PoStnlna plačana ▼ gotorfol
Leto XII., štev. 217
LJubljana, torek 22« septembra 19JI
Cena 2 Din
L pravu uit vo: Ljubljana, Knalljeva ulica 5 — Telefon št 3122. 3123, 3124. 3125. 3126.
Inserarni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova uL 3. — TeL 3492 in 2492.
Podružnica Marmor: Aleksandrova cesta ŠL 13. — Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2 — Telefon št 190.
Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842. Praha čislo 7* 180 Wien 5t 105 241
Naročnina znaša mesečno 25— Dia. za inozemstvo 40— Dia
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ultca 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 m 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon št 2440 (ponoči 2582) Cdie- Kocenova ul 8 Telet št 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu
Južna Mandžurija zasedena I ANGLIJA JE UKINILA ZLATO VALUTO
Kitajci se umikajo proti Pekingu — Posredovanje Društva narodov — Gibanje sovjetskih čet ob meji
Ženeva, 21. septembra, č. Kitajska vlada v Nankingu je zahtevala posredovanje Dru štva narodov zaradi dogodkov v Mandžuriji. Zaradi te zahteve se bo sestal jutri svet Društva narodov.
Newvork, 21. septembra, č. Po poslednjih vesteh so Japonci zasedli vso Južno Mandžurijo. Kitajske čete se umikajo proti Pekingu. Vesti iz Moskve poročajo, da je ruska vojska mobilizirana ob vsej mongolsko-mandžurski meji. Za Jangčang so se bili vso noč srditi boji ter je bilo . na obeh straneh več sto mrtvih in ranjenih.
London, 21. septembra, g. Iz Tokija prihajajo nove vznemirljive vesti o položaju v Mandžuriji. Zdi se. da se bo kitajsko - japonski konflikt razširil tudi na ozemlje vzhodnokitajske železnice ter se 6 tem povečal do resnega konflikta s sovjetsko Rusijo. Potniški promet Da vzhodnokitajski železnici je že ustavljen. Ob sovjetsko rusko - mandžui ski meji se opažajo velike koncentracije čet. Mesta, ki ležijo ob tej železnici, delajo vojne priprave. Na podružnico National Cittv banke v Harbinu je bil izvržen drzen banditski napad.
London, 21. septembra, g. Po brzojavki
iz Pekinga, je prišlo danes med japonskimi in kitajskimi četami do nove bitke, ki je potekla zelo ogorčeno. Po dolgotrajni artilerijski borbi so japonske čete zavzele mesto Fushun ter razorožile posadko, ki ie bila ujeta.
Nankinz. 21. septembra AA. Kitajska vlada ie Doslala v Tokiio noto. v kateri zahteva izpraznitev Dravkar zasedenega mandžurskeea ozemlia in vzDOStavitev statusa quo.
Tokijo. 21. seotembra AA. Predsednik vlade Vakacuki ie imel razgovor z zunanjim ministrom Šidearo o mirni ureditvi spora s Kitaisko dede Mandžurije.
Pek in«. 21. septembra s. V tukajšnjih ameriških krogih domnevaio. da namerava Japonska zasesti severno Kitaisko. Nan-kineška vlada ie anelirala na revoluciisko vlado v Kantonu, da naniavi konec meščanski voini in da omogoči nastop proti Jaoonski.
London. 21. seotembra AA Po poročilu »•Daily Maila« iz Tokija. namerava sovjetska vlada proglasiti splošno mobilizacijo ob vsej sibirski mej L
Redukcije uradniških plač v Avstriji
Ker mora avstrijska vlada prihraniti najmanj 400 milijonov šilingov, bodo znižane uradniške plače za 6 do 25
odstotkov
Dunaj, 21. sept. d. Na pritisk iz Ženeve se je avstrijska vlada naposled odločila izvesti obsežnejši program štedenja v državnem gospodarstvu. Podrobnosti programa še niso znane, ve pa se toliko, da mora vlada znižati proračun državnih izdatkov za 400 milijonov šilingov, to je za 3.2 milijarde dinarjev.
Znano je, da ima avstrijska republika rajdražji upravni aparat. Zato je jasno, ca je program štednje najprej zadel državne uradnike, ki jim bo-do znižali bržkone že s 1. oktobrom prejemke za 6 do 25 odstotkov. Pogodbenim uradnikom se bodo znižali prejemki še za več. Vse to pa še ne bo zadostovalo za dosego prihrankov, za katere se je moral zvezni kancelar obvezati v ženevi. Zato bo potrebna tudi znatna redukcija stvarnih izdatkov in znižanje socialnih dajatev, zlasti pa tudi podpor za brezposelne. Povprečno bodo znižani vsi reformni proračuni za 20 odstotkov
Istočasno z redukcijo izdatkov namerava vlada povečati državne dohodke s povišanjem državnih monopolov trošarine in davkov. Vlada se je tudi morala obvezati.
da bo sanirala državne železnice, ki izkazujejo 80 milijonov deficita. Kritje tega primanjkljaja namerava vlada doseči deloma s povišanjem tarifov, deloma pa z redukcijo plač. Zelo radikalno bo izvedeno štedenje tudi pri državnih gledališčih, pri katerih je bil prvotno določen prihranek 700.000 šilingov, ki pa se mora sedaj po ženevskem programu o finančni sanaciji Avstrije povečati najmanj trikrat
Komisija, ki posluje pod predsedstvom generalnega komisarja dr. Ldbella in v kateri sodelujejo zastopniki vseh ministrstev že nekaj tednov v svrho izdelave podrobnega programa štedenja, bo predložila ta program v odobritev ministrskemu svetu v petek 25. septembra.
