neodpustno. To-le za vzgled: »V dostavo priloženo duplikat vojaško knjižico notri navedenega . . . proti potrdilo.« Z vseh vetrov naženo uradnike, ki se nikdar nc morejo naučiti pravilne slovenščine, ker so preleni, da bi sc je učili! Poglejte nas, Slovence!
—	Bralno društvo v Naklem bo napravilo o. t. mes. ob pol štirih popoldne predstavo igrokaza »Na-jdena hči«, pri kateri bo sodeloval domači pevski klub.
Iz Trnovega na Notranjskem. Kon- , cem preteklega mescca se jc vršil pri nas i
občni zbor »Gospodarskega društva«. ' Poročila načelstva, nadzorstva in o izvršeni reviziji so sc odobrha, kakor tudi računski zaključek za leto 1908., potem ko jc g. deželni poslanec Ravnikar na par stavljenih vprašanj dobil potrebno pojas- | nilo. V načelstvo so se izvolili trije novi ! odborniki: g. dekan dr. J. Kržišnik, g. poslovodja Gregor Adamič in g. Ivan Štefančič, posestnik v Jablanici. Končno sta še g. župnik Škcrjanc iz Prema in posebno šc g. župan Stnnonik iz Horjulja navdušila zbrane ude, naj bodo res dobri udje »Gospodarskega društva«; povdar-jala sta koristi, ki jih imajo udje od vcie-potrebnega »Gospodarskega društva«. — lz računskega zaključka posnemamo, da jc imelo »Gospodarsko društvo« koncem leta 1908. 707 članov. Denarni promet jc znašal 340.738 K 81 vin. Društvo preskrbuje svojim olanom gospodarske in druge potrebščine ter je v minulem letu prodalo l(i vagonov žlindre, 1 vagon kostne moke. 1500 kg lanenega prešanja, 500 kg klaj-nega apna, 10 vagonov bele moke, 3 vagone koruze, 11 vagonov otrobov, 1-5 vagona riževe, 2 1 vagona sladkorja, 3 vagone cementa, 4 vagone apna, 12 vagonov opeke, 30 sodov olja, 55 sodov petroleja. To so najvažnejše številke. Vidi se pa iz njih, da društveni člani-kmetovavci rabijo v kemtijstvu vedno bolj moderna sredstva pri obdelovanju posestva. Minulo leto je društvo praznovalo desetletnico. V teli letih je imelo okolu 3,900.000 kron prometa. Vsa zelena zavist nasprotnikov iu vse hujskanje zakotnega hujskača »Not-ranjca« torej še vedno ne more spraviti s sveta »Gospodarskega društva« v Trnovem!
—	Nadvojvoda Karo! Franc Jožef,'
določen za naslednika bodočemu vladarju, se je podal na izlet v Dalmacijo.
—	Novi vojaški uradniki. Vojaška uprava je sistemizirala nove vojaške uradnike, ki se bodo imenovali »Vojaško-gospodarski uradniki«. Večinoma bodo ti uradniki imeli opravka v gospodarstvih pri remontnih depotih.
—	V Pulju grade dok za 22.000-ton-ske ladje in pripravo, da se spuste v morje do 160 metrov dolgi kolosi. Mornariška uprava torej že čisto gotovo računa z novimi »Dreadnughtkami«.
GLAVNA SKUPŠČINA »SLOVENSKE KRŠČANSKO-SOCIALNE ZVEZE«.
Vsa izobraževalna društva so proše-na, da imajo takoj odborove seje, pri katerih se določi, koliko odposlancev pošlje vsako društvo na sestanek.
Štajerske nmkz.
š Poziv Narodni stranki! General Narodne stranke, dr. Kukovec, sc je izjavi! v Studencih pri Mariboru, da ga veseli, če pride v deželni zbor mnogo socialnih demokratov in bo ž njimi vedno skupaj deloval. Tako! Z najhujšimi nasprotniki slovenskega naroda hoče iti skupaj general » n a r o d n e « stranke. Ali se še more stranka s takim voditeljem imenovati »narodna«? Mi pravimo, da nc. Ako imajo gospodje v izvrševalnem odboru te stranke, razven obeli Vekoslavov, šc lc majhno trohico narodnega čustva, tedaj bodo poskrbeli, ela se general pokliče na odgovor, ali pa se ime stranke izpremeni iz »narodna« v »izdajalska« stranka. Take ljudi bi nai poslal slovenski narod v Gradec? Nikdar!
š Mladeničem-agitatorjem! Porabite vsako prosto minuto za agitacijo. Dne 17. maja mora vse na volišče, da tudi takrat zmaga častno Slovenska kmečka zveza.
š V spodnještajerski skupini mest in trgov sta nemški in slovenski kandidat dobila, kolikor smo mogli doslej noizve-deti: Ormož: Kral 53, Rebek 6. — Ljutomer: Rcbek 15, Kral 48, Korošec 6, Hot-vatek 4.—LaSko: Rcbek 31, Kral 33, Iior-vatek 9, Stallner 3. — Brežice: Rebek 21, Kral 48. — Št. Lenart: Rebek 12, Kral 42. — Šmarje: Rcbek 35. — Št. Jurij: Rebek 24. — Braslovče: Rcbek 29. — Ve-Ijeneje: Rcbek 21, Kral 11. Horvatek 1. — Marcnbcrg: Kral 56. — Mozirje: Rebek 31. — Vitanje: Rebek 2, Kral 27. — Žalec: Rebek 68, Horvatek 12. — Sevnica: Rebek 42, Kral 4. — Vojnik: Rebek 29, Kral 33. — Celje: Rebek 48 (!). Kral 364. Horvatek 35. — Konjice: Rebek 10, Kral 46. — Šoštanj: Rcbek 25, Kral 89, Horvatek 5. — Slovenji Gradec: Rebek 7, Kral 74, Horvatek 7. — Studenicc: Kral 18. Rebek 20, dr. Korošec 2, Horvatek 364. — Rogatec: Kral 60, Horvatek 3. — Gornji grad: Rebek 50, Pišek i. — Ptuj: Rebek 23, Kra! 236. — Brežice pri Ptuju: Horvatek 21, Kral 101, Rebek 9. — Rajhcnburg: Rcbek 38. Horvatek 5.Vransko: Rebek 38. — Ožja volitev med nemškim nacljo-nalcem Kralom in socialnim demokratom Horvatekoin bo prihodnji petek, dne 14. maja.
š V Mariboru je dobil Horvatek 1516, Kral 815 glasov, razcepljenih jc bilo 121 t glasov.
_ š Zmage »Slovenske kmečke zveze«.
V Št. Petru v Savinjski dolini jc pri občinski volitvi sijajno zmagala »Slovenska kmečka zveza«.
š Novi zdravstveni zakon je cesar sankcijoniral.
š S'ovenski tajnik' štajerske Kmetijske družbe. Poslanec dr. Benkovič jc tc ilni posredoval pri poljedelskem ministru, da se v toletni proračun postavi svota 5000 K za nastavljen je slovenskega tajnika pri štajerski Kmetijski družbi.
š Umi', jc na Lešniei pri Ormožu posestnik P. D o v e č a r . star 84 let.
š Vojak 27. pešpolka ropar. Oblasti zasledujejo dezerterja 27. pešpolka Matija Eggerja, ki je pri Rottenthurmu na Štajerskem napadel pismonošo Steuer-ja, mu nastavil revolver na prsa in mu oropal 3 K 42 vin. Egger je star 23 let in doma iz Trbovelj.
NEVARNA IZNAJDBA.
Pred letom jc berolinska policija pri nekem inženirju Gorke zaplenila neko vlomilno pripravo, s katero so sc mogla v par minutah najmočnejša ognja varna vrata blagajcn odpreti, in sicer kemičnim potom. Sodišče jc inženirja obsodilo na 5 let ječe, pripravo pa — postavilo na dražbo. Njena vrednost je iznašala 800 mark, prodana pa je bila ža 35 mark. Sedaj šele se jc zasvetilo prevejani policiji, da si je pripravo lahko kupii kak lopov, ki bo z njo začel svojo — obrt.
ZSMKf II KfliSt.
*	Domača uineinost. Na lekarni g. čižruana v Ljubljani vidimo dve novi S;i-ki, prav unetno delo našega domačega slikarja g. Lud. Grilca. Kakor pri vseh njegovih slikah, je posebno pri teh dveh lepa harmonija barv. Pravično in odkritosrčno moramo priznati, da so tu čudovito dobro pogojeni izrazi obrazov, ki označujejo sočutje bolnikov. Na prvi sliki varuje angel bolnega otroka, na drugi je bolnik pred Kristusom ter zaupljivo prosi pomoči za ozdravljen c. Pri obeli slikali •je pravilna rizba in lepa tehnika. To je pravo mojstrsko delo našega domačega umetnika L. Grilca, za kar mu iskreno čestitamo!
*	Dom in Svet« ima za mesec maj sledečo vsebino: Za Adrijo . . . Povest iz uskoško-benečanskih bojev. Spisala Lea Fatur. — Pomlad prihaja . . . Zložil (3. Koritnik. — Domači pozdrav. Zložil G. Koritnik. — Trpljenje in smrt. Velikonočna misel. Zapisal F. Stenar. — V mladost nazaj! Zložil Anton Medved. — Na materinem grobu. Zložil G. Koritnik. — Časopis. Spisal Tone-j Jelenič. — Pred mano je pot . . . Zložil G. Koritnik. — Sred tihih platan. Zložil G. Koritnik. — Alekscj Va-siljevič Koljcov. Kritiško-biografska črtica. Spisai dr. Ivan Robida. — Siena in to in ono. Spisal profesor Andrej Plečnik. — Dedova pravljica. — Gorska idila. Spisal Iv. Česnik,. — Književnost. — To in ono. — Slike.
*	Die katholisehe Caritas und ihre Gegner. Von Dr. Franz Schaub, Kgl. Lvcealprofessor in Rcgensburg. M. Glad-bacli, Volksvcreins-Verlag 1909. 8°. Str. 240. M 220. Kr. liccalni profesor Franc Schaub je napisal in izdal pred kratkim temeljno delo o katoliški »kariteti«, knjigo, ki zasluži, da bi jo tudi izobraženi Slovenci marljivo prebirali. G. pisatelj nam najprej v I. delu razlaga splošno v obrisih pojem katoliške »karitete« in njeno etično ter socialno vrednost, v II. delu pa se peča z ugovori nasprotnikov proti katoliški »kariteti« in jih jako spretno zavrača na podlagi zgodovinskih dejstev. V prvi vrsti ,se obrača proti očitkom onih, ki pravijo, da je katoliška dobrodelnost le navidezno sveta, da se vrši brez presoje in iz egoizma; v drugi vrsti zavrača one, ki zahtevajo, da bi dobrodelnost ne smela imeti konfesionalnega, oziroma verskega značaja (»kariteta« ali »humaniteta«?); in sledr.-jič se bori proti onim, ki sploh zame-tujejo vsako dobrodelnost, to so namreč na eni strani ekstremni individuaPsti, zlasti Nietzsche, na drugi pa socialisti .(»anticaritas«). — Poleg notranjih vrlin knjige moramo pohvaliti tudi prav okusno zunanjo opremo, vsled česar je knjiga v vsakem oziru priporočila vredna in bo dobro došla raznim voditeljem dobrodelnih in izobraževalnih zavodov in društev. Želeti bi bilo, da bi »Cas« prinesel o knjigi obširnejšo oceno! Prof. Schaub jc jako nadarjen in ljubezniv mož, ki se intenzivno peča s socialnim vprašan em sedanje do'bc in marljivo proučuje zlasti različne dobrodelne naprave. Letošnje velikonočne počitnice jc porabil v to, da si je v družbi svojega prijatelja (profesorja v \Vurzburgu) ogledal Dunaj in tukajšnje karitativne naprave.. Upajmo, da postane prof. Schaub kmalu tudi marsikateremu Slovpncu po svojih spisih ljubezniv prijatelj m voditelj!	Fr. R.
ljubljanske novice.
lj Seja odbora S. K. S. Z. jc prihodnji ponedeljek ob 8. uri zvečer.
Ij »Ljudski oder« študira sedaj izvirno Medvedovo narodno dramo »Crno-šolcc ., s katero jeseni otvori svoje predstave. Anton Medved je pokloni! »Ljud-
skemu odru« se dve svoji izvirni igri: »Mejnik« in »Prvi april«, zagotovljenih pa jc še mnogo drugih krasnih narodnih iger, tako n. i)r. preurejena narodna igra »Pogumne Gorenjke« in nekaj narodnih iger iz poljske, češke, hrvaške in srbske literature. Prihodnji teden otvori »Ljudski oder« svojo pisarno v dež. gledališču.
lj Nabori za mesto Ljubljano so se vršili danes in včeraj, danes za II., včeraj za 1. razred. V I. razredu je bilo izmed 153 predstavljenih nabornikov potrjenih 50, v II. razredu izmed 97 predstavljenih nabornikov 43. V ponedeljek se vrši nabor za lil. razred.
li Poročnik Maver jc prestavljen od 27. pešpolka v Kraljevi Gradec.
lj Bivši posoiilniški uradnik Dodič skočil pod vlak. V samomorilcu, ki je v bližini Št. Vida skočil pod vlak, so spoznali bivšega posojilničnega uradnika Do-diča, ki zadnji čas ni mogel dobiti nikjer službe.
lj I. Ijublj. uadniško konsumno društvo ima danes občni zbor. Dobička ima društvo 925 K 51 vin. Društvo ima 23.' zadružnikov.
Ij Na majnikov izlet se je danes pripeljalo pod nadzorstvom učitelja in dveli učiteljic iz Bohinja v Ljubljano 60 šolskih otrok.
lj V Gradcu so prijeli 15-letncga Antona Kleinerja in 13-letnega Alojzija Pip-pana, katera sta, kakor smo včeraj poročali. odnesla svojim starišem iz Steyra 600 K denarja.
lj Vožnja z avtomobili z Dunaja v Trst skozi Ljubljano. Kvalifikacijske vožnje se je udeležilo predvčerajšnjem iz Dunaja v Trst 14 avtomobilov. Skozi Ljubljano so sc peljali v srednjih popoldanskih urah. Tu sc niso nikjer ustavili.
lj Razposajene!. Včeraj so ua Tržaški cesti mladi razposajene! pri neki hiši razbili s fračami 6 šip in napravili 6 K škode. Ker so znani, bode doma pela leskovka.
lj Dva petelina v eni kurnici. Predvčerajšnjem se je pripetil nekemu zaljubljencu zelo neprijeten slučaj. Zalezoval jc neko služkinjo že dlje časa, a naposled st odločil, da gre k nji nekoliko povasovat. Ker je prišel takrat, ko se je družina odpravljala baš na izpreliod, mu je dekle prošnjo seveda odbila, pač pa rekla, da če jo hoče počakati, ga lahko za kratek čas skrije v kurnico. In kdo je bil bolj zadovoljen s tem, kakor zaljubljeni fant. Dal se je res zakleniti na dvorišču v velik kurnik, kjer prenočujejo kokoši in en petelin. Novega »petelina« so domači stanovalci sprejeli s kokotanjem, a ie bil zelo potrpežljiv, češ, saj pridem kmalu iz kur-nicc v kamrico in potrpljenje bode poplačano stoterokrat. Med tem, ko je družba obeh spolov in obeh pasem potihnila, je družina odšla na izprehod. In kako so itm bile dolge minute, ko je čakal, da mu priteče goiobičica odklenit ter ga sprejme v svoje naročje. A ni hotelo biti rešitve. Ko po dolgem času družina zopet pride domov, se je zaljubljenec jel jeze peniti v kurniku in tresti vrata, kakor razjarjen šimpans. Uvidel je, da ne bo kruha iz tc moke. Ko začne petelin kokodajskati in kokoši kokotati, se vrata hipoma odpro in poparjeni kokot je mrmraje izginil z dvorišča. Dekle je bila namreč v teku dobre ure nani »pozabila«. — Kokotov brat jc pa to pozabljivost maščeval s tem, da je drugi večer pobil pri dekletu par šip, vsled česar pride tudi ta v »kurnik« in preskrbelo se bode, da se to niti prvenrn niti drugemu ne bode zljubilo ponavljati.
I i Pri »Kolovratarju« Pred Škofijo so danes povodom popravljanja fasade za-mazali iu prebarvali oni del stene, kjer so bile obtičale zgodovinske kroglje, izstreljene iz vojaških pušk na nedolžne žrtve dne 20. septembra 1908.
Ij Mesar ga ie rešil. Pri pijonirskili vajah je padel v Ljubljanico vojak, kar se sedaj večkrat doga'a. Ker pa ni plavati znal, jc šel ined potapljače, ki so v naših krajih gotovo še zelo redka prikazen. To pa ni bilo všeč nekemu mesarskemu pomočniku, ki jc z brega opazoval ves prizor. Naglo odveze predpasnik in »štra-j-har« ter skoči v vodo. Kmalu sta bila skupaj in srečno ga spravi na suho, kjer so ga tovariši z vidnim veseljem sprejeli. Kopel je bila še precej mrzla.	'
lj »Slovenska Filharmonia« priredi jutri zvečer ob 8. uri »Ljudski koncert-v »Unionu«. Vstopnina 60 vin. Popoldne od pol 4. do 7. ure koncertira »Slovenska Filharmonija« na vrtu restavracijo »Pri levu«. Vstopnina prosta.
IjPoroči! se je danes adjunkt drž. železnice g. Franc Jebačin z gdčno Evgc-nijo pl. Lukanc Savenburg.
lj Navliianec. Dne 30. m. m. jc prišel v neko trgovino na Starem trgu nek okoli 18 let star fant ter rekel trgovcu, da ga -Je poslal salezijanski ravnatelj iz Rakovnika da bi mu dal v vpogled dve obleki. Trgovec jc želji takoj vstregel in dal nezuaiict mesto dveh pet oblek. Popoldne prinest mladenič nazaj dve obleki ter vzame mesto teh črne hlače, naramnice in dva ovratnika, da naj pošlje račun za vse skupa ravnateku g. Kovačiču. Drugi dan pa dotičnik zopet pride ter pravi, da je g. Ko vačič sedaj na južnem kolodvoru, odko
der se misli odpeljati v Italijo, pa da mu jc zmanjkalo ,30 K voznine, katero je tudi dobil, Golujfija je bila kmalu odkrita in goljuf, v osebi 18Ietnega dninarja iz Mokronoga, Ignacija Miklavčiča, aretovan. Na njegovem stanovanju na Selu so dobili še izgoljufano obleko. Izročili so ga sodišču.
lj Učiteljska vest. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani je obolelemu učitelju Antonu Smerdetj dovolil dopust. Nadomešča ga pomožni učitelj Slavko Cepuder. — Začasno se bo oddala učiteljska služba na dvorazrednici v Dobrniču (okraj 'Novo mesto), ker je na šoli dovoljena vspored-,nica. — Izšla je v »Učiteljski tiskarni« v Ljubljani knjižica: »Izvršilni predpisi k .novemu šolskemu iu učnemu redu.« Vezana stane 1 K 20 h.
lj Sava je zadnji teden vsled južnega vremena v planinah toliko narasla, da jc stala že nad normalom. Segala je nad studence po mavškem obrežju. V njej je utonil neznan mlad človek, katerega so valovi nesli proti Medvodam. Kdo je bil, sc ne ve.
lj Slana jc padla danes v jutru po Sorškem polju okrog Mavčič. Škode še ni, a bati sc je, da bo ta mesec še večkrat pokazala nad fižolom in drugo setvijo svoje strupene kremplje.
lj Semenj. Dne 5. t. m. jc bilo na mesečni semenj prignanih 84,3 konj in volov, 103 krav in telet, skupaj 946 glav. Kupčija je bila pri konjih prav dobra, ker so po nje prišli Lahi in Korošci, pri goveji živini pa dobra. Cena goveji živini je bila od 58 do 70 h kg žive vage.
lj Najden dežnik. G. L., kateremu je bil nedavno v neki tukajšnij kavarni vzet dežnik, dobi dežnik v našem uredništvu.
