. štev. V Ljubljani, v četrtek . januarija 189. Letnik VII. IfMeratl se sprejemajo iu vel j A tristopna vrsta: 8 kr., če Be tiska lkrat, 12 „ ,, „ „ 2 ,, i» ii n II 3 i, Pri večkratnem tiskanj se eena primerno zmanj&a. R o k o pl si ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravniStvo (adm nistracija) in eksj edicija na Btarem trgu h. St. 16. Političen list za slovenski narod Po poitl prejeman velja : Za celo leto . . 10 gl. — kr za poileta . . 6 „ — „ za četrt leta . . 2 „ 50 „ V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta. . . 4 „ 20 „ za četrt leta . . 3 „ 10 „ V Ljubljani na dom posiljan veljA 60 kr. več na leto. Vredništvo je v Rožnih ulicah štev. 25. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. Nemška „ustavoverna" stranka dunajska se drobi. Kar smo temu člauku na čelo postavili, ni nič novega, našim bralcem je to že davno znano, ker je vsled tega moralo miuisterstvo Auerspergovo popustiti ministerske stole in sesti za mize ministerskih namestnikov, dokler bi se ne posrečilo sestaviti novo boljše mini-eterstvo. Narodom avstrijskim razpadanje te umetne stranke celo ni prišlo nepričakovano, če se toraj čemu čudijo, čudijo se le, da je njeno gospodarstvo moglo še tako dolgo trpeti. Kedar se sliši o smrti človeka, ki je že dolgo bole hal za jetiko, ali o kakem slabem gospodarji, da je na kant prišel, rekajo ljudje : „no, dolgo jo je vlekel, ne bi bili mislili, da se bo tako dolgo postavljal." Ni čuda, da so o propadu ministerstva in o razpadanji njegove stranke narodi rekli: „še le zdaj I Kdaj bi se bilo moralo to že zgoditi I" O milovanji nikjer ni sledil, še celo nekdanji najboljši prijatelji so mini strom obrnili hrbet, ali bolje: pokazali jim zobe, priča temu je obravnava v državnem zboru o berolinski pogodbi, to je: o zasedbi Bosne in II ercegovine po Avstriji. Pri tej debati, o kteri smo že zadnjič nekoliko spregovorili, se prav jasno kaže, kam je merila stranka nemških „ustavovercev", ker zdaj, ko je Avstrija spolnila svojo nalogo na jugu, je ona stranka potegnila šemo raz obraz in pokazala pravo lice svoje. Če je pri tem avstrijskim narodom nikakor podučnem razšemijenji kaj vredno obžalovanja, so to le ministri, na ktere pada zdaj vsa krivda, k"r bo imeli morda dobro voljo, a le slabo moč nasproti svoji strauki, po kteri so splezali do svojih sedežev. To ravno je slab nasledek parlamentarizma, da mora imeti vsaka vlada večino državnega zbora ua svoji strani, ker drugače mora odstopiti. Ta izrek moramo nekoliko popraviti. Samo na sebi to namreč ni slabo, marveč prav dobro, ker je naravno, da v državi vlada večina narodov. Slabo je le, če se večina narodovih zastopnikov pridobi po nenaravni, umetni poti, če se toraj vsa reč prevrne tako, da je večina narodov s svojimi zastopniki v manjšini, da toraj potem pride na oder vlada, ki je le manjšini po volji in le tej skuša priljubljena ostati, za večino narodov se pa ne zmeni, češ, da so po številu poslancev svojih v manjšini. Tako vladati se pa da le nekoliko časa, ker slednjič vse, kar je nenaravuo, mora propasti, kakor se sesede iz papirja narejena hiša brž, ko pride nad-njo slabo vreme. To pa se je ravno pri nas zgodilo, nasprotniki dunajske „ustavoverne" stranke Herbst-Giskrine so že davno vedeli, da bo kaka burja od unanje strani vso to papirnato veličastnost vzdignila in v jamo vrgla. Ta pot je prišel namreč jug, za kterega se pa ti možje, ki vedno v sever gledajo, skonca niso zmenili; ali više nad njimi je še vladar in njegov državni minister, česar toraj ti „zastopniki večine" (v resnici pa le manjšine) narodov avstrijskih niso marali, to storil je grof Andrassy — vkljub madjarskemu, po Dunajčanih krepko podpihovanemu uporu na svojo roko, kajti prevzvišeni vladar naš bolje ve skrbeti za blagor svojih podložnih, kakor bivša ministerska stranka. Strast stori človeka slepega in gluhega za vse, kar mu ni po volji. Skoro vsi dunajski „ustavoverci" s svojatjo po drugih avstrijskih deželah vred so najhuji sovražniki slovanstva in Rusije, ktera se jim zdi zavetje vsega slovanstva, od tod njihova prijaznost do Turčije, ker drugače bi ne mogel nobeden pameten človek razložiti si tega, kako da se tako civilizirani ljudje, kakor so Ilerbstovci, vnemajo za divje turčinstvo, a od sebe pehajo in hočejo na vsak način še dalje tlačiti Slovane, kteri so divjemu Turku, kar se tiče omike, vsaj za nekoliko stoletij spredej. In zdaj je šla Avstrija, tista Avstrija, v kteri so oni vladali, v boj na jug, v boj ne za turški