Naloge moderne ritnskopravne vede. 201
Naloge moderne rimskopravne vede s posebnim ozirom na razvoj rimskega
prava*
Docent dr. Korošec Viktor. I.
Silni razmah, ki ga je doživela Timskopravna veda v naših dneh, bomo pravilno razumevali le tedaj, ako upoštevamo posamezna razdobja rimske pravne zgodovine in označimo
* Nastopno predavanje na ljubljanski univerzi dne 3. novembra 1927 z nekaterimi dodatki, zlasti glede orientalskih prav. Literatura je upoštevana načeloma do konca avgusta 1928. — Želel sem pregledno po' kazati različne težnje modeme romanistike. kar je mogoče le v zvezi z
202 Naloge moderne rimskopravne vede.
V zvezi s posameznimi dobami dotične Itomplekse znanstvenih problemov.
Najpregledneje delimo rimsko pravno zgodovino v štiri dobe^: civilno od decemvirov do pričetka drugega stoletja pr. Kr., pretorsko do Avgusta, klasično do Dioklecijana^ bizantinsko (postklasično) do Justinijana. Merodajno je pri tej razdelitvi vprašanje, kdo je v dotični dobi glavni nositelj pravnega razvoja in napredka. V civilni dobi vrši to nalogo rimski narod v svojih zakonodajnih zborih, v pretorski stoji v ospredju pretor, v klasični pravniki, v bizantinski pa preide vsa zakonodaja na cesarja. Kakor pa sploh ni nikoli mogoče razmejiti kulturna razdobja z letnicami, tako ima tudi naša razdelitev le relativno vrednost: ona samo izraža, kateri
razvojem' rimskega prava. Civilna perioda, temelj vsemu nadaljnjemu razvoju, je radi svoje važnosti za razumevanje rimske pravne misel= nosti obširneje obdelana, dočim se zlasti pri klasični in bizantinski dobi z materialnem pravom nisem mogel baviti, da preveč ne preko« račim danega obsega.
Okrajšave: AO = Der Alte Orient, Leipzig; Brun s, Fontes = Bruns ¦¦ Mommsen ¦¦ Gradenwitz, Fontes iuris Romani antiqui, \, IL 7. ed., Tubingae 1909; B e 1 o c h, Romische Geschichte = Beloch, R6» mische Geschichte bis zum Beginn der Punischen Kriege, Berlin« Leipzig 1936; Ebert, Reallexikon — Ebert, Reallexikon der Vorge« schichte, Berlin, od 1. 1924 dalje, doslej še nedovršen; Brbenhaftung Korošec, Die Brbenhaftung nach romischem Recht, I, Leipzig 1927; De F r a n c i s C i, Storia — De Erancisci, Storia del diritto Romano, vol. I, Roma 1926; K ii b t e r = Kiibler, Geschichte des Romischen Rechts, Leipzig^Erlangen 1925; Kromayer, Staat und Gesellschaft = Kromayer_ Staat und Gesellschaft der Romer, (v Kultur der Gegenvvart II, IiV, 1) 2. izid. Leipzigi^Berlin 19(23; M it te is, RPR = Mitteis, R6=. misches Ptivatrecht bis auf die Zeit Diokletians, I. B., Leipzig 1906; P a u 1 y » W i s so w a, RE. = Paulys RealencycIopiadlie der classischen Altertumswissenschaft, neue Bearbeitung, begonnen von Georg NVis« 9owa. Stuttgart, od 1. 1894 dalje, še nedovršeno; SZ = Zeitschrift der SavignysStiftung fiir Rechtsgeschichte, romanistische Abteilung, od 1. 1880 dalje; VAB = Vorderasiatische Bibliothek, Leipzig, od 1. 1907 dalje; ZA = Zeitschrift fiir Ass^riologie und verwandte Gebiete, Leipzig« Berlin.
' Običajna delitev v trit dtobe (predklasiSno, klasično in bizantin« sko) se mi zdi manj pregledna, ker se pri njej zabriše razlika med civilnim in pretorskim^ pravom. — Prim. Brbenhaftung, str. 8 ss.
- Glede pričetka bizantinske dobe prim. W e n g e r, v Byzantini>« sche Zeitschrift, 27. B., Leipzig 1927, str. 410 ss.
Naloge moderne rimskopravne vede. 203
činitelj je v dotični dobi za pravni razvoj najpomembnejši, ne da bi iioteli s tem trditi, da prihaja samo on v poštev ah pa, da izven dotične dobe nič ne velja. Tako deluje ljudska zakonodaja še v pretorski dobi in v začetku klasične dobe: delovanje, ustvarjajoče pretorjevo pravo, ima svoje početke že zgodaj v civilni dobi in sega do Hadrijana, pred klasiki se razvije v pretorski dobi pomembna predklasična jurispruden-ca, slično nasitaja tudi cesarsko pravo v različnih oblikah že v klasični dobi. Tu srečamo načelo, ki nam pojasni mnogo problemov: rimisko pravo se je razvijalo organi č n o. Ako se je pokazalo, da je neka pravna ureditev zastarela, Rimljani reforme redno niso izvršili tako, da bi bili staro ureditev formalno razveljavili in jo nadomestili z novo, marveč so poleg stare, naprej obstoječe ureditve uvedli drugo, ki je potrebam' bolje ustrezala." Ako se je nova ureditev v praksi obnesla, je postala stara sčasoma obsoletna in je neopaženo odmda.
II. Civilna doba.
Začetek rimske pravne zgodovine tvori zakonik XII plošč (lex duodecim tabularum), ki je nastal — kakor dokazuje B e 1 o C h' — leta 451 pr. Kr. Hipotezi Paisa in Lamber-t a, ki sta skušala ovreči pristnost decemviralne zakonodaje^ sta danes splošno odklonjeni.*
' Prim. n. pr. razvoj poroštvenih oblik: sponsio (samo za Rimljane in le pri verbalnih obligacijah, nepodedljiva), fidepromissio (za Latince, le pri verbalnih obligacijah nepodedljiva), fideiussio (tudi za peregrine, pri vseh obveznostih, podedljiva). Drug primer nam nudi zgodovina civilnega procesa: najstarejše je legisakcijsko postopanje, lex Aebutia pripozna poleg njega tudi formularno postopanje kot civilno veljavno, lex lulia iudiciaria ukine načeloma legisakcijsko in ohrani Ic še formu« lamo postopanje; kmalu pa se prične razvijati tudi ekstraordinarno, ki za Dioklecijana izpodrine formularno.
• Beloch, Romische Geschichte, str. 236 ss., zlasti str. 346.
' Prim. De Francisci, Storia, I, str. 208, op. 17 in 18.
' Prim. De Francisci, StoTia, I, str. 208, op. 19. Poleg tam navedenih avtorjev naj izmed najnovejših navedemo: Declareuil, Rome et 1' organisation du droit. Pariš 1924, str, 52 s.; Bu cklandt Ma» nual of Roman private law, Cambridge 1925, str. 2; KTO'mayer, Staat und Gesellschaft, str. 236 s.; Kiibler, str. 25; Jo rs, Geschichte
204 Naloge moderne rimskopravne vede.
und System des romischen Privatrechts, Berlin 1927, str. 4, op. 2; SU b e r, Romische Rechtsgeschichte, Berlin 1925, str. 3 in 31; P e r o z z i, Istituzioni di diritto romano. I, 2. ed., Rim 1928, str. 47.
' Prim. W i 1C k e n, Griechische Geschichte im Rabmen der Altertumsgesohichte, Miinchen=Berlin 1924, str. 70; Max Miihl, Die Gesetze des Zaleukos und Charondas, I. Teil, v Klio XXII, 1./2. zv., Leipzig 1928, str. 105—124, drugi del do zaključitve navzočnega članka še ni izšel; Busolt^Svoboda, Griechische Staatskunde, I, II, Miin« chen 1920, 1926, str. 371 ss., 805 ss., 828 ss.
" Wilcken. Griechisohe Geschichte, str. 70; WeiB, Griechi« sches Privatrecht, I, Allgemeine Lehren, Leipzig 1923, str. 82 ss.; B u« s o 115 S w obo d a, Griechische Staatskunde, str. 372 ss.
^ Beloch, Romische Geschichte, str. 238 ss.
Pomen in vrednost zakona XII plošč presojamo najpra-vilneje, ako ga primerjamo — tako glede zunanjih okolnosti, kakor tudi glede vsebine — z drugimi antičnimi kodifikacijami in pravnimi zbirkami, pri čemer se bomo omejili na grško, babilonsko, asirsko in hetitsko pravo.
Po svojem zunanjem postanku kaže zakon XII plošč mnogo sličnosti s kodifikacijami grških mestnih državic* Grške demokracije imajo prav tako kakor rimski plebejci med prvimi točkami svojega programa zahtevo po zapisanem pravu. Vladajoči aristokraciji (v Rimu patricijem) se očita, da zlorablja pravosodstvo. Kodifikacija prava naj to onemogoči. Kodifikatorjem se podeljuje izjemen ustavno-praven položaj: v grških državah izredna, cesto diktatorska oblast' {wj.o^izxf., aidupfiTO'.); v Rimu pa je redakcija kodifikacije, ki je imela izmed vseh starih pravnih zbirk pač največji vpliv na pravni razvoj kulturnega človeštva, poverjena desetčlanskemu kolegiju, ki vrši hkrati tudi vse funkcije konzulov. Nič ni zopet bolj karakteristično za rimsko miselnost, kakor dejsftvo, da je — edini historični — decemviralni kolegij iz leta 451 pr. Kr. sestavljen iz samih bivših konzulov, torej mož bogatega izkustva in velike avtoritete.*
Kakor vsaka dobra kodifikacija, tako je tudi decemviralna uzakonila po ogromni večini tedaj veljavno običajno pravo in le redke so bile resnične novosti. Zato opazimo v Rimu in v grških državicah po dovršitvi kodifikacije, da so z njo nezadovoljne one politične skupine, ki so jo prej najbolj zahte-
Naloge moderne rimskopravne vede. 205
vale, pričakujoč od nje daljnosežnih reform. V nadaljnjem postopanju pa zadememo že na bistveno drugačno ravnanje pri Rimljanih kakor pri Grkih. V Rimu ostane zakon XII plošč temelj vsemu nadaljnjemu pravnemu razvoju (fons omnis puhlici privatique iuris, Liv. III, 34, 6), dočim se posamezne y>iniquae leges«,'' kakor prepoved zakonov med patriciji in plebejci, nexum i. dr. ukinejo "f naslednjih stoletjih s specialnimi zakoni (lex Camleia, Poetelia i. dr.). Drugače se postopa na grških tleh. Tu se poseže cesto po najradikalnejšem sredstvu, po novi kodifikaciji: za Drakonovo sledi Solonova. Tako poznamo danes pač imena grških kodifikatorjev* (Solon, Zaleukos, Charondas, Pittakos i. dr.), od njihovih del, ki jih zgodovina predočuje kot plod njihovega osebnega genija, pa so nam ohranjeni prav neznatni drobci. Nasprotno pa stoje v Rimu decemviri napram svojemu delu, ki prejme svojo sankcijo šele v ljudski skupščini, povsem v ozadju; nezgodovinske decem-vire iz leta 450 pa slika tradicija naravnost kot nasilne uzuirpatorje.