DunaL 21. septembra e. Pozno zvečer se doznava v političnih krosih, da namerava vlada z zasilno naredbo zmanišati plače državnim uradnikom in nameščencem za 9 odstotkov. Po ustavi ie to mogoče z odobritvijo {davnega odbora. Zvezni kancelar dr Buresch ie izjavil zastopnikom strank, da bo nodal ostavko, ako bi mu zlavni odbor delal težkoče v tem vorašaniu.
šest kandidatov za predsednika avstrijske
republike
Vse stranke so prijavile svoje ločene kandidature — Kdo bo izvoljen,
je še zelo negotovo
Dunaj. 21. septembra, d. V soboto je potekel rok za vlaganje odnosno prijavo kandidatur za volitve predsednika avstrijske zvezne republike. Skupno je bilo vloženih šest kandidatnih list. ki jih je glavna volil na instanca odobrila. Krščanski socijalci kandidirajo sedanjega zveznega predsednica \Vilhelma Miklasa. Socijalni demokrati so prijavili kandidaturo dr. Karla Renner-ja, Kmečka zveza kandidira svojega poslanca Franca Thoma; znani univerzitetni profesor Johann Ude je kandidat dveh skupin. Kandidira ga tako zvana Udejeva zveza, razen tega pa še skupina malih rentnikov. Komunisti so prijavili kandidaturo svojega poslanca Kopleniga, Heimwehr pa generala
Hiilgertha. Razen tega je prijavil evojo kandidaturo še neki Urban iz Kirchwega na Tirolskem, ki pravi, da bi bil prav rad nekaj časa predsednik republike, da bi si na ta način finančno opomogel. Seveda je bila njegova kandidatura zavrnjena.
Pri tej priliki objavljajo listi statistiko dosedanjih republikanskih predsednikov in ministrov. Avstrijska republika ima v tem pogledu menda rekord. Od prevrata pa do uanes je imela vsega tri predsednike, 19 vlad in 220 ministrov. Najdlje je bila vlada na krmilu dve leti (Seiplova), najkrajši čas pa je vladal kabinet Breiskv, ki je bil na krmilu samo en dan. Predsednika republik« sta bila dvakrat Hainisch in sedanji Mikla*
Nov atentat na vlak na Madžarskem
Nova aretacija radi atentata na brzovlak pri Torbagyju
Budimpešta, 21. septembra. 6. Med Mnn-tač«m in Sv. Nikolom je bil izvršen atentat na vlfik. Zločinci so raztrgali tračnice v dolžiind 200 metrov, kar pa je strojevodja pravočasno opazil in ustavil vlak. _
Dunaj, 21. sept. č. V Leobnu je policija aretirala 31-letnega tehnika Valterja mesena, ki je osumljen, da je eden izmed atentatorjev pri Torbagyju. Pri njem so našli zlasti mnogo listov, ki poročajo o tem železniškem atentatu. Riesen je priznal da je prišel letos na Madžarsko in da se je iz Budimpešte odpeljal 11. t. m., ko je prišel
tudi na Dunaj. Glede atentata pravi, da nI imel o njem prej niti pojma in da ne pripada nobeni stranki. Policija v Leobnu je stopila v zvezo z dunajsko policijo, da ugotovi resničnost njegovega alibija, na drugi strani pa tudi z budimpeštansko policijo. Dokler se zadeva ne pojasni, ostane Riesen v zaporu.
Budimpešta, 21. septembra. A A. Preiskava o atentatu na brzovlak pri Torbagyju nI rodila pozitivnih sadov. Zato kritizirajo listi ravnanje policije in pravijo, da je policija napravila velike pogreške.
Kraljev milijonski dar Rdečemu križu
Beograd, 21. septembra. AA. ^an^ ob 6. popoldne je imel glavni odbor Rdečega križa kraljevine Jugoslavije sejo Pred prehodom na dnevni red je mmister za soc^ alno politiko in narodno zdravje g. Marko Kostrenčič prečital tole pismo g. mmKrtra dvora: »G. minister! Čast mi je s?oroc'ti vam, da je Nj. Vel. kralj blagovolil odrediti, naj se kot njegov prispevek za kraje, ki so trpeli od suše, izda 1 milijon dma*-jev centralnemu nacijonalnemu odbora K<ie-eega križa kraljevine Jugoslavije. Prosim va*. g. minister, da izvolite prejeti itd. — Minister dvora Boško Jeftič.«
Danes bo ustoličen evangeljski škof
Zagreb, 21. sept. č. V banski posvetovalnici se je danes sestal zbor evangeljske cerkve kraljevine Jugoslavije, na katerem »o bile zastopane vse evangeljske cerkvene občine v naši državi. Zastopniki .evangelijske cerkve so se zbrali v Zagrebu predvsem zato, ker bo jutri svečano ustoličen škof naše evangeljske cerkve dr. Filip Popp Zborovanju je predsedoval dr Roth iz Velike Kikinde, predsednik evangeljske cerkve. Popoldne so bila razna predavanja, zvečer ob pol 9. pa evangeljski večer v glasbenem zavodu s pevskim 'n glasbenim programom.
Grozeča katastrofa angleškega lunta - Skoro vse evropske borze zaprte — Nedogledne posledice za svetovno gospodarstvo
London, 21. septembra, r. Včerajšnja nedelja beleži svetovni dogodek zgodovinske važnosti, ki ima lahko nedogledne posledice, katerih pa trenutno še niti približno ni mogoče oceniti. Bank of England (angleška Narodna banka), ki obstoja od leta 1694, je zaradi naraščajočega odtoka zlata iz Anglije in padca angleškega funta usta^ la izplačevanje v zlatu. Od leta 1844 je i izjemo medvojne dobe banka s tem prvič ustavila zamenjavo bankovcev za zlato. Banka ni več mogla vzdržati tečaja funta na zlati pariteti. Zlata podlaga funta se je v zadnjih tednih silno zmanjšala in znaša danes samo še 130 milijonov, to je komaj eno tretjino zlate podlage, ki jo ima fran-coski fr3>nk.
