(•sitnim paThlfrsn« Leto II., ttev. 48 V Ljubljani, petek dne 25. februarja (92f. Posamezna stev. 1 K itt 4 dutreji Stane celoletno .. 180 K Besedno......U ( ts used ozemlje 800 f n taosemotv* . . 40* Oglasi ta vsak ram riHm Stolpca <58 mm) 3 S fv»H oglasi do 80 mm stolpca (68 mm) . ! • Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko« UrednfStvot tOklcšieera cesta it Ujft Telefon «t 7X i Uoravnlitvo« Sodna ulica it & Telefon it. 30. SaSna fcr. p-^lt iefc. urad* itev.XL8U Ljubljana, 24. februarja. Jufri pride v Ljubljano novi deželni predsednik dr Viljem Baltič. Po daljšem «inteTegnu« dobi naša pokrajina zopet svojega definitivne- Za državno enotno šoio. Beograd, 24. febr. (Izv.) Danes po--oldne se je vršila seja redakcijskega komiteja zaradi siilizacije člena 16 ga upravitelja. Imenovanje drja Bal-, ustave, ki obravnava šolsko vpraša-tiča zaključuje važno dobo našega nje. Udeležili so se je demokrati, ra-domačega političnega življenja. Od prevrata sem smo imeli poli dikalei, socialni demokrati, muslimani in zemljoradniki. Po štiriurni raz- tične predsednike. V prvih mescih pravi je prišlo do izenačenja stališč našega novega nacionalnega življenja ~~ u iA je bilo potrebno, da so stranke vložile vso svojo avtoriteto v vodstvo upravnih poslov in takratna ♦koncentracijska Narodna vlada je bila po sebi umevna posledica odgovornosti, ki so jo politične stranke prevzele, kakor je bil po objavi ujedi-njenja samo po sebi umeven koncentracijski kabinet Takozvana politična koncentracija pa je vedno in povsod le izjemno sredstvo, ki se naglo iz-irOsi in se sme uporabljati le s skrajno štedljivostjo. Se predno je politika v državi krenila v normalni tir, se je naša domača koncentracija razbila in deželna uprava je krenila na strankarska pota. Nastala je anomalija, da so v pokrajinski vladi bile pogosto mero-dajne drugačne politične smernice, nego v splošni državni upravi. To je šlo celo tako daleč, da je poleti 1919, ko je prevzelo vlado demokrat- vseh strank in se bo glasil člen 16 ustave o šolstvu nekvarno nadaljnjim še mogočim izpremembam takole: Znanost in umetnost sta svobodni in uživata zaščito in podporo države. Univerzitetni pouk je svoboden Pouk jc državen v vsej državi in počiva v vsej državi na eni in isti osnovi, ki f. prilagoduje razmeram, katerim jr nmenjen. Vse šole morajo dati moralno vzgojo in razvijati državljanska zavest v duha narodnega edinstva verske strpnosti. Osnovni pouk j* splošen in obvezen. Verski pouk v osnovnjh šolah je fakultativen, razdeljen po veroizpovedih in v soglasju z verskimi načeli. Strokovne šole se ustanavljajo pc potrebah in poklicih. Državni pouk se daje brez vpisnine, šolnine in drugih taks. Dopuščati se morejo tudi privatne šole razven ljudskih in učiteljskih pod pogoji, katere predpiše poseben za- sko-sorialistično ministrstvo, izgle- j kon. Izobraževalni zavodi brez raz-dalo, da bodo klerikalci ustvarili ne- J like so pod državnim nadzorstvom, kako uporniško pokrajinsko vlado. S j Državljanom drage rase in jezika se dajo ljudske šole v materinem jeziku pod pogoji, ki jih predpiše zakon. Vprašanje drugih šol za te manjšine se bo rešilo s posebnim zakonom. — tem je bila dosedanja metoda pokra jinske uprave pritirana na rob absurda: v splošni smeri je manjkalo samo še to, da se vsaka pokrajina upravlja po drugih načelih nego celokupna država. Pozneje so sledili pokrajinski predsedniki sestavam ministrskega kabineta. Demokratska stranka si sme šteti v čast, da je prva spoznala, da treba vodstvo pokrajinske uprave osvoboditi od fluk-tajočega vpliva strankarskih bojev. Dovolj je, da menjamo svoje kabinete kakor klobuke. Ko so se lansko le- da se tudi Arnavtom prizna ponol-to vršila pogajanja za koncentracijski; na enakoDravnost. r kabinet, smo demokrati postavili za- Beograd, 24. februarja. (Izv.) Poslanec dr. Žerjav je predlagal glede člena 16 sledeče besedilo: ,.Znanost in umetnost sta slobodni in uživata zaščito in podporo države. Enako je svoboden univerzitetni pouk. Izobrazba je stvar države. Osnovni šolski pouk je splošen, brezp'ačcn in obvezen v državnih šolah. Verski pouk se daje dcci v osnovnih šolah; v kolikor se ne protivijo roditelji ali varuh. Verouk se daje otrokom deljeno po veroizpovedi, soglasno z njihovimi verskimi načeli." Svoi predlo? utemeljuje tako-le: Prvi stavek v. nahaja v ustavah vseli držav. Novo je, da ce tudi umetnost kot potreba narodnega življenja sprejme v državni program. Drugi stavek določa kompetenco države glede vse narodne šole. Šola mora popraviti, kar djo, ki obvezuje obe državi za skupen Plebiscit v Avstriji za Nemčijo. Dunaj, 24 febmrja (Irv.) Načelniki vseh strank na Tirclshczi so danes soglasno sklenili, da predbože v prvi seji tirolskega deželnega zbora, ki so sride v sobeto, predlog, da naj s* vrši dne 24. aprila t. L v kronsvlni Ti, olski ljudsko g lase ven je o pripojitvi Tirolske Nemčiji. lstočcs :o so načelniki pozvali vse politične stranke na Salcbv-šker.i in Zgornjem Avstrijskem, da naj sklenejo enake resolucije in izvedo na isti dan ljudsko glasovanje. Finske-ruska zveza. Kopenhagen, 23. februarja. Tukajšnje japonsko poslaništvo je dobilo od japonske vojne misije v Revalu poročilo, da je finska vlada sklenila s sovjetsko vlado defenzivno vojno konven- je n-d nami zagrešila stoletna zgodovina. lo je potrebno radi kulturnih «n plemenskih razlik v narodu. S tem pa ni rečno, da ce razlike ne bodo uvaže-vale, ker je jacno, da moramo nadaljevati od točke, kjer se danes nahajajo. Državna šola nam daje garancijo, da sc bo vršil pouk v vsej državi po te- nastop proti sovražnika, ki bi napadli ntfie cae ali druge države. Vprašanje Suka BaroS odstavlierco z dnev-negn reda. . . . j u it Rim, 24. febr (Izv.) V današnji se-Jned SftuVSost orivaS;1 i* i* sklepa parlamentarne šol, H ce Fa morejo dovoljevati le pod j skupine «Rinnovamento» stavil posl. pogoji, ki iih predvideva zakon. Na-1 GasparoCo na vlado interpelacijo s čelno mora veljati, da deca pohaja v zahtevo, da r.aj odredi dan, ko bo vlada dala svojo izjavo o odnošajih Treba je rešiti vprašanje, kje se med Italijo in svobodno reško drža- deci daje verski pouk. Mi smo se v na- Vo in o vprašanju luke Baroš. Gio- sprotju. z željo, da se verski pouk vrši saino izvtn šole, odločili za to, da se v državnih osnovnih šolah poučuje tudi verouk. Cim smo prevzeli to načelo, litti je nato izjavil, da na to vprašanje ne more odgovoriti, ker je minister za zunanje zadeve odsoten. treba s stališča venske 'svobode troje l^ja Pa » *** ^Pf* gararcij: 1.) da se verouk vrši delje-jnje sedaj n; razpravlja, temveč bo no po veroizpovedi; 2.) da se daje v j vlada o celi zadevi podala svojo iz-soglasju z verskimi načeli dotične ve-ijavo, ko se bo razpravljala zunanja Jutri dopoldne se bo glasovalo o!rodzpevedi; 3.) ako roditelji ne za- tem predlogti, ki ga bo v imena sporazumljenih strank predložil Av-ramovič, kateri v imenu svoje stran-; upajo verskemu pouku v šoli, da morejo prevzeti to brigo sami. Ako tako po- načelu -verske »trpnosti ke absolutno zahteva, da se ne dovo- yedil™ u «,. v da se s tem naj bo. izognemo verskim li privatnih ljudskih sol. V imenu ,__,___h««.