Ozrimo se kratko še na vzhod. Tu prihaja v prvi vrsti v poštev zakonik babilonskega kralja Hammurabija* (1947— 1905 pr. Kr.)"' i").
' Cicero de re puhlica 2, 36, 61 — 37, 63; Livius 4, 4, 5. — Citati pri B r u n s u, Fontes I, str. 37 s.
" Za Hammurabi in ne Hammurapi prim. Th. B a u e r, Die Ost» kanaanaer, Leipzig 1926, str. 35 s.
'   M e y e r,   Die iiltere Chronologie Babyloniens,   Assyriens und Aegyptens, Stuttgart^Berlin 1925, str. 25.
Zakonik je vklesan na 2.25 m visokem dioritnem stebru, ki meri v obsegu 1.50—1.65 m. Original, ki se nahaja sedaj v Louvru, je v dveh kosih našla pozimi 1901/02 francoska Morganova ekspedicija v Suzi, kamor so ga kot plen bili prenesli Elamci. — Editio princeps zakonika hkrati s transkripcijo in prevodom je delo V. Scheila, (Delegation en Perse, Memoires... IV, Pariš 1902). Avtografične izdaje so priredili: Ungnad (Keilschrifttexte der Gesetze HammuTapis, Leipzig 1909), H a r p e r (The Code of Hammurabi King of Babylon, Chicago»London 1904), D e i m e 1 (CodteK Hammurabi, Romae 1910). — Izmed transkripcij združenih s prcvodbm so najvažnejše: Kohler»Peisers Ungnad, Hammurabi's Gesetz, Band I—II, Leipzig 1904. 1909 [nov prevod za isto zbirko pripravlja prof. Koschaker]; H a r p e r, o. c; Deimel, o. c; Winckler, Die Gesetze Hammurabis in Umschrift und Uebersetzung, Leipzig 1904. — .Samo prevod brez transkripcije imajo avtorji: W i ns
206 Naloge moderne rimskopravne vede.
ckler, v A O, 4, 4; H. Edvvards, The Hammurabi Q>de, London 1921; E b e 1 i n g v GreBmann, Altorientalische Texte zum Alten Testament, 2. izd., Berlin 1926, str. 380 (prim. str. IX); Čed. Markovi d. Zakonik Hammurabia, Beograd 1925; Bonfante v Scritti giuT. varii, IV, str. 151 ss.
'"a Glede prvih desetih plošč prim. Livius 3, 34, 6: ... centuriatis comitiis X tabularum leges perlatae sunt, ...; glede zadnjih pa izvaja to K ii b 1 e r, str. 20, op. 2, upravičeno iz mest pri Liviju Ili, 37, 4; 51, 13; IV 4, 5; IX, 34, 5.
Sankcija božanstva je izražena tudi v tem, da je spredaj nad tekstom relief Hammurabija, ko sprejme od Šamaša (boga solnca) zakone.
" V mogočnem epilogu k zakoniku blagoslavlja Hammurabi svoje naslednike, ako se bodo po zakoniku ravnali, prekolne pa jih, ako ga bodo izpreminjali (XXV d 62 ss.).
" Prim. I 37 ss., XXIV d. 59 s.: »da ne bo mogočni zatiral reveža«; XXIV d. 60 s.: »da prav vlada tudi vdovi in siroti«. Slične misli, ki spominjajo na prosvitljeni absolutizem, najdemo že pri sumerijskih vlas darjih: Urukagini in Gudei. Prim. ThureausDangin, Die sumeri« schen und akkadischen Konigsinschriften, Leipzig 1907 (VAB I), str. 52 s., 72 s.; Koschaker, Rechtsvergleichende Studien zur Gesetzgebung Hammurapis, str. 4, op. 8.
13 Prim. XXIV 3 ss.: Oni, ki je v stiski, naj pride pred podobo »kralja pravičnosti«, naj »čita napis in posluša njegove dragocene besede«, ter tako najde svojo pravico.
Dočim je decemviralno delo z odobritvijo po komicijih^"^ postalo pravi ljudski zakonik, nosi Hammurabijevo delo povsem pečat njegove osebnosti, kar posebno jasno izražata uvod in epilog. Hammurabi je »mogočni« (XXIV d. 4) kralj, »pastir ljudstva (IV, 45), ki so ga bogovi določili"'', da zagotovi pravico (I, 45 ss.. V, 14 ss., XXIV d. U ss.), da vlada »črnoglavcem« (salmat qaqqadim XXIV d. 11). Glede na božansko sankcijo in preponderantno stališče največjega babilonskega kralja nas ne preseneča zapoved, da veže zakonik tudi vse kralje, ki bodo Hammurabiju nasledovali;" delo je namenjeno kot nekaka »ratio scripta«^ za vse čase. Mogočni kralj pa razodeva tudi izrazita socialnopolitična stremljenja, ko hoče biti zaščitnik »stiskanih«, »vdov in sirot«.^^ On hoče veljati kot »kralj pravičnosti« (šar mišarim XIV d. 7) vsem bodočim rodovom." Zato je sestavil svoje delo v živem aka-dijskem jeziku (ina pt matim V, 22 = v deželnem jeziku) in ne v častitljivi sumeriščini, ki v severnem deiu države ni bila
_Naloge moderne rimskopravne vede. 207
več živ jezili, dasi se je dotlej uporabljala tudi v Babilonu še v bogoslužju in pri pravnih opravilih.
Sestava zakonika v domačem jeziku in njegova namestitev v templju, kjer je bil vsakomur dostopen, dokazujeta stremljenje po popularizaciji prava — isti svrhi je .služila tudi namestitev dvanajsterih plošč na rimskem foru.
V drugih ozirih pa se Hammurabijev zakonik mnogo bolj približuje Justinijanovi kakor pa decemviralni kodifikaciji. Kakor je dokazal ustanovitelj orientalskopravne vede Koschaker,^* je uporabljal Hammurabi za svoje delo tudi sumerijske pravne zbirke"" in jih večkrat interpoHral. V njegovem delu se tako spajata dve pravni kulturi; simierijska in akadijska"
" Rechtsvergleichende Studien zur Gesetzigebuog Hammurapis, Konigs von Babylon, Leipzig 1917, str. 3 ss.; Qucllenkritische Unter« suchungen zu dcn »altassyrischen Gesetzen«, Leipzig 1921, str. 16 s.; Neue babyloni9ch5assyrische Rechtsdenkmiiler, v SZ 41, str. 278 ss. — Koscha« k e r je uveljavljal načelo, da orientalskopravna raziskavanja na podlagi pre\'odov niso mogoča, temveč db mora biti jurist sam toliko' jezikovno izobražen, da uporablja lahko originale. O nadaljnji potrebi kooperacije s filologi (asiriologi) prim. Koschaker Neue keilschriftliche Rechts« urkunden aus der El=Amama»Z«it, Leizig 1928, str. VII s. in SZ 49 (1929), str. 190.
"a Od sumerijskih pravnih zbirk nam je ohranjenih le nekaj drobcev. Že dolgo poznamo tkzv. rodbinske zakone (H. G R a w 1 i n» s on, The cuneiform inscriptions of Westem Asia, V, 25, 23 c, d; P. H a u p t, Die sumerischen Familiengesetze, Leipzig 1879). — V novej« šem času so objavili nove fragmente: A. T. C 1 a y, Miscellaneous Inscrip. tions in the Vale Babylonian collection, New Haven, 1915, No. 28 ter H. F. L u t z, Selected Sumerian and Babvlonian Texts UM I, 2, Philadel» phia 1919, No. 100—102. Prevod in juristična obdelava v SZ 41, str. 186 ss. (Ungnad, Fragmente eines aItbabylonischen Ge9etzkodex "in sumerischer Sprache) in str. 278 ss. (Koschaker, Neue babylonisch« assyrische Rechtsdenkmiiler). — Nadaljnji fragment je objavil Schro« der, Kei!schrifttexte aus Assur verschiedenen Inhaltes, Berlin 1920, No. 8.; prevedel Koschaker, o. c, SZ 41, str. 286. — Koschaker (SZ 41, str. 282) prihaja do zaključka, da je obstojal obširen sumerijski zakonik, iz katerega je povzel Hammurabi nekatere določbe, hkrati pa mu sledil tudi v sistematiki.
V neki, dasi mnogo manjši meri velja isto za Justinijana glede spojitve rimske in grške (orientalske) pravne kulture. Dočim pa ostane pri Justinijanu v kodifikaciji rimski značaj povsem v ospredju, prodre pri Hammurabiju že v jezikovnem oziru mlajša akadijska kultura.
208_Naloge moderne rimskopravne vede.
" Glede naziva prim. Koschaker, Neue keilschrif tliche Rechts« urkunden aus dbr El»Amarna«Zeit, str. 1, op. 4.
" Zimmern^Friedrich, AO 23, 2, str. 4 in 24, 3, str. 27, sta» vita njen postanek v dbbo okoli 1300 pr. Kr.; Hrozny, Code Hittite, Pariš 1922, str. 1, pa okoli 1350 pr. Kr., dočim jo G 61 z e, Hethiterreich (AO 27, 2) str. 21, pripisuje kralju Telipinušu I. (ca. 1660). Prim. tudi Koschaker, Neue keilschrif ti. Rechtsurkunden aus der EUAmama« Zeit, str. 146.
" Literatura je navedena v Erbenhaftung, str. 29, op. 3. — Tu naj omenimo le najvažnejša dela: Tenney Frank, Economic history of Rome to the end of the republic, Baltimore 1920 (med tem izšla d(ruga izdaja mi ni bila na razpolago); H. B 1 ii m n e r. Die romischen Privat« altertijmer, (v Miiller, Handbuch der klass. Altertumswissenschaft), 3. izd., Miinchen 1911; Bonfante, Lezioni di storia del commercio. I, Roma 1925; M. Rostovtzeff, The social and economic history of the Roman empire, Oxford 1926.
1" Beloch, Romische Geschichte, str. 223; Kubler, str.' 12; Kromayer; Staat und Gesellschaft, str. 251.
" De Francisci, Storia, I, str. 105.
Asirska pravna knjiga'" (iz XIV. stoletja) in hetitska pravna zbirka (iz XVII. stoletja ??)'* nam o svojem postanku ne poročata ničesar in zato v tem oziru za primerjavo ne prihajata v poštev.
Mnogo zanimivejše kakor vprašanje o postanku pa je za jurista vprašanje o notranji vrednosti zakona XII plošč. Omenili smo že, da so decemviri v glavnem uzakonili le običajno pravo svoje dobe. Zato posamezne pravne ¦ določbe najbolje razumevamo, ako jih motrimo v zvezi z gospodarskim in kulturnim stanjem takratnega časa.