Odlok o ukinitvi zlate valute je izzval v finančnih krogih silno vznemirjenje. Vlada je snoči izdala obširen komunike, v katerem poudarja, da so ti ukrepi samo varnostne mere, da se prepreči še večja zmeda v gospodarskem življenju.
Danes sta bili sklicani zgornja in spodnja zbornica, katerima je vlada predložila potrebne zakone glede nadaljnjih ukrepov. Začasno je zaprta tudi londonska borza.
Vesti o dogodkih v Londonu so izzvale v inozemstvu, zlasti v Parizu, Berlinu in Newyorku ogromno senzacijo, pa tudi veliko vznemirjenje, ker si vodilni svetovni finančniki ne prikrivajo, da ima lahko omajanje najjačje valute na svetu nedogledne gospodarske posledice za celokupno svetovno gospodarstvo. Izraza-jo pa obenem prepričan je, da bo angleški vladi uspelo, premostiti vse težkoče in zopet vzpostaviti normalno stanje.
Dramatična seja ministrskega sveta
London, 21. septembra, r. Že mesece sem je bilo opažati vedno večje nezaupanje v angleški funt. ki je dotlej veljal za r.ajjačjo in najstabilnejšo valuto na svetu. Angleška narodna banka si je zaman pri« zadevala ustaviti vedno bolj naraščajoči odtok denarja iz države. Posledico tega bega je bilo stalno zmanjševanje zlate rezerve angleškega funta Največ zlata je šlo v Francijo in Aa^-tiko, zadnje dni pa tudi na Nizozemsko in v Švico.
V petek je bilo na londonski, newyorški in še nekaterih drugih svetovnih borzah zabeleženo nadaljnje nazadovanje funta in angleških vrednootnih papirjev. Da bi Oživela nastopajočo stagnacijo na londonskem denanem trgu, je vlada odredila, da ostane borza tudi v soboto odprta. To 6e je zgodilo prv'Č po letu 1917. Ta ukrep pa se ne le ni obnesel, nego se je sobota 6preme» nila v pravi črni dan za funt, ki je znova nazadoval. To je dalo vladi povod za radikalne ukrepe v zaščito funta.
Po dolgotrajnih sobotnih ve>čurnih posvetovanjih s fnančnimi strokovnjaki je Maodonald sklical v nedeljo zjutraj sejo ministrskega sveta, na katero so bili po« zvani tudi zastopniki Angleške banke in drugi finančni eksperti. Seja je trajala ves daa do pozno v noč ter je potekala po zatrjevanju londonskih listov mestoma ze* lo burno. Vlada se je 6kušala izogniti vse« mu, kar bi moglo med prebivalstvom izzvati vznemirjenje Ve6 dan so iskali izhoda iz situacije, ki je nastala zaradi dejstva da je Angleška banka od srede julija do včeraj* izgubila za preko 200 milijonov funtov (nad 50 milijard dinarjev) zlata. Pozno zvečer je prišel ministrski 6vet do prepričania, da za ohranitev tečaja funta ni drugega sredstva, kakor ukinitev obvez= nosti, da mora Bank of England zamenjati bankovec za zlato, z drugimi besedami: ukinitev zlate vaju t«. Se ponoči je bilo banki izdano naročilo, da mora z današnjim dnem ustaviti vsako izplačilo v zlatu.
Vladni komunike
London, 21. septembra, d. O ukinjenju zlate valute je bil izdan v pretekli noči naslednji komunike:
»Vlada si je bila po posvetovanju z Angleško banko na jasnem, da je potrebno razveljaviti zlato valuto. Zakonski načrt, ki pooblašča Angleško banko za ustavitev zamenjave bankovcev v zlato, bo predložen parlamentu danes, ter takoj sprejet.
Od srede julija so bile odtegnjene z londonskega trga vsote, ki znašajo nad 200 milijonov funtov. Tem terjatvam se je deloma zadostilo s pomočjo zlatih zalog In tujih valut, deloma pa s pomočjo v Franciji ln Ameriki dovoljenih kreditov.
Z navedenimi sklepi niso dotaknjene obveznosti angleške vlade ali Angleške banke, ki se imajo plačati v tujih valutah. Prekinjenje običajnega bančnega poslovanja jutri ne bo nastopilo in nI nobenega vzroka, da bi bile prizadete z novimi ukrepi nove transakcije, ki se vrše v funtih šterlingih.
Borza jutri ne bo očprta, ker Ima Jum parlament sprejeti potrebne zakonske načrte
Vlada Je mnenja, da trenutkih teZftoč ni pripisovati izvozu kapitala po angleških državljanih, ker se je velika večina odtegljajev kapitala izvršila na tuj tacun.
Banke so se odvezale, da sodelujejo pri omejitvi nakunov tujih valut po angleških državljanih Izvzete so le devizne zahteve, ki so potrebne za izpolnitev ž? obstoječih obveznosti ali pa za dejanske ootrebe trgovskega prometa če bo notrebn«, se vlada ne bo obotavljala odrediti še nadaljnje ukrepe.«
Snowden o ukrepu vlade
London. 21. seotembra č. Zakladni minister Snowden. ie ime! nocoi no radiju eo-vor. y katerem ie obrazloži! ukreoe. ki iih ie vlada odredila, ter tudi navedel vzroke, ki so io dovedli do teza. Anzliia ima zakon. da mora Angleška banka prodati vsako količino zlata v palicah za določeno ceno. Ta zakon ie od snoči suspendiran. Vladno odredbo ie Angleška banka pričela takoi izvaiati. čeprav sta se	danes
poooldne sestali obe zbornici, da io odobrita. Vladni kroži računaio da io bo narla-meut takoi snreiel. V tem orimeru bodo iu-tri borze že zopet otvoriene.