«. vlade bo minister pravde kot zastopnik ministra za konstituanto izjavil, politika. Po izjavi predsednika vlade se je vnela o vprašanju obširna debata. Poslanci skupine «Rinnovamen-to» so ostro napadli vlado, zaradi njene neodkrifosrčnosti. V imenu socialistov je izjavil Treves, da se bo- htevo, da se šefov pokrajinskih uprav ne vzame iz vrst strankarskih politikov. Nismo bili slepi za dejstvo, da pokrajinske uprave še ne morejo pogrešati izkustva političnih mož, toda načelniki pokrajinske uprave naj bi tvorili trajno in trdno točko v me-rijajočib se situacijah in izjednačevali težkoče, ki so posledice potrebnega sodelovanja aktivnih politikov pri deželni upravi. Klerikalna taktika je takrat to dobro misel upropastila Šele letos, ko je prišlo do novega grupi- ranja' v Beogradu smo mogli svoj 5 poljskim min. predsednikom Wito- ■i.J-________n___r-___bmti n alrtnalntft nnlifirnin vnrasannn borbam. Državne oblasti morejo dopu- JexX7 sfiti tudi zasebne šole pod pogoji, ki do socialisti vzdržali glasovanja. Od-jih predpiše zakon. Vse ustanove zajgovarjal je se Giolitti, ki je izjavil izobrazbo brez razlike morajo biti pod' poslancem «Obnove», da je njih po-državnira nadzorstvom. (stopanje v sedanjih razmerah nepa- ; trijotično. Vlada smatra sedanji čas kot neprimeren za razprave o mednarodnih vprašanjih, zato odklanja i za sedaj vsako izjavo. Nato je posla-jnec Gasparotto stavil predlog, vka-PRAGA, 24. febr. (Izv.) Bivši mi-' Čeških agrarcev, ki študira poljske |tfem poziva vlado, da naj se obveže, nister poslanec dr. Švehla, eden od! poljedelske prilike ter je navezala oz- j da bo v parlamentu dala ftjavo o vodilnih mož češke politike, je vče-; ke stike i voditelji poljskih poljedel-! I«« Baros m Delti ze pred vefiko-raj odpotoval v Varšavo. Glasilo a-'cev. Švehlovo potovanje je formalno.nocnnm po&tnicami. Tudi ta pred-grarne stranke zatrjuje, da, v zvezi s temi agrarnimi konferenca-1 }pS je Giolitti v imenu vlade »vrnil, politične kombinacije nekaterih listov I mi, gre . pa v prvi vrsti za nadalje-i Kapallsko pogodbo sta odobrila o tem potovanja niso točne. Dr. šve- j vanje razgovorov, ki so se v Parizu zbornica in senat ociobril jo je na-hla da v Varšavi ne bo razpravljal vršili med češkim zunanjim ministrom i rod, a ako bi vlada pristala na vlo- Zbližanfe med Poljsko in Češko. Itari načrt uresničiti. Provizorij z sem o aktualnih pohhčnih vprašanjih gospodom Pitamicem je dokazal, ka--{emv,c.čJd?fb® Ie nadaljeval razpravo ko pametna in za uspešno delovanje' 0 poljedelskih zasevab, o katerih raz-uprave koristna je bila ta misel. ! vbditelja že od . rT, . , ... i leta 1918. K tema je dodati, da se v, tovih vprašanjih. Ko je po volitvah pnslo do sestave Varšavi že dalj časa mudi delegacija I — demokratsko-radikalskega kabineta bi Benešom in poljskim Sapieho. Izgle-' ženi predlog, pregrešila bi se proti da, da predlagajo Poljaki težišče svo-1 vsem obvezam, ki jih je prevzela vla-je orijentacije od Odre na vzhod in; s to pogodbo. Nato se je glaso-da nastaja konkretno zbliževanje med valo. Predlog Gasparotta je bU od- obema državama za enkrat vs?j v ga- bilo naši stranki lahko se vrniti k si- želnega šefa. «Sloveneo> piše laž, < fimeiltou SSrlfeSi^Vania stemu strankarske pokrajinske upra- i gospod Jan govori resnico. ve. Ne izdamo nikake tajnosti, ako J Kar se nas tiče, izjavljamo, da nas povemo, da bi bil danes demokratski j bo novi deželni predsednik v vsaki politik predsednik deželne vlade, ako stvari, ki je v korist ljudstvu, naro-b; bili strankarski uspeh cenili višje du in državi imel na svoji strani. nego načelo, katero smo spoznali za pravo. Priznati moramo, da prevzame deželno upravo iz rok moža, ki je proti Zato sledi začasnemu vodji pred- svoji volji iztrgan iz ljubljenega po-Sedstva definitivni predsednik, urad- klica, posvetil vodstvu dezdne upra-nik, ki ni strankar, ni vdinjen ne eni1 ve toliko vneme in toliko resničnega tie drugi političn skupini in bo svo- takta, da je novemu deželnemu pred- veliko nalogo lahko vršil v popol-' m neodvisnosti od dnevne politike, Pa. za*° s tem večjo vnemo in — u- P33mo — tem večjim splošnim uspe- v Ameriko. Newyork, 23. februarja. Posebni od sek poslanske zbornice in senata je sprejel zaokn o omejitvi dose'jevanjav Ameriko. Po novem zakonu bo j>o 1. aprilu tek. leta dovoljeno doselieva-nje v Ameriko le 3 odstotkom ljudi ene narodnosti od celokupnega števila naseljencev one iste narodnosti iz leta 1910. Bruselj. 24. februarja. Ameriška vlada je obvestila belgijsko vlado, da je sedniku znatno ugtedil pot Gospod Pitamic se vrača na svojo univerzo.. .... . „ Vladar mu je izkazaf svoje posebno Vpoklicala svo,o tvisko od Rene - ■, priznanje z visokim redom. Splos- februarja (Iw.) Narod- hom. Drja. Baltik požiajo vsi poli-' no odobravanje, s katerim je najšir- b'[a7z^ SnS'-H^feih ša javnost sprejela vest o idlikova-1 n7Xra5Ki pSS uradnikov naše države. Njegovo ime-rovanje so pozdravili z z?doščenjem demokrati, kakor socialisti in kmetje. Klerikalci so ga napadli in oblatil, kakor to storijo z vsakim človekom, ki jim slepo ne služi, toda mi nju odstopivsega vodje deželnega difve privatnega ljudskega štetja, predsedmstva, je g. Pitamica naj-, p 24 fcbruarja. azv.) „Na. lepši dokaz, daje njegovo delovanje n^rLisiv" javttaio, da ie bil tazgla- ' sen nad Krumpahom preki sod. klonjen z 199 proti 48 glasovi, 52 poslancev se ie vzdržalo glasovanja. Nemiri v Rovinju. Trst, 24. februarja. (Izv.) Včeraj ie prišio v Rovinju do krvavega spopada med socijalisti in fašisti. Socijalisti so imel popoldne na Velikem trgu shod. Prišla je velika skupina fašistov in njih vodja je izjavil, da Rovinjčani ne puste proslavljati v svojem mestu bo!j-ševiških idej. Prišlo je takoj do pre topa, socijalisti so začeli streljati, fašisti so jim odgovorili z revolverji. Ka-rabinieri so z veliko muko razdvojili pretepače. V spopadu je bil ubit en so-cijalist, število več ali manj ranjenih je pa na obeh straneh veliko. Reka, 24. februarja. (Izv.) Osobje tukajšnjega poštnega in brzojavnega ravnateljstva je stopilo v štrajk. ker je rektor za pošte odpustil iz službe nekaj uradnikov in uradnic. Uradništvo zahteva, da se odpuščeni uradniki sprejmejo v službo. Praga, 24. februarja. (Izv.) Uradno se javlja, da ie čehoslovaeko železni- Prasra, 24. februarja. (Izv.) Ceho- .ško ministrstvo protestiralo na Duna- bilo dobro in koristno. Novega deželnega predsednika po- _______ ,______zdravfiamo v trdnem prepričanju, da slovaško T^romunska pogajanja za iu radi ustavitve brzovlai vemo, da v srcu priznavajo sposob-' bo vodil našo upravo v nvr gospodarsko pogodbo so se vcerai koa- j Trst-Beograd. nost. lojalnost in vestnost novega de- rodu in državi i čala z ugodnim uspehom. i - raga- Razmefitev z Italijo. Beograd, 24. februarja. Iz Ljubljane poročajo, da je komsija za razmejitev pričela svoje delo brez zaprek. Do sedaj je odločeno, da se otoka Krk in Rnb predata našim oblastem še ta teden. Beograd, 24. februarja. (Izv.) Jutri po*uie v Split komisija za odreditev meje v Daimaciu. Delegati te komisije so: pukovnik Milojevič, Nježič in fregatni kapitan N. Stankovič. Politični položaj. Beograd, 24. februarja. (Izv.) Parla. mentami položaj se je danes vsled skupnih posvetovanj demokratov, radi-kalcev in mulimanov razvil zopet na boljše. Upati je, da se tudi za agrarno vprašanje najde splošno sprejemljiva solucija na temelju načela, da se za kmečka zemljišča ne plača odškodnina, pač pa da razlaščenim begom nekaj podpore; dalje da se za odvzetobe-govsko zemljo da odškodnina, v kolikor revizija ne dokaže, da je bila zemlja svoi čas pridobljena nasilnim potom. Beograd, 24. februarja. (Izv.) Za danes napovedana konferenca med Pašičem in zemljoradniki se ni vršila* pač pa je posl. Lazič obiskal Pašiča in se ž niim pogovarjal nad eno uro. Kakor izgleda, so zemljoradniki prt« pravljeni še na popuščanja in bodo pogajanja dovedia do uspeha. Beograd, 24. februarja. (Izv.) Zem-ljoradnički klub je skiical plenamoi sejo za torek 1. marca. Na tej seji za« vzajie klub definitivno stališče glede vstopa v vlado. Beograd, 24. februarja. (Izv.) V nedeljo, dne 27. februarja bo plenarna seja muslimanskega kluba. Na seji bodo na zahtevo ministrskega predsed-. nika Pašica formulirane zahteve mik slimanskega kluba za vstop v vlado. Beograd, 24. februarja. (Izv.) v! parlamentarnih krogih se trdi, da člen 14. (o tiskovni svobodi) ne more biti sprejet, ker niso bile vse grupe do* voli obveščene. Zemljoradnički klub se je odločil, da v plen umu zahteva izmeno tega člena, da se posebno označi samo osebna odgovornost. K®nec lorettskega iu» deia. Loreto, 24. februarja. Požar je po» polnoma uničil znano baziliko v Lo-retu. kjer se ie nahajala tudi znana Mannna hišica, katero so po legendi angelji prenesli iz Nazareta najprej; na Trsat. potem v Loreto. Zgorela je ta Marijina hišica, kakor tudi vsi dragoceni darovi, ki jih je nanosil pobožen svet od vseh strani. Samo vrednost teh darov, ki so popo noma uničeni, se ceni nad 12 milijonov lir. Kako je nastal požar, se ni moglo ugotoviti. Škoda še ni prccenicna. Prebivalstvo, ki je živelo od lahkovernih romarjev, je obupano. Turki gsrerf londonsko konferenco. Pariz. 