Rimljani so v decemviralni dobi kmetski narod, ki živi na svojih malih in srednjih kmetijah še povsem v zaključenem rodbinskem in naturalnem gospodarstvu." Po cenzusu, čegar uvedba se pripisuje Serviju Tuliju, so obsegale posamezne kmetije od 2 do 40 oralov.'^ Tu je bilo načelo gospodarske avtarkije do skrajne možnosti izvedeno: vse, kar potrebuje rodbina za svojo prehrano in obleko, mora kriti z domačo proizvodnjo. Ako izvzamemo malenkostne količine žita, lesa in ev. prirejo na živini, kar je Kvirit na tržni dan (nundime) v Rirm prodal,'* predmetov za izmenjavo sploh ni bilo. Poljedelstvo samo je bilo še na nizki stopnji. Olje in vino, kesneje
_Naloge moderne rimskopravne vede. 7X39
Oboje se pričenja v večjem obsegu pridobivati še le v poznejši dobi. V zvezi s tem, je razumljiva tudi okolnost, da se pri bogoslužju uporablja mleko. — Glede literature prim. Erbenhaftung. str. 37, op. 2 in 3.
" B t ii m n e r, Die romischen Privataltertiimer, str. 636 in op. 8.
-- K ii b 1 e r, str. 352 ss.
2' V Numovi dobi je le 8 obrti. Prim. B 1 ii m n c r, Die romischen Privataltertiimer, 590 ss., 618 ss.; Kromayer, Staat und Gesellschaft, str. 254.
^* Cato de agri cultura, 143-, 1; Scito dominum pro tota familia vem divinam facere.
" Prim. V o i g t, Die XII Tafeln, I, Leipzig 1883, str. 32 ss.; Fu s t e 1 de Coulanges^VVeifi, Der antike Staat, Berlin^Leipzig 1907, str. 3, 38 ss. in drugod; W i s s o w a, Religion und Kultus der Romer, (v Miiller, Handbuch der klass. AItertumswissenschaft), 2. izd., Miinchen 1912.
14
/lajvažnejša pridelka, sta tedaj še gospodarsko brez pomena.^* Sol, edini predmet, ki bi prihajal za trgovanje z zaledjem v poštev (via salaria), je že od vsega početka državni monopol.-' Tako postane razumljivo dejstvo, da dobi Rim šele okoli leta 335 pr. Kt. svoj lastni (bakreni!) denar.^^ V tako primitivnih gosipodarskih razmerah se seveda tudi obrt in trgovina nista mogla količkaj uspešno razvijati.^"
Z označenim gospodarskim stanjem je v zvezi, da je v zakonu XII plošč obligacijsko pravo le malo razvito in da po svojem pomenu zaostaja daleč za stvarnim pravom.
Rimljan te dobe je kmet z izrazito kmetsko-aristokratsko miselnostjo. V svoji rodbini je vladar in odloča o življenju in smrti njenih članov. V to njegovo sfero ne posega niti država. Vendar hoče biti »boniis« pater familias, zavedajoč se, da ne sme biti njegovo ravnanje niti tam samovoljno, kjer pravo ne postavlja posebnih norm. V tem zrelem pojmovanju pravne svobode najdemo odgovor na vprašanja, kako se je taka, vprav suverena oblast, kakor je bila patria potestas, mogla ohraniti dolga stoletja brez večjih zlorab, zakaj je bila lastninska pravica neomejena.
Enotnost rimske rodbine utrjuje tudi sakralna funkcija rodbinskega očeta, ki je svečenik v svoji rodbini^* — okolnost, ki je spričo globoke vernosti^^ starih Rimljanov ne smemo omalovaževati.
210 Naloge moderne rimskopravne vede.
Tako je v decemviralni dobi preprosta kmetska hiša dom diktatorjev, konziulov in senatorjev. Njeno središče je atrium, po začrnelem tramovju tako nazvani prostor.^^ Iz iste siklede zajema pater familias skupno z maloštevilnimi^^ sužnji, isto delo opravlja z njimi na polju.^^ Zlato in srebro sta tu nepo znana, pa tudi brez vpliva.^* Domače rodbinsko bogočastje (sacra familiae)^" in ius imaginunf^ simbolizirata rodbinsko tradicijo. Dejanska gospodarska izoliranost in izraziti kmet-sko-aristoikratski individualizem, povzročata, da gleda Rimljan le z nezaupanjem na živahnejše gospodarske stike s sosedi — stališče, ki ga poutiarja še starejši Kato.^^
Glede na gospodarske in kulturne razmere je bilo povsem naravno, da je zakon XII plošč zgradil sfvoj sistem na tako tesno v sebi zaključeno sakralno, gospodarsko in pravno enoto, ki jo je predstavljala rimska rodbina pod vodstvom
^' Prim. M a u, Atrium, s. v. v Pauly«Wissowa, RL'; Mommsen, Romische Geschichte, 13. izd., I, str. 22; KTomayer, Staat und GeselU schaft, str. 252.
" Beloch, Romische Geschichte, str. 335.
Prim. Cicero, Cato Maior de senectute, 16, 56; Katonovo ravnanje pri Plutarhu, 3, 1; 25, 1.
^ Trikratni triumfator M. Curius Dentatus, ki si v svoji skromni hiši sam kuha repo (Plutarh, Cato MaiOT. 2), duhovito zavrne Samničane, ki ga hočejo z zlatom podkupiti: non enim aurum habere praeclarum sibi videri dixit, sed eis, qui haberent aurum, impeffare. (Cicero, Cato Maior de senectute, 16, 55). Prim. tudi Fabricijevo ravnanje. —¦ Navedena primera sta tem zanimivejša, ker sta iz povsem historifine dobe, hkrati pa tudi že ia zadnjega stoletja civilne dobe.
^ Prim. Ge iger, Sacra, s. v. v PaulysWissowa, R. E.
Prim. K. Schneider « Herbert Meyer, Imagines maiorum, s. v. v Pauly«Wissowa, R. E.
Cato Censorius navaja v svoji knjigi De agri cultura, 5, 3 sledeča načela, ki naj se jih drži vilicus (suženj, ki mu je gospodlar poveril upravljanje veleposestva): Iniussu domini credat nemini; quod dominus crediderit, exigat. Satui semen, cibaria, far, vinum, oleum mutuum dederit nemini. Duas aut tres familias habeat, unde utenda rogef et guibus det, praeterea nemini. — »Utendum dare«, odn. »utendum rogarevr se v tem času uporablja za kasnejši commodare. Prim. Karlo-vva, Romische Rechtsgeschichte, H, Leipzig 1901, str. 601 s., ki pa gre s svojo domnevo o iztožljivosti teh pravnih razmerij (str. 602) brez dvoma predaleč. Actio commodati je kot civilna actio dopustna šele v začetku cesarske dobe (prim. Kiibler, str. 175 in tam navedeno literaturo).
Naloge moderne rimskopravne vede. 2H
rodbinskega očeta. Rodbina postane država v državi, polnopravna osebnost v njej je le pater familias. On pa vrši v svojem področju važne državne funkcije (iudicium domesticumf^ in s to razbremenitvijo omogoča, da more uspešno delovati maloštevilni osrednji državni vladni aparat, magistrati. Oglejmo si še kratko pravni položaj, ki ga ima pater familias.
Njegova oblast nad ženo, otroki, sužnji in stvarmi je neomejena. Prvotni naziv za njo je manus ali pa potestas.^* Šele kasneje označuje manus moževo oblast nad ženo, patria potestas nad otroki, dominica potestas nad sužnji, dominium pa lastnino na stvareh. Očetova volja odloča o življenju in smrti potejenih rodbinskih članov, Ako on ne pobere (tollere. suscipereP^ novorojenčka, ne postane ta rodbinski član; ako izreče pater familias smrtno obsodbo, nima rodbinski član nobene zaščite. Reči smemo, da bi se taka, vprav suverenska patria potestas ne bila dolga stoletja ohranila neomejena, ako bi bile zlorabe pogoste.
Položaj žene (in mami) in otrok napram imetniku očetovske oblasti je pravno načeloma isti kakor položaj sužnjev. Značilen je za to že naziv otrok »liberi«, to je osebe, ki naj po očetovi smrti v nasprotju si sužnji postanejo svobodni.
Očetova oblast ni časovno omejena. Dokler oče živi, traja njegova patria potestas. Najsi postane sin konzul ali diktator, najsi je že sam oče ali ded — dokler ima očeta živega, dotlej je on s svojimi potomci vred pod njegovo očetovsko oblastjo. Tako strnjena rodbina je postala najboljše vzgajališče za bodoče državnike, pravi seminarium rei publicae.^' Tudi za presojo sorodstva ne prihaja v tej dobi v poštev krvna (kognat-
Mommssen, Romisches Staatsrecht, III. B., Leipzig 1887, str. 433 s.; Leonhard, Iudicium, s. v. v Pauly«Wissowa, R. E.
^* Mitteis, RPR, str. 75 ss.; De Francisci, Storia, L str. 313 s. Marquardt, Das Privatleben der Romer, 2. izd., Leipzig 1886,
str. 83.
Cicero, de officiis 1, 17, 54:... prima societas in ipso cona iugio est, proxima in liberis, deinde una domus, commimia omnia; id autem est principium urbis et quasi seminarium rei publicae. — Prim. globoka Wengerjeva razmotrivanja: Hausgewalt und Staatsgewalt im romischen Altertum, v Miscellanea Ehrle, II, Rim 1924, str. 1—55, -zlasti str. 39 s.
14*
212 Naloge moderne rimskopravne vede.
»"a J 6 rs, Romische Rocht9wissenschaft zur Zeit der Republik, I, Berlin 1888, str. 54 ss.; Schonbauer, SZ 47, str. 286.
" Liebenam, Consilium, s. v. v Pauly5Wissowa, R. E.; \V e n« g e r, Institutionen des romischen jZivilprtoizeGrecht^, Miinchen 1925, str. 29 s., 193 s.; VV e n g e r, Praetor und Formel, Miinchen 1926, str. 102^ 110.
3^ H e i n z e, Auctoritas, v Hermes, Zeitschrift fiir klassische Philologie, 60. B., Berlin 1925, str. 348 ss., 364 s.; W e n g e r, Praetor und Formel, str. 104 ss., zlasti 106 s.
Marquardt, Das Privatleben der Romer, str. 57 s. Marquardt, Das Privatleben der Romer, str. 60 s. " Marquardt, Das Privatleben der Romer, str. 61 ss.: so liiCt sich doch... ein Bild einer Tomischen Frau entwerfen, in welchem herrschs
ska) vez, temveč (agnatska) pTipadno&t k ob.stoječi ali vsaj nekdaj' obstoječi rodbini. Tako ni sestra, ki se je omožila, več adgnata svojih bratov, temveč je adgnata v moževi rodbini.
Vendar pa je bila tudi oblast rodbinskega očeta napram zlorabam dejansko omejena po običajnopravni normi, da je moral v najtežjih slučajih zaslišati mnenje rodbinskega sveta (iudicium domesticum). Na njegov nasvet pater familias ni bil vezan, toda v veliki večini primerov ga je gotovo upošteval. Tu se pojavlja drugo značilno rimsko načelo: posameznik odloča, pred svojo odločitvijo pa mora zaslišati samo po sebi neobviezno mnenje oseb, ki so v to poklicane! To načelo velja zlasti v javnem življenju: magistrat se posvetuje s senatom, pontifex maximus s svojim kolegijem,**** pretor in sodnik se obračata na svoj consilium^'', princeps ima svoj consilium, kasneje con-sistorium. Auctoritas^^, rimskemu naziranju svojski pojem, daje tako činom poedinca potrebno moralno in avtoritativno sankcijo. S tem pa je v zvezi tudi značilna starorimska pripravljenost, biti z nasvetom na razpolago.