lasne stvari.
Nad 130 moških sta umorili v vasi Kurdin v okraju Ladoga na Ruskem neka stara ženska Camarin in njena hči Olga. Izvabili ste žrtve v svojo hišo, kjer sta jih umorili in oropali. Doslej so izkopali 127 človeških okostij. Ko so detektivi udrli v hišo. sta morilki nanje streljali.
Srbska vlada je protestirala proti raznim izrazom, s katerimi sc spremlja imenovanje kralja Petra v razpravi proti Srbom v Zagrebu.
Grobar ropal mrliče. V mestu Huelva na Španskem so opazili, da jc grobar Bel-lerin Rojas na nezaslišan način ropal po mrliških jamah. Mrtvece je slačil in prodajal obleko cunjarjem. Celo dragocene krste je prodajal iz grobov in jih zamenjaval z ničvrednimi, katere je potem zopet prodal dalje. Občinstvo je ogorčeno in zahteva eksempiarične kazni za lopova.
Vlak obtičal v snegu. Iz Jagerndorfa poročajo, da je ondi padlo toliko snega, .da je 5. t. m. na postaji Ramsau tovorni vlak z dvema strojema obtičal v snegu. Od severa države prihajajo danes poročila o velikih povodnjih.
lj Prostor pred iustično palačo se je včeraj pokazal, da je nepripraven za koncerte.
DRUŠTVA. Radomlje. Slovensko katoliško izobraževalno društvo jc priredilo v nedeljo, dne 2. ma nika, v prostor.li g. Nastra-na gledališko predstavo s petjem ter pod-učnim in zabavnim igrokazom »Navihana Minka«. Vse igralkino nas kar presenetile s svojim sigurnim in neprisil-jetrm proizvajanjem. Glavna zasluga za vajo gre vrli učiteljici P. Oežmanovi. Razven tega so »brhki mekinjski kuharji« s svojim nastopom izvabili iz občinstva obilo smeha, — Nedeljo preje pa je imelo društvo svoj redni občni zbor s predavanjem. Ker za večje prireditve manjka pravega prostora, se je razven društvenega odbora izvolil še odsek za zidanje lastnega društvenega doma. Bog blagoslovi dobro začeto delo novega odseka!
VERSKA ŠOLA IN AVTONOMIJA BOSANSKIH MOHAMEDANCEV.
ki jo je cesar Franc Jožef nedavno potrdil, je urejena po teh načelih:
V a k u f (cerkveno premoženje) upravljajo v bogoslužne in šolske konfe-sionalne svrhe mohamedanci sami po svojih cerkvenih in posvetnih oblasteh, ki jih sami izvolijo. Uporabljajo pa torej po določilih svetega šeriata, vrhtega pa se uvede bogoslužni davek iu prispeva tudi država.
O r g a n i z a c i j a je sledeča: L Verska občina — džemet — in nje odbor, 2. okrajni vakufski zbor in njega odbor, 3. deželni vakufski zbor in njega odbor.
Predsednik te najvišje deželne upravne oblasti jc R c i s - u 1 - u I e m a, ki ima štiri uleme-medžli za sosvetovalce. Izvolijo ga mohamedanci sami potom neke du-hovske volivne kurije. ki predloži cesarju tri kandidate. Od cesarja imenovani dobi menšuro (jurisdikcijo, investicijo) od Šeik-ul-Izlama v Carigradu. Kar sc tiče njegovih 4 svetovalcev, mohamedanci predlagajo po dva kandidata za vsako mesto, izmed katerih izvoli enega ministrstvo
(skupno finančno). V vsakem okrožju je načelnik verske občine mufti, katerega predlaga ul.erna-ineclžli (sosvetovalce) imenuje pa deželna vlada. Mufti nazira nižjo duhovščino in šole.
Ce prav premislimo, uživajo mohamedanci v Avstriji več verske svobode in šolske avtonomije kakor katoličani . . . .
GOSPODARSTVO.
g Štetje domače živine na Ogrskem.
Po uradnem štetju domače živine, ki se je izvršila spomladi lanskega leta, znaša število konj 1,859.568, oslov 15.057, mezgov 87.3, govedi 6,446.477, prašičev 5,358.802, ovac 7,872.742 in koza 277.060. V primeri s številom domačih živalij, katero se jc dognalo v letu 1907, je naraslo število vseh vrst od 1 do 10 06 odstotkov.
g Izvoz živine in mesa iz avstro-ogrske monarhije v inozemstvo leta 1908. Lansko leto pomnožil sc '.e izvoz živine .prav znatno ter se ic v primeri z izvozom v letu 1907 skoraj podvojil, dočim sc jc .predlansko leto izvozilo 180.184 kosov klavne živine v vrednosti 50,084.013 K, izkazujejo uradni podatki za leto 1908 izvoz 359.405 glav živine v vrednosti .81,497,.802 K, tako da je poskočil ta izvoz v zadnjem letu za več nego 314 milijonov kron. Izvoz mesa ostal pa je lansko leto na prejšnji višini, izvozilo se je vsega skupaj 25.968 meterskih stotov mesa in mes-,nih pridelkov v vrednosti 478 nrlijonov kron. Med odjemalci naše monarhije imenovati se mora v prvi vrsti Italija, v katero se je prodalo 103.365 goveje živine, 17.126 prašičev in 3818 ovac, dalje Nem-či!a, v katero sc je izvozilo 94.906 goveje živine, 1445 prašičev in 8615 ovac, potem Švica, v katero sc je prodalo 10.435 goveje živine, 3156 prašičev in 19.305 ovac. Ma četrto mesto naših odjemalcev pride Rumunija, kamor se je poleg 1172 govedi in 40 prašičev izvozilo 71.498 ovac. Nato slede še Francija in Belgija kot odjemalke ovac, katerih se je izvozilo v prvo imenovano državo 21.016, v drugo pa 3313 kosov.
g Uvoz kavne živine iu mesa iz inozemstva v avstro-ogrsko monarhijo v letu 190S. Iz inozemskih držav uvozilo se je v našo monarhijo vsega skupaj 46.695 glav različne klavne živine, katere vrednost se ceni nad 4 milijone kron. Mesa in mesnih izdelkov pa se je vpeljalo 4411 meterskih stotov v vrednosti nad 1 milijon kron.
g Cena klavni živini na Duna'u leta 1908. Po podatkih tržnega urada je tudi lanskega leta padala cena klavni živini na osrednjem trgu pri Sv. Marksu na Duna' u in se je povprečno znižala pri 1 meter-skem stotu žive teže za 5 do 6 K pri pitani živini, za 6 do 8 K pri polpitani in za 10 K pri neopitani živini. Normalna cena opitane živine dosegla je povprečno 50 do 94 K za meterski stot žive teže. Plačevalo pa sc je tudi 96 do 100 K, izvanredno tudi 102 do 104 K za imenovano težo. Nasprotno pa je bila povprečna cena .pri neopitani živini 26 do 58 K, pri napol-opitani 38 do 60 K za 1 meterski stot žive teže. Kot posebnost se navaja tudi število 433 neopitane govedi, ki ni dosegla niti 26 K za stot žive teže.
MAŽARI SE BOJE. — KAJ TO POMENI.
Budimpešta, 8. maja. Danes jc cesar v avdijenci sprejel zunanjega ministra Aehrenthala, ki se je nalašč pripeljal v Budimpešto, grofa Apponyija, grofa Štefana Tisza. V včerajšnjem klubu neodvisne stranke je izjavil grof Apponyi: Situacija jc izredno težavna, bati se je splošne politične krize. V zunanjem Ogrski nevarnem položaju, leži težišče krize. Italija in Rusija hočeta si pridobiti nekaj ogrskega teritorija (?) ter sta z narodnostno politiko nas prehitele. Glavno jc sedaj, cla sc nc kregamo, ampak, da smo trdno združeni. Kriza je že prekoračila meje bančnega vprašanja. Košut je tem precej skrivnostnim besedam pristavil: Položaj sc dejansko zadnji čas ni prav nič izboljšal. Naša dolžnost je, da ostanemo trdno pri svojih 'principih in se ne udarno morda dobromišljenim ali lahkomišljenirn vabam. Največje zlo je. cla se nas na Dunaju zelo sovraži. Nihče nima pojma, kako težko je bilo doseči nekaj, kar smo imeli za malenkostno.
PRESTOLONASLEDNIK IN HRVAŠKA POLITIKA.
Zagreb, 8. maja. Vedno bolj sc opaža vpliv obiska prestolonaslednika Franca Ferdinanda pri grofu Bombellesu na Hrvaškem. Snuje sc avstrofilna stranka in ta misel pridobiva vedno več tal. Baron Rauch pa. ki snuje že dolgo svojo »ustavno« stranko, pa jc na noben način skrpati ne more, jc tako prefrigan, cla je nasproti VVeckerltt v Budimpešti izjavil, da jc opazil, cla sc jc na Hrvaškem zadnji čas zelo okrepila avstroljubna struja in cla bo zato — on stopil tej stranki na čelo. Informirani krogi pa pravijo, da se za sodelovanje, prav posebno pa za vodstvo barona Raucha jirav lepo — zahvaljujejo.
Rauch se zdaj hvali, da ga bo prestolonaslednik poklical trn avdijenco.
BOSANSKA AGRARNA BANKA IN AVSTRIJSKI PARLAMENT.
Dima', 8. maja. Prihodnja seja bosanskega odseka bo prihodnjo sredo. Nemški krščanski socialci delajo na to, da rešijo sedanji kabinet iz sedanje krize. V odseku bo večina skoro gotovo sprejela resoiucijo, kateri bo vlada pritrdila. Ost je obrnjena sedaj proti skupnemu finančnemu ministru Burianu, o katerem se govori. da v kratkem odstopi, ker je izključeno, da bi Burianu avstrijska delegacija dovolila proračun.
ZMAGE KRŠČANSKIH SOCIALCEV.
Solnograri, 8. maja. Zmaga krščanskih soeialceh v splošni skupini za sol-nograški deželni zbor se je pridružila tudi kmečka skupina. Izvoljeni so v prvih petih volivnih okrajih kandidatje krščan-skosocialne stranke.
PRORAČUNSKI ODSEK DRŽAVNEGA ZBORA.
Dunaj, 8. maja. V današnji seji proračunskega odseka je naznanil domobranski minister, da se predloži zbornici vojaški zakon z dveletno službo, novo vojaško kazensko postopanje ter da se zbolj-šajo olačc orožnikom.
POLOŽAJ NA TURŠKEM.
Carigrad, 8. maja. Mladoturki iščejo po skrivališčih turške duhovnike in zone ter jih zapirajo. Rok civilnemu prebivalstvu, cla odda orožje, jc nekoliko podaljšan, vendar bo strogo kaznovan tisti, ki orožja nc odda. Beda v Adani jc siina. Bati sc je lakote. Uradniki in vojaki so bili udeleženi pri klanju kristjanov.
INTERVENCIJA FRANCOSKE IN ANGLEŠKE V TURČIJI.
Pariz, 8. maja. Francoska in angleška vlada sta sklenili radi nevarnosti, katera radi mohamedanskega fanatizma preti kristjanom v Mali Aziji, v Carigradu intervenirati ter opozoriti turško vlado, cla bo vsako preganjanje kristjanov izzvalo direktne in odločne korake Francoske in Angleške.
ZOPET POTRES NA LAŠKEM.
Rim, 8. maja. Danes zjutraj ob 7. uri 37 minut je bil zopet močan potres v Messini in Reggio di Calabria, kjer se je podrlo več zidov.
KRŠČANSKI KOMORNIK SULTANA.
Carigrad, 8. maja. Cilje se, cla ;c sultan izrazi! željo, cla naj bo tretji njegov kornornrk kristjan, Grk ali Armenec.
CASTRO ZOPET PREDSEDNIK.
Pariz, 8. maja. »Agence Havas« poroča, cla je Castro prejel iz Santandre kabelsko brzojavko, cla sta ga narod in armada proglasili za predsednika republike Venezuela.
»VVaffenrad Steyr«. Nekatere sodbe iz ravnokar izišlega krasno opremljenega ilustrovanega cenika o kolesih za leto 1909 avstrijske družbe za izdelavanje orožja v Steyru o kolesu »VVaffenrad« iz najnovejše dobe so najlepši dokaz o priljubljenosti, o zadovoljnosti kolesarjev in o trpežnosti, kar se vse izrazi z besedami: »VVaffenrad« jc res ccn, ker je izboren! — Prednosti te prve znamke: najboljši materija!, natančno delo, torej izredna trpežnost, lahen tek, izmenjava delov itd. so tako ob-čeznane, cla ni treba posebnega priporočila kolesarju, naj si pred nakupom novega kolesa v lastnem interesu naroči brezplačno »Waffcnrad« cenik, ki se dobi tudi pri zastopnikih v vseh večjih krajih monarhije. Za p. n. trgovce se priporoča zaloga »VVaffenrad« posebno zato, ker popolno zadovolji odjemalce in sc ni bati nadležnih reklamacij, ker avstrijska tovarna za orožje najkulantneje postopa napram svojim odjemalcem in vedno promp-tuo pošilja. — Ilustrovani cenik »VVaffenrad« se dobi ocl zastopnika g. Ivan Jaxa in sin, Ljubljana, zastonj in se lahko pri istem ogledajo tudi vzorci 1909.
Med današnjimi og!asI priporočamo razprodajajnico avstrijskih suknenih izdelkov Etzler & Dostal, Brno, Švedska ulica 5, XVIII.
Opozarjamo na danšnji oglas našega somišljenika g. Iv. Bole, organista na Brezjah, ki je prevzel popolnoma prenovljeno gostilno »pri Pezdiču« na Brezjah ter se slavnemu p. n. občinstvu najtopleje priporoča.
Visoko odlikovanje. Gospodu dr. Viktorju Scrravallu, lekarnarju v Trstu-Bar-kovljc, je podelilo Njega Veličanstvo v i-
t e š k i k r i ž c c F r a n c J o ž c f o v c g a red a.
O f roška govorica. Učitelj: »Kje s? nahaja povsod jelen?« - Učenec: V
gozdu.«-----Učitelj: In na«-----
Učenec: In na Schichtovem milu.« Učitelj (siuejaje): »To se vjema, ampak jaz mislim na gorah. Jelen se torej nahaja na gorah in v gozdih« - - — »In na Schichtovem milu.« zakliče enoglasno vsa mala družba z veselim smehom. Nato se mora še gospod učitelj smejati.
Opozar.iaino m današnja og'asa V. J. Havličeka bratr v Podebradeeli, dobro znana sisvanska izvozna tvrdka za lane-no in sukneno blago vseli modernih vzorcev, ustanovljena leta 1887, spada med najstareje tovrstne češke tvrdke v češkem kraljestvu ter razpošilja na vse strani uairaznovrstnejše blago izborne kakovosti. Priporoča se povsodi kot solidna, reelna domača tvrdka.
rjr jej O 13 tsei.
Cene veljajo jb 50 fcjj.
Budimpešta 7. maja.
Pšenica za maj . . ....	14 14
Pšenica za oktober 1. 1909. . .	1101
Rž za oktober 1. 1909............9 38
Oves /a april....., . .	7 46
Koruza za maj I. 1909......7 67
Efektiv neizpr.
ViHna a, morjem 306-2 m, sred. a:ra£ni tln!: 736-0 mm.
n i I! 1	'15.10 opa-xov2nj:i	Stani« bsru-nsstn v mm	Tcmpt- rotur« po Ctltljn	Vetrovi	Nebs	m ji n < ^ Tl-r, .. t] c r» B-f
7	9. zved,	739 6	6-7	sr. jvzh.	jasno	
8	/. zjutr.	390	6-4	n	»	00
	2. pop	36-5	115	sl. j jvzh.	n	
Srednja včarejinja temp. 01», norm. 13 0»,
. i
Za izkazano odkritosrčno sožalje ob izgubi in tako mnogoštevilni udeležbi pri pogrebu 2, t. m. našega iskreno ljubljenega očeia
posestnika i. t. rt.
izrekamo najtoplejšo zahvalo, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem z Litije in Smartna iu vsem udeležencem iz .šmartmske 1'are. Posebno sc še zahvaljujemo č. duhovščini domači, za tolažbo in obiske ob bolezni in spremstvo. O. dr. Premrov za požrtvovalnost in veliko skrb ves čas bolezni. Sploh vsem, ki so kakorkoli tolažili in izkazali pokojniku zadnjo čast, vsem Bog plačaj!
Breg ob Litiji dne 6. maja 1909.
Rodbina Simončič.
1280 1 -1
b&mjm
Zahvala,
Globoko ginjeni po mnogoštevilnih dokazih iskrenega sočutja povodom izgube naše iskreno ljubljene soproge, stare matere oziroma prastare matere nt tete gospe
'ot
izkrekamo tem potom vsem sorodnikom prijateljem in znancem najtoplejo zahvalo.
Prav posebno smo dolžni zahvalo preč. g. bolniškemu kuratu in preč. šempeterski duhovščini ter č. redu usmiljeni- sv. Vin-cencija Pavi. za bolniško postrežbo, dalje blag. gg. ravna tdju deželnih uradov Mat. Zamidi, vodji deželne bolnice dr. Vinko Oregoriču ter dr. F.vgenu Oallatiji, kakor vsem ostal:im mnogobrojnim ude-leženikom pogreba in sploh vsem, ki so kakorkoli izkazali predragi pokojnici zadnjo čast ter ;nas tolažili v prebridkih dneh.
Bog bodi vsem plačnik!
Ljubljana, S. majnika 1909.
i29i i-i IsSiiiočS osta!!,
Dva
čevljarska
sprejme iakej v stalno slnzbo Lovrenc Eizjak, cevi J irski raajster Postojna,
1283 2-1
Za birmance
priporoča najmodernejše ln najfinejše ©Ssleke — za dečke in deklice po nizkih cenah. —
: Konfekcija oblek. :
W
: Pred škofijo 10. : |
1303 (l) Ij!
pri„*.
Cesta na Rudol
veliki močni od 30 do 40 hI. dobro ovinjeni, kakor novi sodi za transport so na prodaj
<iii§D, šoferju Ljijana.
'ovo železnico 5. 11563—1
Prodam pod ugodnimi pogoji
ki meri 1345 kvadr. sežnjev, najlepši v Idriji, ves obdelan dobro zagnojen, pri cesti J poleg vode, zelo pripraven - za stavbišče za vilo, tvornico -itd. Več se izve pri Jan. Bratiina, Idrija 98.
se sprejme za pekarijsko obrt, r nod let star, učna doba po dogovi ri gosp. Juliju Novljanu, pekovskem rtu Medvodah.	1202 i-
Proda se 12 tednov star
prave vrste čuvaj. Ogleda se lahko. Bo! ulice 5, Stari Vodmat.	12
iz proste roke v Rožni dolini. Natančneje se poizve v Rožni dolini št. 143. 1148 3—1
I
zelo močne in mnogovrstne, dalje vsake vrste zele-njadnih sadik in sesmien, se dobi poceni pri Fr. S!ss4-narju, Erjavčeva cesta št. 1 v Ljubljani.
v krasnem kraju na Gorenjskem, popolnoma opremljena se da za sezono v najem, eventuelno tudi proda. - Prosi se, da se pošiljajo ponudbe na upravništvo tega lista, 1249 3-1
Iluslrovanl cenik za Belo 190» zaslocij in franko. mwmvBKirsn-xi>iY.
avstrijske družbe za izdelovanje orožja, Steyr
Vporabni in luksus-stroji za	on« najboljše ——
gospode in dame, službena ................
kcSssa za urade in vojašfvo,
:: i22s kolesa za dirke. 2-1 ::	monarhije--
Zastopnik: Ivan Jax in sin, Ljubljana.
Ilustrovaiti cenik za leto 1909 zastonj In iranko.
■■nn
As/str.= ameriška zaloga čeljev v Ljubljani. 1
Poleg kavarne ,pri Slona5. Pazite natančno na firmo.
mmmMm
2825 26- K39
SB1SK KfSSgJi!
i EEL12E5
tf UPJŠIllI i ziotnins,srg-brnlno fn onflCnfm btom «
si prihranite, ako kupujete svoje
pod „F. M. 23".
RE7TESJ
Na prodaj je velika pritlična
E a w
h m i.