24. februarja (Izv.) Mafis poroča iz Londona, da sta se obe turški odposlanstvi včeraj sporazumeli. Beki Semir Bej bo najbrž končno prevzel vodstvo. Skupni memorandum, IS bo najbrž jutri predložen konferenci, vsebuje sledeče zahteve: Izpraznitev Sicilije po Francozih in Smime po Grkih; vzpostavitev turške suverenitete v nvfraliziranih krajih ob morskih ožinah; premaknitev evrop iske meje d* linije Enos - Midia, razveljavljeni® stroge francoske kontrole. O Armeniji, katere bostoj kemalisti enosiavno ta;'e, ni seveda nobene besede. Program je iasen: izprerrrenitev poraza v zmago* Vsi angleški listi itnennjeio te zahtev® kratkomalo za nesprejemljive. Beograd. 24. februaria. (Izv.) Koncem tega tedna bodo Francozi izvršili predajo vojaških in mornariških ustanov v Boki Kotorski (zročitev arzem-la. radio-štacije itd.). Za komandanti Boke Kotoreke bo imenovan eden višjih mornariških častnikov, ki je sedai priseljen vojnemu mornariškemu oddelku v Zemunu. Beograd, 24. februarja (Izv.) Dana popoldne ob tri četrt na 6. uro je bil naš poslanik v Rimu, Antonijevič, na dvoru, kier se je mudil nad eno uro- Ifalifa in jugoslavija. italijanski poslanik v Beogradu al Gaetan Manzoni je dal dopis-iu beograjske «Samouprave» slc-čo izjavo o odnošajih med Jugo-;vijo in Italijo: «ltalija je absolutno nasprotna ka-šnikoli restavraciji Habsburžanov i bo v vsakem slučaju na strani lih, ki bi hoteli preprečiti njih vr->ev. Kar se tiče evakuacije krajev, ki so j rapallski pogodbi pripadli jugo-iviji, bo Italija izvršila izpraznitev koj, ko bo to mogoče. Kakor zna-o so se sestali v Ljubljani naši in asi delegati, da urede vsa obmejna arašanja. Otokov Krka in Raba do mes še nismo mogli izprazniti, ker ■) tam razmere še neurejene. V reškem vprašanju je Italija verna. na dolcčbe rapallske pogodbe, "o kateri se hočemo dosledno ravna-i. Samo rapallska pogodba more biti taliji merilo, po kojem bomo uprav-iali svoje odnošaje s samostojno reko državo, pri kateri je Italija imenovala že svoiega zastopnika, kakor vseh drugih samostojnih državah. Naša želja je, da kar najprej preštudiramo in na prijateljski način recimo vprašanje o trgovskih odnošajih med obema državama. Naš namen je, da naj bodo ti odnošaji kar najbolji in najčvrstejši. Italija nima nobenih egoističnih namenov. Ona hoče sporazumnega dela in sporazumnih interesov. Vi nam morete dati žita, živine, lesa in rud, a mi Vara damo svoje industrijske produkte, posebno tekstilne in mašinske. Prepričan sem, da bo prišlo do sporazuma, ker smo geografski kot ekonomski navezani drug na drugega.* O razmerju med Češkoslovaško in Italijo z ozirom na jugoslovanske interese se je izjavil Manzoni: •Jugoslavija in Češkoslovaška sta danes močna zaveznika, toda tudi mi imamo interese, da pridemo v kar najbolje odnošaje s češkoslovaško. Logično je, da so naši interesi skupni. Kar se tiče italijansko-češkoslo-vaške zbornice v Trstu, jaz ne vidim v tem nobene nevarnosti za Jugoslavijo. Tržaška trgovska zbornica ima nalogo, regulirati trgovske odnošaje med Italijo in Češkoslovaško in vzajemno izmeno naših produktov. Vsa ta izmena se bo vršila preko Jugoslavije, kar bo povečalo promet na jugoslovanskih progah, a promet povečava blagostanje vsake države. Moje prepričanje je, da bodo kmalu prenehali medsebojni napadi, ki se pojavljajo v zadnjih časih na obeh straneh in verujem v misijo naših trgovin, naših znanosti in umetnosti. Naše prijateljstvo ne bo samo diplo-matsko-uradno, prijateljstvo dveh vlad, naše prijateljstvo mora postati prijateljstvo dveh narodov. Zgodovina nas je vedno približevala. Vaši sovražniki-so bili tudi sovražniki Italije. Sedaj, ko sta oba naroda svobodna, našla bosta gotovo moralne in materijalne razloge, da delujeta skupno za mir in napredek. nega večera je tate: L BeL A. P. Cehov* iu sanirane povesti: 1.) Dobri konec, it rajata E. P. Skulskaja ln M. M. Tarh.%-nor. 2."> Pozabil, izvajata V. I. Vasiljev m N. A Pavlov. 3.) Kirurgija, izvajata M. O Massalitinov in M. M. Tarhanov. H. del. 1.) A. P. Cehov: Povest gospoda ,\T. N., izvaja O. L. Cehova. 2.) Mau-passantes: PriBtan, inscenirana povest, izvajata. V. G. Orlova in P, A. Bab Se j* v. ŠS.) Leonid Andrejev: Anathema. Prolog, ! izvaja V. L Kačalov. HI. de!. 1.) London: Nenravna ženska, inscenirana povesi, izvajata V. G. Orlova in L N. Ber senjev. 2.) Ibsen: Brand monolog, izvaja V. I. Kačalov. — Zasedba Gorkega drame »Na dna« je, kakor smo ie poročali skoraj popolnoma moskovska. Igrajo: Kostiljova — Pavlov, Vasiliso — Greč, Natašo — Orlova, Medved jeva — Koml-sarov, Vaško Pepla — BakSejer, KlešČa — Bersenjev, Ano — Litovceva, Nastjo — Cehova, Kvašnjo — Skulskaja, Bub-nova — Šarov, Sattaa — Massalitinov, Akterja — Aleksandrov, Barona, — Kača- j lov. Loko — Tarbanov, Aljoško — Va j siljev ,Gušavca — Orlov, Tatarina — A | starov. Vstopnice ra oba večera se dobe Politične iieleig ^P Interview z ministrom Kukcv-eem. Današnja « Jugoslavija* je objavila razgovor, ki ga je baje imel g. minister za trgovino in industrijo z njenim celjskim dopisnikom. G. minister nas je pooblastil izjaviti, da se ni razgovarjal z nobenim dopisnikom in da torej interview v «Jugoslaviji* ni avtentičen. 4- Klerikalno demsgoštvo. Kakor »oročajo klerikalni listi, je klerikalni jugoslovenski klub vložil izpreminje-valni predlog k ustavnemu načrtu, da naj se enostavno odpravi naša vojska in nadomesti z ljudsko vojno railicijo. Kako si klerikalci to predstavljajo seveda ne povedo, ker niti ^ami tega ne vedo, ali s svojim de-tnagoštvom so si hoteli s tem predlogom pridobit' simpatij onih mas, o plemenu in jeziku Srbi, Hrvati ali Slovenci ali ne. ter ne glede na to, če so si pridobili domovinsko pravico na našem o-cenilju po ali pred 1. januarjem J? 10. Navedenim ni treba optirati in tudi ns potrebujejo v § 2. cit. uredbe navedene pritrditve. — To velja tudi za vse v § 13. zakona z dne 15. aprila 1873., drž. zak. št. 47, navedene nameščence, katerim se prizna značaj državnih uradnikov pod pogojem, da so že v zmislu tega določila zaprisegli. — Vse ostalo pragmatično ter neprag-matično osobje pa mora optirati. in sicer vsak s posebno vlogo. S • LAŽNIVI GLASOVI o ponarejenih lOdinarskih bankovcih krožijo v naših obmejnih krajih, zlasti na Štajerskem. Kot falzifikate proglašajo vse one bankovce, ki imajo v francoskem tekstu v števijki serije naznačeno serijo z ničlo (0). Te vesti so, kakor smo se informirali, popolnoma neresnične, ker je serija, ki se začenja z 0 popolnoma prava. De-setdinarskih ponarejenih bankovcev sedaj še ni bilo opažati, ter jih brž-kotne tudi ni. Vsakega, ki raznaša take vznemirljive in lažnive vesti, nai se ovadi pristojni oblasti. * PRIGODE GOSPODA COLLI-NA. Naš roman, ki je vzbujal