Soprogi (in manu), ki je formalno napram možu brez pravic, nudi daleko učinkovitejšo dejansko zaščito visoka nravnost civilne dobe. Monogamija je strogo uveljavljena; kot mater familias, matrona uživa žena visoko spoštovanje ne-le v rodbini, kjer je oproščena najtežjih del,**® ampak tudi v javnosti.*" Mirno lahko trudimo, da celotni družabni položaj Rim-Ijank,  kojih značilna lastnost je bila austeritas/^  v civilni
Naloge moderne rimskopravne vede. 213
dobi ni bil neugoden. Brez dvoma je bil mnogo boljši, kakor pa je bilo stališče grške ali orientalske, asirske, babilonske žene, gotovo tudi bolj dostojanstven kakor pa Rimljank v dobi zadnjih stoletij republike in v principatu, ko so se pod grškim vplivom po večini emancipirale ne-le iz moževe (manus) oblasti, temveč tudi iz strogih norm stare rimske nravnosti. Rimska rodbina je bila v civilni dobi notranje zdrava, o tem nam priča okolnost, da navaja tradicija kot povod za dve revoluciji civilne dobe gaženje ženske časti (padec Tarkvinija Superba — Lukrecija, decemvirov — Virginija).
Z opisanim osebnopravnim položajem rodbinskega očeta pa ne bi bila združljiva gospodarska neodvisnost posameznih rodbinskih članov, ki bi bila polagoma vedla tudi do osebne neodvisnosti. Zato je v vsej rodbini le pater familias imovinsko spostoben. Njegova imovinska sposobnost nikakor ni omejena; za razpolaganje z imovino ne potrebuje — kakor se to zahtevla po grškem,*^ germanskem,*^ babilonskem** pravu — nobene pritrditve ositalih rodbinskih članov. To razpolaganje je mogoče tudi za primer smrti — z oporoko*^. Torej ne-le
siichtiges Streben nach dem Regiment des Hauses, unfreundliche Strenge und Bewul5tsein des eigenen VVerthes die Hauptziige sind..
"xaTo/r|, -/.pa-:r,a'; v grško=egiptskem pravu. Prim. Schwarz, Hypo« thek und Hypallagma, Leipzig>BerIin 1911, str. 146; Mitteis, Papyrus» kunde, II, 1, str. 232; KreMer, Erbrechtliche Untersuchungen auf Grund der graeco«aegyptisohen Papyrusurkunden, Leipzig^Berlin 1919, str. 178 ss.; v. W o e fi, Untersuchungen iiber das Urkundenwesen und den Publizitats» schutz im romischen Agypten, Miinchen 1924, str. 189, 192. — Prim. tudi K u n k e 1, Uber die Veraufierung von Katoekenland, v SZ 48, str. 285 ss., zlasti 287, 298.
" H ii b n e r, Grundziige des deutschen Privatrechts, 4. izd., Leipzig« Erlangen 1922, str. 300 ss., 387, 6(24.
" Prim. Schorr, Urkunden des altbabyIonischen Živil« undi Pro« zefirechts, Leipzig 1913, str. 116; K oh 1 e r« P e i s e r, Aus dem babyIo< nischen Rechtsleben, IV, Leipzig 1898, str. 68.
*' Neomejena oporočna svoboda in pravica, da brez razloga lahko razdedini svoje potomce, daje rimskemu rodbinskemu očetu tak pre« ponderanten položaj, kakor ga ne pozna nobeno drugo pravo. — V Atenah oče, ki ima sinove, sploh ne more napraviti oporoke. Slično je bilo tudi po drugih grških pravih. (Prim. Mitteis, Reichsrecht und Volks« recht, Leipzig 1891, str. 66 s.; K r e 11 e r, Erbrechtliche Untersuchungen, str. 179). — Hammurabi dovoljuje razdedinjenje (ina ablutim nasahum) v
214 Naloge moderne rimskopravne vede.
§§ 168, 169 le, če se je sin hudo pregrešil napram očetu. Potrebno je, da stvar prej še sodnik preiSče. Oče pa naj prvi pregrešek odpusti in šele, ako se sin ponovno pregreši, naj ga razdedini.
Pignoris capio ima predvsem sakralni in javno«pravni pomen. " Prim. F r a e n k e 1, Zur Geschichte deš' Wortes f ides v Rhei« nisches Museum fur Philologie, N. F. 71. B., Frankfurt 1916, str. 187 ss.
W e n g e r,   Das Recht der Griechen und Romer, str. 236, (v Kultur der Gegenwart II, VII, 1), Leizpig«Berlin 1914.
Nasprotno naziranje kažejo grška prava, kjer pravne posle« dice deliktnih dejanj zadenejo tudi potomce; prim. W e i B, Griechisches Privatrecht, I, 194 ss., 497 ss. — Zanimivo je, da je hetitsko pravo večkrat uveljavilo načelo, da kazenskopravne posledice zadenejo le krivca, ne pa njegove rodbine in imovine. Prim. edikt — G 61 z e, (Ausgew. heth. Texte, 22), ga označuje kot ustavo — kralja Telipinuša (okoli 1650pr. Kr.): »Če so princ pregreši, plača (šarnikdu) s svojo glavo, proti njegovi hiši in proti njegovim sinovom se ne sme ničesar zlega storiti...« (K Bo III 3, lil, 55 s.).
V osebnem, marveč tudi v imovinskopravnem oziru je pater familias povsem suverenski napram sivoji rodbini.
Zato je pater familias oni činitelj, ki sklepa imovinsko-pravne posle z drugimi Kviriti. Le njegova oseba je dovolj avtoritativna, zato rimsko pravo ne pozna (direktnega) name-stovanja. Hkrati pa domneva pravo v njem zrelega moža, čigar beseda je vedno premišljena. Tako ustvarja že sama besedna obljuba »spondeo«. strogo civilno pravno obligacijo. Kot pogodbenik je sokontrahentom osebno zavezan in zato se najstarejša izvršba (per manus iniectionem) obrača proti njegovi osebi, ne pa proti imovini.** Z besedo rodbinskega očeta je zastavljena njegova fides," kateri je sopogodbenik smel zaupati. Zato je neizpolnitev pogodbe v tem času nekaj deliktne-ga,** varanje upravičenega zaupanja. Nič čudnega, da zakon XII plošč dovoljuje razočaranimi upnikom celo »m partes secare« (tab. III, 6) nezvestega dolžnika. Vse to pa zadene le njega osebno, nikakor pa ne oseb podrejenih njegovi oblasti.** Tako se nam kaže že v tej dobi strogo'' osebni značaj rimske obligacije. Te so v tej dobi še zelo redke, kar je razumljivo z ozirom na tedanje gospod'arske razmere. Mnogo večji pomen imajo stvamopravni posli. Pri njih imajo obličnosti večjo veljavo. Toda predpisiane oblike so tedaj še žive, »realne oblike«, ki izražajo, »blstvtene elemente vršeče se pravne izpremembe
Naloge moderne rimskopravne vede. 215
5» RPR, str. 256.
°* Prim. Koschaker, Rechtsvergleichende Studien zur Gesetz« gebung Hammurapis, str. 73 ss.
" Bruns Fontes, I, str. 17. — Da je zakon XIII plošč pričel s to določbo, sklepamo iz Ciceronovega citata (de legibus 2, 4, 9): a parvis enim, Quinte, didicimus,si in ius vocat' atgue eius modi leg/es alias nomis nate. — Tudi Hammurabi je hotel v svojem zakoniku najprej urediti pravdno postopanje. Toda on ne podaja abstraktnih civiilnopravdhih predpisov, določa marveč kazen za krivično obdolžitev (§§ 1—2), krivo pričanje (§§ 3—4) ter za sodnika, ki naknadno izptemeni svojo sodbo (§ 5). — Slično pričenja tudi gortinsko pravo s predpisi o vindiciranju sužnja, oz. svobodnega dolžnika (I) in prepoveduje samopomoč.
^ Prim. Bruns, Fontes I, str. 17 ss.; Kiibler, str. 22 s.
in ničesar drugega« (M i tt e i s).^" Mancipacija je kup v gotovini, kupnino stehta nepristranski libripens, s peterimi pričami pa je poskrbljeno za publiciteto izvršenega prenosa lastnine.
Kolik napredek zfiači rimsko pravo s svojo zmerno ob-ličnostjo, presojamo najbolje, ako z njim vzporedimo pravno ureditev v orientu. Dočim zakon XII plošč pisimene oblike nikjer ne omenja, nam ogromno število ostrakov in papirov iz Egipta, preko 12.000 doslej objavljenih pogodb iz asirsko-babilonskega pravnega ozemlja priča, da tu v samo dano besedo ni bilo zaupanja, gotovo ne brez razloga. Ako omenimo, da zahteva Hammurabi v .§ 7 svojega zakonika^' pod smrtno kaznijo celo za pridobitev premičnin priče in pismeno obhko, tedaj nam je razlika napram 'rimskemu civilnemu pojmovanju pač očividna.
Najvažnejša naloga decemvirov je bila, določiti predpise za reševanje pravdnih sporov med Kviriti. Zato je pričel zakon XII plošč z ureditvijo civilnega pravdnega postopanja s pre-gnantnimi stavki: Si in ius vocat, ito. Ni it, antestamino: igitur em capito.. .^^ S procesom so se najbrže bavile določbe prvih treh plošč** nekako četrtina kodifikacije.
Dasi je bila ureditev civilnega pravdnega postopanja najbolj pereča stvar, je vendar tudi tu ostal zakon XII plošč na svojem rezeirviranem stališču, da posega v zasebno življenje le toliko, kolikor je neoblhodno potrebno. Pravda med dvema državljanoma ostane načeloma stvar strank; država tožiteljevo postopanje napram tožencu samo nadzira. Zato mora tožitelj sam'
216 Naloge moderne rimskopravne vede.
^ Manus iniectio odn. in ius vocatio ima mnogo sličnosti s staro« babilonskim sabatu (= zgrabiti). — Prim. Koschaker, v Zeitschrift fiir das Privat« und offentliche Recht der GegenWart, 35 B., str. 393; W a h t h e r, Das altbabvlonische Gerichts\vesen, Leipzig 1917, str. 213; L a u t« n e r, Die richterliche Entscheidung und dlie Streitbefestigung im altbaby« loniscben Prozessrechte (v Leipziger rechtswissenschaftliche Studien, H. 3), Leipzig 1922, str. 12 ss.
Prim. v naslednjem poglavju op. 12 s.
actio de rationibus distrahendis; ctimen suspecti tutoris (tab. VIIT,
20 a, b).