pripravna za vsako večjo obrt, ena njiva in velik vrt. V bližini se ima graditi velika Elektrarna. Več se izve pri lastnici Mini Rozman, 1254	Breg št. 7. pošta Kranj.	3—1
naravnost [iz tovarne po najnižjih ce-: nah pri strogo solidni tvrdki :
= Etzler Sc Dosta! ==
0 Razprodajalnica avstrijskih suknenih S:	: izdelkov :	:
Brno, Švedska ulica 5, XVIII. : JA Vzorci na vpogled poštnine prosto.
niiiur,
prlnoročG veliko zalogo pruulh žulcsfsfelti žeu-'.Suflilnlc, verižic, prstanov, alianoif, a?ož, daijnogle-dou, oče! ln ussli v to stroko spadajoči!! sM no zsio nizki m.

S«S BC
vsake vrste, z 1, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajenih hišah na Predovičevem selu po!eg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predoviču, Ambrožev trg 7, ::	v Ljubljani.	::
ftazBOsiljiinfc fcisga na m hraje susfa. — Cesliii na razpolm	1001 10-1
: zaloga ifffieiil Sari! zi birmmicg.««
z vsemi pritlikami vred, na prometnem kraju w LjjjubBjan'1, se takoj ali z avgustom odda. Pismena vprašanja na upravništvo ..Slovenca" pod št. 2044. i!07 6-1
Trgovci
naj nc zamude ugodne prilike za naročbo
naravnosi foz SkaSmce!!
Posebna ponudba:
40 met oksforda ;.a srajt-e, cefira za obleke, plave tkanine za predpasnike in bluze. Prima kakovost, pristno barvano ia K 15*40. 40 met. rumburSke tkanine, kreas-platna, ka-njifasa, zajamčeno prima kakovost, pralno, le K 18 40 1 kos 150/200 cm rjuh, zajamčeno platno, brez konkurence, ;:u le K 2'25. Brisače »0 cm široke, t m dolgu, za samo 32 vin. 1 dvanajstorica robcev z atlas-robom K 1'25. Pošilja se pa povzetju. Kompl. zavoj 5 kg povsod franko. Za neprimerno denar nazaj in se povrne tudi poštnina, torej nikak riziko. Prosim, da sc nc zamenja moja tvrdka s podobno se glase? mi, ki pošiljajo neporabno hljtgo. ne vračajo poštnine pri vrnjenem blagu, tn «o le kramarji.	1060 12—1
Obrne na; se vsak na
Jll 1111 Kil Perja tkalnico, Hcfoi Mestec, Češko,

^Dovoljujem si slavn. občinstvu v mestu in na deželi vljudno naznaniti,
da otvorim 15. maja 1.1. v lastni hiši, v £jubljam na Starem trgu štev. 18
modno trgovino za gospode in dame.
potrudil se bodem, svojim cenjenim odjemalcem postreči z dobrim blagom in po najnižji ceni. Y zalogi bodem imel v največji izbiri spodnje in gornje perilo, najmodernejše bluze iz svile, volne in drugega modnega blaga. Svilo za bluzp, kravate in nakite, spodnja krila, moderce, otročje oblekce, nogavice, rokavico, kravate, ovratnike, ševpe, pajčolatte, šlinge, čipke, posamentrije, itd., vse potrebščine za šivilje, ter tudi bogaio zalogo najmodernejših moških klobukov, cilindrov, športnih čepic in slamnikov.
Za obilen poset se toplo priporočam
s sooštovanjem
1302 3-1
3>eter Šterk.
Vabilo
na
Uredili občni zbor
^Hranilnice in posojilnice za Planino in Studeno"
s sedežem v Planini, registr. zadruge z neom. zavezo,
ki se bo vršil
dne 16. maja 1909 v društveni pisarni v Planini ob 11. uri dopoldne.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Pregled in potrjenje računa za 1.1908.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva. 0. Slučajnosti.
Načelstvo.
Opomba: Ako bi zbor ne bil sklepčen, se skliče pol ure kasneje drugi občni zbor, ki sklepa brez ozira na število udeležencev.	1304 1 — 1
»tiv&nj. pa cens in
!" S3&TH\tl/iiMTpc£cnKi!i naj'jk? £v!v7ig«s|
v J^iuS^aJvi 'Jibiočijorska ulica i&e&KVjeS^i^&zzrtj&j setmapiaHnei ?
Ure!
M
Gramo« fonil
urar, IMsns, Jurčiče« trg šis?. 3.
Priporočam svojo zalogo zlatih, srsb. tula niical. žepnih in različnih stenskih ur, vsake vrste budilk, zlate verižice, pr« sfiane, uSia-fo, liisoce z dragulji. Srebrno in iz kitteškega srebra orodje,
Gramofone M? ' £
navedeni predmeti se točno in po nizki ceni popravljajo	2393 36
Staro zlato ln srebro kakor tud! drago kamenjo i kupujem ali vzamem v zameno. Ceniki na zahtevo poštnine prosto.
Patentirano v 30. državah.
V velik! zalogi jo Ima edin! Izdelovatelj za -slovenske dežele --
Ravnotam se dobi tudi navadna cementna opeka brez zareze v najboljši kakovosti
—------——--- Svan Jelačin v Ljubljani. ------------—-
Letošnja huda zima je pokazala, da presega giede trpežnosti vsako drugo opeko B	b	a	V
Vprašanja je nasloviti na:
1296 8-1

Denarni promet do 31. dec. 1908 čez 72 milijonov K.
Lastna glavnica kron 354.645*15


^rsr Sedaj: Miklošičeva cesta št. 8, pritličje v lastni hiši nasproti hotela ,5Unf©n" za Srančiškan.sko cerkvij
prej na Kongresnem trgu št. 2, I.
registroifasia zadruga z ne©mej©si® zoitezo
............' '	1 ■ I	,	t'	.'	'	....
sprejema hranilne vloge vsak de- g a / ft / brez kakeg/a odbitka, tako, da lavnik od 8. ure zjutraj do 1. po- M* Aj /A sprejme vložnik od vsacih vloženih poldan ter jih obrestuje po = F / A / U ioo K čistih, 4 K 50 v na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje
po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago. — Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in Torez amortizacije, na osebni = (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjice se najkulantneje eskomptirajo. =
V Ljubljani, dne 31. decembra 1908
Ur. Ivan Šusteršič,
predsednik in Irnejiteij komturnega križca
I"ranc Jožefovega reda z zvezdo	Odbomilci!
Anton Belec, posestnik, podjetnik, irnejiteij zlatega zaslužnega križca in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano.
Josip ŠIšIca, stolni kanonik
podpredsednik.
Priporoča se slav. občinstvu in prečast. duhovščini v naročila na
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in
vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah.
i i
Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust.
a«	^^M Ilustrovani ceniki so na razpolago.
i mrnam^m^nm ©
laSHRSeS^CT > •i-^-C'...
lili dianlivi
mm

z dver.ia sobama in vso pritiklino jc v prvem nadstropju hiše št. 30 nn Resljevi cesti z 1. avgustom za malo družino za oddati.
Popraša se v pritličju.	1295 3-1
s? nmv ii™® i®i P ilSi'"
- - / MvtM
sinu) is mw—
1: silcis aesa :
se odda takoj v Pruiaii (Sredina št. 18.)
1298 1-1
■ S
®3 IfiC M
„pri pošti" v Litija h se v najem.
Ponudbe naj se dopošljejo na naslov franja pl. Wurzbach v Litiji.
1293 4-1
V svrho oddaje del za gradbo potov na Savi občine Jesenice na Gorenjskem sc vrši
•	a v
dne 24. maja 1909 ob 11. uri dop.
v občinskem uradu na Jesenicah.
Dražitelju je položiti 10% vadija.
Županstvo Jesenice,
dne 6. maja 1909.
Občinski gerent:
12SS3-1	A. Čebulj.
Illlpllll PIP^"11
ki je zmožen tudi sam delati, se sprejme pri MARIJ5 BURGAR v Ribnici. 1305 2-1
Slavnemu p. n. občinstvu v Ljubljani in na deželi, osobito slavnim korporacijam ter društvom si usojam najvljudneje naznaniti, da sem početkom meseca maja prevzel vodstvo in oskrbo
ksivi
...................
an
srsask LHffiGSsauiEii-jtasuiE - ^v.iiK^.ariK: m
ter bom po svojih najboljših močeh skušal voditi to podjetje v vsestransko zadovoljnost velecenjenih p. n. gostov.
1263 (I)
Obenem si usojam naznaniti
da je zopet otvorjena

Sili
kjer se bodo točila priznano najboljša naravna vina po zmernih nizkih cenah. Poskrbljeno bo tudi ob vsakem dnevnem času za okusna topla in mrzla jedila po nizki ceni.
Priporočujoč se za številni obisk in vsestransko zaupanje, bilježim spoštovanjem
L BRAČlC, ravnatelj.
v ključavničarsko obrt sprejme takoj: Ivan Peterca, Dolenjska c. 19, Ljubljana. \m 6-i
na lepem prostoru v novo zgrajeni hiši, obstoječe iz več sob in z vsemi pritiklinami, v pritličju 2 stanovanji z 2 in 3 sobami, I. nadstropje 4 stanovanja z sobo in kuhinjo za avgustov termin. - Kje pove upravništvo »Slovenca".
1268 2-1
na Brezjah«
1X4 2-1

Slavnemu p. n. občinstvu, posebno pa še mnogobrojnim slovenskim romarjem ter slavnim društvom in pevskim zborom si usojam najvljudneje naznaniti, da sem prevzel povsem prencvlje.no in povečano
»
en« na
nasproti glavnemu vhodu v cerkev
Na razpolago so ilj ter bom P° svojih najboljših močeh skušal voditi isto
vedno udobna prenočišče.
v vsestransko zadovoljnost velecenjenih p. n. gostov.
Skrbel bom predvsem za vedno svežo najboljšo naravno pijačo ter najoluisnejša gorka in mrzla jedila.
K obilnemu obisku vabi velespoštovanjem Ivan Bole, tamošnji organist.
<3;

kosilne stroje, svetovno znane kot najboljše amerik. stroje sedanjosti priporoča prva slov. veletrgovina z železnino in poljedelskimi stroji
11300 1-1
Iščejo se proti primerni odškodnini za nekaj dni na posodo naslednje fotografije, slike ali razglednice:
Stara deželna bolništnica na Dunajski cesti s cerkvijo; Sv.Petra cerkev z obzidjem; Stari deželni dvorec s pogledom na Kongresni ali Dvorni trg ter Cesarja Josipa trg z barakami za perice.	1281 3—1 Kdor ima katero izmed teh, naj jo pošlje v tiskarno DBAG. HRIBHKJfl, Dunajska cesta 9.
ime (tudi nešivilje)
sc iščejo za šivanje zavratnic. Po izučenju (ki traja le par tednov) dobro plačilo in trajen zaslužek. - Zglasiti se je na Privozu štev. 3 v Ljubljani.	1270 3-1
V svrho prevzetja ali primožitve iščem
doliro idooo trgovino
na deželi.	1261 3-1
Ponudbe pod „sreča" na npr. »Slovenca«.
__: in zaSoga piva
na dobrem kraju na deželi se takoj odda. Kje pove uprava tega lista. 1258 4-1
1271 Odda se v najem za sezono 3-1
lamin j P

z opremljenemi tremi sobami in- kuhinjo, kletjo in lepim sadnim vrtom; v hiši je vodovod, nad hišo lep smrekov gojzd s krasnimi sprehajališči ter blizu hiše kopelj. - Pojasnila daje lastnik Matija Hočevar v Vel. Laščah, Dolenjsko.
Stanovanje za avgustov termin
obstoječe iz najmanj 4 sob, 1 kabineta, modernih pritiklin in, če mogoče, vporabo vrta, se išče. — Ponudbe z natančnim popisom in zahtevami najemnine na upravništvo »Slovenca".
1284 6-1

v najboljšem stanju se proda v Ljubljani. Naslov pove upravništvo »Slovenca«. 1198 4—1