polomesec, nego za krščanski križ in za Slovane! Križ sovražijo judje te stranke, Slovane pa oboji skup, — kako toraj mogoče, da seje Avstrija podstopila kljubovati tem dunajskim do tje vsegamogočnim „ustavovercem" in njihovi svojati, ki so že mislili: „Avstrija — to smo mi 1 „Križajmo ga, križajmo grofa A n dras-s y a!" — ta hrup je toraj nastal že v delegaciji v Peštu, kjer so sklenili, grofa Andras-sya postaviti na zatožuo klop pred dunajske porotnike, to je: državni zbor. Zatožili so ga zavoljo berolinske pogodbe, in slavni jurist (pravosodnik) Ilerbst je naredil zatožbo. Ta se je morala podati posebnemu odseku v pretres : je li to, kar je Andrassy v Berolinu storil in česar nasledek je bila zasedba Bosne, res škodljivo za Avstrijo ali ne. A odsek modrih mož, mož najčistejše „ustavoverne" krvi, nekdanjih najboljših prijateljev ministerstva, je — pretresavši to reč na vse strani — po večini sklenil, da zatožba Herbstovcev ni opravičena, celo kriva, da je namreč to, kar je Andrassy v Bosni storil, Avstriji na korist, da je celo moral tako ravnati, da ne trpi Avstrija Novak. Meseca aprila 1. 1848 bilo je kakor navadno novačenje ali nabiranje vojaških novincev v Ljubljani. Tačas niso imeli vojaški zdravniki toliko opraviti in ne velikih težav, da spravijo potrebnega človeškega materijala za dopolnenje polkov skupaj, kakor danes, ko je toliko mla-denčev, ki komaj dosezajo 48 — 60 palcev. Tačas bili so uaši slovenski fantje dečki še korenjaki, močni in zdravi in ni bilo težko potrebnih novakov izbrati. Pa tudi kakšen je bil ljubljanski polk ! Korenjak pri korenjaku, vsi visoke ravne postave, kakor jelke so stali, ko je častnik zakričal: „Ilabtacht1. Koliko solz pa je tudi poteklo, ko je leta 1847. polk od-marširal na Italijansko 1 Zakaj da je ljudstvo tolikanj opešalo, tega preiskavati ni moj namen, to je naloga dotične gosposke in zdravniških krogov. Povedati vam le hočem, kako se je ravno v teli hudih časih moj prijatelj s kmetov , ki je že potrjen bil, v kratkem spet vojaščine znebil. Saj je pri vsem pogumu, ki tiči v slo- venskem narodu, tudi znano, da so se nekteri in se še, kolikor mogoče vojaščini odtegovali, nekaj zato, ker so zelo srboriti in se jim je rado kaj primerilo, nekaj, ker so radi doma in in se raji s plugom ko s puško vkvarjajo. Kadar pa se slov enski dečki izurijo , pa ni pogumnejšega vojaka; temu pritrdi vsak. in sam cesar, ki so ravno tako kakor tudi ranjki stari Radecki naš polk večkrat očitno pohvalili, ki se je tudi v Bosni pred vsemi najbolj odlikoval. Jerneja, kmečkega sina iz bližnje okolice ljubljanske zadela je osoda, da so ga potrdili za vojaka. Kako bi bilo tudi drugače, ker je bil velik, krepek in raven ko jelka, širokih prs, bleščečih črnih oči, kodrastih las, z eno besedo korenjak od pete do glave , pri vsem tem še brhek; kar zasmejal se je stotnik, ko ga je zagledal: „Ta je naš", je zarenčal. Da, in Jernej je bil novak. Ne jok matere, ne prošnje očeta, nič ga ni rešilo bele suknje. Jernej je bil prebrisane glave, bil je samouk, kar je videl, vse je ponaredil, uro je ravno tako znal popraviti, kakor nov voz ali plug narediti, kmečkemu delu je bil vsakemu kos, pa tudi priden in delaven je bil. Velika škoda je bila hiši, da so ga k vojakom vzeli. Zaprli so potrjenega k drugim novakom, oče njegov pa je z materjo stal pod oknom, da se poslovi od sina. Jerneju so solze zalivale oči, ko je videl žalost starišev; kar si obriše oči in veselo reče očetu: Nič ne žalujte, le malo potrpite, kmalo pridem domu ! Kaj lep vojak je bil Jernej, bela suknja mu je kaj dobro stala, pa čako je malo na korajžo nosil. Vadbe so se začele, Jernej je bil pazljiv in prav hitro seje naučil „Rechts —links — Eins — Zwei — pa tudi rechts um — links um — halb rechts — halb links. Korporal je imel veliko veselja nad njim, nikoli ga ni s puško butil, še zarentačil ni nikoli natl njim, kar je bilo že zelo nenavadno, kajti 1. 