" tab. V. 3: Uti legassit super pecunia tutelave suae rei, ita ius esto (Bruns, Fontes, I, str. 23). tab. VIII, 27.
privesti toženca pred pretorja (prvotno konzula) in tu napram njemu v zakoniti civilni obliki uveljaviti svoje zahteve (lege agere). Da pa more prisiliti svobodnega državljana, da sledi njegovem pozivu (vocatio) in ius/'* ga ovlašča zakon XII plošč s pravkar navedenimi določbami. Ako je tožiteljevo postopanje zakonito in civilno pravo dovoljuje za uveljavljano zahtevo pravdno postopanje, tedaj pretor postopanje odobri, avtori-zira.** Spora samega pa ne reši magistrat, temveč iudex, od strank svobodno izbrani državljan. Zaupanje v njegovo ne-pristranost je tako veliko, da njegova razsodba (sententia) reši spor definitivno in proti njej ni pravnih lekov.
Omenimo naj kočno še nekatera velika kulturna načela, ki jih je uveljavila decemviralna zakonodaja. V kazenskopravnem pogledu so vsi državljani enaki, ni razlike med plebejci in patriciji. Pravni položaj svojepravne žene je zaščiten; v dednem pravu ima iste pravice kakor moški, le pri najvažnejših civilnih pravinih poslih potrebuje varuhove odobritve (auctoritas tutoris). Skrbno se zavzema zakon XII plošč za svojepravne nedorasle osebe (impuberes) ter jih ščiti pred nepoštenimi varuhi.*" Tudi načeli neomejene oporočne svobode" in Svobode združevanja** pričata o velikem zaupanju, ki so ga decemviri imeli v osebnost svojepravnega državljana.
Primerjajmo v par potezah decemviralno delo z drugimi antičnimi zakonodajami v vsebinskem oziru. Kot časovni vrstnik prihaja v poštev gortinsko mestno pravo iz sredine
Naloge moderne rimskopravne vede. 217
j>etega stoletja pr. Kr.** Ono ni zakonik, temveč vsebuje le novele k starejšim zakonikom, ki niso ohranjeni.«" Radi naprednejšega gospodarstva je razumljivo, da je v Gortinu obligacijsko pravo mnogo bolj razvito kakor v Rimu. Povsem drugačna pa je splošna pravna struktura. Rodbina nima tu zdaleka ne tolikega pomena kakor v Rimu. Otrok postane z 18. letom polnoleten (Spo^asu?) in imovinsko sposoben. Pravna sposobnost sužnjev je v znatni meri pripoznana, pravtako je tudi njihov zakon pravno upošteven. O močni osebnosti, ustrezni rimskemu rodbinskemu očetu, tu ni govora. Dikcija gortinske-ga prava je mnogo bolj kazuistična in manj pregnantna kakor pa v zakonu XII plošč.
Tudi ohranjeni drobci drugih grških kodifikacij nam pričajo, da je njihova struktura povsem različna od decemviralne, da jim predvsem manjka temeljnega kamna — močne osebnosti, ki jo civilno pravo predpostavlja in uveljavlja na celi črti.
Obrnimo se na vzhod. Hammurabijev zakonik je nastal v gospodarskih razmerah, ki so bile daleko naprednejše od go spodarskega stanja decemviralne dobe. Zato je obligacijsko pravo v njem zelo razvito in mu zakonik tudi posveča veliko pažnjo."' Priznati je dalje treba, da je dikcija Hammurabije-vega zakonika zelo izglajena, brez dvoma mnogo bolj kakor v XII ploščah. Njegova redakcijska komisija, ki je imela na razpolago že sumerijske pravne zbirke,*^ v slogu pač prekaša de-cemvire, kojih težko kmetsko roko čutimo v vseh določilih. Ako pa primerjamo juristično pregnantnost obeh kodifikacij, abstraktnost v izražanju, tedaj gre zakonu XII plošč nedvomino prednost pred Hammurabijevim delom. Tudi glede
Kohler»Ziebarth, Das Stadtrecht von Gortyn, Gottingen 1912, str. Vn.
«> Kohler«Ziebarth, o. c, str. 43.
" Prim. Bonfante, 11 codice di Hammurabi e le XII tavole, v Melanges Cornil, I, Gand«Paris 1926, str. 119 ss., odn. SIcritti giuiridici varri, IV, Roma 1925, str. 151 ss.: Sli potrebbe dire che il codice di Hammurabi e un codice di mercanti, il codice decemvirale e invece un codice di proprietari fondiari. (Melanges Cornil, I, str. 122; Scritti giur. var., IV, str. 158).
Prim. zgoraj op. 14 in 14 a.
218_Naloge moderne rimskopravne vede.
duha, ki preveva obe zakonodaji, moramo ugotoviti, da je rimska naprednejša in bolj ljudbmila. Kazensko pravo zavzema pri Hammurabiju prvo mesto, vsepovsod je izveden strogi talionski princip in izredno pogosto odreja Hammurabi smrtno kazen. Povsem drugače je v rimskem civilnem- pravu. Talion-sko načelo pozna zakon XII plošč le še, ko gre za membrum ruptum in sicer samo subsidiarno. Smrtno kazen uporablja civilno pravo le v redkih primerih (perduellio, parricidiim i. si.); pa tudi tu ima v mirni dobi obsojeni pravico vzklica (provocatio) na ljudsko skupščino. Da v absolutni Hammura-bijevi monarhiji, ki s svojim sodstvom posega tudi v rodbinski krog, ne najdemo potrebe po močnih osebnostih, da ni govora o rodbini v smislu rimske, je razumljivo.
Ako smo morali priznati, da gre zakonu XII plošč prednost pred najodličnejšo pravno zbirko starega orienta, bo to veljalo tembolj za ositali, ki prihajata za nas v poštev. Kot se-mitska pravna zbirka je Hammurabijevemu zakoniku najbližja asirska pravna knjiga iz XIV. stoletja pr. Kr.*' Ona ni kodi-fikacijska, temveč zasebna zbirka, kakor je to dokazal K o -s c h a k e r.** Kot kompilacija prava mesta Assur je naš najvažnejši vir za spoznavanje asirskega prava srednje dobe. Po svoji kazuistiki in nejasnosti ta zbirka seveda daleč zaostaja za! decemviralnim' delom«. Prav tako pa se vsied svoje krutosti in strogosti ne more niti primerjati z XII ploščami.
Kot tretja sledi hetitska pravna zbirka, ki je tem zanimivejša, ker je ona najstarejša doslej nam znana indogermanska pravha zbirka.** Vzpričo dejstva, da se je hetitologija razvila
Koschaker, Quellenkritische Untersuchungen zu dbn »altassjr« rischen Gesetzen« (v Mitteilungen der Vorderas.sAegj-ptischen GeselT« schaft, 26. Jahrg.), Leipzig 1921, str. 11.
"* EhelolfsKoschaker, Ein altassyrisches Rechtsbuch. Berlin 1922, str. 14; Koschaker, Quellenkritische Untersuchungen zu den i».altassyrischen Gesetzen«, zlasti str. 83 s.; Koschaker, Neue keil« schriftlichen Rechsurkunden aus der EI«Amama«Zeit, str. 2, op. 1.
"5 V letih 1906/OT je ekspedicija Hugona W i n c k 1 e r j a odkrila pri vasi Boghazkoi, 145 km vzhodno od Angore, razvaline nekdanje hetitske prestolic« HattuSaša. Pri izkopavanju so našli tudi državni arhiv s preko 10.000 plošičicami, od katerih je pretežna večina pisana v hetitskem jeziku. Poleg religioznih so lepo zastopani tudi juristični teksti. Med slednjimi so
Naloge moderne rimskopravne vede. 21&
Šele v zadnjem desetletju"* v samostojno vedo, ni presenetljivo, da je hetitska pravna zbirka,*^ ki tudi v filoiloškemi oziru nudi še mnogo nerešenih problemoiv; ostala doslej juristično ta-korekoč še neobdelana.«® Kakor ni znan čas njenega nastanka, tako tudi ni dOgnano, ali je zakonik ali pa pravna knjiga.**
Zbirka, ki vsebuje zelo malo imovinskopravnih določb, stoji pod 'vplivom Hammurabijevega zakonika,'" dasi nje-
nam ohranjeni: meddržavna pogodba z Egiptom (pisana babilonsko), va» žalne pogodbe, statuti (?) mest, templjev, predpisi za najvišje uradnike in stanove ter pravna zbifka, ki združuje v sebi dvoje različnih sestavnih delov. Podtobneje o pravni zbirki v posebni knjigi, ki jo pripravljava sikupno s prof. J. Friedrichom.
Fundamenalna je bila razprava Hrozny, Die Sprache der He» thiter, Boghazk6i»Studiens L—2. H., Leipzig 1916, 1917. — O Hetitih prim. članek J. Friedrich«a v Ebert, Reallexikon, s. v. Altkleinasiatische Sprachen; zelo lepo sliko dosedanjih rezultatov nudi A. Gotze, Die Hethiter, ihr Reich und ihre Kultur, Neue Heidelberger Jahrbiicher, 1925, str. 11—27; zgodovino podkja Gotze, Das Hethiter«Reich, v AO 27, 2, Leipzig 1928.
" Avtografirano izdajo je priredil Hrozny v Keilschrifttexte aus Boghazkoi (= KBo) VI, Leipzig 1921. — Paralelno sta izšla prevoda Z i m m e r n 5 Fr i ed r i C h, Hethitische Gesetze, v AO' 23, 2 (z dodatki v AO 24, 3) in H r o z n y, Code Hittite, I, Pariš 1922.
°* Kolikor je bilo na podlagi dosedanjih prevodov mogoče, je podal C u q, Les lois Hittites, (v Revue historique de droit, Pariš 1924, str. 373 ss.) v glavnih obrisih določbe zbirke. — Predvsem primerjalen pomen ima članek Puukko, Die altassyrischen und hethitischen Ge« setze und das Alte Testament (v StudBa Oirientalia I, Helsingforsiae 1925, str. 125 ss.).
*° San Nicolo (SZ 48, str. 37) smatra zbirko za pravno knjigo, dočim jo Gotze (Hethiterreich str. 21) smatra za zakonik kralja Teli« pinuša (ca. 1650 pr. Kr.). — Za uradni značaj zbirke govori po mojem mnenju imperativna dikcija. Zelo pogosto se določa, da veljaj sedaj (kinun) milejša kazen, dočim se je prej (karu) isti zločin strožje kaznoval. Upoštevati je tudi okolnost, da so hetitski vladarji zbirali svoje odločbe (prim. n. pr. Telipinušovo ustavo v KBo HI, 1, II, 34 ss., prevedel Friedrich v AO 24^ 3, 21 s.; dalje KBo MI, 3, IV, 2 in 12, kjer se hetitski kralj Muršiliš sklicuje na DUP. PU ŠA DI. HI. A = plošča razsodb) in da se vsepovsod pri Hetitih kaže težnja po pisanih pravnih zbirkah (prim. opl 65).