Posamezni deli „DEERING KOSILNIC" niso iz litega železa temveč iz jekla, kar jim daje neprekosljivo trpežnost. — Za nizko in redko travo posebno priporočljivi so novi noži, ki režejo v največjo zadovoljnost vsacega kmetovalca, ki jih je le enkrat poskusil.
Strojev slamoreznic, mlatilnic, čistilnic, trijerjev, vratil, strojev za obračanje sena in stavbenih potrebščin, traverz, portland in roman cementa in vse druge železnine.
'l7h
\



sl .m;

ssg§


weiiske tvrdke.
Brivci.
FrflllC Zfl]C 'Jr'woc' Ljubljana, Dunajska cesta
Kelšin Stanko, brivec, Kopitarjeve ulice 1, Galanterijsko blago.
Vaso, tigovina z galanterij-r CIIskiui blagom, Mestni trg 21.
PrOdsjfllM	Hskov. društva",
Vrečko
Kopitarjeve ulice 2.
Ivan, trgovina s papirjem, Sv. Petra cesta 31 j
Knjigarne.
Katoliška bukvama,
fijo poleg stolnice. — Glej inserat.
Knjigoveznice.
katol, tisk. druš jeve ulice 6, II. nadstr.
Knjigoveznica "cato1, d.r.u^v.a» Kopitar-
Čik
Konfekcije.
Marija, trgovina z izgotovljeno obleko Mestni trg 9.
Gričar & Mejač, zaufeVbleke' PreSernove
Lekarne.
M. Ph. Čižmar
čičev trg.
Ph. Mr. Leustek-lekarna
poleg jubilejnega mostu.
Lekarna Trnkoczy v,0jg'iani'zraven r°-
Manufakturno blago.
PpCnilr Janko> »Pr! Cesniki:", manufakturna UudIlU& in modna trgovina. Stritarjeve (Lingar-jeve, ulice.
Ifocclpr	trgovina z manufaktunim blagom,
ACoMCl Pogačarjev trg.
Lenasi & Gerkman,
blagom, Stritarjeve (Špitaiske) ulice. (Olej inserat).
Pri sv. Cirilu in Metodu,
jeve ulice 1.
Skabern^ ^ & 'r^ovi"a z manu'akturnim
trg 10.
blagom na debelo ln drobno, Mestni
^OIIArjj ra Franc Ksav.,; manufakturr.i trgovini °	ail ;ia urobuoj Mestni irg nasprot!
mesin magistrata.
SnilVJIfl ^mnc Ksav., manufakturna trgo-v t\Li Vjna na debelo, Francovo nabrefje
ia vodo.
C ATT P 5 W FRANC, SIN manufakturna trgovina na O VUK AH debelo. Pred Škofijo št-1., II. nadstr.
CATT VIN FRANC, SIN manufakturna trgovina na JU U S ril! drobno. Mestni trg žt. 22, v stari Soliva-novi hiši.
TlrhlflP Feliks, trgovina z manufakturnim blagom UlUclUb na debelo in na drobno, MlkloščiCeva c.
ITrhcinr Feliks, trgovina z manufakturnim blagom UlUdiU; Pod trančo Štev. 2.
Modno in me&ano blago.
7arcri Sv- Petra cesta 2l Velika izbira raznega *'"J&1 perila, kravat itd. in potrebščin za krojače in šivilje. „Pri nizki ceni".
^IrinŽSpkl/' Engelbert, modna trgovina zago-OH-UaCH spode, Mestni trg 19.
7nrPf Franc, trgovina z mešanim blagom, manu-LV1 Vili fakturo iu potreb, za šivilje, Sv. Martina c. 23.
Opreme za neveste in ženino.
A1p<in\7P»f» Marija, opreme, perilo za go-aiCOUVtW spode jn dame, učilišče za šivanje perila, Poljanska cesta štev. 22.
Šare
cesta 8.
Anton, domač izdelek rjuh in oblačil od jednostavnega do najfinejšega. Sv. Petra
Šare
Anton, domač izdelek srajc in korsetov, kril In spalnih srajc. Sv. Petra cesta 8.
Šare Šare
Anton, srajce za gospode, spalne srajce, spodnje hlače. Sv. Petra cesta št. 8.
Platno.
Anton, platno za rjuhe in za telesno perilo. Sv. Petra cesta 8.
Šare
Anton, prti, prtičl, brisalke, robci, namizne oprave za kavo i. t. d. Sv. Petra cesta 8.
PraSnioa in svetlolikalnica.
Šare Šare
Anton, parna pralnica z električnim obratom. Kolodvorske ulice št. 8.
Anton, svetlo-llkalnica ovratnikov in man-šet. Kolodvorske ulice št. 8.
vjovn Anton, fjranje in likanje bluz zastoroV Ir2 tJ>aiu finega perila.
Posojilnice.
Kmetska posojilnica ijkueb&:
lice, sprejema hranilne vloge in daje posojila, Dunajska cesta št. 18.
Ljudska posojilnica St.esta 8i "
V7aiPtnnn podporno društvo, Kongresni trg 19 I taJCillilU Qiej ingerati
Speoerijsko blago.
Franc, /aloga Špecerijskega blaga, špirita, žganja, moke, otrobov In ko-nize na drobno ia debelo, Dolenjska cesta št. 2.
Rftriak & ^nhpr tre°vina 8 gPec- blagom in
UGlJdR Ol OUUC.I, žganjem, Vodnikov trg 2.
JVTf^nrMnrff*** T-, trgovina s špec. blagom In IVJIG&ICUI^CI delikatesami.Sv.Petra cesta št. 37. in 42.
IfiTfir Franc, trgovina z mešanim blagom in moko, LVICU Sv. Petra cesta 21.
Urarji in zlatarji.
v
CllflPfl Fran, trgovina z urami, zlatnino in srebrnino VUUftll Prešernove ulice.
Krapež
Milko, urar in trgovec z zlatnino in srebrnino, Jurčičev trg 3. Olej, inserat.
Cttftnar H., urar in trgovec z zlatnino in srebrnino, OUUllGi Mestni trg, nasproti rotovža.
Vilhnr Luka, urar in trgov, zlatnine, Kopitarjeve Illilal ulice 4. Glej inserat.
Zajec
Fr. P., optik, urar in trgovec z zlatnino, srebrnino, gramofoni in ploščami, Stari trg 26.
Usnje.
K. A., trgovina z usnjem in čevlj. potrebščinami. Sv. Petra cesta štev. 2.
Kregar
Mally Fran, trgovina z usnjem, Resljeva cesta 2.
Razne t?rdke.
Avlrfl Matko, trgovina z lesno, pletarsko in 1X1 AU sltarsko robo, zaloga otročjih vozičkov, žime, morske trave, Semeniško poslopje.
Brata 111'jvlra "iočafcirurgifnlhlnortopediCnlb Uiaia lllli/ia predmetov, Prešernovo ulice
Rrafa Fhprl črkosllkarja, stavb, in pohišt. piesk. Dldlrt EUGU lakirarja in prodaja oljnatih barv, Miklošičeve ul, 4.
Hi\fhlli0r Ana, izdelovateljica cerkvenih para-nUlUdUCI mentov, \Volfove ulice.
Jager Toni» trgovina ročnih del, Židovske ul. 5. KOlifflann ^ran* za'oga Porce'ana <n steklenlne,
tfrcki?+'i A , krznar in zaloga klobukov, Kon-IVI CJ V/I grešni trg.
Mally Fr. & dr., parna opekarna, Resljeva c. 2.
MprCrtl F., trgovina modnega blaga, vezenin, pred-U1DI3V1 tiskaiija, Mestni tvg 18. Olej, inserat.
Obrtno pomožno društvo
nilne vloge po 4 3/40/„ od dne do dne, brez odbitka rentnega davka in daje posojila proti menici in vknjižbi.
Pilil Josip, polaganje parketov, Oradaške ul. 20»
Pohot Josip, ključavničarski mojster, Francovo ACUC& nabrežje 9.
RpmiV Franc, glavno zastopstvo kr. povl. zagre-II0111IV) bačke tvornice likera, preje Franjo Pokom)1, Zagreb.
Restavracija Avg. Zajec, Sodnijske ulice 6.
Ctflrtipo Fr., trgovina z železnino, poljed. stroji OlU[)lba jn cementom, Mar. Ter. c. 1 poleg Figa-birta in Ančnikovega skladišča. Glej inserat.
Tehnična pisarna i^ftftE
nik, Šelenburgove ulice 4, II. nadstr. TreO si,non> stavbena tvrdka, Sv. Petra c. 25. Vodnik	kamnoseš'cimojster> Kolodvorske
Zamljen ,van» Čevljarski mojster, Kongres trg 13
fthPft A, največja zaloga čevljev domačega iz-fiiUOll delka, Prešernove ulice.
Opazka t Ako se oglasita vsaj dve tvrdki ene vrste, dobita poseben oddelek.
195 Svoji k svojim!
Velika zaloga vsakovrstnih ur. verižic, prstanov, uha-= nov. obeskov itd. =
Najnižja oene. Samo solidno blago.
Lastna delavnica za popravila in nova dela.
Lud. Černe
juvelir, trgovec z urami ter za-— priseženi sodnljski cenilec —
Ljubljana. Wolfove ulice 3.
4 tedne poskušnle
in na ogled razpošiljam svoja K O L E S JI po povzetju. Deli koles čudovito po ceni in dobri.
Ilustr. ceniki franko.	2351
Fran Dušek
tovarna koles, Opočno štev. 85. na Češkem.
o >
Vsakovrstne slamnike
priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu
tovarna slamnikov v Stobu Fran Cerar p. Domžale pri Ljubljani.
Postrežba točna. Na zahtevo se napravi vsakovrstna oblika.
Vzorci na razpolago. 3294 (1)

CA <
O
koje delavnice se nahajajo
v lastnem pcstopln m Glincah pri Ljubljani.
priporoča se slavnemu občinstvu in gg. stavbenikom v izvršitev vsakojakega, v mizarsko stroko spadajočega dela, 11. pr.: pohištvo iz trdega in mehkega lesa, v vseh slogih, kompletne oprave za hotele, vile, gostilne, sa-natorije, privatna stanovanja in moderne praktične oprave za trgovine in pisarne, dalje portale iu vsa stavbena dela. Zadruga izdeluje vsa dela edinole iz suhega prima lesa, in ker ima vposlene delavske moči le prve vrste, jamči za solidno izvršitev vsakega naročila.
Cene zmerne.	Postrežba solidna in točna.
Naročila iu proračuni se napravljajo brezplačno in poštnine prosto.
TSJI
malo kdo najde, toda mnogo denarja prihranite, ako si oskrbite svoj nakup v trgovini z obleko Jana Hoffmanna v Kromeriži, Vodna ul. 57.
Največji izber izgotovljenih oblek za - gospode, dame, dečke in deklice. -
Posebni oddelek
Jedina razpošiljalnica na Moravi
za predmete po 50 vin. Nad 600 vrst drugega mešanega blaga, kot domača kuhinjska oprava, igrače itd.
Zahtevajte cenik zastonj in poštnine \	prosto. — —
Izvolite se sklicevati na ta inserat.
1273 10-1
Velika zaloga raznih 2267
slovenskih plošč in sramofonoo
cenili! od gramofonov In ploii o« razpolago.
Fr. P. Žalec
urar In optlkar
Ljubljana,
Stari trg, Itv. 2B.
Za birmance primerna darila!
Za dečke: črne in modre obleke.	Za deklice: bele obleke.
: : : Obleke so v zalogi v vseh novih barvah in kroju najfinejše izvršitve po jako nizkih cenah. : : :
Podružnice
Spllet, Celovec ln Trst
- Delnl&ka glavnica -
K 8.000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2
sprejema vloge na knfižlce in na te- /f^l I/ O/
priporoča promese na ko*1 račun ter je obrestuje po čistih "HBSir /2 /O priporoča promese na
3% zem. kred. srečke II. U 5 50, žrebanje 5. maja glav. dob. K 60.000 1 4 %og. hipot.sreikežlK 4 — žrebanje 15. maja glav.dob. K 70.000
3%
n n
I, a „4 50,
15. maja
!! II I!
30.000 i og. premijska srečke ^r!6! S £ ,£1} 15. maja „ „ K 200.000
mmm
Podružnice
Splfet, Celovec ln Trst
Rezervni fond •
K 800.000. ■^■■■■■■nUBnBt*
St. 7628.
Na ustanovnem zavodu za gluhoneme v Ljubljani sc bodo s pričctkom šolskega leta 1909,1910 nanovo sprejemali otroci na prošnjo roditeljev ali njih namestnikov.
Pogoji za pripust k pouku, oziroma za sprejem v zavod so:
1.	Gluhonemost ali takšna stopinja na-gluhosti, da se dotičnik s posluhom ne more naučiti glasovnega jezika;
2.	izpolnjeno 7. in ne šc prekoračeno 12. leto življenja in
3.	primerna telesna zmožnost in sposobnost za izobraževanje.
Od sprejetja so brezpogojno izključeni bebasti, slaboumni in božjastni otroci, kakor tudi otroci, ki imajo nalezljive bolezni in druge telesne hibe. Ravnotako se ne morejo sprejeti otroci, katerih govorila niso zmožna priučiti se glasovnega jezika, ki so v veliki meri kratkovidni ali daljnovidni in ki močijo posteljo.
Sposobnost za izobraževanje se dokaže s posebno preizkušnjo, ki jo je prebiti v zavodu; dari in ura te preizkušnje sc razglasita ob svojem času.
Gojcnci morejo v dobi svojega izobraževanja v zavodu dobiti stanovanje in hrano, proti plačilu letnega zneska 300 K.
Znotranji gojenci dobe vso preskrbo v zavodu; vendar morajo tisti, ki so jih dolžni preživljati, preskrbeti s predpisano vrlmo obleko in s potrebnim perilom. Znotranji gojenci morajo v zavori sledeča oblačila v dobrem stanu in zaznamovana s seboj prinesti, in sicer dečki: 2 zgornji obleki, klobuk in zimsko suknjo, dvoje čevljev, 6 srajc, 6 spodnjih hlač, 6 parov nogavic, 6 žepnih robcev in dežnik; deklice: 2 zgornji obleki, klobuk ali ruto in zimsko jopico, dvoje čevljev, 6 srajc, 6 spodnjih kril, 6 hlač, 3 naprsne jopice, 3 predpasnike, 6 parov nogavic, 6 žepnih robcev in dežnik.
Prošnje za pripust k pouku, oziroma za sprejem notranjih gojencev v zavod, je
do 10. junija t. 1. vlagati pri vodstvu ustanovnega zavoda za gluhoneme v Ljubljani.
Prošnje je opremili z nastopnimi listinami:
a)	z rojstnim listom,
b)	z izpričevalom o cepljenih kozah,
c)	z zdravniškim izpričevalom o gluho-
nernosti z napovedjo, kako jc ista nastala in o telesni zmožnosti,
č) z domovinskim listom,
d)	s šolskimi naznanili, čc jih ima dotičnik.
Kadar se prosi, da bi se dotičnik sprejel
za notranjega gojenca jc priložiti vrhutega izkaz o premoženju ali pa zavezno pismo, da bode plačeval po 300 K preskrbovalnih stroškov na leto.
Pristavlja sc šc, da se prošnje, ki bi dospele po 10. juniju t. I. in ki bi se ne vložile predpisanim potom, to je pri vodstvu ustanovnega zavoda za gluhoneme ali ki bi bile pomanjklivo opremljene, ne bodo uva-ževale.	1172 3-1
C. kr. dež. vlada za Kranjsko.
V Ljubljani, dne 17. aprila 1909.

JUtsmJ
ulnskih so
iz hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro chranjenih in močnih v obsegu 150, 600,700, 800, 900, 1400, 1500, 1600 do 5000 odda po primerni ceni tvrdka M. Rci sner in drug, veležganjarna sadja, Ljubljana, poleg Koslerjeve pivovarne. 295 156—9
Atelje prvega štajerskega slikarstva na steklo
specialist za slikana cerkvena okna ssss: GRADEC, m lasfnS hišš, Mefahof^asse 13
nekdanji sotrudnik prvega štajerskega slikarja na stek,o 1279	KAROLA SCHIRMER v Gradcu	6-1
se priporoča p. n. prečastiti duhovščini za napravo
v figuralni oruamentiki in navadnih preprognih vzorcih v umetni izpeljavi in po solidnih cenah. — Narise in proračune na zahtevo in zastonj. G. Eduard Stuhi, umetni slikar na steklo, jeTetos postavil TudTv ledji nnSe nove cerkve 4 slikana okna, ki so kakor ona v minulem letu v svetišču postavljena — slike Srca Jezusovega in Marijinega, — enako jako okusno delo in sicer ste poleg altarja sv. Jožefa na moški strani sliki sv. Frančiška Ser. in sv. Antona Pad., na evangeljski ali ženski strani poleg altarja Atatere Božje sliki sv. flne in sv. Magdalene. More in sme se imenovani umetnik za enaka dela vsakemu prav toplo priporočiti.
__Župr.i urad v Vodicah 2S1novcmbra 1^07. Žužek Simon, župnik.
G. Eduard Stuhi iz Gradca je napravil za tu kaj S no župno cerkev sedem oken. Podpisani je prepustil izvršitev dela povsem sodbi in umetniškemu znanju slovitega mojstra. Strokovnjak je sijajno rešil svojo nalogo in zasluži zbok tega najtoplejše priporočilo.
Zupni urad Stara Loka na Koč. v juniju 1908. Rnton Kreiner, župnik. Na stotine takih spričeval je na razpolago p. n. preč. duhovščini in prosim nadaljne naklonjenosti.
Edini ugoden nakup ■
ov!