med čitatelji toliko pozornosti in zanimanja. je končan v včerajšnji številki. Ker smo dobili toliko povpraševanj po romanu, ga izdamo v posebnem odtisku, ki bo našim naročnikom na razpolago za znižano ceno. Kdaj izide. objavimo pravočasno. * NAŠ NOVI ROMAN. Jutri začnemo objavljati v »Jutru* nov roman: «Iz teme v luč». znanega angleškega pisatelja Hugha Comvaya. Prepričani smo, da bo naš roman vzbudil istotako zanimanje, ki ga je doživel v svojih mnogoštevilnih angleških Izdajah in svetovnih prevodih. • IZENAČENJE PLAČ DRŽAVNIH NASTAVLJENCEV. Načelstvo Jugoslovanske demokratske stranke se je posvetovalo o vprašanju izenačenja plač državnih nastavljencev v vseh pokrajinah z ozirom na to, da so se draginjske razmere v vseh pokrajinah države v zadnjem času skoraj izenačile. Oddalo je svojim poslancem in demokratski zajednid poziv, da v tem zmislu zastavi svoj vpliv in skuša čimprej doseči, da bo zadoščeno upravičenim željam državnih nastavljencev. __ • SENZ ACIIONALNA ARETACIJA V MARIBORU. Iz Maribora nan javljajo 24. febr.: S sinočnim poštnim vlakom je prišel iz Gradca inže-njer F. P., ki sedaj stanuje v Celju. Pri pregledovanju potnih listov je prišlo do kontroverze s službo vr-šečim pomočnikom obmejnega komisarja Pantičem. Pri pomočniku obmejnega komisarja se je javil reki zdravnik iz Kragujevca, ki je dvignil proti imenovanemu inženjerju težko obtožbo, da ie v nekem graškem hotelu klical «2ivio Kari dolje z Jugo-slavijo.i Na podia?i te ovndbe je komisar Pantič inženjerja aretiral. Danes še že ves dan vodi pretelčav* ali ne gre morda za pogreško V osebi. Inženier P. odločno zanika, da M bil zagrešil očitano mu dejanje. - KOLO SLOVENSKIH SESTER (pripravljalni odbor) priredi tečaj za srbohrvaščino, in sicer vsak ponedeljek in petek točno ob 20. url na I. mest. dekl. šoli pri Sv. Jakobu. Članice, udeležite se polnoštevilno! - KMETSKA BUNA V MARIJ T BISTRICI. Prihodnji ponedeljek se začne pred sodnim stolom v Zagrebu obravnava proti udeležnikom kmetske bune v Mariji Bistrici meseca septembra lanskega leta. Obravnava bo trajala več dni. * GROF BOBRINSKI IZ SLUŽBE ODPUŠČEN. Kakor poroča osiešk:: ^Straža« je dosedanji generalni ravnatelj grajščinskih posestev bivšega nadvojvode Friderika, sedanjih državnih posestev v Fohcrceglaku. grof Bobrinski. odstavljen s tega službenega mesta ter se je stalno naselil v Mohaču. Za njegovega naslednika je imenovan g. Glišič, a za tajnika domene g. Popovič. * UBIT KOMUNISTIČNI POSLANEC. Iz Saraieva javljajo: Komunistični poslanec Lastrič. ki je prišel v Banjaluki v nekem nočnem lokalu v konflikt z delavci, ki so ga pretepli, je v banialuški bolnici podlegel zadobljenim ranam in umrl. Delavec, katerega je Lastrič obstrelil, se istotako bori s smrtjo. * OTOK KRK PRIDELJEN DALMACIJI. Vlada objavlja, da je otok Krk v upravnem oziru prideljen Dalmaciji. , , _____ * GIBANJE ZA ČEŠKOSLOVAŠKO NARODNO CERKEV. Češko-slovaško časopisje objavlja naslednje podatke o gibanju za češkoslovaško narodno cerkev. V vsej republiki je nad 50.000 oseb službeno prijavilo pristop v češkoslovaško narodno cerkev. Duhovnov je izstopilo iz rimskokatoliške cerkve 169, od teh pa jih je 61 pristopilo češkoslovaški cerkvi, dočim jih je 108 »zbralo meščanski poklic. Od rimskokatoliških cerkva in kapelic jih je 35 prešlo v unravo češkoslovaške cerkve. Na Češkem je gibanje intenzivnejše kakor na Moravskem, kjer je iz rimskokatoliške cerkve izstopilo samo 14 svečenikov in nekaj nad 10.000 vernikov. .. „. * JAVNA BOLNICA V KANDIJI. Ministrstvo za narodno zdravje je podelilo moški bolnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu pravico javnosti. Istočasno se je določila za ta zavod nastopna oskrD-nina: za tretji razred 25 kron, za drugi razred 100 krcn. za prvi razred 150 kron za osebo in dan. * .GOSPOSVETSKI ZVON* priredi vsoboto 23. t. m. ob 7. uri zvečer v hotelu Union shod, kjer bodo znani govorniki, med drugimi gg. župnik Arnuš in dr. Arnejc, pojasnjevali sedanji položaj koroških Slovencev. Shod naj postane resna manifestacija v prilog zatiranih koroških bratov; zato pričakujemo naj-obilnejše udeležbe iz vseh slojev ljubljanskega prebivalstva. * K LJUDSKEMU ŠTETJU. V Žalcu se je pri ljudskem šteiju vpi-salo 26 posili-Nemcev. Značilno je, da je neka mati vpisala sebe za Slovenko, svoje otroke pa za Nemce. Nemci se rekrutirajo iz «pranem-ških* rodbin Janičev in Sadnikove. * LJUDSKO ŠTETJE. Mesto Kočevje šteje po letošnjem ljudskem popisu 3C09 prebivalcev, od katerih je 1826 Slovencev, 1154 Nemuiv, 24 Srbohrvatov in Cehov. 3 Italijani in 2 Madžara. — V Ptuju izkazuie ljudsko štetje 4447 prebivalcev (vštevši 392 vojakov). Od civilnih prebivalcev te 2994 Slovencev, 973 Nemcev. 110 Srbohrvatov in 58 drugih Slovanov. — * STAREŠINE «TRIGLAVA» V MARIBORU se vabiio na sestanek. ki se bo vršil v petek 25. t m. ob 20. uri v klubovi sobi v Na' rodnem domu. * SMRTNA KOSA. V Laškem te umrl v torek popoldne v 38. letu svoje starosti okrajni sodnik dr. Ivan Krašek za pljučnico. V Šmarju pn Jelšah pa istega dne vpokojeni ua-telj Ivan Debelak. Obema vrlima narodnjakoma naj bo ohranjen časten spomin. — V celjski javni bolnici je umrl v torek posestnik Franc Šolinc iz Dramelj. Podlegel je ranam, ki so mu jih zadali v nedeljo napadalci 7 nožem. * POT IZ DOBRAVE SKOZI VINTGAR NA BLED je uničil jesenski naliv. Odnesei je vsa mostišča in vso dragoceno napravo v divni vintgarsk' soteski Lansko leto so ta pota popravili v dogovoru z društvo n za tujski promet tamošnji domačini. Ker pa društvo po končanem delu ni držalo besede in ni hotelo povrniti niti. uporabljenega lesa — dele so domačini končno hoteli brezplačno žrtvovati — letos domačini odločno odklanjajo vsako pomoč. Opozar- farno društvo za tujski pfomet, da pravočasno misli na to in da pravočasno odpre našim izletnikom najlepši del Gorenjske. * MESTNA ZASTAVLJALNICA V LJUBLJANI. Deželna vlada je mestni občini ljubljanski dovolila, da sme najeti za mestno zastavljalnico kot obratno glavnico po potrebi posojilo do najvišjega zneska 3OO.COO kron. * POSTNE PRISTOJBINE ZA AVSTRIJO. S 1. marcem stopijo veljavo za poštni promet med Jugoslavijo in Avstrijo. Bolgarsko in Madžarsko naslednje pristojbine: navadno pismo do <0 gramov 50 par (2 kroni); dopisnica 20 par (SO vinarjev). dopisnica z odgovorom 40 par (l"60 kron); tiskovine in vzorci brez vrednosti z vsakih 50 gramov 10 par (40 vinarjev): priporočena pisma razen navadne pristojbine 50 par {2 kroni), ekspiesna pristojbina 60 par (2"-:0 kron). Priporočeno pismo stane torej 4 krone, ekspresno 4"40, a priporočeno-ekspresno 6'40 kron. * PROMETNE OMEJITVE V AVSTRIJI. Obratno ravnateljstvo južne železnice v Liubliani naznanja: Vsled Domanikania premoea v Avstriii le Drometno ministrstvo na Dunalu ustavilo brzovlak Du nai-Trst-Zasrreb in Praga-Trst-Zagreb. Zaradi teea izostane od 25. febr. dalie do preklica brzo-vlak št. 3 iz Dunaja v Trst. ki odhaja z Dunaia ob 7.20 in Drihaia v Maribor ob 13.34. v Ljubljano ob 17.11 in v Trst ob 21.35. Od ir.teea dne izostane tudi češkoslovaški brzov'ak. ki Drihaia v Maribor ob 12.43 in v Zaereb ob 17.33. V nasprotni smeri izostane od 26. lebruaria dalie do Dreklica brzo-vlak iz Trsta na Dunai in Prago, ki odhaia iz Trsta ob 6.15. iz Liub-Jiane ob 11.15. iz Maribora Droti Dunaju ob 15.08 in Droti Pragi ob 15.35. Ravno tako izostane brzo-vlak iz Zagreba Droti Dunaiu in Praei. ki odhaia iz Zagreba ob 10.27. To ukinienie bo trajalo najbrže dva tedna. * PODPORNO DRUŠTVO SLEPIH V LJUBLJANI poziva tem potom vse slepe v Sloveniji, kateri še niso člani imenovanega društva, da bi takoj vk žili pošnjo za sprejem in priloži'i natančno izpolnjeno redovnico. Vstop v to društvo je za slepe vetepomernben. zato ne zamudite priložnosti. Pojasnila daje iu prijave sprejema: "Podporno društvo slepih« v Ljubljani, predsednik G. F. Ju-rasek. Wolfova ulica 12. k * PODRUŽNICA JUGOSLOVANSKE MATICE v Žalcu se jo dne SO. t n. ustanovila za žaleč in okolico. O pomenu in namenu Jugoslovansko Matica je ore-daval v prekrasnih besedah zastopnik celjske podružnice. Sprejeti sta bili dve resoluciji, prva proti N. Avstriji, ki hteva represalije za grozodejstva na Koroškem, druga proti Italiji, ki zahteva, da se dajo Italijanom pod Jugoslavijo samo one pravice, ki jih uživajo nas! bratje pod Italijo in da se popravi ra padska pogolba. Nadejati so je prav živahnega in uspešnega delovanja te nove podružnic. ' UDRU2ENJE VOJNIH INVALIDOV. «DOV IN SIROT KRALJEVINE SHS.. oblastni odbor v L jablani, naznanja vsem članom io elank'am, da se je preselila v ž;. Petreko vojašnico, vrata št. 4, pri fllčje, iz Gosposke ulice št . 