™ Slično kakor uvaja Hammurabijev zakonik posamezna pravna pravila s tipičnim šumma [avelum] (prim. sumerijski tukumbi [lu]) = »ako (svoboden) človek«', pričenjajo tudi hetitski zakoni s fakku [kuiS ali slično] = »ako [kdo]«. — Da je Hammurabijev ^konik tudi vsebinsko
220 Naloge moderne rimskopravne vede.
\plival na hetitsko pravno zbirko, se mi zdi gotovo, vend^ar bo podrob« nejše raziskovanje trsba odložiti za posebno razpravo.
'1 Puukko, Die altassyrischen und hethitischen Gesetze und das Alte Testament, str. 159.
" Literaturo navaja K ii b 1 c r, str. 24.
" Mitteis, RPR, str. 15 s.
" Prim. W e n g e r, Der heutige Stand der romischen Recht9wissen« schaft, str. 55 s.
govie formalne elegance ne dosega. Vendar pa gre v bistvu za samostojno pravno zbirko, ki se v svojih kazenskopravnih določbah prijetno razlikuje od mnogo krutejših babilonskih in asirskih; po P u u k k o v e m^^ mnenju prehaja humanost cesto v nravno laksnost.
Hetitska pravna zbirka je namenjena predvsem poljedelskemu - pastirskemu narodu. Določbe o varstvu trgovca navajajo k domnevi, da trgovina ni bila še zelo razvita. Vsaj po svojem perhoresciranju smrtne kazni, morda tudi po gospodarskih razmerah, v katerih je zbirka nastala, je hetitska pravna zbirka izmed vseh orientalskih najbližja zakonu XII plošč.
V zvezi s hetitskim pravom se najprimerneje dotaknemo vprašanja, kak pomen ima študij orientalskih prav za roma-nista. Poleg splošnega znanstvenega interesia se nadeja roma-nist najti odgovor na vprašanje, ali in v koliki meri so vplivala orientalska prava na rimsko.
Predvsem važno je vedeti, pod katerimi vplivi je nastalo decemviralno pravo. Tradicija poroča o tročlanski komisiji, ki je odšla 1. 454 v Atene proučevat Solonovo zakonodajo in druga grška prava; velike zasluge za dovršitev zakona XII plošč se pripisujejo Efežanu Hermodoru. Dasi se vobče smatrata obe sporočili za nezgodovinski,'^ je vendar nesporno, da so v nekaterih pravnih institutih in religijoznih predpisih grški vplivi obstojali.'* V svojem bistvu pa je — kakor smo že omenili — ubiralo rimsko pravo v zakonu XII plošč samostojno, od grških prav popolnoma različno pot.
Ali smemo domnevati vplive orientalskih prav na decemviralno?'* Sumerijsko pravo je vplivalo na Hammurabijev' zakonik, le-ta na hetitsko pravo — ali je doum(0vati, da se vzpostavi stik med Hetiti in Rimljani decemviralne dobe? Da na
_Naloge moderne rimskopravne vede. 221
" Prim. članke v. Duhna, Herbiga in Recheja v Ebert, Reallexikoin, s. v. Etrusker;  De Francisci, Storia, I, str. 77 ss.
™ Prim'. predlavanje: Etruskisch und die »hethitischen« Sprachen (sedaj ZA, N. F. 3, str. 171 ss.), ki ga je imel H r o z n y 1. 1928 na etrusko^ loškem kongresu v Florenci in Bologni. Po jezikovnih in mitoloških opas zovanjih prihaja HTOzlny do sklepa, da so Hetiti direktno vplivali na Etruščane. — Gospodu univ. profesorju dr. H. Z i m m e r n u v Leipzigu, ki mi je kot urednik revije »Zeitschrift fiir Assyriologie« pred objavo omcgočil uporabo rokopisa, se tudi tu najiskreneje zahvaljujem. — Prim. dalje VVenger, Der heutige Stand der rom. Rechtswissenschaift, str. 55.
™a Hausgevvalt und Sltaatsgewalt im romischen Altertum, v Miscel^ lanea Ehrle 11, Rim 1924, str. 1—55; zlasti str. 53 s.
" Ohranjenih je približno 8500 napisov, izmed katerih obeta le okoli 1500 uspešnejše rezultate. Kolikor je doslej mogoče ugotoviti, med navedenimi napisi ni pravnih zbirk. — Prim. H c r b i g v Ebert, ReaU lexikon, s. v. Etrusker, IlI B, str. 137.
"a Jako lep in izčrpen pregled dosedanjih razlskavanj o orientalskih pravih podaja S a n N i c o 1 6, Die Stellung der Keilschrifturkunden in der vcrderasiatischen Rechtsentwicklung, v SZ 48, str. 21 ss. — Koliko se je že pred desetimi leti lahko rimska dogmatika okoristila z orientalskopiravnimi pridobitvami, kaže C u q, Manuel des institutions jurid. Romains, Pariš 1917.
direktno recepcijo ni misliti, je samoumevno; za indirektni vpliv bi kot posredovalci prišli v poštev Etruščani. Oni so najbrže pričetkom zadnjega tisiočletja pr. Kr., torej ne dolgo po razpadu hetitske velesile, poi morju prišli v Italijo iz Male Azije.''^ Zanimiva je okolnost, da so po sakralnih institucijah Etruščani bližji Hetitoin kakor pa Grki (Hrozny);''« prav tako pa ustreza — kakor je to pokazal v svoji fenomenalni razpravi W e n g e r^** — imperij rimskega magistrata mnogo bolj orientalski kakor pa rimski miselnosti. Zdi se pa, da tega vprašanja ne bo mogoče prej rešiti, dokler se etruskologom ne posreči najti ključ za razumevanje etruščanskih napisov.'' Vpliv orientalskih prav na rimsko pa se pojavlja tudi kesneje, v postklasični dobi. Tudi tu gre le za posredne vplrve (sirsko-rimska pravna knjiga!), ki pa so končno v posameznih vprašanjih pri Tribonijanu prodrli. Zatorej več kot dovolj specialnih razlogov, da se romanistika z vnemo bavi tudi s proučevanjem grških in starih orientalskih prav."^ Pri tem bi bila pa misel, da je treba na univerzah nadomestiti študij
222 Naloge moderne rimskopravne vede.
rimskega prava s študijem antične pravne zgodovine, zmotna.'* Temelj za solidno pravniško vzgojo in izobrazbo more nuditi le rimsko pravo, ki že v svoji najbolj rudimentarni obliki po juristični vrednosti prekaša vse ostale antične pravne zbirke. Toda prav ljubezen do rimsjcega prava nam mora biti neumorno bodrilo k čim intenzivnejšemu proučevanju sumerij-skega, babilonskega, asirskega in hetitskega prava.
Zakon XII plošč je ostal temelj vsemu nadaljnjemu pravnemu razvoju. Da je narodi videl v njem svoje pravo, kaže že okolnost, da so se prav do Ciceronovega'* časa otroci v šolah učili besedilo na pamet — med tem ko so njihovi atenski vrstniki memorirali Homerjeve speve.
Primeroma živahna ljudska zakonodaja, ki je bila v civilni dobi edini piravotvorni činitelj, je le malo posegala na zasebno-pravno polje. S specialnimi zakoni je izpopolnila posamezne pravne institute, n. pr. poroštvo (lex Publilia, Apuleia, Furia, Cicereia), ali pa je uvedla pravdno zaščito (actio) za doslej pravno neupoštevane dejanske stane, n. pr. za hudobno poškodbo tuje lastnine (lex Aquilia). odpravila je nexiim (lex Poetelia) i. dr. Paralelno s tem pa se je razvijalo običajno pravo in ustvarilo n. pr. nove oblike oporoke (mancipacijsko in libralno). In iure cessio, ki pri prenosu nadomešča mancipacijo, nam kaže, da gre razvoj polagoma v smeri ojačenja osrednje državne oblasti. Isti pravni učinek, ki je nastal pri mancipaciji le, če je sodelovalo šest solenitetnih oseb, dosežeta odslej pred pretor jem lahko stranki sami.
Preden pa zapustimo civilnopravno dobo, se ozrimo še
Glede razvoja romanistike v antično pravno zgodovino Wens g e r, Der heutige Stand der romischen Rechtswissenschaft, str. 1 ss.; W en« g e r, Die rechtshistorische Papyrusforschung, Brgebnisse und Aufgaben, v Archiv fiir Kulturgcschichte, XIX, 1; W e i B, Vam Pandektenrecht zur antiken Rechtsgeschichte, v Forschungen und Fortschritte, 3. Jahrgang, No. 8. — Odklonilno glede predavanj, morda vendar nekoliko preostro, se izjavlja Kiibler v SZ 48, str. 659 ss.
" Cicero de legibus, 2, 23, 59: discebamus enim pueri Kil ut carmen necessarium; quas iam nemo discit. — Slično, poročata Aelianus, Varia Hist. II, 39, in Strabo X, p. 482 (citata pri K o h 1 e r« Z i e b a r t u, Das Stadtrecht von Gortyn, str. 42), so Gortinci formulirali svoje zakone v vezani besedi, da so se jih otroci bolje in lažje naučili.
___Naloge moderne rimskopravne vede. 223
Von der Staatskunst der Romer, Miinchen 1925; Hausgewalt und Staatsgewalt im romischen Altertum, v Miscellanea Ehrle, H, zlasti od str. 40 dalje; D&r heutige Stand der romischen Rechtswissenschaft, str. 69 ss.
Von den Ursachen der Grofic Roms, 2. izd., Leipzig 1923; Aucto« Titas, Hermes 60.
V pravnem razvoju Angležev in Rimljanov, edinih narodov, ki sta za dolga stoletja ustanovila in ohranila svetovnO' gospodstvo, najdemo mnogo paralel. Dočim je javnopravne že Hatschek (Britischcs und rčmisches VVeltreich, Munchen«Berlin 1921) obdelal, bi bila hva« ležna naloga ugotoviti jih tudi v zasebnopravnem oziru. Naj navedemo le dVe, tri: averzija proti kodifikaciji prava (tudi v Rimu ne slišimo ničesar o zahtevah po novi kodifikaciji, potem ko zakonik XII plošč že davno več ni zadoščal); delitev prava v statute law in common law; važnost, ki jo ima aeguttas (equity5rules); pomen sodnika poedinca; upoStevanje sta> rejšiih odločb.
Prim. K ii b 1 e r , Magistratus, s. v. v Pauly>Wissowa, R. D.
kratko na temelje rimske ustave, ki stoje v tem času najjasneje pred nami in ki hranijo, kakor kažejo zlasti najnovejša raz-iskavanja L. W e n g e c J a™ in filologa R. H e i n z e j a,^' tudi za modernega jurista in izobraženca sploh, marsikatero zlato zrno.
Rimska ustava, prav tako nenapisana kakor moderna an-gleška,^^ čudoviito lepo združuje v ravnovesju vsa tri načela: monarhično, demokratično in aristokratično. Magistrat** ima vsled svojega imperija vprav monarhično stališče, kar se kaže zlasti tam, kjer sta potrebna odločno ravnanje in enotna volja: v provinci in v vojni. V Rimu pa so omejevali njegovo moč anuiteta in kolegialiteta, provokacija, zlasti pa — senat.