40 oinelrov cefira, barhenta, fla-nelc. volnine itd. lepo zbranih, v kosih 1 — 8 metrov pošilja franko po povzetju za 18 kron slovito znana 509 izvozna tvrdka 52—1
0. J. Haulifek a bratr
v Podebradih, Češko.
Naročile tako|! — Priporočilo! Veleč, gospod V.J. Havliček a bratr, Pod{brady. Zadnjo posli atev sem sprejel z veseljem In se mi je zelo dopadla. Prosim, pošljite ml ie 40 metrov ostankov a ...
Spoštovonlem V. V. Neus«yn, Uhry, 18, II.
Gospodarsko društvo
v Bsrmu p. Pasin, Istra
podraduje bresplačno pri prodaji«	svojih udov. Cena je nizka. Vino je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna. 362(3)
ion
iadelovatelj vozov
LJuIiIIbsis, Dunajska cesta 31
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih in obrabljenih
m.
od navadne do najfinejše izdelave po najnižjih cenah.	1074 1
Popravila se izvrše najtočnejše.
Sprejmejo se tudi
3 ms m sedlDrsko obrt.
star, utrjen, v dobrem stanju
o cen© v ve
Dunajska cesta štev. 33
Delniški kapital 120,000.000 K
Podružnica
Rezervni zaklad 64,000.000 K c. ki*, p p i v i I*
avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt
LJUBLJANA, Franca Jožefa cesta štev«. 9.
Sprejemlje vloge na obrestovani« v tekočem računu,
na giro-račun ln proti hranilnim knjižicam, izdaja obrestujoče se blagajniške liste, dovoljuje posojila na teko&i račun, dalje stavbna posojila, carinska posojila, davčna jamstvena posojila, hipotekama posojila itd. eskomptira menice in devize in priskrbuje njih inkaso, Izdaja nakazila, kreditna pisma in priporočilna pisma na vsa tuzemska in inozemska tržišča.
kupuje in prodaja tu- in inozemske rente, zastavna pisma, delnice in srečke in daje vestno navodila za nalaganje kapitala, priskrbuje in deponira vojaške ženitvene kavcije, službene kavcije in vadije za udeležbo pri di ažbali, sprejema v shrambo vrednostne papirje in oskrbuje njih
upravo in razvidnost, oddaja proti ognju in vlomu sigurne samoshrambe (Safc-Doposits) pod lastnini zaklepom stranke ter sprejema vrednostne predmete (precijoze^ v hranitev,
zavaruje srečke in izžrebajoče efekte proti izžrebni izgubi ln oskrbuje brezplačno pregledovanje vseh žrebanju podvrženih papirjev,
plačuje kupone, izžrebane papirje In valute pri svoji
blagajni,
daje predujeme na vrednostne papirje In blago ter sprejema borzna naročila za tu* in inozemske borze,
priskrbi za svoje naročnike trgovske informaoije v tu-ln inozemstvu Itd. itd. itd.
1912 12
m	Centrala na Dunnji.
£ Podružnice: Bolcan, Bregenca, Brno, Feldklrch, Gablonc, Gorica, Inomost, Karlovevarl, Ljubljana, Lw6w, Moravska Ostrovlca, Olomuc, Opava, j* g	PulJ, Praga, Podmokll, Toplice na Češkem, Trst, Warnsdorf.	g
aa
ki se vrši
1252
dne 13. maja t. L ob 3. url pop. v zadružni pisarni na Dunajski cesti 18.
1. Nagovor predsednika.
BMEVMI RED:
2. Poročilo tajnika. — 3. Poročilo nadzorstva. — 4. Odobritev letnega računa. — 5. Volitev predsednika, njega namestnika, treh članov načelstva in treh članov nadzorstva. — 6. Prcdlooi zadružnikov.
V Ljubljani, dne 3. maja 1009.
PREJEMKI
IZDATKI
		K	v	i i
1	Račun blagajne: Gotovina dne 1. januarja 1903 ...........	387.474	02	i | i 1
2	Račun deležev: Vplačani opravilni deleži .........	388	__	1 2
	Vplačani glavni deleži..................	430	_	j
3	Račun rezervnih zakladov: Dvignjene obresti glavnega rezervnega zaklada	5.385	99	i 3
	Dvignjene obresti posebnega rezervnega zaklada in doneski ....	4.746	78 1	
4	Račun pokojninskega zaklada: Dvignjene obresti in prispevki uradnikov	2.065	65 I	4
5	Račun vlog: Prejete hranilne vloge.....	9,425.493	54	5
	Prejete vloge v tekočem računu...............	4,593.577	68	t 6
	Prejete vloge domače hranilnice..........	217	_	j 7
6	Račun posojil: Vrnjena posojila............	6,670.112	19 |	i 8
7	Račun naloženega denarja: Dvignjena glavnica..........	13,718.040	70 |	1 9
8	Račun tekoči: Prejeta glavnica...........	242.475	41 |	10
9	Račun zadružnega doma: Prejete najemščine ...........	12.845	60 j	11
	1 «/o odpisa......................	1.956	46 !	12
10	Račun zadružnih hiš: Prejete najemščine..... .•.....	19.619	70	13
11	Račun prehodnih zneskov: Vrnjeni prehodni zneski .........	219.936	70 '	1.4
12	Račun inventarja: Prejeta skupila ... .........	7	20	15
13	Račun obnjšti: Prejete obresti posojil.........'.....	621.769	29''	i ' '
	Prejete zamudne obresti................ .	7.801	51 !	|
	Prejete obresti vrednostnih listin.............	26.313	27 '	16
	Prejete obresti naloženega denarja..............	76.427	41	17
14	Račun upravnih dohodkov: Prejeti upravni dohodki........	2.410	52 1	- 18
15	Račun vrednostnih liu.in: Prejeta skupila ........	150.685	— 1	f ■
		i 36,190.177	62	i |
1	• • -}} . .'i r: •.. . < . '■ ■ ■ ■	!■ ■	* :'4l	j ,;«
Račun blagajne: Gotovina dne 31. decembra 1908 . . . Račun deležev: Izplačani opravilni dpleži ......
Izplačani glavni deleži............
Račun vlog: Izplučane hranilne vloge.......
Izplačane hranilne vloge v tekočem računu ....
Račun posojil: Izplačana posojila.........
Račun naloženega denarja: Naložena glavnica . . . .
Račun tekoči: Vrnjena glavnica'..........
Račun zadružnega doma: Davki, poprave in 1% odpisa Račun zadružnih hlS: Izplačila za novi stavbi . . . .
Račun vrednostnih listin: Nakup istih .......
Račun prehodnih zneskov: Izplačani prehodni zneski . .
Račun inventarja: Nakup inventarja........
Račun dividende: Izplačila na 100 glavnih deležev . . .
Račun nagrad: Izplačane nagrade.........
Račun dobrodelnih namenov: Izplačane razne podpore . Račun obresti: Izplačane obresti hranilnih vlog . . . .
Povrnjene obresti posojil..........
Plačane obresti tekočega računa.......
Račun davka: Plačani davek v letu 1903.......
Račun upravnih stroškov: Upravni stroški v letu 1903. . Račun zadružnih hiš: Davki in razni stroški . , . , .

K
575.536	47
46	—
400	—
5,363.021	35
4,564.072	46
10,018.065	63
14,803.491	31
366.716	91
10.660	66
52.788	92
71.616	76
221.078	37
4.587	41
2.000	—
7.550	—
2.400	—
57.698	81
2.830	16
2.325	50
11.783	52
44.943	06
6.564	32
36,190.177	62
DEBET.
Izkaz i
upravno
KREDIT.
	1	K	v 1		j	K	v !
1		48.376	1 79	1	Račun obresti: Prejete obresti posojil...............	621.769	29
		9.322	02		V letu 1907. za leto 1908. prejete obresti posojil.........	31.513	59
	Kapitalizovane obresti hranilnih vlog .............	528.144	52			142.735	91
		47.638	92 [			7.801	51
	Kapitalizovane obresti domače hranilnice..........	—	18			76.427	41
		46.524	81 I	1		23.926	51 |
		104.907	57	I 2		14.210	50
		2.830	16 |			3.176	—
	Plačane obresti tekočega računa..............	2.325	50 I	1 3	Kurzni dobiček . . ..............	2.386	76
	V letu 1908. za leto 1907. vnovčeni kuponi ... .......	20.486	70		Račun zadružnega doma:		
2	Račun zadružnega doma: Davki, poprave, 1% odpisa in predpi. najemščine	12.235	18		Prejete najemščine v letu 1908 ...............	12.845	60
3	Račun zadružnih hiš: Davki, poprave in predplačane najemščine . .	8.188	20	1 4		1.574	52
4	Račun vrednostnih listin: Kurzna zguba . ......... .	1.275	—	5			52
5		1.217	24			19.619	70
6		11.783	52	6		1.488	81
7	Račun upravnih stroškov: Upravni stroški za leto 1908.........	44.943	06			4.366	27
8		76.083	53 1				
	' ......... • ■...... 1	966.262	90 '		j	966.282	90
3
4
5
6
7
8 9
10
AKTIVA.
Bilanca
PASIVA.
Račun blagajne: Gotovina dne 31. decembra 1908 Račun posojil: a) stanje vknjiženih posojil:
a)	na zadolžnice ...... .....
b)	na zastavna pisma..........
b)	stan|e meničnih posojil ..........
c)	stanje posojil v tekočem računu.......
Račun naloženega denarja: Stanje dne 31. decembra 1908 Račun zadružnega doma: Stanje dne 31. decembra 1£03 . Račun zadružnih hiš: Stanje dne 31. decembra 1908 . . . Račun zadružnega zemljišča: Stanje dne 31. decembra 1903 Račun vrednostnih listin: Stanje dne 31. decembra 1908 ■
Nedvignjeni kuponi ...............
Račun prehodnih zneskov: Stanje dne 31. decembra 1908 . Račun inventarja: Stanje dne 31 decembra 1908 .... Račun obresti: Stanje zaostalih obresti posojil dne 51. dec. 1908
8,491.305 105.190 1,723.546 3,169.081
36
67
26
575.536 I 47
13,492.123	29
2,316.118	78
201.628	46
313.974	41
109.253	50
334.732	76
14.210	50
8.714	68
10.955	17
142.735	91
17,519.9fc'3	93

Račun deležev: Stanje glavnih deležev dne 31. decembra 1908
Stanje opravilnih deležev dne 31. decembra 1908 . . Račun vlog: Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908
Kapitilizovar.e obresti za leto 1908......
Stanje hranilnih vlog v tekočem računu	. .
Kapi'.alizovanc obresti za leto 1903.	.....
Stanje domače hranilnice dne 31. decembra 1903 . .
Kupitalizovanc obresti za leto 1503.......
Račun rezervnih zakladov: Stanje glavnega rezervnega za
klada dne 31. decembra 1908 .........
Stijnje posebnega rezervnega zaklada dne 31. dec. 1903 Račun pokojninskega zaklada: Sianjc dne 31. decembra 1908 Račun tekoči: Stanje dne 31. decembra 1908 . . . Račun zadružnega doma: Za leto 1909 predplačane najemščine Račun zadružnih hiš: Za leto 1909 predplačane najemščine Račun obresti: Za leto 1909 predplačane obresti posojil . Rečun zgube in dobička: Cisti dobiček za leto 1903
Letni račun in bilanca so razpoloženi v smislu § 25 zadružnih pravil zadružnikom v pregled.
Ponudimo vsako poljubno množinoi
480
Zarezane strešnike (prve vrste) JSSSSSmm
zidarsko strojno opeko, PoriBandccement, peči, štedilnike, šamotne plošče
za tlakanje cerkva, hodnikov i> t. d.	■
wya
E i
SSl
Na zahtevo pošljemo vzorce in prospekte takoj brezplačno.
Sfambilife
vseh vrst za urade, društva trgovce itd.
Anton Čer
graver in izdelovatelj kavčuk - štarabiljev
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 6. Cenik! franko. 3450 521
m
s
0
Ul
•o
1
jjr. J{lav^a
izdelovatelj f^irurgičnih in orto• pedičnih predmetov in Jjandajs,
JLjubljana, Prešernove ulice 5.
Priporočata svojo veliko zalogo obve2il Za zdravstvo in bolniško postrežbo, bijejev, irigatorjev, aparatov j a inhalacije s paro in mrzlo, sterelizirane obveze in pamuka, kakor tudi nogavic za k^čne žile, ^z/ne pasove, vsakovrstne, brizgalke, stvari in aparate ja samoklistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih posteljnih podložk- Vse bandage se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po odredbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naročila se točno, hitro in diskretno dopošiljajo. — Galvan 'čm poniklovalnizavod 3 motornim obratom. Popravila se izvršujejo točno in ceno.	3 5
nmjsmtMZiarai^itJM Podjetje betonskih stavb!
Brata Seravalii & Ponte
LJUBLJANA, Slomškove ulice St. 19. Kiparstvo in tvornica umetnega kamna.
3060
llo
52-1
Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevlj, stopnic, posta-mentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in Samotne opeke.
Fsa dela so solidno ln strokovnjak izvedena. - Cena najnižja. - Jamstvo. - Zastop. svodov patent .Thrul".
• pjiŽfc"
gnHKKHS«
snnnns
--SLH
K
s
g
i
S
£1
'a
i
B 55 SS
i
Ustanovljena 1847.	Ustanovljena 1847.
Tovarna politi a 1.1. Naglas
:: Ljubljana, Turjaški trg stev. 7. :: Največja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti,
žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cene. 2832 51-11 Najsolidnejše blago.
RS'
s
ss
s
n

m
is
i SSss ss ss n n s ss_ n _ n ss s s s n n
SS_SS_S_S5_SS_SS S S H 55 S_SS_SS_£S_SS„SS --- a s s s ^_______
SS B SS SIB SS SS SS S SS SS
5 BBS a o
J-g p HL
Stav&eno, umstno ln hanstruHcffsho Hlia-čavničarslvo. ffidralione vidre ln sesalhe.
J. Spreltzer-!a nasled.
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih predmetov: žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike, strelovode, železna okna, železne stole i. t. d. i. t. d. Spscijailtota: valjični zastari in solnčne plahte po najnovejšem sistemu s samodvigalnimi oporami brez vijakov.
talnih Majce
= čevljarski mojster = Ljifsiijaiia, Radeckega cesta 2
Priporočam se velečastiti duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi v obila naročila. Izgotavljam natančno po meri ter isto ohranim za prihodnja naročila. Obnovitev naročila zadostuje po dopisnici. Na željo pridem tudi na dom. Cene zmerne! Postrežba točna I
3292

J. KORENCAN
trgovina norimberškega ln galanterijskega blaga na :: drobno in na debelo. ::
Velika
ZI
pletenin
kakor: nogavice, srajce, maje, spodnje hlače, otročje obleke itd.
2575
najboljše klavirje
prvovrstnih dunajskih tvornic in
harmonije
ameriškega sistema prodaja in Izposoja najceneje edina narodna tvrdka
Alfonz Breznik KSLiL*
Kot edini domačin, strokovnjak in učitelj ..Glasbene Matice", opozarjam vsakogar, naj se blagovoli prepričati o blagoglasnosti in trpežnosti mojih instrumentov. — Delna odplačila. — Desetletno jamstvo. _Na ceneje uglaševanje. 2079 32 1
Perje za postelje ln puh
2899 priporoča po najnižjih cenah 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
• C1"'; .• ••> •
Telefon št. 21—60. Brzojavi: Balkansped.
Odpremno in komlsti. društvo
i
AN1
v Trstu, Riva Grumula št. 14.
Žiro račun pri JADRANSKI BANKI v Trstu,
sprejema v svoja dobro nrejena skladišča vsake vrste blago in daje na isto prednjeme pod zelo povoljnimi pogoji, ter skrbi za prodajo blaga najknlantneje. Istotako knpnSe in prodaja vsake vrste blago po naročita in na račnn svojih naročevalcev najpovoljneje. Otvarja carinske kredite, za-carlni blago in daje prednjeme na blago ležeče v javnih skladiščih. — Odpošilja vsake vrste pošiljatve na vse strani točno in brzo, zvršnje reklamacije in daje vsako stro-::: kovno pojasnilo in navodilo hitro in zastonj. :::
2645 25-1
KONGRESNI TRG 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom KONGRHSNI TRG 19
sprejema hranilne vloge vsak	£4 31 01 to je: daje za 200 kron
delavnik od 8. do 12. ure dop. P" * 14 lO 9 kron 50 vin. na leto.
Dr® hranilne iiice se sprejemajo M lotov flenar, ne la li se njil sbrestmnle preiinilo. Rentni iml plača Hranilnica sama. Maisisnrneiša priliki za sledenje!
Prelat A. KALAN 1. r., predsednik.	1 1	......... ■ ■■	Kanonik J. SUŠNIK 1. r., podpredsodnik.
proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zmnm v Ljubljani,
a cesta li.
za dobo od 1. januarja do 31. decembra 1908.
Izdatki	K	h	K	11 ^	K	TI	Prejemki	K	Il		h	—— —J—J K	h
I. Škode: a) v oddelku požara...... delež pozavarovalnice .....	120.300 60.987	02 18	59.312	84			I.	Prenos upravnega prebitka .... II.	Zakladni prenos preteklega leta: premijska prihrana: a) v oddelku požara...... delež pozavarovalnice.....		—			1.875	58
b) v oddelku zvonov ...... delež pozavarovalnice ....	4.918 1.549	10 16	3.368	94	62.681	78		77.882 40.567	98 32				
II. Uprava: a) provizija.........			20,905	1 05						37.315	66	,	—
b) tekoči upravni stroški: 1.	plače.......... 2.	poštnine in pisarn, potrebščine . 3.	kurjava, razsvetljava, najemnina, bolniška blagajna in telefon i * oznanila . ........ 1 5. tiskovine........	22.206 10.450 3.891 2.465 5.493	86 53 98 90 40					b) v oddelku zvonov...... delež pozavarovalnice.....	3.677	72	3.677	72	40.993	38
			44.508 384	67 53	—	—	III. Zaklad za nedoločene škode: a) v oddelku požara...... delež pozavarovalnice.....	5.700 2.868	10	2.831	90		
					65.798	25	b) v oddelku zvonov......	_	_	1.760	58	4.592	48
d) vsprejemnine: 1.	v oddelku požara..... 2.	v oddelku zvonov . , . . .		——											
	15.199 36	91	—	—	15.235	91	IV. Čista zavarovalnina po odbitku storil. a) v oddelku požara...... delež pozavarovalnice.....	244.451 125.920	20 37	118.530	83	_	L
III. Odpisi in drugi izdatki: inventar...........													
	—	—	—	—	475	84	b) v oddelku zvonov...... delež pozavarovalnice.....	5.640 2.770	26 94	2.869	32	121.400	15
IV. Zaklad za nedoločene škode: a) v oddelku požara ...... delež pozavarovalnice.....	1.052 526	—	526	—			V. Dohodki naloženega denarja: obresti...........	_	_			4.740	80
b) v oddelku zvonov...... delež pozavarovalnice.....	2.934 1.437	18 09	1.497	09	2.023	09	VI. Drugi dohodki: a) pristojbine polic: 1.	v oddelku požara..... 2.	v oddelku zvonov.....						
: V. Stanje zakladov koncem leta: premijska prihrana: o/v oddelku požara......	97.780	48						8.153 22	75 30	8.176	05	—	—
delež pozavarovalnice.....	50.368	15	47.412	33	—	—	1 b) vsprejemnine:						
b) v oddelku zvonov...... delež pozavarovanja.....	2.256 1.108	11 38	1.147	73	48.560	06	1.	v oddelku požara..... 2.	v oddelku zvonov.....	15.204 36	44	15.240	44	—	
Upravni prebitek .......	—	— || _		— 1	7.940	87	c) drugi dohodki.......	—	—	5.696	92	29.113	41
	—	—	—	1	202.715	80						202.715'	80
					II	a	it c a.				1		
21 k t i v a	K	h	K	h	K	h	Pasiva	K	h	K	h	K	h
I. Tirjatev pri delničarjih .....	—		_	_	—.	—	I. Ustanovni zaklad.......		-i			98.000	i- a
	—		—	—	3.001	90	II. Prihrana dobička in glavnice . . .	—	—	—	—	2.000	—
III. Tirjatev pri denarnih zavodih in posojilnicah: a)	Pri hranilnicah....... b)	Poštna hranilnica, št. 51.426 . . „ 68.082 . . „ 71.966 . . n n « 4.425 . .	100.693	55					III. Premijska prihrana: a) v oddelku požara...... delež pozavarovalnice.....	97.780 50.368	48 15	47.412	33	—	—
	8.682 2.020 1.093 1.597	55 58 52 14	—	—	—	—	b) v oddelku zvonov...... delež pozavarovalnice.....	2.256 1.108	11 38	1.147	73	48.560	06
			—		114.087	34	Zaklad za nedoločene škode:						
IV. Tirjatev pri poverjenikih.....	34.254	72	—		—	—	a) v oddelku požara...... delež pozavarovalnice.....	1.052 526	—	526	—	•—	—
V. Tirjatev pri raznih dolžnikih . . .	13.053	38	—	—	47.308	10	b) v oddelku zvonov...... delež pozavarovalnice.....	2.934 1.437	is; 09	1.497	09	2.023	09
VI.	Tirjatev pri hipotečnih posojilih . . VII.	Račun uprave: oprava....... 2.325.84 tablice, plat., tiskovine . 8.139.42					4.658								
						56 •	I V. Razni upniki: a)	poverjeniki......... b)	predplačila za 1. 1909 ..... c)	gasilni donesek...... .	4.343 2.390 5.761	63 1 82 10		=	12.495	55
10.465.26							VI. Saldo s pozavarovalnico.....	_	—	—		9.552	03
na tabl. in plat. prejeto . 3.473.72	6.991	54			—.	— i	! Vil. Upravni prebitek...... i .	—	—	—		7.940	87
nova nabava oprave ...... tabl. in plat. ....	5.000	_	11.991	54	_	~~ j							
odpis oprave......... L • tiskovin in zastop. tabl. . . .	325 150	84	475	84	; 11.515	70							
Lj	—	—	T —		1 180.571	60;	i				■	180.571	60
	4					• lil			T II				
Dr. Hndrej Karlin,	I. P. Vencajz,	Jos. Pehani,
član nadzorništva.	predsednik nadzorništva.	ravnatelj,	2153
, iiUI. iltrgsgaagr^!
2 BI IN I? 51	1842	Ustanovljeno leta	1842
M3 Mftlfl	Zaloga Copičev za pleskarje sli*
'pf 'Wl	R	karje in zidarje, štedilnega mazila
Mj M J$|9	|	za hrastove pode, karbolineja itd.
J	|	PriporoCava se tudi sl. občinstvu
fi	P	za vsa v naiino stro^o spad. delo
d&JLVi U	|	v mestu in na deželi kot priznano
relefon 154.	1	reelno in *in0 P° najnižjih cenah.
| 1842	Ustanovljeno leta	,842 |	T^^ II Bf
i Slikarja napisov p [
S Stavb. In pohištvena pleskarja.1 [	jff ff f§ 1f|
| Velika zbirka dr. Schonfeldovih
iij barv v tubah za akadem. slikarje.	FmIšžMIB SU 2š
|4 ELEKTRIČNI OBRAT. 1	mMm BebV
Pri solncu"
Pri solncu'
Slovenska trgovina
izvrstno, iz vinskih goric, slavnih izza časa Rimljanov, ležečih na morski obali Izola-Pirano, jc naprodaj v kleteh poštenih slovenskih kmetov. Posreduje in za pristnost jamči: „Kmečka gospodarska zadruga v Medoših (Korte)" pošta Pirano — železniška postaja Portorose (Istra). Cena belemu (rumenemu) vinu po 26 ti hekto na debelo in po 28 K hekto na drobno. Cena črnemn (istrsko refoško) po 20 K hekto na debelo in po 22 K hekto na drobno« postavljeno na postaje.
iOLiiElUKil wW lOlJJffllJfiir
„pri solncu" za vodo, v mestni palači. 255: Pt»ipofoeam slav. občinstvu veliko zalogo favno došlih
Lansasteir od K 26 —, Flobert-puike od K 8'50, pi&tola od K 2'—, samokresi odK5'-:: Popravila ceno. — tiustrovani ceniki franko. «
F. DUŠEK v Opočno Stev. 77
1631	Češko.	3!
Nadalje raznovrstnega blaga: rokavice, nogavice, kravate, bluze, krila, otroške obleke, čepice, pasove, niodcrce, predpasnike, velika zaloga belega perila za dame, gospode in otroke, vsa oprava za novorojenčke. Največja zaloga umetnih cvetlic, venčkov, šopkov za neveste in nagrobnih vencev 5 trakovi. Vezanje cvetlic točno po naročilu. Za kupčevalce na debelo najnižje cene.
jUj Najnižje cene! rs^rs Solidna postrežba!
IUIII°UIHIIim IIIIIIIIIIII»IIP.....11,1......11111111iiwMimiMi«wnwaMi mi......M.....■■!■■
Najnižje cene!
mmm
priporoča svojo dobro urejeno zalogo raznih oftal, š&ipalcev, risiljneglndo*, toplomerjev, spsfe«mes°j0v itd. 06ala in £&ipaloi sc napravijo natančno po zdravniškem recepta. Popravila te&na ia eaaa.
Velika zaloga pravih Cviaar« akih žepnih in steaskih ar, etatmina is arebraia«.
Nlkul ure ad gld. 1-flO do 1»'-Srcbrnenrc. , 3 00 . 40-— Zlat« . » . 12 - . J50--
Zahtevajte moj aovi eeaik, ki s* pošljem brezplačno.
Domača tvrdka!
Ljubljana, Kopitarjeve ulice Si. 4
tik novega poslopja KatGl. tiskarna.
izvrSuje točno in po nizkih cenah vsa naročila na. vsa- .>mp kot: žepne, stenske ter ure bu-kovrstne LiU dilke,'ziate,srebrrieiniiikelnastc ure' 110^710(1	tGr razl'čno zlatnino
dalje lUl liiil'0, [JS oKllSC insrebrnino. 282452-1
Vsa popravila se IzvrSe solidno in po nizki ceni.