Zakon o suspenziji zlate valute
London, 21. septembra, s. Angleški kabinet se je danes opoldne zopet sestal k seji, da prouči položaj in ukrepe, ki so potrebni v sedanji situaciji. Zakonski načrt o ukinjenju zlate valute vsebuje tri glavne točke. Predvsem se bo razveljavil del stabilizacijskega zakona iz leta 1925. Dalje bo dobila angleška narodna banka indemniteto glede ukrepov, ki jih je na podlagi včerajšnjega sklepa vlade storila pred sprejemom zakona. Nadaljnji členi bodo webovali podrobnosti glede suspenzi je zlate valute. Zlasti naj bi se preprečil nadaljnji beg kapitala v inozemstvo.
Zakon bo vfljal le šest mesecev. Doznava pa se. da bo zakon tak. da bo niezovo podališanie vsak čas mogoče normalnim parlamentarnim potom. Tudi listi oišeio. da bo nredloe ki bo danes stavlien obema hišama parlamenta, nrevidel suspenziio zlate valute le za šest mesecev. Listi izra-žaio nado. da bo dalekosežna odločitev Macdonaldove vlade dala politikom vseh držav povod da bodo skunno šli na rešitev problemov: v katete ie zapleteno celokupno svetovno rospodarstvo.
Seja parlamenta
London. 21. septembra AA. Na današnji seii spodnje zbornice ie zakladni minister Snowden ^edložil zakonski načrt, ki začasno ukinia zlati standard. V daljšem govoru ie očrtal vT^««ke sedanie krize in poudaril težkoče Anzleiie banke, v katere ie zaš:a zaradi odtegnitve inozemskega kapitala. Omenil ie dalje, da imata Amerika in Francija trenutno tričetrt vseza zlata na svetu, kar ie v veliki meri zakrivilo s"da-nio cosnodarsko krizo.
Voditeli coozici;e	ie i":-vil.
da se delavska stranka ne bo orotivila zakonskemu načrtu glede zlatega standarda. Y— ie menil da vhdina odredb- zadošča za popravo sueškega funta in da so zato oostale nekatere finan?-« odredbe. sore<ete nretekli teden, nepotrebne.
Lloyd Ge^ize ie oozval narod, nai zaupa v svoie voditelie in ohrani hl^"o kri.
Odmev v angleških listih
London. 21. seotembra č. Listi se obširno baviio z vladnimi ukreni. »Daily Ex-press* toplo DOzJravlia ukinjenie zlate valute z unanjem. da se bo izvedel načrt čim svobodneiše trgovine. »Daily Mail« pozdravila istotako vladne ukrepe, vendar pa z nasprotno tendenco, ker izraža uoanie. da se bo v polnem obsegu uveliavila politiko zaščitnih carin. »Times« obžalujejo ker ie došlo do vladnih ukreoov in nraviio. da Angliia ne bi bila orisiliena teh ukrenov izdati. ako ne bi Franciia in Amerika dobili v svoie roke treh četrtin vsesra zlata na svetu. List uoa. da bo Anzliia kmalu zonet dobila zlato valuto in zahteva mednarodne ukrene za vzpostavitev mednarodne trgovine Prav deistvo. da ie mednarodna trgovina omeiena in da svet ne kuouie v An-eliii. ie dovedlo do te krize. »Morninzoost« poudaria. da ie ukinitev zlate valute zelo resen ooomin. ter izraža unanie. da bodo kmalu zonet oživela angleška industriia w trzovina ker ie samo v tem rešitev angleških financ. »Dailv Herald« pravi, da so vladni ukrepi naiboliši. kar iih ie mozla vlada storiti. Zle posledice dosedanjih razmer so prisilile Anzlijo. da 'e opustila zlato valuto, ker ni oravilno furkciio";rala. List izraža uoanie. da to ne bo rodilo s!"Mi nosledic ter nredlaza sklicanie mednarodne trncr^rto-cVp konference.
Solidarnost vseh strank
London, 21. sept. č. Prva posledica novih razmer je deistvo. da je popolnoma zastala kampanja za nove volitve. O tem se ntče-šat več ne govori, ker mnče ne ve. kako bi potekle volitve v novih razmerah Hender-son in Llovd George sta naslovila že davi javen poziv na svoie pristaše, naj ohranijo mirno in hladno kri ter nacionalno disciplino. Henderson pravi, da 'so moči angleškega gosiKidarstva ostale neizrremenjene. Ako bo an«1e*ki narod ohranil hladno kri. se bodo težkoče hi«ro in usr>ešno obvladale. Llovd George pravi, da bo vlada krizo usnešno res <K če bo ostal narod miren ln složen Rezerve, s katerimi razpolaga Velika Britanija so zadostne, da se sanira noložaj. Strankarska borba v tem čssu. bi bila nenarotska norost. Ze samo dejstvo, da so nekateri grozili s to borbo, je delom« izzvalo ponovno krizo.
Ameriška sodba
TFashinifon, 21. septembra, s. V poučenih krogih menijo, da leži usotte Velike Britanije sedai v rokah Angležev samih Ti krogi se zavedajo da bi oolom angleškega kred:ta bil ne samo za svetovno stab'li-teto. temveč tudi za ameriško trgovino katastrofa.
V	službenih krogih pa vendar računajo s potrebo nove akcije Amerike in Francije, da se prepreči katastrofa angleškega funtA Federal Reserve Board je že pričela razmo-trivati o tej možnosti ter pripravlja nove kredite. O tem sta se tudi že prej razgo-varjali Amerika in Francija. Obstoja prepričanju. da bo funt po malenkostnih pre-tresljajih dosegel zepet normalno stanje.