Formalno je v Rimu uveljavljena demokracija in zato je pravno vsa oblast v rokah naroda, organiziranega v ljudsikih zborih; zlasti spada semkaj zakonodaja in volitev magistratov, izmed sodnih funkcij pa k sreči samo odločanje o proviokacijah proti izrečenim smrtnim in visokim denarnim obsodbam. D e -j a n s k o pa je vsa demokracija jako omejena. V zakonodajnem oziru je važno, da smejo ljudski zbori le sprejeti ali pa odkloniti predloženi in po stenatu odobreni (!) zakonski predlog, dočim ne morejo izpreminjati njegove vsebine. Tudi volitev magistratov je le formalno v rokah ljudstva, ker ima
224
Naloge moderne rimskopravne vede.
magistrat, ki volitve vodi, piri sestavi kandidatne liste odločilno besedo in tako posredno lahko zelo vpliva na izid volitev.***
Najzanimivejše je uveljavljanje aristokratskega elementa, ki ga predstavlja senat. Pravno mu ni poverjena nobena odločujoča funkcija. Prvotno je on kraljev sosvet (consilium) in posvetovalno funkcijo obdrži tudi v republikanski dobi. Njegova auctoritas^^ je tem večja, ker vstopajo vanj vsi bivši vrhovni državni funkcijonarji. Zato ni čudno, da si kmalu pridobi odločilen vpliv na rimsko zunanjo, pa tudi na notranjo politiko. Senat sme razveljaviti že sprejeti zakon — pravica, ki se kesneje izpremeni v pravico predhodne sankcije.*"
Pri civilni dObi smo se dalje pomudili, ker najdemo tu elemente rimske pravne miselnosti najčisteje ohranjene, kar nam zelo olajša umevanje nadaljnjega razvoja. Vera v močno osebnost je temelj civilne strukture. Cel mož pa mora biti ne le državnik, temveč vsak polnopravni državljan. Osebnostim gre zaupanje; v polni meri ga jim poveri pravni red v obeh za rimsko pravo tipičnih institutih: v očetovski oblasti in v magistratnem imperiju. Dokler je Rim imel v svoji sredi dovolj močnih osebnosti, sta tvorili patria potestas in magistratov imperium temelj za razvoj rimske moči.*' Čim bolj pa se je število krčilo, tem bolj se je rušil stari civilni sistem: najprej v javnem življenju (pnincipat, dOminat), nekoliko počasneje pa tudi v rodbinski Organizaciji.
III. Pretorska doba.
Ko je Rim v drugi punski vojni premagal svojega najnevarnejšega sovražnika Hanibala, je postala ustanovitev sve-
Kandidat sc mora prijaviti magistratu in le, če ga ta ne odkloni (nomen accipere), more biti izvoljen. Mommsen, Romisches Staats= recht, I, str. 471 s.
Heinze, Auctoritas, Hermes 60 B., str. 367; Lcist s. v. aucto» ritas v PaulysWissowa, RE.
Mommsen, Romisches Staatsrecht, 111, str. 1037 ss. " Prim'. W e n g e r, Hausgevvalt und Staatsgevvalt im romischen Altertum, v Miscellanea Ehrle, II, str. 3: Ich nehme... vorweg, wenn ich die Gr6f5e Roms auf zwei Einrichtungen vor allem anderen zuruckfuhre: auf die Hausgewalt des pater familias und auf die Staatsge\valt des Impe« rientriigers. — Slično v Byzantinische Zeitschrift, 1927, str. 418.
Naloge moderne rimskopravne vede. 225
tovne države samoumevna naloga rimske zunanje politike. Z neizprosno doslednostjo je senat zasledoval ta cilj. Po neprestanih vojnah so na vzhodu in zapadu nastajale nove province •ter pošiljale dotlej nepoznane množine dragocenih kovin v Rim; hkrati pa so cele armade zasužnjenih premagancev preplavile Italijo.
Rim, sedaj vedno bolj središče sveta, se je pričel modernizirati že po svoji zunanjosti. V tem času se zgrade prvi ka-meniti mostovi, bazilike, novi vodovodi, ceste se tlakujejo itd.*
Mnogo važnejše pa so bile izpremembe, ki so se izvršile v rimskem narodu samem. Na prvem mestu je treba omeniti propadanje kmetskega stanu. V neprestanih vojnah je rimski kmet izkrvavel. Druga punska vojna je vrhtega opustošila velik del srednje Italije. Kdor se je končno vrnil domov in ni izgubil veselja do kmetskega dela, redno ni imel za obnovo gospodarstva potrebne glavnice. Položaj je bil tem bolj kritičen, ker je cena kmetskih pridelkov stalno padala. Izmozgavane rodovit-nejše province so pošiljale v Rim žito, da se je tu po slepi ceni razdeljevalo med rimske državljane. Navzlic gospodarski za-ključenosti malih avtarkičnih kmetij se je nerentabilnost pridelovanja žita vedno bolj občutila. Za prehod k intenzivnejšim kulturam (pridobivanje olja, vina, vrtnarstvo) pa mali kmet ni imel potrebne glavnice. Pač pa je to lahko izvršil bogati zemljiški lastnik, ki je vrhtega uporabljal tudi ceneno delavno silo sužnjev. Kaj čuda, če je mali in srednji kmet v vedno večjem številu zapuščal rodno grudo in si iskal v kolonijah in provincah boljših življenjskih pogojev ali pa je odšel v Rim med mestni proletarijat, kjer je vsaj glasovalna pravica imela Sivojo ceno.2 Mala in srednja .posestva so se vedno bolj utapljala v
^ LiteratUTa glede gospodarskega stanja te dobe je v glavnem nave« dena v Erbenhaftung, str. 29 op. 3, prim. tudi str. 8 ss. — Prim. op. 17 v prejšnjem poglavju.
- V ilustracijo naj navedemo, da je v Cezarjevi dobi prejemalo v Rimu od države žito zastonj 320.000 oseb, Cezar je znižal števito na 150.000, dočim se je pod Avgustovim vladanjem zopet povečalo na 250.000; prim. Mommsen, Romische Geschichte, MI, str. 506; Schonbauer, Un» tersuchuTigen zum romischen Staats^ und Wirtschaftsrecht, v SZ 47, str. 30O.
15
226 Naloge moderne rimskopravne vede.
' B 1 ii m n e r, Die romischen Privataltertumer, str. 572 s., 575 s.
• Prim. O e h 1 e r, Argentarii v Pauly»Wissowa, RE s. v.
" The social and economic hist'OTy of the Roman empire, str. 24: The Roman peaisant=state could not be restored: it was dead for ever.
" Prim. M ii n z e r, Die romischen Adelsparteien und Adelsfamilien, Stuttgart 1920; Gel^ier, Die Nobilitat der romischen Republik, Leipzig« Berlin, 1912.
' Rotondi, Leges publicae populi Romani, Milano 1912, str. 249. " Prim. Kiibler,  Equites Romani, v  Pauly«Wissowa,  RE  s. v.; A. Ste in, Der romische Ritterstand, Miinchen 1927.
naraščajočem veleposestvu. Tragičen je pač pojav, da je bil Rimljan istočasno, ko je osvajal svet, tudi siam pregnan z rodne grude in je prej ponosni, sedaj razlaščeni kmet prestopal v vrste mestnega proletarijata, ki je bil vsakomur na prodaj. • Vzporedno z navedenim razvojem se je izvršil v Rimu prehod k denarnemu in vedno bolj tudi kreditnemu gospodarstvu. Ker pridelovanje žita ni več donosno, se pridobiva predvsem vino in olje.* Ta oblika gospodarstva je že po svojem bistvu navezana na trg, kakor postanejo producenti živil, obleke i. dr. tudi odvisni od trga. Zato se v tem času lepo razvija trgovina, obrti se diferencirajo, bankirstvo (argentarii*) vzcve-te. Duh' mamonizma se povsod uveljavlja.
V zvezi s tem nam je omeniti tudi popolno pregrupacijo rimske družbe. Srednjega kmeta ni več, »on je bil mrtev za vedno« (Rostovtzeff).* Rimska družba je v tem razdobju sestavljena v glavnem iz treh plasti: nobiliteta ima v svojih rokah vodstvo državnih poslov, iz njenih vrst se volijo magistrati, v njeni vplivni sferi se nahaja senat* Toda po izrecni določbi zakona lex Claudia (okoli 218. pr. Kr.)' je izključena od finančnih in trgovskih špekulacijskih poslov (omnis puaestus patribus indecorus visus, Liv. 21, 63, 4). Zato nalaga nobiliteta svoj kapital predvsem v zemljiško posest in postane tako razred veleposestnikov. Obratno pa ne smejo vitezi (equites^), ki predstavljajo rimsko plutokracijo, sodelovati pri državni upravi in tudi (do Orakhovih reform) ne poslovati kot sodniki (iadex) v zasebnih pravdah.
Vsled označenih gospodarskih izprememb so postale potrebne tudi velike pravne reforme. Da se Rimljani cesto sami
Naloge moderne rimskopravne vede. 227
niso mogli takoj uživeti v nove gospodarske razmere, o tem nam pričajo poskusi urediti vprašanje obresti. L. 342 pr. Kr. je lex Genucia obrestovanje sploh prepovedala, lex Marcia in lex Sempronia sta v drugem stoletju pr. Kr. prepoved ponovili. Oospodairsko življenje pa je bilo jačje od pislanega pravnega pravila in tako je plačal 1. 89 pr. Kr. pretor A. Sempror nius Asellio poskus, da bi normo zopet uvedel, s svojim življenjem.'
Ljudske skupščine že po svojem neokretnem ustroju, zlasti pa še glede na vedno nižji niveau, zdaileka niso bile sposobne, da bi ustvarjale pravne norme, ki bi v zadostni meri ustrezale naglemu gospodarskemu in kulturnemu razvoju. Upoštevati je treba tudi rimsko konservativnost, ki se je skrbno varovala formalne derogacije prava XII plošč, četudi le v posameznih določbah.
Ako upoštevamo navedene okolnosti, moramo nazvati rešitev, ki jo je zdravi praktični rimski čut našel s pTetorjem,'^ naravnost genialno. Staro civilno pravo velja neizpremenjeno dalje, poleg njega pa nastaja nova plast — honorarno pravo, ki ustreza modernim potrebam, hkrati pa se bistveno razlikuje od civilnega prava.*" Honorarno pravo poteka od ene osebe, ki je za svoje poslovanje po končani magistraturi odgovorna; smotrenost in uporabnost novega pravnega pravila pa se popreizkusi ob vsakoletni izpremembi magistrata. Za razmerje med civilnim in pretorskim pravom se mi zdi zelo
» Kubler. 166s.
"»Za razvoj honorarnega prava prihajajo v manjši meri v poštev tudi kurulski edili. Rad^i enostavnosti govorimo le o pretorju.
Lepo paralelo nam — seveda mutatis mutandis — nudi razvoj angleškega prava v dobi po Edvardu I. (1272—1307). Prim. Har. P o 11 e r, Introduction to the history of English law, London 1926, str. 13: Being based upon precedent, the law must likewise have been conservative. Vet the Judges were men anJ, though slowIy, were compelled in some soTt to move with the times in which they lived. Ne-vv needs cried out for new remedies and, sinee thev could act only under the cloak of existing law, thev did indeed bring change, but in the guisie of fiction based upon legal subtilties. It was by virtue of fictions that a theory of contract began during this period to get a footing in the common law... — Ako smo si v svesti, da pretor ni bil sodnik, je siceršna sličnost razs voja, zlasti glede pogodbenega prava, naravnost presenetljiva.