valjični mlin v Kranju,
I^fanjsko.
Največja proizvajanja priznano najboljil pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki iz< viuajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se iii dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, ka: je zlasti za gospode pekovske mojstre ne> precenljive vrednosti.	2916 52-1
, .Zastopstva in zaloge:
V Ljubljani, Kočevju, Podgradu, Trnovem, 'Trsttf, Pulju, Gorici, Celovcu, Beljaku, Bol-canu,- Inomostu, Tridentu, Zadru, Spljetu, Ercegnovem, Itotoru, Sarajevem.
Brzojavi: Valjični mlin, Kranj.

Kje se dobe najboljši poljedelski stroji, kakor mlatilnice, gepeljni, sla-moreznice, čistilnice, preše, za sadje i. t. d.
Edino lc pri:
v Ljubljani, Marije Terezije cesia štev. 1., Valvazorjev trg štev. 6.
in zakaj: zato ker so dotični stroji iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah.
Izvrševanje vseli v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: povečavanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov, interijerjev itd.
Telefon 177
Obračajte sc na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih potrebščin, portland - cementa, traverz železniških Sin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic.	1739
Priporoča se
zaloga pi#a
v Spodnji Šiški pri LjuMJanl.
Gospodom gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki
(nasproti glavne pošte) v najprometnejši legi mesta. — Sobe za tujce od 120 K naprej.
restavracija v hiši.
Oddajajo se tudi mesečne sobe po znižani ceni.	484 52-1 —g—aaaBB—masam
.<-_	tjp	m ® /A\ *«fiw wa &	■ ■
aSL s cesarskimi brzoparniki HM^ " Kronprinzessin Cacilia :: K^iser Wilhelm II, Kron-
= Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.--
Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2886—58
Najcenejše;
3136 domačega izdelka 52-1
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu p. n. občinstvu it — prečastiti duhovščini —
v najnovejših faconah in velikih iaberah 112	priporoča	52-1
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča
pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna. Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, Caiifornia, flriona Utali, Wyoming, Nevada, Oregon, in VVashington, nudi naše društvo posebno ugodno
izvanredno ceno čez Gaiveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor; Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
v Ljubljani
Prti Sit Stari trs št. 4. Prešernove ulice St. 4
Popravila točno in ceno. •
Pod trančo št. 2. Postaja elek. železnici),
srednja banka čeških hranilnic
Telefon št. m
(Ustredni banka českijh sporitelen)
in 4V«°/o. — Kupovanje in prodaja vrednostnih papirjev.
II,
Uprava in čuvalna zaloga brezplačno. Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporocijam proti amortizaciji na 4% in '/4% upravne pristojbine. Financiranje javnih
1131 podjetij. Emisija lastnih 4% bankovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in sc smejo rabiti za vsakovrstne kavcije —-----------------------------------

Del. kap. 7,000.000 K
Telegrami: .Sporobanka'.	j
Deponiranje kavcij ln	j:
: vadij raznih vrst :	-
Eskont menjic samo	i
: denarnih zavodov :	|
Bankovne Informacije	1
in svete brezplačno :	[
priporoča mila vseh vrst, toaletna mila, glicerinska in jedrnata, stearinske sveče znamki „ELEKTRA" in „SOLNCE", posebno pa milo v prid ,.družbe T sv. Cirila in Metoda" z znamko: 20. IX. 08 in blagovestnikov ki jc produkt51
paro-tovarna za milo. surovi margarin. kristalno M ■/ • ~ modT kG ijG zat0 nGprckosljivo blago	■■«
= sodo in stearinske sveie-— Mafvecje in najstarejše slovensko podjetje!
__Častiti duhovščini priporočam stearinske sveče za cerkveno rabo z znamkami „EXCELSIOR" in „SUP£RIOR".
registrovaua zadruga z neomejeno zavezo
v lastnem zadružnem domu y
j j na BimajsKi Gesti štev. 18
je imela koncem leta 1908 denarnega prometa nad K 65,000.000'—
O
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Spreisma tudi Hranilne vloae na teltoči račun v zvezi s čeltovnim prisloni in im Mrestom ei dne vloge do M dviga.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908 nad . K 17,000.000'—
Posojuje na zemljišča po S'/i°/o z l'/2% na amortizacijo ali pa po Sl/*°/o brez amortizacije; na menice po 6°/o.
Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga.
URADNE URE: vsaki dan od 8. —12. in od 3.-4. izven nedelj 114	in praznikov.	52—i

z modernimi, velikimi brzoparniki is
cez MerpBii v tnlTOpea v Boston.
je proga
ttzrt
5J
U
Na naših parnikih »Finland*. «Kroonland», «Vaderland», «Zeeland», „Lsp!and", „Menomi-na", „Maniton", „Gothland", „A\arquette" in «Samland«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med flntwerpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponoveni urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni.
M torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na 'mesec vožnjo čez Kanado, katera pa jc izdatno cenejša kakor v New~York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej št. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri »Starem tišlerju. ' 183 (52- n
J
c. in kr. dvorna založnika
taraj I, Franz-lisefs-Hai 15 In 1?
priporočata
454 34—1
kakor tudi pisarniške potrebščine, pohištvo, n. pr.
ki so izredno praktične ::	za porabo.	::
Prospekte zastonj in poštnine prosto.

□EraaoDi^aaaaaaai^
<2
V. J. Havliček a bratr v psdeMech
a
izvozna tvrdka lanenega Ia modnega blaga priporoča v zajamčeno
znanima Icovo sti IIt©dMO MlMJO ^CoV^ul
gospode, namizne prte iz damasta, brisače zajamčeno stalnobarvnih prekrasnih mo- <P(f>g*w>S za srajce, obleke itd., po nizkih in dernih vzorcev.	M. stalnih cenah. Velika lepa izber 1 —
g Opreme za neveste.
t* Mnogo pohvalnih priznanj. Naročila nad 15 K poštnine
ff	prosto. 1 zavoj 40 m pralnih ostankov okusno odbranih
P	za K 18-— franko po povzetju.
U	Samo pri nas dobite pravo in dobro blago. —•■
468 52-1
'.□□oaaaaaaoaoaa I
jp Izvolite pisati po vzorce!
a
uaaavznanaaannovinaannnvaaaaavnaunn
steklarstvo in slikanje
tajska mu št. o poles Jiiovca'
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojiiištvom kakor p. n, občinstvu za prevzetje in soiidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva in slikanja m steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orsia-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenali.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 2973 52-1
Narisi in proraCuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.

kanalizacije, kopališča
; t«? a >as3 KB55S3	{ssssiBBsaa ga
HačrtI In Izvršitev Is pri etači specialni tvrdk!. TeSinSšks ocene In načrti zastonj, ko se'poveri delo.
lil

Inžener-hidrotekt
raj

Beethovenove ul. 4. Brzojavi: fcaclinik, IJtaMjana. s j
Ig
ikS m
OMV
Betonsko podjetje.
979 (i)
UirUUKULVV Z i
Tvornica cementnih izfelta, mttm
LJUBLJHHA, Dunajska cesta 73.
Priporočamo bogato zalogo umetnega kamenja: cevi, okrogle in ovalne, (patent Kielberg zastopstvo za Kranjsko), stopnice (najeiegantnejSi vzorci, brušene in polirane), mozaične, kakor tudi hidravlično stisnjene mctallicjue-plošče za tlakove za cerkve, veže, kuhinje, hodnike, trotoarje v raznih barvah in vzorcih, podboje, križe, nagrobne spomenike, okvirje, postamente, balustrade, omameutc, fagade i. t. d. — Opozarjamo posebno na prekrasne plošče iz umetnega marmorja (Carralijth-patent) za obhajilne mize, oltarje, za prevleko Iisen, stebrov i. t. d. Gospode interesente, zlasti preč. duhovščino in stavbinske mojstre vabimo najuljudneje, da si ogledajo na licu mesta blago. CENIKE IN VZORCE POŠILJAMO RHDE VOLJE NH ZAHTEVO.
H [f
po najnižjih cenah!

Kdor želi imeti dobro uro, naj jo zahteva z znamko »3Jsti3stsra«, ker te ure so najbolj trpežne in natančne. V zalogi jih ima
urar in trgovec v Ljubljani
delničar in zastopnik švicarskih tovarn ,,Union" v Bieiu in Genovi.
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in priležnosti torej najboljši izdelek monarhije, kar priznavajo vsi merodajni strokovnjaki. Naj torej nikogar ne premotijo hvalisanja z drugih strani, vsak naj kupi le čevlje z znamko F. L. P.
Znamka F. L,P
Znamka K jl