Francija nudi pomoč
Pariz, 21. septembra, g. Dogodki v Londonu se presojajo zelo mirno. Nevarnost za francosko valuto ne obstoia, ker je francoski frank zaradi velikih zlatih rezerv Francoske narodne banke takorekoč nedotakljiv. Londonski dr.godki pa so kljub temu glavni predmet zanimanja. Prevladuje mnenje, da bo Angleška banka z novo odredbo mogla držati svoje zlate rezerve v višini približno 130 milijonov funov.
Pariz. 21. septembra AA. Finančni minister Flandin ie no razgovoru s predsednikom vlade Lavalom izjavil, da }e francoska vlada sklenila noma^ati normalizaciji razmer v Veliki Britaniii. kolikor bo v nienih močeh. Predsednik vlade Laval se ie o tem posvetoval s svetnikom angleškega veleposlaništva y Parizu. Izdan ie bil tudi uradni komunike, ki nravi, da bo francoska vlada z vsemi silami pomagala Veliki Britaniji.	. .	_
Pariz. 21. septembra. AA. Na današnji borzi je padel angleški funt s 110 na 100, nakar je finančni minister prepovedal njegovo kotacijo. Gospodarski krogi menijo, da bo Francija vse storila, da pomaga angleškemu funtu. Anglija je dolžna Franciji približno 400 milijonov funtov šterlingov. Francoska vlada je pozvala svoie strokovnjake, ki so bili v Londonu in v Ženevi, naj so takoi vrnejo z letali v Pariz.
Ministrski predsednik Laval je izjavil, da je francoska vlada takoj ponudila svojo pomoč Angliji. Ni pa povedal, v kaki obl?x» se bo to zgodilo.
Silen vtis v ženevi
Ženeva, 21. sept. g. Londonski dogodki so v Ženevi povzročili veliko presenečenje. Odločitev londonske vlade je izključni predmet razgovorov v generalnem tajništvu. Med posameznimi delegacijami se j® vršilo že več razgovorov o tej stvari. Splošno se izjavlja, da je Hoovrov načrt prišel prepozno in da je njegova izvedba le š« pospešila splošno krizo zaupan ia. V finančnih krogih ostro kritizirajo finančno politiko prejšnje angleške vlade, ki je mnogo pripomogla k ustvaritvi sedanjega položaja.
O gospodarski krizi je danes dal angleški delegat sir Arthur Salter pomirljive izjave, ki so bile sprejete z velikim zadovoljstvom. Poudarjal je, da se bo finančni položaj z varčevalnimi ukrepi sedanje vlade zopet spravil v ravnotežje. Anglija bo docela izpolnila svoje mednarodne obveznosti.
V	finančnih krogih 6e bojijo, da bodo londonski dogodki imeli za posledico velike finančne m politične komplikacije. Zlasti se računa s tem. da bodo mnoge države, ki so bile od sedanje krize le delno prizadete, prišle v splošni kaos. To velja zlasti za one države, ki so bile v svetovni vojni nevtralne ter za latinsko-ameriške republike.
Od dobro poučene strani 6e doznava, da se mora računati s sklicanjem mednarodne finančne konference. Pričakujejo se tu» di razgovor med zastopniki velebank. ki se bodo vršili na 6edežu banke za mednarodna plačila v Baslu. Na teh sestankih se bo razpravljalo o načrtu splošnega moratorija za borzne operacije, da se prepreči polom državnih papirjev in valut Sedanje razpoloženje v Ženevi se more označiti kot mrzlično.
Skoro vse evropske borze zaprte
Berlin. 21 septembra, A A. Danes so zaprli borze v Nemčiji, na Dunaju, v Budimpešti, v Bruslju, v Antwerpenu, v Amsterdamu, v Rotterdamu, v Kopenhagnu, v Stockholmu in v Švici.
Vznemirjenje v Italiji
Rim, 21. septembra, g. Ukinitev zlat« vahite v Angliji je ▼ italijanskem finančnem in borznem svetu povzročila veliko presenečenje, ker se je mislilo, da kljub težikemu položaju Angleške narodne banke ne bodo odrejeni tako drakoaični ukrepi.' V merodajpih krogih so trdno prenričani, da se bo Ang!ij< prej ali slej posrečilo premostiti sedanje težkoče. Na italijanskih borzah je danes ves dan vladala velika ner» voznost. Stalno so pričakovali nove vesti iz Londona, dočim je bil ves promet ukinjen. Funt ni notiral. Na vseh borzah je prišlo do velikih izprememb kurzov. Celo državni papirji; so bili potegnjeni v ta po-kret.
V Pragi
Praga, 21. septembra, h. Zbornica praška borze se je danes sestala k izredni seji ter je ugotovila, da imaio ukrepi angleške vlade gledr ukinitve zlate valute svoj vzrok edinole v angleških razmerah in da zaradi tega nikakor ne morejo Vplivati na gospodarske in finančne razmere na Českoslova« škem.
Vrememlca nannvp^
Zagrebška vremenska napoved sa danes:
Oblačno, deževno, hladno.	'**"»
Dunajska vremenska napoved sa torek: Večinoma pejasno, od časa do časa dež, hladno.