3. Uradne ure od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. čo 5. nro popoldne. • PRED PUST NA JESENICAH. K tej flotici. objavljeni v št, 20 našega lista, ugotavljamo, da policijska ekspozitura na Jesenicah ni v nobeni zvezi e komično tragičnim dogodkom, ki je pa sicer po roboma resnično spisan. • POMANJKANJE ZASLU2KA V AME KIKL Ministrstvo socialne politike svari cajrssnejše vsakogar pred izseljenjem, bo(i'5i v Severno, bodisi v Južno Ameriko, ker soglašajo vsa poročila o gospodarskih razmerah v Ameriki v tem. da ie možnost zaslužka v Ameriki padla na minimum in da čaka vsakogar, ki so da r.es izseli v Ameriko brez večjega last-cer? premoženja, beda in siromaštvo. * DRfAVNA POSREDOVALNICA ZA DELO. Pri vseh podružnicah Državne posredovalnice za delo« v LJubljani, Mariboru. Ptuju in Murski Soboti ie iskalo v tedou od 13. do 19. februarja 1021 dela 185 molkih in 101 ženskih delavnih mo«. Delodajalci pa so iskali 1S0 moških in C8 ženskih delavnih moči Posredovanj si fa a7fl]a 108- Promet od 1. januarja do ia. februarja 1921 izkazuje S0r,6 strank, m sicer 1315 delodajalcev in 1751 delo jemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem r-ocii Tna " mora poloHtf. prerfen e« ponudba Izroa. * Občni zbor Maturantskega društva poštnih prometnih in čekovnih uradnike -se vrši dno 26. februarja t, 1. ob osmih zvečer pri »Mraku«. Pridife vsi! k * JUGOSLOVANSKA MATICA, podružnica Maribor, je imela v preteklem letu 168.627 kron dohodkov in ir,7.903 kror-e izdatkov. * USMILJENA SRCA. Na poziv revte vdove, ki se mom izseliti iz stanovanja, v katerem je prebivala celih 81 let, sta se odzvala: tukajšnja tvrdka K. A. Kre-gar z zneskom 100 kron tn gospa Lončar z zneskom 20 kron. Piesrčna hvala! * NESREČA Z GRANATO. Posestnik Matija Kristan v Zagorju na Pivki je našel te dni ra cesti granato. Pokaral jo je sosedi«, ki je udaril po njej. Učinek je bil groben. Sosedu je odtrgalo roko. Kristan pa je bil v par minutah mrtev. * POBEGNIL JE. Slmra livarne želeTa v Zvonarsk ulici Anton Flan-der je nred nekaj dnevi rezrano kam pobegnil. Inž. Eberhardt ga je bil poslal v centralo na Dunajsko cesto z naročilom, da nrinese liva*ni me-sek 20.000 kron Flander je menjeni znesek prejel pri centrali, a ta''oi z denarjem pobegnil najbrže v Italijo. Vsa poizvedovanja so doslej črtala bre^ vrake"-! u^rieba. * OČE UMORIL SVOJEGA OT"\. v pone^el^k dne 21. t. m. se jo o^irnl? na Kolonkovsa družinska žaloicra, k" tere žrtev je p"«tal 23letni Peter Ronzei. Hišni pofirv&r Andrej. »*p.t 01 let, je s težkim drlTi prehrani! svojo družino. Mir v hiSi je kalil h sin Peter, ki je dan za dnevom popi vrl in zanrevljal očetov denar, ki si ra je prisvo.nl tudi na nepošten način. Tesno ie bilo očetu pri srcu. ko ;e moral gledati sina. ki mu je delal sramoto. Pilo mn je Ze preveč zato je v besni jezi v ponedeljek pograbil me? prepirom f smom. k: je v pijanosti zmerja! očeta, železen drog trr trike! z njim sina toliko časa po glavi, da se je zgrudil na tla. Ko je videl oče. da je sin mrtev, se je skesal svojega čina. Toda bilo jf prepozno. Očeta so odpeljali v zapor. Nova izvozna carina. V smisla predlogov Državnega gospodarskega sveta, ki je imel po-četkom tega meseca dolgotrajna posvetovanja v Beogradu je privredno finančni ministrski komite v svoji seji od 19. t m. odobril novo izvozno tarifa Zlasti se je pri tem vpošteva-la želja naših lesnih producentov, da se zniža izvozna carina na obdelan les. Od vagona desk iz mehkega lesa se plača 400 K- K temu pride še davek na poslovni obrt v znesku 200 K (to je 50 odstotkov) skupno torej 600 K. V primeri z današnjo ceno lesa je ta izvozna carina jako nizka. Zastopniki agrarcev so hoteli, da bi se tudi izvozna carina na pšenico ukinila. Temu pa se je "lada uprla in tako se bo plačevalo pri izvozu pšenice 120 K carine in 60 K poslovnega davka, skupai t^rej 180 K za 100 kg. Tud' izvoz me-a je še precej obremenjen Za izvoz p^ča se plr.ča 1200 in «00, skupaj 1800 K. Pri izvozu svinjskega mesa in slanir.e se plača 400 in 200 skupaj 600 K za 100 kg, za mast pa 720 K. Za izvoz pranega vola preko 500 kg se plača 2000 in 1000 skupaj 3000 K, za vole izpod 500 kg pa 4000 in 2000 skupaj 6000 K. Do sedaj razširjeno mnenje, da se plača za lažje vole manjša vsota, ne odgovarjajo torej resnici. V obče se more reči, da izvozna carina na meso ni tako nizka, kakor se je govorilo in pisalo, ter je takoj ne-ugodno vplivalo na cene. O novi izvozni carini nam poro-čajo iz Beograda: Po rovi tarifi je izvoz v rnostran-dvo svoboden razen sledeče ro-be: pšentea, o-es, konji, kobile in šrebeta razun belgijske in norske rase, goveda in fctveli razun komadov preko 500 kg žive teže ob utovarje-nju; ženska "živina mora biti, da se Porotno sodBfše. Ljubljana, 24. febr. Roparski nasad- Razprava proti Fordi-. „ , ~ nika in Francstn Za j nekenžingentirano izvaža, stara nad iški, zaradi rr.ir k> osem let, biki stari nad tri leta, bila že v dragic preložena, ker st bile! ovce, razun p'tanih, volna in vol- ---—- - reni ^delki razun preprog, pšenič- na moka, sladkor, premog, razun lignita, zlato, srebro in izdelki iz njih, staro in sirovo železo. Glede teh predmetov postoje izvozni kontingenti za pšenico, oves, psenično moko. Velika je bila borba glede konj, zlasti glede lahkih; stvar je upropastil minister poljedelstva Velizar Jankovič (znan iz mariborskega orlovskega zleta, ki še sedaj, nandu Kučeri iz Kamnik, otniku, mizarja v Šiški, ila že v dragi« povabljene nove priče*. Oba obtoženca se dita v preiskovalnem zapora že nad osem mesecev. Tatvine pri sSunopomotf.^ Matija Do-manj>o, bivši dninar pri »Samopomoči«, se je moral danes pred poroto zagovarjati zaradi tatvine, ker je »Samopomoč!« in trgovcema Ivanu Kavčiču in de Oregoriju začetkom decembra lanskega leta vzel večjo množino raznega špecerijskega in manufakfcumega b!a-a v skupni vrednosti 40G2 kron. Zagovarjal se jc, nov naae živine. Živa govedina js b3» plačana po 37, zaklana pa po 51 nafik kron, žive svinje po 50, zaklane po 55 K. pri čemer je všteta tudi carina. Ustanovna skupščina Zveze Jfpediter-jev Jugoslavije se vrši dne 27. februar« ob dveh popoldne v Zagrebu. ^ Finančno stanje nemških železnic. Dejstvo, da nemška železniška uprava o* sledila s svojimi cenami silno naraslim lastnim stroJkom, je eden izmed glavcO» vzrokov milijardnega deficite, nemških železnic. Vsi ukrepi za varčevanje m«f» mogli odstraniti glavnih postavk troSkov-nika. Državni proračun leta 1920. je r» čunal t deficitom 14,4 milijard mark, ki se je sicer znižal na eni strani za 48?) milijonov, na drugi strani pa so ra dra gmjske doklade zvišale za 1.8S milijanl. tako da znaša ves deficit 15.21 milijard mark. Leta 1921 bodo s poostrenim varčevanjem pri režijskih stroških, zmanjšanjem personala itd. skušali znižati de ficii za 5 milijard, istočasno pa bo uprava po sklepu sosveta strokovnjakov držav-nega prometnega ministrstva, dvignila tarife za 65 odtotkov stopnjoma za različne tarifne razrede in krila na ta način vsaj polovico v toletošnjJ proračun stavljen? ga deficita. « Podružnica Narodne banke SHS. * Karlovco. V nedeljo se je vršila v Kar lovcu anketa gospodarskih in finančni* krogov, ki se je iznekla za nujno otvrr ritev podružnice Narodne banke STT>. v tem mestu. Borza 24. februarja Zagret, devize; Berlm 244,75 da 245 25. Milan 515 do 54& London izpla čilo 575 do 578, ček 565 do 567. Parir 1075 do 10Sa Praga 188^5 do 190. Švica 2190, Dunaj 21,10 do 21,20. Neiryotk ka bd 147, ček 144 do 145.50. Valute: do lar 144 do 145,50, avstr. krone 22 do 2S. češke krone 175 do 178, franki 1060. pa-poleondori 45S do 490, marke 2-S8 do 24S-leji 193 do 195, itaL lire 532 do 534. denar blaga Ranka za Primorje , • • Trgovsko-obrtna banka i s Hrvatska eskomptna banka « Slavonia ...