1848 so zgubili sicer korporali palice, ktere so do takrat v znamenje svojega dostojanstva nosili, jezikov jim pa še niso zavezali, do danes ne. ikode. Ta je lepa! Herbstovec bi kar b kože skočil! Ravno narobe! In to store prijatelji! Pa ne še samo to. Ko pride vsa zadeva pred porotnike, to je: pred državni zbor, to-žitelj (odsekova večina) ne predlaga le, da bi se Andrassyev greh spoznal za veliko zaslugo in Avstriji koristen ukrep, marveč minister, t j. najodličnejši možje „ustavoverne" Btranke celo trdijo, da dunajska državna zbornica je v tej zadevi popolnoma „inkompetentna", da je nima soditi in če jo sodi, njena sodba nič ne velja. In kar je pri tem najbolj žalostno, je to, da Be že naprej da bo ta misel obveljala v zbornici, ki je bila Se lansko leto po večini popolnoma dunajsko „ustavoverna" — tako, da je Ilrbst lahko stavil groš ua goldinar, da bo vse obveljalo, kar bo on nasvetoval. Tak propad je za nekdanjo dunajsko „ustavoverno" stranko in njene privržence po drugih krajih silno žalosten, zato se je od stebla Ilerbst-Giskra jela krehati veja za vejo, in če bo to dolgo trajalo, bota ta moža molela edina kviško kakor dve suhi rogovili; maral ju ne bo nihče, ker ne bo na njih nič več zelenega. Popolen propad teh ljudi je toraj gotov, a to ne bo nesreča za Avstrijo. Kaj tako slabega skoro ne more več priti za narode avstrijske, marveč po vsem opravičena je nada, da bo iz štora sedanjega ministerstva in njegove stranke zrastlo drugo, ki bo bolj pravično vsem narodom. In zato naj se ta dunajska stranka le razdrobi! spotu, šel je ta ruskega eara pomoči prosit; car je dotični narod reB ukrotil, pa deželo zase obdržal in knezu ali khanu pustil le kak navidezen naslov, njegove sinove pa je dal v etrogradu izgojiti, da so stopili pozneje v rusko armado. Rusija pri tem prodiranji pa spoštuje vero in narodnost teh narodov , in si jih z modrim vladanjem pridobiva. Kakor azijski narodi Angleže kolnejo, tako hvalijo ituse, in nobena dežela, ki je enkrat prišla pod rusko oblast, Bi ne želi več pod prejšnje barbarske despote nazaj. To je tudi lahko verjetno , kajti tam , kjer je vladala prej samovolja, vlada zdaj postava, kjer je bilo raz-bojništvo, tam je zdaj varnost, kjer je bila revščina, je zdaj premožnost, ker Rusi skrbi povsod za ceste in trgovinski promet, da vsak kraj svoje izdelke lahko prodaja; kjer je bilo divjaštvo, tje stopa počasi omika, kajti Rusija stori za poduk toliko, ko maloktera država. Pri tem pa Rusi ne vsilujejo svojega jezika, vsakemu je prosto, ali se ga hoče učiti ali ne; postave dajejo take, kakoršne so za dotični kraj in narod primerne. Ni toraj čudo, da je ruska vlada pri izhodnih narodih priljubljena. Ob enem pa vživa tudi veliko spoštovanje , in azijskim narodom se zdi „beli " kakor ga imenujejo, nepremagljiv; zato vsako prepirko med seboj nosijo pred sodni Btol belega cara, in kar on reče, to car*', tudi Sir AH. Zmiraj tesneje se oklepajo srednje-azijat ski despoti, šahi, kani in emiri, z železnimi rokami prodirajoče omike in evropske vojne sile. Šir Ali nam je izgled teh knezov divjih narodov, ki dajejo kos za kosom v roke Rusije ali Angležke. Kakor se poroča, se je polastil vladarstva v Afganistanu Alijev sin, Jakub Khan, oče pa je bežal na Rusko, da se pokloni caru in njega pomoči prosi. Ako to prav še ni res, pa zna v kratkem bitij non e vero, e ben trovato". Tako je osoda vseh tistih knezov v srednji Aziji; kjer se je vnel kak punt proti barbarskemu de ¿t n8e bila Novaki so se naučili že toliko, da je stotnik zapovedal, da se imajo od sedaj tudi v streljanju vaditi. Po dolgem pripravljanju in podučevanju nabili so dečki puške, se ve da s patroni brez krogle. Habtacbtl Ilochan ! Feuer! Na zadnjo zapoved puške poknejo, tudi Jernejeva, on sam pa leži na tleh na hrbtu, kakor da bi imel dvanajst krogel v trebuhu. Hitro se skobaca na noge, in desetnik (korporal) začuden o pri petljaju svojega ljubljenca zapove, da nabijejo še enkrat puške. Puške spet poknejo, Jernej se valja drugo po tleh. Nadzirajoči častnik to zapazi, in misleč da seje kaka nesreča prigodila, priskoči, da bi pomagal, ali Jernej je že spet na nogah stal Stotnik Klinjar je bil sicer prav dobra duša, ali tudi prav nagle jeze. Ko zve, kaj se je Jerneju že v drugo zgo dilo, Be vstopi pred njega ter začne : Kaj ti stari veliki cepec, ti ne moreš strela prestati? padeš na tla, če puška pokne ? Čakaj ti butec, mi bomo tvoje živce že v red spra vili I Korporal Kozel, vadite ga streljati toliko časa, da ne bo več padel! (Konec prih.) velja; kdor pa se mu ustavlja, on ve, da po ginu ne odide, kajti rusko azijska armada pod poveljstvom generala Kauflmanna je vtrjena vseh strapacah, vajena boja in izurjena orožji; kdor se Rusom ustavlja, ta bo kmalo zvedel, po čem je koža. Zato so vsi srednje-azijski samovladarji, kar jih je še, od perzi janskega šaha do emira afganskega , kolikor toliko vazali ruski; Rusija jih pusti še vladati, dokler se jej primerno zdi; khani in emiri pa poznajo svojo onemoglost nasproti Rusiji in jej radi prepuščajo vrhovno oblast, samo da jih ta na prestolih pusti in