Državljanska vzgoja
Že ponovno je bila v naši javnosti ^beseda o potrebi globlje državljanske vzgoje. Nje področje je zelo široko: ne obsega samo šol, marveč tudi vse prosvetne in raznotere druge organizacije, skratka vse organizirano javno življenje. Brez dvoma je, da se v tem pogledu pri nas precej dela, čeprav bi si želeli večje smotrnosti in boljših pripomočkov. Ako pa pogledamo k mnogim drugim narodom, vidimo, da na 6em polju še vedno zaostajamo. Poznavalci šolstva v Zedinjenih državah ameriških nam pripovedujejo o tamoš-nji državljanski vzgoji reči, ki bi se pri nas zdele močno pretirane. Ameriški otroci v osnovnih šolah morajo vsako jutro pozdraviti z vzklikom zastavo svoje države, simbol ameriške državne moči in nezavisnosti. Že od vsakega absolventa ljudske šole »ahtevajo večji minimum znanja o dtžavi nego ga more pri nas dati najboljši učitelj. To je primer iz države, ki si jo radi zamišljamo kot zelo ohlapno in naravnost ko-smopolitsko.
Potrebo državljanske vzgoje nagla-šamo predvsem zaradi tega, ker so dosedanje izkušnje v Jugoslaviji pokazale vso bolehavo onemoglost demokracije, ki ne sloni na močni in brezkompromisni državljanski zavesti. To zavest zahtevata obstoj in funkcija države, ki je največja in obenem najbolj občutljiva organizacija. Če ta zavest ni dovolj močna, trpi ves državni ustroj. Ogromna večina Jugoslovenov je brez dvoma imela takoj iz početka in ima tem bolj še danes državljansko zavest. Dejstvo pa je, da je ta zavest zlasti na bivšem ozemlju Avstro-Ogrske še vedno preveč medla, pasivna, skaljena od nekdanjega direktno nezainteresiranega ali celo nasprotnega odnosa do države. Med državljansko zavestjo in demokratičnimi pravicami ni bilo razmerje dovolj uravnovešeno. Zavest občečlove-ških pravic, izviraiočih iz demokratičnega pojmovanja socialnega življenja, je bila včasi močnejša od zavesti neposredne in osebne odgovornosti za državo, za celoto.
Brez takega čuta odgovornosti je prava demokracija nemogoča. Ostane vedno le navidezna, ali pa se spremeni v anarhijo. Narod si more brez nevarnosti za svojo neodvisnost svobodno uravnati svojo usodo le, ako se je poprej dobesedno zrastel s svojo državo.
Koroško pismo
Celovec, 18. septembra.
Klub koroških akademikov na Dunaju je priredil v četrtek, 10. t. m. v Celovcu svoje letno počitniško zborovanje. Zbralo se je veliko število mlajše slovenske inteligence, zlasti visokošolske in srednješolske mladine in bogoslovcev. Referirali so g. dr. Bitimi o univerzalističnem in individualističnem svetovnem naziranju, dipl. trg akademik Vinko Zvvitter o univerzalističnem pojmovanju narodnosti in tretji govornik o temi: »V službi naroda«. Debata je bila živahna in stvarna. Zborovanje je dalo mladi slovenski inteligenci na Koroškem vzpodbudo za intenzivnejše delovanje.
Te dni se vrši v Celovcu obrtna razstava v zvezi z jesensko vcselico. Obrtna razstava je v primeri z zadnjo enako prireditvijo, ki je bila leta 1911, zelo majhni; kljub temu se vidi nekaj novih .stvari. Pri razstavi, predvsem pa pri zabavnih prireditvah. ki so ž njo združene, se čuti gospodarska kriza in brezposelnost, kajti obisk je v primeri s prejšnjimi zelo majhen in videti ni nikake živahnosti.
Celovški »Musikverein« je dobil od no. tranicga ministrstva na Dunaju dovoljenje, ■U spremeni svojo glasbeno šolo v konser-vatorii. Društvo je dobivalo vsako leto od zvezne in deželne vlade ter od mestne občine subvencije no 10.000 S, ki se je uporabljala baje samo za učne namene. Novoustanovljenemu konservatoriju pa je mestni magistrat odtegnil subvencijo, ker nima kritja zanjo. Deželna in državna vlada pa stavita za podelitev svoje subvencije po-eoj, da podpira učno šolo v isti meri tudi mesto. Zaradi tega se je bati. da bosta tudi vladi ukinili podporo, in obstoja nevarnost, da se bo moral konservatorij zapreti.
Enake slabe izglede imajo tudi druge Šole. V Celovcu so skrčili število razredov na ljudskih šolah za 11, ker občina nima denarja za z'davo novega poslopja in si hoče na ta način nekaj prihraniti. Na drugi strani pa čakajo na službo vse kandidatl-nie, ki so po letu 1927. absolvirale učiteljišče. Samo na Koroškem je 148 brezposelnih učiteljic in se bo število povišalo v štirih letih na 3€0. Da ne bo brezposelnost v tem poklicu še večja, je deželni svet vložil na prosvetno ministrstvo prošnjo, da se s šolskim letom 1932-33 zapre sprejem novih učenk na državnem ženskem učiteljišču in na privatnem ženskem učiteljišču pri Ur-šulinkah v Celovcu.
Uprava lista »Koroški Slovenec« opazuje v zadnjem času močno agitacijo proti listu slovenske manjšine na Koroškem. Ne samo. da ga pošte z navedbo neveljavnega vzroka namenoma vračajo, temveč hodijo agitatorji eelo od naročnika do naročnika in jim prigovarjajo, da naj list odpovedo, češ da »gravitirajo ideje lista na drugo stran« in da je zaradi tega odveč. Ti primeri se dogajajo zlasti pri potomcih naročnikov. kojih predniki so stali v ospredju gibanja slovenske manjšine.	—vič
Gospodarski polom Avstralije
Avstralija je veljala no nedavna za »delavski raj«, ki so ga socialisti v drugih delih sveta postavi iali za vzor državnikom in za ideal delavskim masam. Politična in socialna struktura tega kontinenta se je zdela najpopolnejša v današnjih civilizato« rionih razmerah in ie privabljala k študiju številne soc'o'o«e in ekonome iz evropskih in ameriških držav.