«.,•» Narodna banka v •> » • • pip« za tla in zidovje 20 K r-d '00 /^^S^^banVa ' kilogramov. Jpraštedlona...... času 708 * Tobačna g!avna zaloga v PrcvaHah Jr razpisana do 22. marca 1021. potom jav-nega nateča;a V enoletnem času od dne J. januar^ lStUdo dne 31. decembra 1021. ^Z3, V P-riJslJenim prodajam eadaJo tobačnih materialij za. 2.189 4"A K 41 v kupne cece. v zrinžno trafiko'pa r>, konsumenfski (tarifni) ceni zaračunano, za 361.755 K 78 v, od česa- je založnika pripadel trafikantfiki dobiček 2i.4oS kron 78 v. Jamščina zcafa 20.000 K, katera" se dih vprašanje krivde, toda glede vrednostnega zneska ped 4000 kronam!. Obsojen je bil na štiri me:-ece težke ječe. Izprijena mladina. Naslednja porotna obravnava je zepet pomnožila žalostno gaJfrijo slik o izprijeni mladini v Ljub liani. Za iSIctnega Josipa Sepica. se .ie že mnogo papirja popisalo. Josip Sepic jo — tako ga slikajo varuh in drugi — nepoboljšljiv. Tipičen slučaj moral insa nitv. Začel jc karijero takole: Nekega dne v deccmbru je prišel k tvrdki Buno in drag. češ, da ga je poslal njegov gospodar tapetnik A. Jager po tapetniške potrebščine, vrv in gurte. Tvrdka mu je iz ročila zaželjene stvari v vrednosti prilič-no 2779 kron. Nekaj teh stvari pa ja Še-pic takoj prodal tapetniku. Puou za 77C kron. Denar je zapravil na raznih sladkarijah in za kino. Ko mu je denar pošel, si jo izmislil drag trik. Sel je v »Jugoslovansko knjigarno« z nekim ponarejenim naročilnim listkom, češ, da ga po šilja knjigovez Turk po 100 koledarjev. Dali so mu jih brez pomisleka. Šepie je v/el le 50 komadov, enega je potoma prodal za 10 kron. ostalih 49 pa je ponu dil v knjigarni Schwentner na prodaj. ki si ne da dopovedati, da Srbija od zabrane izvoza lahkih konj iz severnih krajev nima tuč koristi. Treba, da interesenti na podlagi staiistike, koliko ima odvisnih konj, zahtevajo kontingent, oziroma zmanjšanje carinske postavke. Tarifa ima sedaj samo še 75 postavk. Poleg carine, ki se plača v srebru, se plača šp 50 % obrtnega davka. Postavke tarife so te-le: Pšenica od 100 kilogramov 120 kron, oves 40, riž 200, krompir 20, makovo seme, seme solnčni-ce, seramovo, konopljeno in drugi oljnati plodovi 400. aniš-anason 40, sladkorna repa 80, bilje za krtače 20, opij 2000, konji belgijske in norske pasme preko tri leta od komada dva-tiaoč, žrebeta do tri leia belgijske in norske rase od komada 800, konji in žrebeta ostalih ras 8000, mule 2000, osli 800, goveda, živa, preko 500 kg, 2000 K od komada, živa izpod 500 kilogramov 4000 K, zaklana (očiščena) od komada 1200 K, ovce žive, od komada 80, koze, žive, od 100 kg Prodajalki je bil fante sumljiv, ker je ko- inn y • - - ^ komada 1200 ledarje ponujal po 10 kron, dočim so stali ,4 JU SVTP.je Zlve OO KOmaaa SO kron. Prodajalka je odšla k šefu in dejala fantu naj počaka. O tem pravi obtoženi Sepic: »Prodajalka mi je rekla: malo počakaj!« Predsednik nadsvet. Bulo-veo: »In kaj si ti storil?« Obtoženec« »Od šel sem ven v trafiko in sem ji rekel: grem cigarete kupit.« Predsedniki »Zakaj si tako govoril?« Obtoženec: »Zato, ker sem vedel, da me bodo prijeli.« Obsojen je bil na podlagi soglasnega porotniškega izreka na 13 mesecev težke ječe zaradi goliufije- V potek, 25. t. m. so vršita dve zani mM razpravi. Pred poroto prideta dva bosanska žlda Avram Papp in Izidor Al-ka!ay zaradi goljufije, izvršene v škcuio Jadranske banke v znesku pol milijona kron. Dalje bo porota obravnavala »valutno transakcijo-- (Henrika Cubna) ra časa izmenjave bankovcev avstrooerske banke v novo sedanja novčanioe. Čuden jo to transakcijo izvršil pri glavni bla-tcajni delegaoije ministrstva financ v Ljubljani ter je ogoljufal 'držrro za 20.000 kron. 1 kron, zaklane in sveže svinjsko meso 400 K od 100 kg; goske in pure žive od komada 24 K, kokoši, race in druga živa kuretina cd komada 12 K, zaklana sploh od 100 kg 400 kron. Konji zaklani, očiščeni od 100 kilogramov 400 K (Opomba: Konji se smejo klati samo, ako niso sposobni za drugo uporabo.. Klanje je pod nadzorstvom državnih veterinarjev). Slanina, usoljena, suha in prekajena od 100 kg 400 K, meso so-Ijeno in v salamuri. sušeno prekaje-no, krače in na drugi način konser-virano 480 K, svinjska in gosja mast od 100 kg 480 K, salama, razne klo-basice, švargle ir mortadele brez carine Divjačina in meso od nje od 100 kg 1200 K. Mleko sveže in kislo, smetana od 100 kg 40 K. Jajca od 100 kg 800 K, med 200 K, vosek 2000, mast ir. olje iz kosti 480, loj 480, volna 8000, volnene krpe in od- «= Tržne cene v Novem Sadu. Padi ro manjkanja vagonov je moka nekoliko padla^ Danes stane pšenica 920 do 950 K, rž stalno 780 do 800 K. ovea 310 do S3-1 kron. ječmen 500 do 540 K, koruza 210 do 360 K. moka nularica 1480 do 1450 K. ostale eno krono ceneje, otrobi 300 K za 100 kg. «= TIskarna In založha -»Demokrat«. Beogradu se je osnovala delniška tiskar na in založba »Demokrat«. Delniška glav-niča znaša 500.000 dinarjev po 200 D. =* Višja #ola za narodno gospodarstvo V Mariboru namerava ministrstvo za poljoprivredo tn obnovo zemlje ustano viti viSjo šolo za narodno gospodarstvo, Čim bo za to dovoljen potrebni kredit. = »Petovla«, usnjarska industrija d. d na Bregu pri Ptuju se je ustanovila dne 14. t. m. Tako ee je izvršila preosnova dosedanje družbe z omejeno zavezo -Prva jugoslovanska tovarna za usnje m čevlje na Bregu pri Ptuju« v delniško dražbo. Podjetje je nacionalizirano, ker je inozemski kapital udeležen samo 25 odstot. V upravni svet so bili izvoljeni sledeči gg-: Dr. Ivan Fennevc, odvetnik v Ptuju, kot predsednik; ravnatelj Alojzij Tykač, komercialni svetnik Antor Jurca. ravnatelj C. Toman. Lovno Pet^-var, veleposestnik v Ivanjkovcih. ravna telji Antič. dalje dr. Marko Ettinger, odvetnik in podjetnik na Dunaju, Franjo Cnček. Konrad FOrst in Frane Huttee. veletrgovci ▼ Ptuju. V nadzorstvo so bili izvoljeni gg.: Josip Pirich in Franc Potočnik. usnjarja v Ptuju, dirigent podmS niče Ljubljanske kreditne banke A. Ma tevžič in Aleksander Ussar, računski svetnik v Ptuju. Delniška glavnica znaša 16,000.000 K. ki se poviša vsled že po deljenega dovoljenja v zmislu pravil pri prihodnjem izrednem občnem zboru na 25.000.000 K. V obratu je že tovarna za usn«. za gamaše, torbice m fino galanterijo ter je ravnokar pričela obratovati tudi tovarna za Čevlje. -r češkoslovaško finančno gospodar stvo. Kakor poroča »Bohemia«, je češka finančna uprava pooblaščena, da si more denarna sredstva, nabaviti r. naložitvijo hipotek na več javnih poslopij. Hipotekar-na banka za Češko je pričela r cenitvami v poštev prihajajočih posjopij. Državni dohodki Iz pristojbin so meseca januarja znašali 9,5 milijona dinarjev (4krat več nego pred letom). Od L ja nuarja 1920 do 31. januarja 1921 znašlo ti dohodki 84 milijonov dinarjev, dofim proračun zs ta čas žzkaznje samo 37 milijonov dinarjev. = Tovarna za rotacijski papir. »Trgovat« javlja, da m osnuje r Krapirn i 1025 375 1460 1190 640 5a5 600 9150 1330 775 278 1811) 415 610 730 740 1525 1470 1200 643 b» 910 3260 1351» 78B 42C 671. 