drži. Zato se ne smemo čuditi, da je Šir Ali, ko se mu je na slabo obrnilo, precej ubral jo na Rusko; saj ve, da drugje nima pomoči pričakovati. Godila se bo Afganistanu, kakor drugim azijskim deželam, prišel bo v pest ali Rusom, ali pa Angležem. Naj Angleži Afgance premagajo ali pa ne, na tem ni toliko ležeče; vsi ti knezi nimajo nič pomena, glavni sili ste le Anglija in Ru sija, in ti dve velesili si valite take ogromne skale druga drugi nasproti, kakor je Afganistan Rusi so Afgance spustili v boj, da bi angleško moč oslabili in angleške finance nekoliko potresli; tega pa ne bodo dopustili, da bi Gotthard iz Italije Afganistan vzeli. Šir Ali bo moral jal. Uradni list pa pravi na to: „Ker nobena vlada ne more pred ustopom nič obljubiti (?), tedaj je vsega pogajanja konec, in tisti, ki s* spravo poskušali, naredili so velik fiaško". Da miniBterski list tako strastno odbija spravo s Čehi, nam je dokaz, kako sovražno nam je bilo to ministerstvo, in smemo tedaj veseli biti, da so njegove ure štete. Hrvatski sabor je zopet sklenil avoje zborovanje za nekaj časa. Pri mliiisterski konferenci, ki so bili tudi ogerski ministri k njej na Dunaj poklicani, bil je bojda razgovor o Bosni. Kaj se je sklenilo, o tem se nič gotovega ne ve. Dunaj poklican je tudi Rodič k posvetovanju. Nekteri so se trudili, da bi UKtavo-verno stranko zopet združili, vsaj glede glasovanja o beroliuskem miru. Pa ni bilo mogoče , stranka je preveč skrhana in sama nad Beboj obupana, brez zadostne moralne moči, in z njo se da toliko menj kaj opraviti, ker sama ne veruje več , da bi imela še kak poklic, in tedaj pravico daljega obstanka. Ta strauka spada v mnoge klube, pa dala bi se razdeliti v dva dela: en del, ki zmirom in za vsako vlado hodi, tedaj nima nobenega lastnega prepričanja, ali pa ga ne sme imeti ; drugi del bo pa oni, ki gonijo vselej in po-vsodi le nemško-narodno politiko, brez ozira na to, ali je to Avstriji koristno ali ne. Poslance prve vrste si lahko pridobi vsaka vlada, tedaj se nanje ni treba ozirati; z drugim pa nič ni opraviti, ker jim manjka pravega avstrijskega duha, in nasprotujejo v stvareh , kjer gre za čast in bodočnost države, kakor pri zasedanju Bosne in Hercegovine. Tedaj pač ne bo nobene škode, če pride vlada, ki to stranko popolnoma na stran potisne. Zaradi novega miiii*lcrMdva se pripoveduje, da pride najprvo uradn'ško ministerstvo, in kedar se državni zbor razide, poklicala se bo vlada , ki bo zmožna , pri novih volitvah večino za-se pr.dobiti. Pogosto se zopet govori o Hohenvvartu, kar je umljivo, ker zares nimamo nobenega bolj sposobnega moža. Vnanje države. Nemški državni zbor sesnidel2. svečana. Med tem časom se krepko agitira proti znani Bismarkovi postavi, da bi se svoboda Angleži pripoznati vrhovno oblast carevo', in na to se bo angležka armada z diplomatičuimi notami iz Afganistana ven pregnala. Afganistan je zdaj kakor med dvema mlinskima kamnoma, med rusko in angleško silo; bolje in pametneje je tedaj, da se Rusiji podvrže, nego čakati, da bi ga ta dva kamna zmlela in zdrobila. Cehi Ker ne besede v zborih omejila in skrčila. Celo liberalni listi so proti temu predlogu, zato je bojda Bismark že obupal v tej stvari, in bo predlog nazaj vzel. V Švici je vel ko govora in prepira zaradi železnice, ki se ima narediti skozi goro v Švico in Nemčijo, eni so za, eni proti. Stvar je tudi za Avstrijo, posebno za Tirolsko velike važnosti. Zdaj gre veliko prometa iz Laškega na Nemško skozi Tiróle, čez Brenner , če se pa tista železnica naredi, nam bo nekaj tega prometa vzela. Na I^rancoMkcm ne vedó, kaj hočejo. Mnogi, ki so republikance volili, Be zdaj boje radikalcev. Nekteri so volili ljudovladno samo za to, da bi podpirali vlado Dufaurovo. Gambetta pa hoče večino ravno zato porabiti, da bi to miuisterstvo vrgel in ga zamenil z bolj radikalnim. Če se iz tega le kake zmešnjave ne rodé 1 Med nemško vlado in med sv. oče-losii se vrše še zmirom razprave, kako bi se dal mir narediti med držnvo in cerkvijo. Pruska vlada bo morala odjenjati in tiste postave odstraniti, ki bc ne vjemajo z duhom in svobodo katoliške cerkve, drugače do sprave pač ne bo prišlo, ker cerkev pač ne more od- M Politični pregled. Avstrijske dežele. V Ljubljani 22. januarja, je „Pokrok" pisal, da brez koncesij bodo šli v državni zbor, zato piše stara „Presse", da je razgovora s ¿Viti konec. „Pokrok" je pisal, da zamorejo Čehi le potem v državni zbor stopiti, ako se z nemškimi prvaki poprej o pogojih zmenijo, ker tje v en dan, na prazne