Politična no" v Avstriji je re dolga le« ta skoro iz&1;wno v rok*h delavstva, odnosno delavskih strokovnih organizacij, ki
Za tako zraščanje pa je treba časa in je treba sistematične vzgoje.
Tudi pri nas v Jugoslaviji imamo v tem pogledu še veliko nalogo. Poleg narodne, socialne in splošno * človeške vzgoje moramo posvetiti vso skrb in ljubezen ravno državljanski vzgoji v ožjem smislu. V prvi vrsti državljanski vzgoji mladine. Dovčerajšnje težkoče se ne smejo ponavljati še v naslednjih rodovih. Jugoslavija mora stati v dušah vseh svojih državljanov enako trdno, brezkompromisno in samo ob sebi umevno, kakor stoji na primer Velika Britanija v vseh svojih slojih, od delavskega do aristokratskega, v vseh strankah in v vseh pokrajinah.
Naloga, da vzgoji tudi nam take državljane, je poverjena v prvi vrsti našemu šolstvu. Ta naloga se morda ne da jasno in vidno določiti z odredbami in ukazi. Občuti pa se na vsak korak v posameznih konkretnih situacijah, ki jih nudi šola. Ne gre samo za kopičenje pojmov in znanja o državi, marveč gre pred vsem za vzgojo državljanskega duha, ponosa in časti. K temu pa vedno bistveno prispeva celotno ozračje v šolah in zlasti to, ali je v tem pogledu vpliv vzgojiteljev aktiven ali pa zgolj pasiven.
Brez dvoma je zlasti za srednjo šolo zelo važno, da se mladi naraščaj vzgaja za obče ideale omikanega človeštva, za vse ono, kar tvori duhovno podlago kulturnega človeka. Toda pasivnost v državljanski vzgoji utegne dati idealom, ki jih mlad človek s šolskim znanjem in vzgojo vsrkava vase, preveč abstrakten, presplošen, nenaravno ko-smopolitski značaj. Taki ljudje so potem vse življenje pasivni, nezainteresi-rani državljani, ki se ne zavedajo v zadostni meri svoje osebne soodgovornosti za usodo domovine. Danes, ko deluje toliko razdiralnih sil in ko se splošna, v zraku plavajoča, ne pa v resničnih razmerah zakoreninjena gesla tako rada oprijemajo zlasti mladih ljudi, sme država z vso pravico zahtevati, da se do-raščajoči rod intelektualno in čuvstve-no kar najtrdneje zakorenini v tla lastnega naroda, v skupnost lastne države.
Te misli nam prihajajo te dni, ko pričenjajo po premagani nervoznosti, ki jo nujno prinese s seboj začetek vsakega šolskega leta, skoro vse naše šole zopet z rednim vzgojnim in izobraževalnim delom.
so bile v Avstraliji še bolj odločilne za politiko vlade kakor je to bilo v Angliji za časa laburističnega režima. Strokovne organizacije so na ta način izposlovale za avstralsko delavstvo mnoge ugodnosti, ki jih ima delavstvo v Ameriki in Evropi še* le na programu bodočnosti. Skoro za vse a vst r atek e pokra j i n e je bil z zakoni uveden petdnevni delovni teden in z zakoni so bile določene tudi najnižje mezde, pod katere ne sme iti noben podjetnik.
Prebivalstvo Avstralije, zlasti delavstvo, je bilo zaradi tega gmotno izredno dobro situirano. Imelo je na razpolago sredstva, da je lahko s pridom uživalo svoj izdatni prosti čas. Lastna hiša in avtomobil sta bila za delavca nekaj samoumevnega. Državna davčna politika je bila urejena tako, da delavci po neposrednih davkih večinoma niso bili prizadeti, ker 6o biii dohodki do 80.000 Din naše vrednosti neobdavčeni. Razen tega je bilo uvedeno ugodno starostno zavarovanje za vse delavce.
Umevno je, da se je mogla taka izredna socialna ureditev držati le daleč proč od drugih gospodarskih in socialnih enot, ker ne bi mogla prenesti splošne mednarodne konkurence. Avstralija se je obdala z naravnost prohibitivnimi uvoznimi carinami. Onemogoč;la je skoraj vsako priseljevanje in sploh stremela za tem, da postane svet za sebe. Temu je treba pripisovati, da 'ma tako bogata in razsežna država, kakršna je Avstralija, le nekaj nad 6 milijonov prebi« valstva, čeprav bi jih mogla preživljati de* setkrat toliko
Kakor pa je morala sovjetska Rusija izkusiti in uvideti, da se ne more izločiti iz ostalega sveta in živeti življenja za 6cbe ne glede na to, kaj se godi okrog nje. tako je kmalu tudi Avstralija občuti'a, da ni samostojen svet. temveč le njegov del. Medsebojna navezanost modernega gospo« aarstva je povzročila, da je splošna gospodarska kriza pograbila s svojimi kremplji tudi avstralski paradiž in ga vrgla iz nje« govih temeljev. Posledice 6o bile v tem delu sveta tem bolj katastrofalne, ker njen gospodarsko-s-jcialni ustroj ni bil priprav« Ijen na tako preizkušnjo. V pičlem letu je razpadla fantastična stavba socialističnega raja. Vse gospodarstvo je omajano, državne finance na robu propada. Državni dolgovi znašajo 1.2 milijarde funtov šterlin-gov ali v našem denarju okrog 310 milijard dinarjev. In to na preb'valstvo šest in pol milijona glav! Na vsakega prebivalca pride torej 50.000 dinarjev državnega dolga. Razen tega je skoro ena tretjina delavstva brezposelna Svojo usodo prenašajo brezposelni tem težje, ker so bili poprej na« vajeni na visok življenjski standard in na veliko ugodje Zgodilo se je skoraj neverjetno, da svojega maloštevilnega prebivalstva ne more preskrbet- z delom in kruhom kontinent v velikosti Evrope in z neizmer« nimi bogastvi na sirovinah in plodni zem«
Iji.