15*
228 Naloge moderne rimskopravne vede.
" R i C h t e r, Topographie der Stadt Rom (v Miiller, Handbuch der klass. Altertumswissenschaft), 2. izd., Miinchen 1901, str. 51, 69.
Prim. \V e i fi, Legis actio, s. v. v Pauly5Wissowa, RE. Izraz sam je literarnega izvora (WeiB, 1. c).
značilna nastopna anekdota iz iste dobe, ki lepo kaže mišljenje in ravnanje Rimljanov pri novotarijah. Ko stari leseni pons Sublicius ni več zadoščal za povečani gospodarski promet, so Rimljani poleg njega zgradili 1. 179 pr. Kr. prvi kameniti most (pons Aemilius), in so iz sakralnih ozirov vso nadaljno dobo ohranili starega." Slično razmerje obstoji tudi med častitljivim starim civilnim pravom in novimi, m^odernimi, toda le pretorskimi 'reformami. Poleg civilne lastnine nastane vsled pretorjeve z^čite bonitama, za katero ne veljajo strogi civilni formalni predpisi, pa tudi ne civilna pravdna zaščita. Civilna hereditas dobi svojo vrstnico v bonorarnopravni bono-rum possessio, pri kateri pretor ni več striktno vezan na agnat ¦ sko načelo. Poleg s)tare osebne izvršbe se uveljavlja vedno bolj imovinska (bonorum venditio). Vse te daljnosežne reforme se uveljavijo, ne da bi bila najmanjša določba civilnega prava formalno derogirana.
Postanek honorarnega prava je moči razumeti le v zvezi z že naglašenim načelom o organičnem razvoju rimskega prava. Ko je postal 1. 367 pr. Kr. konzulat plebejcem dostopen, je obdržal rimski patricijat v svojih rokah pravoslodje za nadaljnih 30 let s tem, da je dosegel ustanovitev nove magistrature: (mestne) preture. Že ta politična poteza kaže, kako važno je bilo v starem Rimu pravosodje. To nam bo tem razumljiveje, ako si predočimo, da rimsko pravo ni sistem različnih pravic, ki jih je samoumevno mogoče s tožbo uveljavljati, temveč ono je sistem normativno dbločenega števila akcij. Stranka more napram svojemu 'nasprotniku uveljavljati svojo zahtevo le, ako je pravni red za dotični dejanski stan določil posebno akcijo, ki jo je bilo treba zopet uveljaviti v točno določenih oblikah, — spominjajočih na samopomoč (legis actio)}^ Pretor kot jurisdikcijski magistrat nadzira postopanje. Po civilnem pravu presoja, ali je zakonito ali ne. V prvem primeru ga odobri, avtorizira, v drugem pa odreče
Naloge moderne rimskopravne vede. 229
" W e ii g e r, Institutionen des romischen ZivilprozeBrechts, str. 23; Wlassak, Die klassische ProzeCformel, I, str. 136 ss., 143 in drugod.
» M i 11 e i s, RPR, str. 45. Kubler, str. 133 s.
1» Predavanje na seji filozofsko»historične skupine Dunajske akade« mije znanosti dne 15. decembra 1925, Berichte Nr. XXV—XXVII. letnika J926, str. 159—162.
svojo odobritev in tako prepreči legisakcijsko postopanje*^' (actionem dare — denegare).
Gospodarski napredek pa je že koncem civilne dobe stavil pretorju povsem nove naloge. V primitivnih gosipodarskih razmerah določene legisakcije novim potrebam niso več zadoščale. Novih (civilnih) akcij pretor sam ni mogel uvajati, toda vsled svojega imperija pa je lahko dovoljeval pravdno zaščito v posameznih primerih. Tako so, kakor domneva M i 11 e i s,** bile locatio condiictio, socieias m imndatum že v civilni dobi zaščitene potom iudicia imperio continentia. Ta razvoj je zelo pospešila okolnost, da je bila radi živahnejših stikov s tujci okoli 1. 242 pr. Kr. uvedena nova, peregrinska pretura. Ker je veljal ius civile le za rimske državljane, ga peregrinski pretor za reševanje sporov med tujci ni mogel uporabljati. Zato je moral sam določiti pravna pravila, ki naj bodo za reševanje takih sporov merodajna; te norme je piričetkom svoje funkcijske dobe v svojem ediktu objavil. Ako upoštevamo rimsko konservativnost, sn:*emo domnevati, da je v svoj edikt prevzel večinoma rimske civilne predpise — toda oni sedaj niso več ius civile temveč le honorarnopravne norme, ki temelje na pretorjevem imperiju. Kadar pa peregrinskemu pretorju civilno pravo ni nudilo primerne norme, tedaj si je lahko sam pomagal z lastno ediktno določbo in tako ustregel novim gospodarskim potrebam. Reforme, uveljavljene v ediktu peregrinskega pretorja, so nujno vplivale tudi na mestnega pretorja in na njegov sosvet. Najbrže ni naključno, da istočasno, teo najdemo v Plavtovih dramah, (pisanih okoli 1. 200 pr. Kr.) prve sledove pretorskega edikta,*^ srečamo — kakor kažejo najnovejša Wlassakova raziskovanja** — tudi prvi poskus znanstvene jurisprudence (ius Aelianum), da se tesni okvir legisakcij razširi. Lex Aebutia, ki tvori eno izmed naj-
230 Naloge moderne rimskopravne vede.
prepornejših vprašanj rimske pravne zgodovine, je v drugi poilovici drugega stoletja pr. Kr." legalizirala dejansko stanje, ko je po pretorju uvedenemu novemu — doslej le na imperiju temelječemu — formularnemu postopanju priznala isto civilna vrednoslt kakor staremu legisakcijskemu. Zadnje ovire so v tem padle, pretorjev edikt odslej neprestano narašča in uvaja nove tožbene obrazce, tako da je v Ciceronovi dobi že praktično najvažnejši pravni vir,>* kar bo morda tudi v zvezi z dejstvom, da takrat preneha v šolskem pouku memo-riranje besedila XII plošč. Ni moči navesti boljšega dokaza za modernost pretorskih reform, kakor dejstvo, da je komaj sto let po Ebucijskem zakonu Avgustova lex Julia iudiciaria staro civilno legisakcijsko postopanje, izvzemši redke izjeme, mogla odpraviti, kar pač predpostavlja, da je bilo napram pretor-skemu formularnemu postalo povsemi obsoletno in nepraktično.
Za rimisko pojmovanje pa je značilno, da se je honorarno pravo vedno občutilo kot posebna, od civilnega prava' povsem različna plast. To razliko opazimo v dikciji edikta, kjer ni mogočnih imperativov, ki so značilni za zakon XII plošč in za ljudsko zakonodajo sploh; magistrat se poslužuje znatno skromnejšega futura (iudicium dabo, ratum non habebo, servabo, animadvertam, iudicium accipere cogam, itd7. Razlikovanje med civilnim in honorarnim pravom je bilo tako sitrogo, da se je ohranilo še v Justinijanovi kodifikaciji. Vendar pa je v nekaterih primerih bilo gospodarsko življenje jačje od mrtve forme. Ediktna ireforma se je včasih izkazala kot tako smotrena in primerna, da je kot edino možna prešla v običajno in s tem v civilno pravo (recepcija honorarnega prava v civil-
" G i r a r d (La date de la loi Aebutia, v SZ 14, str. 1 ss.; in v Nou« velle Revue histor. de droit, 21 [1897], str. 249 ss.; Nouvelles observations sur la date de la loi Aebutia, v SZ 29, str. 113 ss. = Melanges de droit Romain, I, str. 67 ss. odn. 114 ss.) jo datira med leti 149 in 126 pr. Kr. Prim. Rotondi, Leges publicae, str. 304, kjer je navedena zadevna literatura.
K r ii g e r, Geschichte der Quellen und Litteratur des romischen Rechts, 2. izd., Miinchen-.Leipzig 1912, str. 36, op. 12. Prim. Mitteis, RPR, str. 54 ss.
_Naloge moderne rimskopravne vede. 231
Pretor j eve reforme obsegajo vse zasebno pravo; v skladu z novim gospodarskim razvojem je na prvem mestu obligacijsko in dedno pravb. V podrobnosti se tu ni moči spuščati.
Raznovrstne so že juridične oblike, ki jih pretor uvaja: interdictiim, actio in factiim, actio iitilis, actio Hctitia, restitiitio in integrum — vse te oblike pa se strogo ločijo od civilnega prava.
V veliki meri prevzema pretor tudi načela iiiris gentiiim in tako utira rimskemu pravu pot, da se razvije v svetovno pravo. Vsepovsod se opaža tudi stremljenje, da se v pravu čim najbolj uveljavi primernost (aequitas). Tako potekajo prav iz pretorjevega edikta različne actiones bonae fidei.
Odkod' je črpal pretor, ki je dosegel svoje mesto v politični karijeri, za katero se ni zahtevala nobena pravniška izobrazba," toliko novih idej? Zopet moramo opozoriti na njegov sosvet (consilium), ki ga je podpiral pri delu in — kakor kažejo Wlasslakova raziskovanja,** — na polagoma nastajajoče pravoznanstvo, ki je s svojimi strokovnimi nasveti strankain hkrati dajalo tudi jurisdikcijskemu magistratu vsestransko pobudo in pospeševalo razvoj edikta odn. honorarnega prava.
Tudi pretorska doba nudi romanistiki še dokaj nerešenih problemov. Določil obseg pretorjevega dela, ugotoviti tuje vplive, predvsem vplive grške filozofije, predočiti razvoj edikta — to so nekatere izmed najog, ki čakajo še rešitve. Delo je tu tem težje, ker nam je za to dobo izredno malo virov na razpolago. Kaj pa je mogoče odkriti v njej, nam za formu-larno pravdno postopanje kažejo poleg monumentalne L e -n e 1 o v e^* rekonstrukcije edikta zlasti epohalna W1 a s s a -k o v a^* raziskovanja. (Konec sledi).
" Prim. Wlassak, EHe klassische Pro25el5formel, I, str. 19 s., 108; L e v y s B r u h 1, Prudent et preteur, v Revue historique de droit, 50, str. 11, 18; znatno ugodneje sodi o pretorjevi juridični izobraženosti Wenger, Praetor und Formel, str. 32, op. 1.
Das Edictum perpetuum, ein Versuch zu seiner Wiederherstellung, 3. izd., Leipzig 1927.
^ Navedtemo naj samo najvažnejša dela in razprave, ki se bavijo s civilncpravdnim, predvsem formularnim postopanjem: Edict und Kla» geform, 1882; Romische Prozefigesetze, 1888, 1891; Litiskontestation im Form,ularprozefi, 1889; Zur Geschichte der Cognitur, 1893; Der Gerichts«