obljube se ne bodo dali tje zvabiti, da bi se jim celi Bvetnesme- 'jenjati v verskih rečeh in odobravati tega, kar je osemnajst stoletij za slabo spoznavala. Ravno ta stanovitnost in neprcmakljivost je tista Bkala, na kteri je cerkev zidana. Izvirni dopisi. Vz Ilianske okolice, 20. januarija. (Tolovaj 8k napad.) Malokterikrat se Vam iz našega kraja kaj poroča. Pa tudi zdaj Vam nič veselega ne pišem. Danes popoldne Bem bil v Ihanu. C. g. fajmošter B a r t o 1 je bil v nedeljo zvečer v farovžu tolovajsko napaden. Po osmi uri je sedel v svoji sobi, kjer navadno spi, pri mizi proti oknu obrnjen ter je molil brevir. Kar nekdo odpre vrata in stopi v sobo; g. fajmošter misleč, da je hlapec škorne prinesel, se nič ne ozre , pa v tem hipu ga plašar od zadej z majhno sekiro vdari po glavi. Gospod se z desno roko prime za glavo , in v tem trenutku ga vdari v drugič z ostrino po desni strani glave ter mu odseka v velikosti malega tolarčka nekoliko kosti od glave in ga rani tudi na kazalcu desne roke tako hudo, da mu je kožo in meso do kosti odsekal; kos! na prstu pa ni ranjena. G. fajmošter ustane, ropar pa zbeži, ne da bi bil kaj odnesel. Se-Btra fajmoštrova in dekla ste bili v dolenji sobi in niste nič vedele, kaj se zgoraj pri gospodu godi , (lasi še niste bili šli k počitku, hlapec pa je bil že odšel iz farovža v hlev. G. Bartol gre z lučjo za roparjem, ki je skoz stranska vrata pobegnil iz farovža, in krvavi vso pot, potem pa družini povd , kako da je bilo. Ropar se je bil v prvi sobi pod posteljo skril. Lestvice ali lojtre so bile k oknu nastavljene na tisti strani farovža, kjer stoji svinjak, in okno je bilo od znotraj odprto, menda da bi bil po dovršenem ropu skoz okno po lestvicah odšel ali tudi kaj skoz okna pometal. Bila sta prišla dva, kakor stopinje po snegu pričajo. Nekega fanta okoli 20 let sta rega imajo ljudje na sumu in žandarji ga že iščejo. G. fajmošter je pri zavesti in razun rane v glavi ne čuti dozdaj nobenih drugih bolečin Tako se nevarnost po deželi čedalje bolj množi, in še le zdaj se bode jel prikazo vati sad tistih brezvercih načel, ki so jih zadnjih desetih letih trosili. 'ffi Mumija. 21. pros. (Obsodba Schönererja.) Državni poslauec nemšk h Čehov vitez Schönerer, ki dela propagando za veliko Nemčijo, predrznil se je izustiti 18. grudna pret. leta veleizdajno besedo v državnem zboru dunajskem, da Nemci že komaj čakajo trenutka, da bi se ločili od Avstrije in prišli pod zveličavno prusko „pikelhaubo1-. Takoj jela so se oglašati posamezna mesta in občine ter slovesno protestirati zoper vele izdajnij čin, izrazevaje svoje pravo avstrijsko mnenje in čutilo. Da bi se vsaj malo očistil črne pregrehe, podal se je pruski agitator med svoje volilce ter se ondi izgovarjal, da Stenograf ni vsega stavka natauko zapisal, kakor ga je on govoril, marveč samo deloma. Njegovo mnenje boje ni bila propaganda za Nemčijo, marveč da bi se avstrijski Nemci rešili Madjarov in novopridobljenih avstrijskih državljanov Boš njakov in Ilercegoviucev. A ni se mu posrečilo niti najmanj, kajti povsod stopili so mu energično nasproti ljudsk zastopniki, pravi domoljubi, mu očitali eno glasno hudodelstvo ter zahtevali pogumno, ker ga ne smatrajo več za svojega poslanca, da odloži svoj mandat in odstopi. A „vitez mo gočni" se ni hotel vdati pravic', marveč se je ojačil izreči predrzne besede, rekši, da on kakor zaBtopnik Nemcev nima dolžnosti, zastopati mnenja svojih volilcev, marveč da glasuje in govori, kakor sam hoče. Lep izgled ustavovernega poslanca in nositelja nemške kulture! VeBelilo je vsacega avstrijskega domoljuba, čitati razne proteste, koje so napravila razna jiolitično-katoliška nemška društva in občine. A najlepši med vsemi je slovesni protest škofa iz St. Polten-a, iz kojega veje iskreno domo-Ijublje in marljiva skrb za podložne , proti glasovitim izrazom Schonererja, da bi že kmalo Nemčiji pripadli, a tudi druge izjave o dovoljenji kredita, o kojem je djal: „Jaz menim, da toliko časa, dokler je sedanje ministerstvo, ne smemo dovoliti davkov, če bodo pa vendar dovoljeni, da jih ljudstvo plača v prihodnje le silo primorano." Na to odgovarja po „Vaterland-u" višji glavar med drugim : „S to izpovedbo obsojuje prebivalstvo nemških kronovin Avstrije, da hrepeni in želi propad avstrijsko-ogerske monarhije, ob enem ščuva prebivalce zoper vladne organe našega presvitlega cesarja iu gospoda n k temu, da bi odreklo celo plačanje navadnih davkov." Potem protestira slovesno v svo-lem imenu in v imenu vsega ondotnega