744 7oft Gutman . Narodna šumska industrija . Banka Brod na Savi . , , Jadranska banka . . > • • Rečka pučka banka ... t Slovenska eskomptna banka Oorania...... « » Srpska banka ..»»»« Eksploatacfja drva , , . r _ Beograd, vaiute; dolar «6 do ^6.35-franki 2iX» do 266, funti 140 do 141, lire 134 do 135, leji 49 50 do 50. češke kron« 45,50 do 40. napoleondori 123 do t24." De vise: London 144-50 do 145, PariT 208 do 2C9. Ženeva 610 do 620, Prag* 46,75 do 47, Dunaj 5.30 do 5r3o, Berlin 61 do 61,50. Milan 135 do 136. Dnna}. Devize: Beograd 1S90 <&« 1910, Berlin 1161.50 do 1170.50. Budimpešta 1S7 do 139. London 2765 do 27S5.. Milan 2590 do 2f»10. Newyork 711.50 dc 715.50. Pariz 5135 do 5175, Curih 1177« do 11820. Valute: dote »06 do 71C. fnnti 5720 do 2770. franc. franki 5110 5150, lire 3597.50 do 2617.50. dinarji 188» do 1900. Švicar, franki 11725 do 11775i čehoslovaške krone 888 do 891. orgsk" krone 135 50 do 137.50. Avstr. kronika renta . t » < , majska renta . . • * « Ogrska kronska renta . . ■ • V. avstrijsko vojno posojilo . * Turške srečke....... Avstr. kred. zav. za trs. in md. Anglobanka . , « • • » » » Bankverein <•«.>>>« Landcrbank Avstro-Ogrska banka i . • i Bosanska zemaljska banka . « 2ivnostenska banka . . . • • Državne železnice . • » « • Lombarde AIpine-iMontan . i -. - * * * Praška železna industrija » • Trboveljska premogokopna • » Levkatn. papirnica . . . • • kranjska železna industrija - » Zcnfca-že'ezo .... - ■ '.. Ctirih. Devize: Berlin 9.875.NewrorV 604, London 2344. Pariz 4340. Milan 220E. Pra?a 750. Budimpešta 1-175, Za?rel» 4-10. Bukarešta 7.90. VarJava 0673, Pn-naj 1.30, avstrijske krone 0.90. P«*—« 9S — 225--79.—. 4199.— ,46«'— 1280— m«.— 245) — 4500"— 1440.-3530 — 5910-— 3615-— 14400-— 4465,— 6200-— 9780-—.* 7980 — Vremensko poroello- f -nhi 37.9 s**« m ira^ moripr« D t n l*. Mi tt r<* r 24. hbr t 0 ; e. los ii: ii 7. nr 749 7 14. on 7,7 7 tU an! Hi 1 •40 so O« | vetn ti. *v, vsi. ' tbbvsb. , rodili !&tao Sreon « vferejnria tnapennnm OJ. Vrircftneka nsparvi: lep« ht. vr vz3» » ob « 48 aaa ot> 17 40 Zopet stekel pes \t Ljubljani. Danes popoldne je na Viča, v Trnovem, na Gmajni zavladalo velike vznemirjenje. Riznesla se je novica, da se je pojavil stekel pes. N?ipro se je pojavil na polju okoli Erda in Nove vasi pri Viču. Okoii pol tretje nre popoldne ga je videl bivši vodovodni monter Vinko Jeraj na cesti proti Brdu. Hotel se mu je izogniti, toda pes se je zakadil v njega in ga vgriznil v levo stegno, jeraj je zadevo takoj javil policijskemu ravnateljstvu ter je psa natančno popisal. Pes je srednjevelik, ima rjave gladko dlako, dolg rep, je zelo mršav. Po Jerajevem opazovanju, so se psu iz gobca cedile siir.e. Jeraja je policijski zdravnik dr. Lesjak takoj preiskal in obvezal Po napadu na jeraja je pes dirjal dalje proti Viču po glavni cesti. Mimogrede je popadel na cesli nekega petelina in ga zadavil. Petelin je na cesti obležal. Z Viča je pes tekel po Tržaški cesti mimo tobačne tovarne, kjer so ljudje, ki so ga zapazili, bežali na vse srrani, naravnost v mesto in jo je zavil na Rimsko cesto, odtod po stranski ulici v Hilšer-jevo ulico, od tu v Vegovo do stav-bišča, oziroma razvaline nekdanjega knežjega dvorca Tu sta se nahajala okoli 5. uri popoldne neka gospodična in neki dijak. Pes se je zrletel v dijaka in ga vgriznil v desno stegno. Dijak je napad takoj javil na Val-vazorjevem trgu službujočemu stražniku. Popadeni dijak je Boris Ostan, BsnGin-iRofar, siSf^is ska. oesta 61. 8. 415 4 - 1 It5 let star. gojenec IU. razredi realke, stanujoč v Gosposki ulici St 6. Dijak? so na rešilni postaji obvezali >ir ga potem predstavili policijskemu 'r&vn-teijstvu. Dijakov opis psa se j vjema z onim Jeraja in pravi, da je ibli pes mešane volčje pasme. Medtem ie pes tekel dalje po Križevniški cesti na Breg v Trnovo, kjer so bili stanovalci že avizirani. V Trnovem je pes poklal dve kokoši in enega petelina. Iz Trnovega jo je pes ubral dalje na Gmajno. Za njim so šli nekateri možje, med njimi eden s puško in f-tražniki, da žival vlovijo ali pa pobijejo. Okoli 6. ure zvečer se je •ijavec* z Gmajne zopet pojavil na Glincah in Viču. Stražniki »n ljudje so ga takoj opazili. Na cesto so pridrveli stari in mladi, možje tn žene 'er začeli drveti za begajočim psom. Eni so bili cboroženi z vilami, drugi z revolverji. Na bežečega psa so otvorili pravcati brzostrelni ogenj. Pri dolgem mostu na križišču železniške proge in ceste sta dva strela zadela psa. Takoj je obležal. Na mestu so ugotovili, da je pes identičen z onim, ki je obklal Jeraja in Osta-na. «Riavec» je na Viču obgrizel tudi še dva druga psa, udušil je več rac, petelinov in kokoši. Popadel pa je na Viču še več drugih oseb, katerih imena še niso doslej dognana. Lastnik steklega psa še ni znan; domnevajo, da se je pes priklatil iz do-brovske občine. Tovarnar Andretto in kamnosek šusteršič sta takoj dala ustreliti svoja od rjavca obklana psa. Rasne vesti. * DRUŠTVO ZA ZGRADBO U ČITELJSKEGA KONVIKTA je imelo v nedeljo dne 13. i m. svoj 26. redni letni občni zbor. Zborovanja se je udeležilo mnogo uglednih učiteljev z dežele kot odposlanci okraj-jiih učiteljskih društev, ki so kot tolmači podeželskega^ učiteljstva poudarjali, v kako obupnem položaju se nahajajo učiteljske rodbine na deželi, ker zaradi pomanjkanja stanovanj m zaradi prevelike draginje ne morejo pošiljati svojih otrok v mesto v šolo. Društveni odbor, na čelu mu višji šolski nadzornik C. Gangl, si je prizadeval na Vse strani, kje bi se vsaj za prvo silo moglo pomagati učiteljskim rodbinam z dežele. Pa vsa dobra volja in prizadevanja od-borovo ni imelo uspeha. Na dnevnem redu občnega zbora je bil tudi nakup Waldherjeve hiše, kjer je nastanjen čekovni urad. Po daljši vsestranski debati je občni zbor sklenil, da se nakup hiše opusti, sprejet je pa bil Smajdkov načrt, kako bi se v najkrajšem času dvignila društvena glavnica. Blagajnik Jakob Dimnik, ki opravlja blagajniški pose! ves čas društvenega obstanka, je povedal, da ima društvo 425 098-16 K premoženja. Predsednik Gangl je izrekel blagajniku za njegovo požrtvovalnost zahvalo in na predlog nadučitelja B. Andoljška mu je izrekel občni zbor za njegove zasluge na korist društva neomejeno zaupanje in pri- znanje. V odbor so MI soglasno izvoljeni zopet stari odborniki in sicer: Engelbert Gangl predsednik, Luka Jelene I. podpredsednik, Anton Gnus II. podpredsednik, Ferdo Juvanec tajnik in Jakob Dimnik pa blagajnik. • POTREBNA URADNA POMOČ. Z ozirom ia pritožbo, ki smo jo priobčili v našem lista zaradi brezbrižnosti oblasti pri zatiranja vrsnidnega prisada v občini Tančagora smo prejeli dalj«« pojasnilo u katerega posnemamo: Do leta 1930. je bila navettona kotna bolezen ▼ občini Tančagora uradno neznana. Prvikrat ee je pojavila bolezen 7. julija 1920. v vasi Golek, zadnji slučaj pa je bil 15. decembra. Skupno je bilo zakuženih v vasi Go tek pot dvorov, v katerih je poginilo iest goved. Drugi slučaji se niso pripetili, razno enega sporadičnega v mestu Črnomelj v mesecu maju J920. Kakor hitro so bili slučaji naznanjeni političnemu okraj neinu oblastvu, je bilo naročeno uradnemu živiDOzdravniku, da stori-vse, kar bi zamoglo zatreti kužno bolezen in preprečiti novi izbruh ali pa širjenje bolezni Ker se je domnevalo, da tiči vzrok v tajskih razmerah, zlasti v vodi (mlake), s katero se napaja živino, se je prepovedala tudi poraba