streh, mostov in drugo, izvršuje tovarna za stroje
Fričova ulice štev. 892
Etažna kurjava za stanovanja z 2, 4—6 sobami Novost: Patentni razpraševalci.
Pp&j »EDISON". DUNAJSKA CESTA. Itesprotl
fsaRo soboto In sredo rod program! oŠ flfcIKiii: ob 5„ 6., J. m 8. url.
Predata*® ob nedeljjafa Sve praznikih s csb SO. in lfi„ uri dop©B«3. in ob 3., 4., 5., 6., 7.v 8. in 9. uri popoldne.
I fPRP. rn^mmi	I Vsak «etrtek In soboto od 3. dO 6.ure pred- 1 S,,ke " dobivalo samo iz prve svet. pariške tvor. Pathe Frire«.
2013 26
vojaki do narednika 20 v,
| stave po znižani ceni. !. prostor 20 v., II. 10 v. §
Ravnateljstvo kinematografa ..PoM1.
POZOR!	POZOR!	POZOR!
Ifejsfarejša prevozna tvrdka ¥ Ljubljani
Jurija Jankoviča naslednik
1110 (1)
Majvečja
tvrdka za ob^va!a
•t
priporoča slavnemu občinstvu v njegovo lastno korist to domače podjetje, ki je že več let v posesti svoje lastne zaloge vseh vrst surovin in k stroki spadajočih potrebščin ter je kot tako edino sposobno vstreči vsem zahtevam.
Velika zaloga lastnega in tujega izdelka za gospode, dame in otroke v poljubno najmodernejših oblikah.
Maročila po meri in okusu se po želji, ravnotako tudi popravila z vso skrb-Ijivostjo izvršujejo. — Zunanja naročila točno proti povzetju. — Ceniki zastonj.
Filijallta: Stari trg štev. 28. 1133 4-1
zemljišča na prodaj, cb državni cesti, 10 minut od Ljubljane, kjer je najživahnejši pronmz Gorenjsko. Proda se v celoti ali pa tudi polovica.
Cee?a m2 od EC i°5S sraaps ej.
Lega je krasna, razgled romantičen na snežnike in okolico in najzdravejši zrak Kranjske dežele, zares pravcati raj Gorenjske.
Nahaja se v bližini prihodnje mehanično - železniške delavnice in kolodvora; prostor je velepomemben za tovarne, hotele, vile, letovičarje ali za kaka druga podjetja.
Naslov se poizve pri upravništvu „Slovenca".	3179
ITiN LAMPERT, Kolodvorska' ul 31
se priporoča slav. občinstvu v Ljubljani in na deželi za prevažanje raznovrstnega blaga, kakor tudi za vsakovrstne selitve s posebnim novonabavljenim
Cene zmerne!	raodernim vozom- Postrežba najtoCnejša!
ESRaSRPBBBBg&BSEaennBBBHBBMBI
W w W TAV VAT TAT TAT TAT TAT TAT VAT Wf TAT TAT TAT TAT TAT VAT TAT TAT
UM iu pestaltillfče ZdgsrsHe železnice ..StaMtke Toplice".
Termalni vrelci 53° C toplote in močvirne kopelji so prav posebno primerni proti trganju, revmatizmu, isehiji, dalje ženskim boleznim, kroničnim katarom, eksudatom, nervoznosti, kožnim boleznim, ter tudi za rekovalejeente. — Najboljša vporaba studenskega blata, podobno franeovarskemu močvirju. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Krasen gozdni park, najlepša okolica. Najceneja brezkonkurenčna prav dobra prehrana in bivališče.
Zdr-a&Sjenj® s swi£3olso.
Sobe od K 1' — nadalje. Pojasnila in prospekte daje kopališka uprava v Stubičkih Toplicah, Hrvatsko. Pošta Zabok, brzojavna postaja Stubica. Interurbanska telefonska postaja.
1049 1
jrwffffffwffffwi ™
A A%» A« AVA « ATA '/WA ATA A%* ATA A'«A AVA ATA ATA AVA fflk ATA ATA ATA j&A
Največja 3a Joga oblek 3a gospodo in deč^e. 7zborni ijdelfa', po ni^ih in stolnih cenah. Velika i^ber blaga izdelovanje civilnih Ical^or tudi vseh uniforms^ih oblačil po meri.
Ljubljana, Dvorni irg 3. Podružnica: Novo mesto.
hJt J^t Ca
422 100-1
Priporočam preč. duhovščini in D^rj/vf* f e slav. občinstvu svojo ogromno 1 I ™ zalogo umetno izdelanih------
HHHi	_______
iz črnega, zelenega granita, labradorja in belega karar-skega, kraškega in več drugih marmorjev; prevzamem in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in stav-binska dela. Preskrbujem slike za na spomenike po jako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okvire. Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po jako nizkih cenah.
Z velespoštovanjem	1021 (1)
v Ljubljani, Komenskega ulice štev. 26.
Vedno in v vsaki množini je dobiti:	^
Zarezano strešno ©peko prve in druge vrste, z jamstvom
za nje frpefoosf skozi pet tet
iz Rastne nove, moderno opremljene parne opekarne na Wičti pri LjubBjani, in opeko za zid, dalje stavbni
kamen za zidanje iz domačega kamenoloma v Podpeči, pri
m
Stavbeno in umetno kamnoseštuo s strojnim obrafom
Jeliks 3*oman
Ljubljana, Resljeva cesta 30.
Najcenejša vožnja v iimeriko.
Največja zaloga nagrobnih spomenikov iz marmorja, črnega granita in iabradorja. Izvršuje rakve iz betona, okvire za gomile in vsakoršne izdelke iz umetnega kamenja, stopnjice in druga stavbena dela. Različne plošče za pohištva. Tlak iz granita in hodnik iz porfirja. Najsolidnejša izvršitev. — Nizke cene, Načrti in proračuni brezplačno.
1523 6-1
R
ta
i-
rana potovalna pisarna | m
za
:: Ameriko :: S «
ja
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41
22 g K3	52 BB B	2900 52-1 sa W E£
Najcenejša vožnja v Ameriko.
Na najvišje povelje Njegov.
c. in kr. flpost. Veličanstva.
ti trn 11
priporoča največjo zalogo krasniii
1. c. kr. državna loterija. ::
-Za civilne dobrodelne namene tostranske polovice.-
Ta denarna loterija edina v Avstriji zakonito dopuščena vsebuje 18.399 dobitkov -v gotovini v skupnem znesku 513.600 kron. -
Glavni dobitek znaša
200.000 kron.
Srečkanje nepreklicno 17.junija 1909. Ena srečka stane 4 K. Srečke sc dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtsstrasse 7, v lotr. kolek-turah, tobakarnah, davčnih, poštnih, brzojavnih in želen, uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. — Srečke sc pošiljajo poštnine prosto
m
3077 66-1 • •
F 1166 (10-1)
Od c. kr. loterijskega ravnateljstva.
(Oddelek za državne loterije).
Zunanja naročila se iz-vršujejo hitro in točno.
rezenra sklepom Oprmo premoženje sklepom
Zadružnikov čez 550.
registr. sadrisga z raeom. zavezo v LjfuMfani,
pisarna na Kongresnem trgu št. 15. nasproti nunske cerkve obrestujs hranilno vlogo po
3
6
0
t. j. K 4*75 na vsacifi 100 kron, takoj od dneva vložitve, pa do dneva dvige brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, nc da bi se
obrestovanje pretrgalo.
tate niš qA8. do 12 dopoldne ta orl 3. S. popoldne.
Tekoči račun v Avstro-ogrski banki v Ljubljani. 3418
Račun pošti!3 tatice štev. 43086.	Telefon štev. 135.
Trgovina s
špecerijskim Maiem.
Trgovina z moko in deželnimi pridelki.
LlabUana. Florljaitske ulice št. 22 v lastni hiši
priporoča velecenjenemu p. n. občinstvu svojo veliko zalogo vedno svežega špecerijskega blaga ter najboljše _ vrste moke lastne mletve po najnižjih cenah. Postrežba S solidna in točna. — Prodaja na drobno in debelo. ^
Stev. 204.
Pričetkom šolskega leta 1009/1910 je na c. kr. umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani oddali več državnih ustanov v mesečnih zneskih od 20-40 kron.
Izmed prosilcev, ki še niso učenci zavoda, se bodo v prvi vrsti vpoštevali taki, ki se izkažejo z učnim izpričevalom svojega obrta in ki žele obiskovati zimske kurze za stavbne obrtnike ali pa zimske in poletne kurze za umetna rokodelstva.
Prosilci za te ustanove naj vlože svoje nekolekovane prošnje najkasneje do 15. junija pri podpisanem ravnateljstvu. V prošnjah je navesti, kateri oddelek želi prosilec obiskovati, oziroma, kateri oddelek že obiskuje; prošnji je priložiti: 1. rojstni list; 2. domovinski list; 3. učno ali delavsko izpričevalo; 4- šolska izpričevala' 5. ubožni list.
Ustanove oddaja učiteljski zbor in sicer navadno za vso učno dobo.
Na prepozno došle prošnje se ne bode oziralo.
V Ljubljani, 5. maja 1909.
1276 3—1
Ravnateljstvo c. kr. umetno-obrtne strokovne šole.
Ivan Jax in sin
Dunajska cesta 17, LJubSJana.
2832 52—1
iz prvih tovarn Avstrije:
DHrkopp, S«ypi« (Pucti), Waffens>ad. v
izborna konstrukcna in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. lezenja poučujemo brezplačno.
s Aillerfevi : pisalni stroji.
Ceniki zastonj in franko.
KižM M. DRENIK Kongresni trg
Največja zaloga ženskih ročnih del in pripadajočega materijala. Vsakovrstno vezenje na roko in na stroj. - Predtiskarija itd. - - - Velika zaloga telovadske obleke. - - -
2399
Ustredni banke
Osrednje banke
= V PRAGI.
českych sporitelen
čeških hranilnic
PODRUŽNICE: Brno, Vel. nam. 28; Lvov, ul. Sykstuska 15; Dunaj, I. Wipplingerstrasse 22; Trst, Piazza del Ponterosso 3. — Od 1. julija 1.1. nova podružnica v Črnovicah.
Nad 5000 spojencev-denarnih zavodov cele države. — Vlog nad K 100,000.000. — Menični posel v letu 1908. K 536,000,000.
Skupen promet 5 MILIJARD.
BIVIDENDH: za 1903. 3%. za 1904. 4%, za 1905. VIMo, za 1906. 4V2°/o, 1907. 4V20/o, za 1908. 5°/o.
Na podlagi sklepa IV. rednega občnega zbora delničarjev, ki se je vršil dne 25. marca 1.1., se zviša delniška glavnica
od 10,000.000 na 15,000.000 kron
z izdanjem 12.500 delnic po 400*— kron nominalne vrednosti.
Akcije OSREDNJE BANKE ČEŠKIH HRANILNIC so edini dividendni papir, ki je pripuščen poleg delnic Avstro-ogrske banke za nalaganje hranilničnih fondov, ker se nanašajo na pupilarno varnost.
VPISOVALNI ROK do 31. maja 1909.
VPISOVALNI POGOJI:
n) Dosedanjim delničarjem pritiče na 2 stari delnici po ena nova za ceno K 410. b) Večje število delnic nego jim pritiče po odst. a) se prepušča starim delničarjem, dalje hranilnicam, posojilnicam, zavarovalnicam ter denarnim zavodom sploh, raznim fondom, korporacijam, funkcijonarjem in urednikom denarnih zavodov za tečaj K115. e) Ostalim vpisovateljem se prepuščajo za tečaj K 420. Posebna pozornost sc bo obračala na bančne spojence kot vlagatelje, posestnike bančnih zadolžnic itd. d) Delnice V. emisije bodo deležne na dobičku od 1. julija 1909, torej za drugo polletje tekočega poslovnega leta. Njih kupon št. 7 se bo izplačal s polovično divi-dendo, ki bo določeno od prihodnjega rednega občnega zbora na podlagi zaključenih računov za ostale akcije kar bo označeno na dotičnem kuponu. t) Na pravilni vpis se izda potrdilo, proti kateremu se dobi pozneje nove delnice.
f)	Delnice morajo biti plačane najdlje do 30. junija 1.1. Pri vpisu mora založiti vsak vpisovatelj — izvzemši denarne zavode — najmanj K 50 na račun za vsako delnico, ker se sicer na priglas nc bo oziralo.
g)	Po § 51. pravil sc glasijo delnice na ime in sc izdajajo tako stare kot nove bodisi v posameznih kosih ali skupno v 3, 30 ali 50 in to v svrho udobnosti posestnikov z ozirom na hranitev in varstvo. Dotične želje naj sc na vpisovalnih prijavah izrecno označijo.
h)	Preplačani zneski se obrestujejo do 30. junija po 4V2°/o, ki sc prevedejo z onim dnem na račun v pisanih delnic.
i)	Kdor ne plača do 30. junija 1.1. celega vpisanega zneska, zgubi pravico nele do novih delnic ampak i na predplačilo, ki zapade v korist rezervnega fonda banke.
Prlglase in vplačila sprejema ter izdaja prospekte glavni zavod v Pragi, podružnice v Brnu, Lvovu, na Dunaju in podružnica v Trsta, Piazza del Ponterosso št. 3, ter poleg tega iz prijaznosti vsak z Osrednjo banko čeških hranilnic v zvezi stoječi zavod.
Priporoča se, da se vršijo prijave v kolikor možno z obratno pošto, Prospekt, ki obsega poročilo o poslovanju bank in razvoju banke, dalje zadnje letno poročilo in pravila, ter kakoršnekoli informacije pošilja drage volje
1201 3-1
Ustredni banka česk^ch sporitelen.
M«
• ^''r^^mmMmmm^m
knjige
Wallaee~Podravski, Ben-IIur. Roman iz Časov Kristusovih. Vez. K 4 50.
Ljudska knjižica i
1.	zvezek: Znamenje štirih. Londonska povest. K —'60.
2.	zvezek: Dostal, Darovana. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. K -"60.
3.	zvezek: Sienkiewicz, Jernač Zmagovač'. Povest. — Achtleitner, med plazovi. K —.60.
4.	zvezek: Detela dr., Malo življenje. Povest. K 1'—, vez. v platno K 1'60.
5.	zvezek: Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest iz leta 1573. K 1.60, v platno vez. K 2-60.
6.	zvezek: Finžgar, Gozdarjev sin. Povest. K - 20.
7.	zvezek: Detela dr., Prihajač. Povest. K —'90, vez. v platno K 170.
8.	zvezek: Pasjeglavci. Zgodovinska povest iz Kristusove legende. K 2-20, vezana v platno K 3-20.
Spillmanove povesti:
1.	zvezek: Ljubite svoje sovražnike! Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. II. natis. K —'40, karton K —-60.
2.	zvezek: Alaron, krščanski deček iz Libanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja po Družiti. K —-40, karton K —'60.
3.	zvezek: Marijina otroka. Povest iz kav-kaških gorfi. K —"40, karton K ''60.
4.	zvezek: Praški Judek. Povesi. II. natis. K "40, karton K -"60.
5.	zvezek t Ujetnik morskega roparja. Povest. K - 40, karton K —"60.
6.	zvezek: Arumugam, sin indijskega kneza. Povest. K —-40, karton K —'60.
7.	zvezek: Sultanovi sužnji. Carigrajska povest. K —'60, karton K —'80.
6. zvezek: Tri indijanske povesti. K —'60, karton K —'80.
9.	zvezek: Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz japonskih misijonov. K —'60, karton K —'SO.
10.	zvezek: Zvesti sin. Povest za vlado Ak-barja Velikega. K —'40, karton K —60.
11.	zvezek: Rdeča in bela vrtnica. K —'40, karton K 60.
12.	zvezek: Korejska brata. Črtica iz misijonov v Koreji. K —'60, karton K —'80.
13.	zvezek: Boj in zmaga. Povest iz Anama. K —'60, karton K -'80.
14.	zvezek: Prisega huronskega glavarja. Povest iz stgrejše misijonske zgodovine kanadske. K — 60, karton K —'80.
15.	zvezek: Angel sužnjev. Brazilska povest. K -'40, kartoh K t-'60,
16.	zvčzek: Zlatokopi. Povest iz misijonskega potovanja po Alaski. K —'60, kart. K —'80.
17.	zvezek: Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo. K —'60, karton K —'80.
Jurčičevi zbrani spisi:
1.	zvezek: Deseti brat. Roman.
2.	zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski jauičar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine.
II.	Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. III. Jesensko noč med slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja.
3.	zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrov-ske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smukova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični dogodbi. — IV. Koz-lovska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine.
4.	zvezek: I.Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo. —
III.	Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest.
5.	zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. —
IV.	"Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest.
6.	zvezek: I. sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotariev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. -VII. Črta iz življenja političnega agitatorja.
9. zvezek: I. Doktor Zober. Izviren roman.
—	II. Med dvema stoloma. Izviren roman.
10.	zvezek: I.Rokovnjači. Zgodovinski roman.
—	II. Aloj prijatelj Jamralec. — III. Sest parov klobas. — IV. Po tobaku smrdiš.
V.	Ženitev iz nevoščljivosti.
11.	zvezek: I. Tugomer. Tragedija. — II. Berite Novice! Vesela igra. — III. Veronika Deseniška. Tragedija. — IV. Pripovedne pesmi.
Lena: broš. a K 1'20, eleg. vez. 6 K 2'—.
Ar.drejčkovega Tožeta spisi:
1.	zvezek: Črtice iz življenja na kmetfli. 30 v.
2.	zvezek: Alatevž Klander. — Spiritus fa-millaris. — Zgodovina motniškega polža.
—	Gregelj Koščenina. 30 v.
3.	zvezek: Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše. 30 v.