du-hoveustva in slednjič v imenu vseh katolikov besedami: „A tudi v imenu vseh zvestih katoličanov svoje škofije, koji so najglobokeje žaljeni po izjavi gospoda poslanca viteza Scho nererja, žaljivi za vsacega pravega Avstrijanca svojili dinastičnih in patrijotičnih čutilih, protestujem slovesno. To sem toliko bolj pri-moran izreči, ker sem v tej škofiji rojen in vzgojen , ker sem vedno občeval z ljudstvom in Bem imel priliko mnenje katoliškega ljudstva svoje škofije spoznavati v teku svojih ne ravno malo letih." „Ljudstvo in duhovenstvo škofije šentpo-litske", tako končava protest , „je vdano vednej zvestobi iu pokorščini našemu premi lostljivemu cesarju, in gospodu s premoženjem in življenjem in je navdušeno za presvitlo cesarsko rodovino in preljubljeno domovino Av strijo I Odločno zavrača vsako sumničenje svo^ jega prav avstrijskega, cesarju in državi zve stega mišljenja, vsako ščuvanje zoper postavno oblast in red." Omeujeni protest oddati ima državni po slanec dr. Ilaraut predsedniku državnega zbora dr. Rechbauerju, da se zve po vsej monarhiji kako je pravo mišljenje Nemcev v Avstriji iu kako grdo obrekovanje in laž so besede nemškega viteza, kojega naloga bi bila , zastopati svoje volilce in njihovo mnenje , a ne delati propagande za Bismarkovo Nemčijo. Naj gre svobodno pod Bismarka, in kmalo bode občutil kako cvete ondi svoboda, kakoršno pripravlja nemški mešetar, ki sedaj zopet kuje postavo kako bi celo državne poslance , ki so vendar povsod nedotakljivi, spravil pod kazensko postavo! Srečna mu pot! — n— — xl' 'ii Dunaja 10. januarja. (Iz dijaškega življenja.) Imel bi Vam sicer mnogo pisati, postavim, kaKo se falirana ustavoverna stranka prepira z vlado zaradi berlinske pogodbe , a to čitate tudi lahko v dunajskih listih. Naj Vam danes torej pišem nekoliko vrstic iz tukajšnjega dijaškega življenja. Društvo „Slovenija" praznuje 8. febru-arija slovesno desetletnico svojega obstanka. Sedanji predsednik , stud. jur. A. Lenarčič se se svojim odburom neumorno trudi, da bi se ta dan slovenski dijaki tukaj svetu zares dostojno pokazali; saj pa bode to tudi svečanost, ki bode zanimala ue samo sedanje ude „Slo venije", nego i mnogo bivših udov, ki delu- jejo uže v javnih službah na čast Bvoje slovenske domovine; imenujem samo profesorje g. Šukljeja, ustanovitelja „Slovenije", prof. Levca, prof. dr. Deteljo, dalje dr. Tavčarja, dr. Kavčiča, dr. Slanca, in mnogo drugih. V venec Bvojih častnih udov uplela je letos „Slovenija" tudi očeta slovenskega naroda, pre-častitega starčka dr. Bleivveisa. Naj imenujemo mej častnimi udi še naša odlična pisatelja Jurčiča in Stritarja. Prepričani smo, da bodo vsi ti gospodje in njihovi somišljeniki veselili Be z nami vred, da je naše društvo vkljub Vfcdnih težav, katerih — ne smem naštevati , doživelo lepo število desetih let, in da želč, da bi „Slovenija" kot središče slovenskih dijakov na Dunaji, doživela še več decenij. Mimogrede naj še omenim, da se je bil prejšnji predsednik, g. drd.Hostnik odpovedal, ker mu pomanjkuje časa. Obljubil pa nam je, da bode vedno vnet za čast društva. Iz gotovega vira Vam lahko poročam, da je naše c. kr. namestništvo od tedajnega predsednika g. Ilostnika po policiji zahtevalo prepis adrese, ki jo je bila „Slovenija" poslala g. dr. Bleiweisu k njegovi sedemdesetletnici. .Slovenija" zaradi nje ni dobila sicer nobenega ukaza, a policija je dobila ukaz, da ne sme trpeti, da bi se govorilo v „Sloveniji" o „narodnostih". Da je to res, pokazala je zadnja Beja 18. t. m-, ko je vladni zastopnik sejo razpustil zaradi govora , ki ga je imel v zabavnem delu predsednik „akad. Lesehalle", Gelber, rodom in mišljenjem Poljak, Upamo pa, da se „Slovenija" ogne srečno tudi teh vrtincev, ki jih vlada dela, ki seje uže menda vendar davno lahko prepričala, da med Slovani se ne sme iskati sovražnika naše drage Avstrije. „Slovanski Almanah" z doneski vseh slovanskih jezikov, razen poljskega , se je začel tiskati, ker je odbor dobil toliko gmotne podpore, da se dela lahko loti. Tiskala se bode knjiga v 1200 odtisih in bode obsegala 24 tiskanih pol. V hvalo Slovencem naj omenim, da so oni to podvzetje duševno in gmotno najbolj podprli; za njimi pridejo Slovaki iu Rusini; najmanj 80 se udeležili Hrvati, pač le /,ato, ker imajo svoj almanah „Hrvatski dom." Kdor se želi naročiti, stori to še lahko. Knjiga bode izvrstna svedočba, kako podobna so si narečja, ki jih govore sinovi ene matere Slave, kterim „sliši — naj več sveta". Da pa olikan Slovan mora poznati