osumljene pitne vode. Veterinarski odsek poverjeništva za kme tijstvo je polagal ves čas največjo važnost tej kožni bolezni ter je tudi predla gal, da se oškodovanim gospodarjem dovoli državna podpora. Ker pa je bil naziranja, da bo v s vrh 3, da se preprečijo ponovni izbruhi bolezni, potrebno uvesti zaščitno cepljenje vseh ogroženih govedi, in sicer tn državne stroSke, pozvalo se je dne 23. decembra 1920., pod St. 5165 okrajno glavarstvo v Črnomlju, da predloži takoj seznam vseh ogroženih eztrotaa vse egioSose goveda v občini Tančagora. da se naroči potrebno cepivo. Obenem se je naprosil bakteriološki zavod v Križevcih za pojasnilo, če ima potrebno cepivo na razpolago. Dospel je po voljni odgovor. Okrajno glavarsvo v Črnomlju vrSi sedaj poizvedbe in se bode. kakor hitro dospe semkaj poročilo županstva, odnosno ela-varstva, takoj naročila potrebna množina cepiva in izvršilo zaSčitno cepljenje ogroženih goved. Upati je tedaj, da bo mogoče v bodoče preprečiti ponovni izbruh te kuge, toda le tedaj, ako bodo posestniki ogroženih dvorcev podpira D vsestransko oblastvene ukrepe in opustili zlasti pritajevanje izbruba bolezni, ki največ pripomore k žirjenju. * PROŠNJA DO JAVNOSTI gMe ustreljenih izza časa vojnega preke-ga soda. Od mestnega magistrata ljubljanskega smo prejeli: Duhovnik, ki je spremljal nekatere obsojence na Sulii bajar, zagotavlja, da je bil dne l. oktobra 1915. ustreljen neki Flo-r i j a n t i č, baje iz Ljubljane. Uprav vitelj streljišča pa odločno trdi. da i* zabeležil vse datume in da tega dnf ni bil nihče ustreljen. A tudi duhovnik ostaja pri svoji trditvi, češ da ima vse one, ki jih je na zadnji poti spremljal, z datumom in imenom zapisane. Ker bi mestni magistrat rad dognal vse ustreljence. a si stojita tn nasproti dve enako tehtni izjavi, prosimo javnost da bi nam kdo ta slučaj pojasnil, če kaj ve. Dopisnica magistratu zadošča ali pa osebna izjava. veščo etrnjepi ja, elo-vensk« in nem ke stenografije ter srbohrvaščina i jfia v stalno službo umika Vaso Patrldio cael J. Samao. 413 8—J Sklicujte se pri svojih naročilih na oglase v „Jutru"! Bfsvb, rnletee. it stah pri Z.jabl. 406 Pisalne stroje Rs2ainf]?ia nudi tvrdka 335 8-6 K. A. Kregar, Ljubljana. na Starem trsu št. 24 in travnik na Barju. Pojasnila daje dr. Frano Frlan. Miklošičeva cesta št. 4/L 395 3—2 e^Na debelo 1 ^ ,0 Na drohnoi^ t Trgovina z železnino 1 i Breznik I Fritsch 1 Uuiijaaa, Cankarjeva nabrežje iL 1 1 8 priporoča svojo izredno botra--« S zalogo različnega železnega a — blaga po nizkih cenahl — g ^aBBBB&oaBaaBBBaafia OBESAH ^Točna in solidna postrežba cisbohii jc«aa;:iisaisbum9 B | ilmerifesnsiso strojno i Olje, labko, za vretena; olje za transmisije; Olje, strojno i& poljedelske stroje; olj9, strojno za tetke stroje; olje *a avtomobile, lahko; B olje £ olje za cilindre; 1,14. nmfi nrnhrt , izredno težko; olje proti prahu. 57 104—53 Glavna za'oga: Jifcl. i l B. I prej A. Zanki £22 sinovi. ■miiBSM »sBsaaansBBBaBaia ! Drago Beseijak ANONČNI ZAVOD LJUBLJANA Cankarjevo nabrežje itev Oglasni oddeJok sprejema cglasa vseh vrst v vseh listih v tu- In Inozemstvu. Proračuni, nasveti, prestave zastonj. Nudi vsestransko obsežne ugodnosti. Oskrbi kllieje. Dopisuje v vseh Jezikih. Prodaja in nakup posestev, posojila, trgovske izravnave, ameriške zadeve. Gospodarska pisarna dr. IV. ČERNE, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6, 47 telefon 37. 38? 18-3 Radi preselitve naprodaj. STova dvonadstropna hiSa a devetimi strankami, vrt, klet pripravna za vinsko trgovino, dvori&e, gtano anje takoj prosto. An-nčni vavod DRAGU R/55 BESELJAK, Ljubljana. 416 2-1 Enodružinska hiša v najbližji okolici Ljnbljaae, s vrtom in j vsemi pri ti kli nami se po ugodni ceni proda. Ponndbe na Anončni mod DRAGO R/49 BESELJAK, Ljabljana. tat s-s li draisM vzrokov oddam moje stanovanje v Ljubljani onemu, : ki mi odstopi jednako ▼ kaki moderni i viti v bližini Ljubljane. Pismene ponudbe ! pod „Klima«-* na Anon«. zavod DRAGO R/06 BESELJAK, Ljubi sna. 413 Faza?, ztanihi in kapitalisti! Vrelci mineralnih voda, sloveči ie v sredini preteklega stoletja, ▼ eni najlepših pokraiin Slovenije v polnem obrata (letna produkcija l/JUO.tOO litrov), pripravno za moderno zdravilišče, najugodneje naprodaj. Vpraianja pod pitati R 52 vreleo" na Anonč. rav d DRAGO BESELJAK. Ljabljana. 407 8-8 Sprejme se hontopist rmnten stroj piv s in knjigovodstva. Re-flektir* ts na boljlo moč. — Ponulbe: Ljubljana, poj-m predal 163 408 3-2 Lastnik in izdajatelj Konzorcij ..Jutra". Odgovorni urednik Vit. F. Jelene 386 Knptm vel vagonov 4 suhega bukovega oglja franko nalarainn postsja — Ponudbe ns J. Paljeveo, Slomikova ttlloa it 21. izbrano, naravno, belo ali rde'«, novo ali staro, po vrlo nizki ceni na male ali veliko, pojili« v poslanih sodih Clglar, trgovina vina, Siabioa, Hrvatsko, Zagorje ? RUDOLF PEVEC ? trgovec v Mozirju naznanjam, da sem otvoril svojo podrotnleo V Beikt v Srema v Beograda la Kovala eada ter bnm moeel najkulantneje ter po ntjnixii dnevni ceni p ostreči vso sioveniio s pientoo. koruzo, Ječma-aom, ovsen*, vsakovrstno moko, slanino, mastjo, svinjami, s karlovftlclm in banatsktm vinom. Naročila naj se po.iliajo naravnost na tvrdko Rndolf Peveo v BsAkl w Srama. — Braojavi: Peveo, Bsika-Srem. Baknpoval bom direktno od kmetov ter bom mogel konkurirati s vsako drugo tvrdka Obenem so bodo tamk j prodajalo deske, les ia ArOgL Slovencem se bodo brezplačno dajaie eventualne informacije. Zs mnogobrojna naročila se priporoča B 685 86-28 Rudolf Pevec. Naročajte Ljubljanski Zvon letnik 1921. Ljubljanski Zvon je najstarejS in najboljii slovenski leposlovni mesečnik. Novi letnik prinaia celo vrsto povesti in člankov, ki bodo zanimali vsakogar. Iziel je popolnoma novi opremi ^ 106 18 Celoletna narožnina znaSa 180 K, polletna 90 E, četrtletna 45 K. Izhaja vsak mesec. Upravništvo Ljubljanskega Zvona Ljubljana, Sodna ulica 6. i Naročajte In širite eledeSe leposlovne knjige: Anatale Fraaoe • DebelJak: Pingvineki otok. Roman. Cena broi. 48 K, po po »ti pripor. 8 iv v več DostojevskiJ-Levstlk: Besu Roman v IV. delih. Broi. 36 K, vez. 46 K, po požti pripor. 4 E 6 > v reč. Ooneonrt-Pastnikln: Dekle Eliza. Romaa. Broi 10 K, ves. 16 K. po pošti 1 tt 80 v več. Oervaatee-Sorli: Tri oovele. Broi. 10 K, ves. 16 K, po poŠti t K 80 v več. Shakespeare -Zapanftlft: Sen kresne no& Broi. 88 K, vez. 28 K, po pošti 1 K 80 v več. Ante Oebeljak: Solnce in sence. Broi. 10 K, vez. 15 K, po poŠti 1 K 80 v več. Stritarjeva antologija. Uredil dr. Iv. Prijatelj. Broi. 18 K, po pošti 8 K 60 v več. Josipa JnrStta sbrant spisi. Draga iajaja. Uredil dr. Ivan Prijatelj. I. zvez. broš. 20 K, po pošti 3 K več, IL zve*, broi. 22 K, po pošti 2 K 60 v več. Knjige se naročajo pri založništvu: Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulica 6. 66 88 w l m l m l l w \ l " d. Z O. Z. 21 104-64 Ljubljana, Dunajska cesta ŠL 9 ima v skladišču in oddaja po najnižjih cenah: Pienlčno moko prvovrstno banaško, koruzo, oves, pšeničnn otrobe, plenlčno moko za krmo, proseno kašo. ješprenj, sladkor beli suhi kristal, čeikl v kockah, kavo, o! e najfinejša namizno, riž. lužno sadi« vseh vrst, čaj Ceylon, dišave vseh vrst, slive bosanske zračno sušeno, čebulo makovsko, orehe bosanske, petrolej salonski, belo čiščsn, bencin v zabojih, sveče, sol morsko in nemško belo, testenine vseh vrst, kolinsko kavo in praženo ječmenovo kavo, kolomaz jamčeno oljnati izdelek v zabočkih in škatlicah vseh velikosti, milo pralno, kristalno sodo, porilanl cement, čevlje moška deške in ženske, trpežno ročno delo v vseh številkah, ter različno drugo blago. Oddaja so te v večjih množinah. Točna postrežba. Kilasmb Delavka tiskarna, d d v Lrabliani.