4.	zvezek: Popotni listi. — Cesar Jožef v Krašnji. — Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi. — Spomin na Dubrovnik. — Damberžki zvon. 90 v.
5.	zvezek: Žalost in veselje. 30 v.
6.	zvezek: Nekaj iz ruske zgodovine. — Voj-niška republika zaporoških kozakov. 30v.
7.	zvezek: Božja kazen. — Plaveč na Savini. — Čudovita zmaga. 30 v.
8.	zvezek: Emanek,lovčevsin, —Berač.30v.
Gregorčič, Poezije. I. K 2.—, vez. K 3'—.
—	Isto, II. K 2'-. vez. K 3.20.
—	Isto, III. K 2'-, vez. K 4'-.
—	Isto, IV. K 2'70, vez. K 3'20.
Kociančič-Svave, Podučne povesti. 80 v.
—	26 povesti za mlade ljudi. V bohoričici tiskano). 40 v.
Kočevar, Mlinarjev Janez. Slovenski junak ali uplemenitba Teharčanov. Povest. fcOv,
Cigler, Sreča v nesreči. Povest, vez. K '76—.
—	Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih vojakov. K —'60.
—	Kortonica, koroška deklica. Povest, K—'60.
Kržič, Angeljček, otrokom prijatelj, učitelj
in voditelj. Tečaj II. — XII. a K -'£0.
—	Tečaj XIII. - XV. a K 1'-.
—	Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letniki 1695 do 1899 in 1901 do 1905 h K 3'-.
—	Letnik 1906 in 1907 a K 3'50.
—	Zgledi bogoljubnili otrok iz vseh časov krščanstva. I, —III. del a 60 v., kart. 80 v.
—	Nedolžnim srcem. Pesmi s slikami, vez. K 1'45, kart. K 1'20.
—	Sveta Germana, izgled krščanske potrpežljivosti, 20 vinarjev.
Šmid KriStof, Roza Jelodvorska. Lepa povest za mladino. S 6 podobami, vez. 2 K.
—	Alladi samotar. Povest, 30 v., kart. 50 v.
—	Timotej in Filemon. Povest krščanskih dvojčkov, 40 v., kart 60 v.
—	Nedolžnost, preganjana in poveličana. Povest. 60 v.
—	Evstahij. Povest. 40 v., kart. 60 v.
—	Genovefa. Povest iz starih časov. 40 v., kart. 6o v.
—	Genovefa. Povest. (Silvester) 40 v.
—	Dve povesti: Golobček, Kanarček. 30 v., kart. 50 v.
—	100 majhnih pripovedek za mladino, vezana 80 v.
—	Cvetina Boroqrajska. Povest. 80 v.
Tomšič, Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letniki 1888—1893, kart. a K 3 -.
Zakrajšek, Ogljčnica ali hudobija in nedolžnost. Povest. 60 v., kart. 80 v.
fflalavašič F., Oče naš. Povest za mladino in ljudstvo. K 170.
ffiati božja dobrega svčta ali bratovska ljubezen. Povest iz časov turških bojev koncem XVI. stoletja. 80 v.
Slovenski JI. B. C. v koloriranih podobah s pesmicami. Priporočljiva knjiga otrokom v zabavo in za početni nauk v branju.
80 v., trdo vez. K 1'20.
Leposlovna knjižnica:
1.	zvezek: Bourget. Razporoka. Roman. K2-, vez. K 3'—.
2.zvezek:	Turgenjev, Stepni kralj Lear. Povest. — Stepnjak, Hiša ob Volgi. K 1'20, vez. K 2 20.
3.	zvezek: Prus (Alex. Glovvacki), Straža. Povest. K 2'40, vez. K 3 40.
4.	zvezek: Ponižani in razžaljeni. Roman. Broširano K 3'-, vez. K 4'20.
5.zvezek:	Sevčenko-Abratn. Kobzar. Izbrane lirične in pripovedne pesmi z zgodovinskim uvodom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. Broš. K 2 40, vez. K 360.
6.zvezek:	Cuampol-Levstik, Mož Simone. Bros.K 1-90. vez. K 3'-.
7.	zvezek: Sevčenko-Abram, Kobzar II. del Hajdamaki. Poem z zgodovinskim uvodom o Hajdamaščini. Broš. K 1'50.
6. in 7. zvezek skupno broš. K 3 40, vez. K 4 50.
Sienkievvicz, Potop. Zgodovinski roman. I. in II. del. Broš. K 640. vez. K 920.
—	Križarji. Zgodovinski roman v štirih delih. Broš. K 5'20, vez. K T 30.
—	Z ognjem in mečem. Historičen roman, 4 deli. Broš. K 4-50. vez. K 6'50.
—	Rodbina Poianeških. Roman, 3 zvezki. Broš. K 10—, vez. v 2 zv. K 1260
—	Mali vitez, Pan Volodijcvski. Zgodovinski roman, 3 zvezki. Broš. K 7'—, vez. K 8 40.
Medved, Poezije, I. del. Broš. K 3 80, vezano K 5'—.
—	11. del. Broš. K 4—, elegant. vez. K 540.
Sardenko Silvin, Roma. Poezije. Broš. K 2'—,
elegantno vez. K 3-20.
—	V mladem jutru. Poezije. Broš. K 150, vez. K 2 20.
Prešerna Franceta, Poezije. Uredil L. Pintar. Broš. K 1-, vez. K 1'40.
Prešeren, Poezije. Priredil prof. Luka Pintar, ilustrirana izdaja. Broš. K 5 —. v platno vez. K 6 40, v eleg. usnju K 9'—.
Gospodarske, gospodinjske, zdrav-nišKe, in druge poučne knjige:
Stoletna pratika dvajsetega stoletja, 1901 dj 2000. Saisal dr. Pečjak. K l-30.
Slovenska kunarica aii navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila. Spisala Plciweis. Broš. K 3, v platno vez. K 3'60.
Domači zdravnik, po naukih in izkušnjah župnika Kneippa. Za vsakdanje potrebe sestavil V. Podgorc. K 120.
Zbirka domačih zdravil kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim opisom človeškega telesa. K 1'—.
Kubična knjiga za trgovce z lesom. Obsega rezan, tesan in okrogel les vse debelosti, računan na čevlje in metre, vez. K 3-—.
Preračunjene cene in teže iz dunajskih funtov v kile. (Knjižica ima nemški naslov, pa jo lahko rabi tudi slovensko ljudstvo), vez. 80 vin.
Živinozdravništvo ali nauk o spoznanju in ozdravljanju vnanjih in notranjih bolezni. Spisal dr. Strupi. K 3'90.
Domači živinozdravnik. Za potrebe kmetskega stanu. Spisal Dular. K l-60.
Nauk, kako zdrava in bolna kopita podkovati in kopitne bolezni ozdravljati. Spisal Bleiweis. K 160.
Nauk, kako pomagati živini ob porodu, ravnati staro in mlado živino in ozdravljati porodne bolezni. Spisal Bleivveis. K 1—.
Kmetom v pomoč. Narodno-gospodarska razprava. Spisal Belec. 40 vin.
Živinoreja in mlekarstvo. Navodilo zadružnikom slovenskih mlekarn. Spisal Pcvč. KI--.
Laški, nemški in slovenski pogovori s kratko slovnico slovenskega jeziku. K 2'—.
Hitro laški. Najhitrejši način priučiti se laškemu razgovarjanju. 60 vin.
Ročni slovenško-nemški in nemško-sloven-ski slovar s kratko slovnico slovenskega in nemškega jezika. K 1*20.
Hitro nemški. Najhitrejši način se priučiti nemškemu razgovarjanju. 60 vin.
Nemško slovenski slovar. Sestavil Kra-maršič. K 2 20.
Slovensko-nemški slovar. Sestavil Kramarje. K 2'20.
Angleščina, iste se brez učitelja v slovenskem jeziku naučiti. K 1'—.
Bočni siovensko-angleški in angleško-slovenski slovar. K 120.
Pravila dostojnosti. Kažipot na polju olike in uljudnosti. 40 vin.
Navodilo za spisovanje raznih pisem in opravilnih listov. Z mnogimi vzorci. K 1'60.
Venček čestik za godove, novo leto, in druge prilike v vezani besedi. 40 vin.
Obrednik. za cerkvenike ali natančen pouk za cerkvene služabnike. Sestavil Voh. K 1.
Obrednik za organiste. Sestavil Strakl. K l-50,
Kristusovo življenje in smrt v premišljevanjih in molitvah. Spisal Kocijančič. Dva zvezka. Broš. K 8'—, vez. K ll-—. '
Življenje svetnic in svetnikov božjih, za celo leto, dva zvezka. Broš. K ll-—, vezano K 14'80.
Križana usmiljenost ali življenje sv. Elizabete. K l-20.
Pouk krščanskim starišem, po nemški knjigi obdelal Bleiweis. 50 vin.
Pouk zaročencem in zakonskim, Sestavil Zabukovec. K l- 40,
Podlesnik I., Knjigovodstvo, I. del. Knjigovodstvo za dru tva, »Čebelice", mladeniče in gospodarje s predgovorom in uvodom. V platno vez. K 3-20.
—	Knjigovodstvo, II. del. Obsega potrebna navodila za upravo denarnih zavodov in popolno knjigovodstvo hranilnic, posojilnic, zadrug itd, K 6 20.
Lampe, dr., III. slovenski katoliški shod v Ljubljani dne 26., 27. in 28. avgusta 1906. Govori, posveti in sklepi. K 2-80,
Zbirka avstrijskih zakonov. I. zvezek. Kazenski zakon, o hudodelstvih, pregreš-kih in prestopkih z dodanim tiskovnim zakonom, vez. K 6'—.
Zbirka avstrijskih zakonov, II. zvezek. Kazensko pravdni red 1890, vez. K 5"60.
Zbirka avstrijskih zakonov, III. zvezek. Izvršilni red, 1902. K T—.
Zbirka avstrijskih zakonov. IV. zvezek. Civilno pravdni red, vez. K 8-—.
V. zvezek. Zakon o javnih knjigah, zemljiških itd. z vsemi predpisi, ki so z njimi v zvezi, s stvarnim kazalom v hrvatskem in slovenskem jeziku, z vzorci knjižnih prošenj in vpisov. Broš. K 5 60 v platno vez. K 6-—.
Glasba.
flljaž Jakob, župnik na Dovjem, Atešani in moški zbori. I. zvezek: A. Mešani zbori: 1. Domovini, 2. Nevesti, 3. Ne zveni mi; B. Moški zbori: 4. Naša zvezda, 5. Ujetega ptiča tožba, 6. Soči. — II. zvezek: A. Alešani zbori: 1. Pri zibelki, 2. Cerkvica, 3. Ne tožim, 4. Oj planine, 5. Oj z Bogom ti planinski svet!; B. Moški zbori: 6. „Solsko-domski" mladini, 7. Na Bregu. — III. zvezek: A. Mešani zbori: 1. Psalm 118, 2. Ti veselo poj; B. Moški zbori: 3. Na dan, 4. Divna noč. — IV. zvezek: A. Atešani zbori: 1. Ujetega ptiča tožba; B. Moški zbori: 2. Zakipi duša, 3. Dneva nam pripelji žar, 4. Pri pogrebu. — V. zvezek: A. Mešani zbori: 1. Opomin k veselju, 2. Sveta noč; B. Moški zbori: 3. Stražniki, 4. Hvalite Gospoda, 5. Občutki, 6. Geslo. — VI. zvezek: /1. Alešani zbori: 1. Job, 2. V mraku; B. Moški zbori: 3. Dneva nam pripelji žar II., 4. Z vencem tem ovenčam slavo!, 5. Triglav. — Vil. zvezek: A. Mešani zbori: 1. Slavček, 2. Zaostali ptič, 3. Domorodna iskrica; B. Moški zhori: 4. Pri svatbi, 5. Pri mrtvaškem sprevodu, 6. Geslo. — Vsak zvezek po 60 v.
Bajuk Murko, Slovenske narodne pesmi za štiri glasove, I. zvezek. P. K l-—.
—	Slovenske narodno nesini za štiri glasove, II. zvezek. P. K 2-—.
Bajuk Marko, Slovenske narodne pesmi za štiri glasove, III. zvezek. P. K l-—.
Cerin Josip, Zbori za štiri moške glasove. P. K 3 -.
Ferjančič Fran, A\oški zbori. P. K 2-20.
—	Sesti venček narodnih pesmi za moški aH ženski zbor. P. 40 v.
Foerster Anton, Op. 23, Harmonija in kon-tiapunkt. P. K 3-20.
—	Op. 22, Teoretično-praktična pevska Sola. P. K 1-50.
—	Op. 40, Teoretično - praktična klavirska šola. I. iu II. zvezek po K l-80.
Grum Anton, Venček narodnih pesmi za čve-teroglasni moški zbor. P. 50 v., 10 izvodov K 4'-.
Hribar P. Angelik, Mladinski glasi. Trije zvezki. I. zvezek 24 v., II. in 111. po 40 v.
Kimovec Fran, Venček gorenjskih pesmi. P. 50 v.
Laharnar Ivan, Op. 5, Pomladanski odmevi. Pesmi za sopran, alt, tenor, bas. Drugi natis. Dva zvezka po K 1-30.
—	Op. 8, Gorski odmevi. Zbirka moških zborov in čveterospevov. Drugi natis. Dva zvezka po K l-50.
—	Op. 10, Planinkeza sopran, alt, tenor, bas. Drugi natis. Dva zvezka po K l-20.
—	Gorske cvetlice. Slovenski napevi za čve-tero in petero mešanih glasov. Drugi natis. P. K l-50.
Lebau Avgust, Glasi s Primorja za moški zbor. P. K l-20.
Mihelčič Alojzij, Venček narodnih pesmi za mešani zbor. Drugi zvezek, P. 50 v., 10 izvodov K 4-—.
Grum flnton, Cerkvena pesmarica za Marijino družbo. I. del. Za štiri enake (ženske ali moške) glasove. K 2-—.
—	V ponižnosti klečimo in pet Atarijinih pesmi. P. K l-—.
Foerster Hsiton, Op. 5, Lamentacije in očitanja ali žalostne pesmi Jeremija preroka (.Kaj sem ti storil") za mešani zbor. Drugi natis. P. 70 v.
—	Op. 17, Lavretanske litanije Alatere božje za ljudsko petje, Tretji po cerkvenem tno-litveniku popravljeni natis. Aloški ali ženski ali mešani zbor. P. 40 v.
—	Op. 73, Litanije presv. srca Jezusovega za ljudsko petje. Tretji po cerkvenem molitveniku popravljeni natis. Aloški ali ženski ali mešani zbor. P. 40 v.
—	Op. 82. Slovenska sv. maša v čast sv. Ce-ciiije za mešani zbor in samospeve z orglami. Drugi pomnoženi natis. P. K 1-20.
—	Op. 100, Sest A\arijinih pesmi za tri ženske ali moške glasove (ena za dva, štiri tudi za en glas) z orglami. Prva zbirka Marijinih pesmi. P. K 'l-80, gl. po 40 v.
—	Op. T05, Praeludium et postludium na avstrijsko himno za orgle. V proslavo 60 letnega vladanju N|ega Veličanstva cesarja Franc Jožefa I. P. 60 v.
—	Op. 107, Ave Maria VII vocum inaequalium aut IV aequalium. P. 60 v., gl. 20 v.
Hladnik Ignacij, Op. 15. 16 Marijinih pesmi za mešani zbor. P. K l-—, gl. po 20 v.
—	Op. 25, „Ave", 17 Marijinih pesmi za mešani zbor,_ samospeve in orgle. P. K 2-—.
—	Op. 45, Češčena kraljica I~ 15 Alarijinih pesmi za mešani zbor, solo-speve z orglami. P. K 1-80, gl. po 30 v.
—	Op. 49, Regina coeli za mešani zbor in spremljavo orgel aii orkestra. P. K 1—.
—	Op. 51, 19 A\arijinih pesmi za solospeve, mešani zbor in orgle. P. K 2-—.
Hribar P. fingelik, Slava Brezmadežni o petdesetletnici. Napevi za Alarijino družbo. Kart. K l-20, v platno K l.bO.
—	Sattner P. Hugolin. Slava Bogu. Cerkvene pesmi 2. zvezek. 23 Alarijinih pesmi za mešani zbor. P. K 2-—, glasovir po 30 v.
—	Slovenska sveta maša za mešani zbor s spremljavo orgel. Drugi natis. P. K l-20.
—	Smarnične pesmi za sopran, alt, tenor, bas. Drugi natis. P. K l-30.
—	Velikonočne pesmi za mešani zbor. Drugi natis. P. K l-30.
Pogačnik Ivan, Op. 8, 12 Marijinih pesmi za mešani zbor. P. K. I-—, gl. po 20 v.
Sattner, P. Hugolin, Op. 2, Cerkvene pesmi v čast sv. Rešnjemu Telesu za mešani zbor. P. K l-60.
—	Op. 9, Mašne pesmi za mešani zbor. P. K 2-—, gl. 40 v.
—	Op. 10, „Slava Bogu". Alašne pesmi za mešani zbor. Tretji pomnoženi natis. P. K l-50, gl. po 40 v.
—	Aiarijine pesmi za mešani zbor in orgle. P. K l-80, gl. po 50 v.
—	Cerkvene pesmi v čast presv. Rešnjemu Telesu za mešani zbor. P. K l-60.
—	Postne pesmi za mešani zbor in orgle. P. K 150, gl. po 40 v.
—	Slava Jezusu. Pesmi na čast božjemu Zveličarju za mešani zbor. P. K 3-—, gl. po 25 v.
—	Smarnicc. 12 pesmi za mešani zbor, deloma z orglami. P. K 2-—.
Sicherl Josip, 25 Marijinih pesmi (Riharjevi in drugi napevi) za mešani in moški zbor. P. K 2-—, gl. po 35 v.
—	6 mašnih pesmi za mešani zbor. K I-—.
Somrek dr. Josip, Kvišku srca! nli cerkvena pesmarica za razne prilike. Vez. K1-20.
Spindlor Fran, Ljudska pesmarica za nabožno petje v cerkvi, v šoli in doma. Broš. 60 v, v platno K l--.
—	Spremljcvanje k »Ljudski pesmarici" za nabožno petje v cerkvi, v šoli in doma. Vez. K 4'—.

gg mii Bi m š n® \mi IAKII
P§pil||h Mnogokrat odlikovana.	Mnogokrat odlikovana.
m
Priporoča sc slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
♦ fl	* «• w v* _ ♦	w •
isca m peci
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustr. ceniki so na razpolago.
		
irrnn		
raska msfe frgovma
KBESESKESi
2977
HI sin n
ne tata Mile
Stari trg 21, filijalka v KRANJU na Glavnem trgu se naj-
vdanejše priporoča veSecenjenim damam.
Klobuke sprejemam v popravilo.
najboljši plesk za mehka tla.
922 6—1	Kell-ova bela glazura za omivalne mize . . 90 v
Keil-ova voščena pasta za parkete .... 90 Keil-ov lsk za pozlačenje okvirov ..... 40 Keil-ov lak za slamnike v vseh barvah
dobi se vedno pri:	Keil-ova pasta za čevlje........30 v
LESKGVIC & MEDEN v Ljubljani.	Črnomelj: ANTON ZURC.
Postojna: ANTON DiTRICH. Idrija: VAL. LAPAJNE. Zagorje: R1H. E. MIHELČIČ. Šzof'8 lokaj MATEJ ŽIOON. Kamnik« ED. HAJEK. Kranj: FRANC DOLENZ. Radovljica: OTTO HOMAN. Rutiotfovoe 1. PICEK. Kočevje« FRANC LOY.
Najbolj ^rarsio naložen desiar f||
Stanje hranil, vlog:
M 33 mllUanov Hron.
Rezervni zaklad:
GEfd 1 milijon Hron.
Wn
m pil O na\
P*
O
fimf
M
Za varnost denarja jamči in je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Zato vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar.
Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 40/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu.
Dne I. in IS. vSoženi dsnsjr s© obrestuje takoj.
Sprejemajo se todi vložae knjižice dragih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da
bi se obrestovanje prenehalo.
Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega, in ga
vlagateljem n© zaračuni.
Denarne vloge to knjižice se sprejemajo tudi po pošti in potom c.kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 43/4o/0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 5 o/o izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Kdor pa plačuje 60/0 izposojenega kapitala, pa poplača dolg že v 33 letih. Dolžnik pa more svoj dolg tudi poprej poplačati, ako to hoče.
Posoja so tudi na menioo in vrednostne papirje.
Hranilnica se nunam u lastni palači v Prešernovih, prej Slosoulti ulicah it. 3,
nasproti frančiškanskemu klo&tru.

Proti BoTestito dlhatnifi organa« pri posledicah prehlajenja in okaženja so je, , proti gnilobno nčinknjoče
„VALDA"-pastil
zelo dobro obneslo, ker trenutno bolečine
liMr.ju.j ,,-r, ll......ni zlajsajo..........lin ^
Cena jedne škatlje K 175*
Založba v vsih lekarnah. Clavea tuliti n ArstriJikfeOr»tk«i
Ms Mm"
Jtanaj, J^ UnipOagsralmM 12.
um mtfi

Za košnjo priporočamo najboljše
troje Me. Mi
2737	kateri so ne samo po izreku enega
samega, nego na Kranjskem že od več sto posestnikov, ki te stroje že več let vporabljajo kot najboljši in za naše kraje najpripravnejši spoznani. Vsakdo naj se torej sam prepriča in kupi le kosilni stroj
Mc. CORMICK.
Opozarjamo posebno na naše nove nože z gostimi zobmi, ki po-===== sebno globoko režejo, za nizko in redko travo.	=
Edini zastopniki za Kranjsko: Karol Kavšeka nasled.
v
iti
V f-

Za 1) zgradbo vodovoda v Podkraju nad Vipavo, polit. okr. Postojna, s proračunjenimi stroški K 7.079'80 in 2) razširjenje vodovoda za Vrbico, občina Jablanica, okraj Postojna, s proračunjenimi stroški K 7.000 potrebna dela in dobave se bodo oddale potom
javne ponudbene obravnave.
Pismene, za vsako posamezno vodno preskrbo posebne ponudbe, morajo obsegati vsa dotična dela, ter jih je z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna predložiti
do 22. maja 1.1. ob dvanajstih opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere marajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom: Ponudba za prevzetje 1. zgradbe vodovoda v Podkraju nad Vipavo okraj Logatec, oziroma 2. razširjenje vodovoda za Vrbico, okraj Postojna.
Ponudbi mora biti dodana izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrečno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, ter izvršitev posameznih vodo preskrbujočih naprav oddati skupno jednemu ali pa posamezno raznim ponudnikom, oziroma čc sc mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu v običajnih uradnih urah.
Deželni odbor kranjski	1200 (3-1)
v Ljubljani, dne 28. aprila 1909.
mm IZPELJAVA Mi
-Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
za vsa glavna in stranska mesta ta- in inozemstva.
MENJALNIČNA DELNIŠKA DRUŽBA
* M CDrTTD / OSREDNJA MENJALNICA.: ' iliJDH^ U * DUNAJ I., WOLLZEILE 1.
Dr\rJ *»ii rrvvinez» Baden,ČeSkaKamnlca,čeSkaLipa,Brno,MoravskiZum-ruui	♦ bergMSdllng, NoviJičin,Plzen, Praga,Liberce, Cvitava.
BDBKil
NAKUP IN PRODAJA
, vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk i. t. d., i. t. d.
2 Zavarovanje proti izgubi pri Žrebanjih srečk in vreiln. papirjev.
g Prospekte in cenike premij zastonj in franko.
18617551