in razumeti vsa slovanska narečja, o tem menda ne dvomi nikdo izmed nas, ki vemo, da smo zdaj mi Slovani na vrstil Domače novice. V Ljubljani 23. januarja. (Deželni glavar vitez Kaltenegger) je bil poklican na Duuaj in se je včeraj z naghčem tje odpeljal. (Umrl) je v torek tukaj na dunajski cesti gosp. Franc Waidhauser, mnogo znani ,,Bi-schoffranzl", bivši strežaj ranjcega škofa Wolfa. (Dr. Franc Papež), ki je bil dozdaj v zvezi z dr. Mošetom, je te dni odprl svojo novo odvetniško kanclijo. („Sokol") je imel v nedeljo občni zbor, pri kterem se je med drugim sklenilo že zdaj delati priprave za mafkerado pustni torek. Za starosto je bil voljen vnovič gosp. Fr. Drenik, ki pa se je tej stopinji odločno odpovedal, zato se bo moral sklicati občni zbor še enkrat za volitev staroste. (Odlikovanje). Profesor ljubljanske gimna- zije, po svojem „švajnelandu" Slovencem znani Anton Heinrich je dobil zaslužni zlati križec 8 krono „za svoje neutrudljivo delovanje pri šoli". Kratko pred njim je bil občeBpoštovani narodnjak in deželni šolski nadzornik gosp. Janez Šolar iz Kranjskega poslan v Dalmacijo. Mikavnih dogodeb za nas Slovence ne zmanjka. (Ljubeznjiv mož.) Tukajšnji dimnikar T., ki je s svojo ženo živel vedno v prepiru in rad pijančeval, je v torek se vnovič spri ž njo ter spozabil se tako, da jo je s sekiro trikrat mahnil po glavi. Iludo ranjeno ženo so spravili v bolnišnico, moža pa na Žabjek v sod-nijsko preiskavo. (Nezvestoba.) Pretekli teden je pri ljubljanskem notarji dr. R. v službi bivši pisar M. vzel iz nekega pisma, ki ga je imel na pošto nesti, vlogo 400 gld., potem pismo napolnil s papirjem pa jo je popihal — menda na Turško , ker mu je ta kraj znan od ustaje. V Ljubljani pak je zapustil ženo s tremi otroci v revščini. (Petindvajsetletnica S. g. Franceta Ka-runa) se je včeraj v Trnovem obhajala prav slovesno. Zjutraj je bila sv. maša s primerno pridigo, ktero je imel g. Jeran, bivši kaplau trnovski, ob 8. uri so se g. fajmoštru jeli poklanjati vošilci. Trnovčani so jim podarili prekrasen album z muziko in 25 cekinov. Ob 3/412 uri se jim je poklonil mestni župan z narodnimi odborniki ter jim naznanil, da jih je odbor v seji 21. t. m. izvolil za meščana ljubljanskega. Tudi škofijstvo je g. jubilanta odlikovalo s tem, da mu je podelilo častni naslov duhovnega svetovalca. Naj bi g. fajmošter v Trnovem, kjer so jako priljubljeni, z Božjo pomočjo delali še mnogo let! (Seje mestnega odbora 21. t. m.) se je z županom vdeležilo 24 odbornikov. Za službo mestne babice se izvoli M. Ornetič. — Pritožba nekega fiakarja zarad naložene mu denarne globe se zavrže. — Prepoved, vsled ktere je bilo branjevcem zabranjeno pred 11. uro na trgu nakupovati razne reči, se nasproti odsekovemu predlogu, da naj se za dve leti za poskušnjo podaljša, kteremu so se se pa krepko ustavljali narodni odborniki, odpravi. — Pritožba nekega posestnika, kteremu je bilo prepovedano zarad pretesnega dvorišča prešiče rediti, se izroči magistratu, da jo reši. — Prošnja družbe zdravnikov, da naj mestni odbor kaj stori za odvrnitev kužnjih bolezni, kterih so se zdravniki bali vsled vzhodne vojske, in kuge, ki se boje po Ruskem prikazuje, 8e vzame na znanje. — Nasvet, da bi se število policajev pomnožilo, se zavrže, pač pa se sklene, da se vozniki, ki prehitro vozijo, ostro kaznujejo, in beračenje po hišah kolikor mogoče zabrani. — Računi mestnih šol za preteklo šolsko leto se potrdijo. Učitelju Majerju se dovoli prva petletua doklada. — Poročilo, da sta bila učitelj Razinger in učiteljica Kon-šek definitivno v službi potrjena, se vzame na znanje. — Da naj se čez Gruberjev kanal napravi brv, se odloži, ker korist njena ni v nobeni primeri s stroški, ki so v proračunu nastavljeni s 1124 gld. — O mestnem prostoru na Gradu se sklene, da se bode obse-jalo s smrekovim semenom. — Nasvet. Potočnikov, da naj se pohvala našega domačega polka, ktero sta mu izrekla zarad hrabrega obnašanja v Bosni višja poveljnika vojvoda "VViirtemberg in polkovnik Prieger, v okviru obesi v dvorani, se sprejme. G. Regali svoja nasveta zoper oderuhe in o pomnoženji razsvit-Ijave v nekterih krajih za zdaj umakne. — V tajni seji se rešijo prošnje tistih , ki bo prosili za srenjčane in meščane sprejeti biti. Tudi Trnovski fajmošter č. g. Korun, ki je včeraj obhajal 25letnico svojega službovanja kot fajmošter v Trnovem, je bil izvoljen za meščana. (Novica, da se je g. Dreo) odpovedal pred-seduištvu kupčijske zbornice in deželnemu poslanstvu , ktera se je od tod telegrafično po ročala dunajskim listom in ktere Brno tudi mi zadnjič omenjali, je po naznazilu „Laib. Tag-blatta" izmišljena, Mi temu le dostavljamo, da ni bila čisto s trte zvita, in da smo jo slišali iz ust moža, ki zamore vedeti, kaj da se v kupčijski zbornici godi. Kakor se kaže, se je pa reč zasukala, kakor se je poročalo. (Nemška nevednost) V „turškem listu" je bila pred par dnevi brati neka pritožba zoper to, da se v njem in v „Laib. Ztg." pri mrličih bolezen, za ktero so umrli, ne naznanja nemški, marveč latinski; kdo bo vedel — pravi pritoževalec — kaj pomenijo latinske besede kakor: „Pneumonia, Bronchitis, Apoplexia?" Gotovo tega tudi „Tagblattov urednik Müller ne ve, sicer bi ne dal tiskati, da so take besede latinske, ker če je bil le v tretji latinski šoli, mora vedeti, da so grške. „Turški list" nima zastonj tudi priimeka „ljubljanski bu-telj", ker je med vsemi ljubljanskimi listi najbolj neumen. — Kar se pa reči b«me tiče, naj tuja imena bolezin prevaja v nemščino, kakor jih mi prevajamo v slovenščino, pa bo. Se vd, da mora človek za to nekoliko več jezikov znati, kakor jih znata vrednika „Laibacherce" in „turškega lista", s samim nemškim si ne more pomagati. Bazne reči. — Iz vradniških krogov. Gosp. Jožef M e r k je postal okrajni glavar v Kočevji namesto g. Dollhofa, ki gre v pokoj ; tudi logaški okrajni glavar baron Gusič je službeno dejau v pokoj. — Hrvatska literatura meseca oktobra, novembra in decembra. 1) Dr. Ploetza vježbenica sa označenim izgovorom za početnike, priredio Franjo. Šuler Naklada Mučnjaka i Senftlebena. C 1 for. 2) Nauk o stenografiji priredio za hrvatski i slovenski jezik Antun Bezenšek izpitani gi-mnazijalui učitelj stenografije. Dio I. Drugo popravljeno izdanje. Zegreb 1878. 3) Dr. Anton Meyera fizika za srednja učilišta. Preradio Franjo Folprecht. Nakladom zem. vlade C.ena 1 for. 4) Vjekoslav Pokornoga prirodopis za pučke i gradjantke učione preveo Josip Janda I dio sa 1878 slika. Ciena GO nov. 5) Hrvatski dom. Zabavnik hrvatske omla (line za g. 1878. Izdalo ga djačko družtvo „Hrvatski dom" G. III. U Zagrebu 1878. Str. 250. 6) San, povejstno filozofička razprava. Na-pisao GjUro Deželič. Zagreb 1878. Tisak Lav. Hartmana. 7) Taljanska slovnica za početnike po de vetom njemačkom izdanju dr. Adolfa Musafije priredio J. K. Švrljuga. Zagreb 1878. Nakladom sveučelištne tiskare Fiedlera i Albrechta. 8) Iiužice, najnovija sbirka rado pjevanih hrvatskih pjesamah. Tiskara „Narodnih No-viue". C. 20 nov. 0) Nova pjesmarica ili sbirka nnjobičnjih pjesnica, koje djtca pučkih škola običavaju pjevati u crkvi in u škol. Zagreb 1878. 10) Hrvatski sveobei zemljopis. Za mla-dež narodnih učionah sastavio Vjenceslav Zaboj Marik. Osmo izdanje. Zagreb 1878. Tisak „Narodnih Novinah" Ciena 35 nov. 11) Balkan — Divan. Viesti, misli in> prouke o zemlji i narodu, navlast a Bosni i Hercegovini. Spisao jih i na Bvet izdao Veli-mir Gaj. C. 1. 30 nov. Zagreb 1878. 12) Seljačka buna, historična pripovest XVI. vieka. napisav August Šenova. U Zagrebu, Tiskom Dioničke tiskare 1878. Str. 325. C. 1 for. 20 nov. 13) Zlatorovo zlato. Historička pripovest XVI. vieka, napisao August Šenoa. Drngo izdanje. U Zagrebu. Knjižara Alhrecht. C. 1 for. 20 nov. 14) Straža, knjiga za nauku, književnost i družtveni život. Godina prva. Svezka za oktobar 1878. Urednik L. Paču. Novi Sad Izdanje štamparije A. Pajeviči 1878. Str. 340. Eksekutivne dražbe. 23. januarija: 2. Dolinar v Mokrouogu. 2. Podre-kar v Radolici. Oster man iz Deskove vasi, MajSič iz Kovačje vasi, 1. Paugretic iu 3. Šute iz Cepelj, 1. Šu-l»r is Prelesja. 1. ltomfie in Bukovec iz Milielje vasi, Ilolvic in Bahovič iz Prilnoc, 1. ModoS iz Drenovca, 1. Esig in Fleinik iz Hrasta, 1. Stefančič iz Zupodja, 1. Mihelič iz Dol»njega Suhora, 1. Pesel iz Zagozdca, in 1. Kražovc vsi vČ.nomlji. 1. Hoinau iz Železnikov v Loki. 3. Družba kovačev v Novem mestu. 8. Koa-matin iz Prevoj na Brdu. 3. Čebul iz Ad^rgaza in Qa-šperliu iz OlSevka, pa Auman iz Goienjega Bernika v Krnnji. 3. Pire iz Kosezkota v Kamniku. 3. Leben iz Polhovega Gradca na Vrhniki. 3. Vidrih iz Trna v Postojni. 3. Bratovec iz Lozic v V ip«vi. Umrli so: Od 17. po 20. januarija: Jožefa Verlek, usmiljena sestra 31 1., za jetiko. Janez Rupert, cig. del. o. 10'/, I., za davico. Marija Kožlakar, mestna reva 75 1., vsled slabosti. Ernst Petrič, orgl. pom. o. 17 m., za božjastjo. Franc NVaidhauser, gostilničar 63 1., za vtriplj. pljuč. Tt'l«'nrnHčne «lunarne cen» 22, januarju. Papirna renta 61.76 — ftreherna r.