Tako je morala tudi Avstralija nastopiti gospodarsko in socialno križevo pot, ki jo v večji ali manjši meri hodijo vsi narodi sveta.
»Azione dalmatica«
Split, l t. septembra.
Italijanski iredentistični propagandi, ki
gre za »odrešitvijo najbolj italijanske Dalmacije izpod barbarskega balkanskega jarma«, stoji na čelu zadarski listič »II Littorio Dalmat:coc. Vendar se tudi ves ostali italijanski fašistični tisx, kar se tiče iredentizma. skoro prav nič ne razlikuje od zadarskega glasila »dalmatinske fašistične provincijalne federacije«. Saj ni še dolgo, ko je glavno glasilo vsega fašizma, milanski »II Popolo d Italia«, objavil pod naslovom »Zadar, trdnjava in vera«, članek, v katerem je proslavljal Zadar kot trdnjavo italijanstva na vzhodni strani italijanskega Jadrana, »obdano in na-padano od tuje obsede«, kot mejnik, od katerega ljudje s sveto jezo kažejo v najbližjo okolico, kjer je že Jugoslavija. »Barbari rohne, besne in se penijo vse-naokoli«, ali to nič ne de: »Ti, Zadar, dvigneš prapor, in nas pokličeš, da se zberemo, ln tvoj in naš duh. tvoja in naša moč bosta zmagala in s svojo lučjo prežela zopet vstajajoči čas!« Tako glavno glasilo fašizma.
Za njim pa prihajata poluslužbena rimska »Tribuna« in »II Popolo di Roma«, ki sta celo naše svečanosti na dan, ko je praznoval ves naš narod v najglobljem spoštovanju in najiskrenejši vdanosti desetletnico kraljevanja svojega vladarja, zlorabila za ogabne psovke in klevete, vse zopet v smislu one iredentistične »Dalmatinske akcije«, ki proglaša naše ozemlje za italijansko in ga zahteva za Italijo. »Navdušenje, s katerim je naš narod v Dalmaciji praznoval vladarsko desetletnico, udeležbo bana primorske banovine, du-brovniškega škofa in vseh ostalih dostojanstvenikov pri teh svečanostih ter slovesno manifestiranje, da sta ta zemlja in to morje naše. jugoslovensko, označujeta ta dva rimska lista za »protiitalijansko izzivanje« in celo kot »delirium tremens«, pijančevsko blaznost!
In ta »azzione dalmatica«, ta besni ire-dentizem, se z vsemi sredstvi širi po vsej Italiji in vsepovsod po inozemstvu, kjer je kaj Italijanov. Pred kratkim so v Sa-lernu, v južni Italiji praznovali »dalmatinski dan", ki ga je priredila tamkajšnja skupina »Dalmatinske akcije« ob priliki razvitja svoje zastave, ki jo je dobila v dar od neke reške legijonarke, seveda s črnim žalnim trakom. Kakor poroča »II Littorio Dalmatico«, so se udeležile te slavnosti »vse oblasti: mestne, politične, civilne in vojaške«. Slavnostni govor je govoril predsednik dr. Mario Ricciardi, ki je med drugim omenjal tudi »akcijo, ki jo danes vrši italijansko prostovoljstvo za odrešenje najbolj italijanske dežele Dalmacije«, in sporočal vodstvu organizacije prostovoljcev, da bodo salernski prostovoljci znali držati svojo zaobljubo, pa naj jih to stane še toliko žrtev. Darovalka zastave, neka Luiza Zeni, je izrazila svoje trdno prepričanje, da bo »dalmatinska prerokba videla dan svojega uresničenja in zmage«. — Za to slavnost so izdali poseben list, ki so ga napolnili s svojimi prispevki najbolj fanatični iredentisti in torej kar buhti krika in vika po naši jugoslovenski Dalmaciji in našem jugosloven-skem Jadranu. Ta list so razposlali po vsej Italiji.
V	Napolju so tudi te dni imeli velik ire-dentističen zbor »dalmatinskih sinjih« (»Azzurri dalmatici«), na katerem je »apostol iredentizma«, kakor ga imenuje »Littorio Dalmatico«. Gaetano Pepe, v prisotnosti predstavnikov vseh oblasti predaval " iredentizmu, o borbi za »naj-izpostavljenejšo stražo Italije: Dalmacijo«!
V	Tarantu je tarnošnja skupina »Dalmatinske akcije« priredila 2. t. m. predavanje o Dalmaciji, ki se je zaključilo z viharnimi iredentističnimi demonstracijami.
Za danes kot zaključek samo še dobesedni odgovor glavnega glasila fašistične omladine vse Italije, »La Gioventu Fasci-sta«, na ukrep naše vlade, s katerim je bil list prepovedan v naši državi. Fašistični list je odgovoril takole:
»Ta vest, ki jo dobivamo iz Beograda, nam je zelo všeč. Je pač posledica akcije, ki jo razvijamo za vzpostavitev italijanstva Dalmacije ... Toda ne zadostuje prepoved prodaje našega lista v Jugoslaviji, da se zatre bolestni glas naših zatiranih bratov, kakor ne zadostujejo ministrski odloki,' da se zbriše italijanska slava in tradicija te naše dežele. Ne preostaja nam torej drugo, kot da še dalje oznanjamo italijansko pravico do Dalmacije, pripravljajoč duhove na dneve, ki ne morejo iz-ostati, ko bo zadoščeno pravici.«
Tako ruje in truje proti nam in naSi državi dan za dnem italijanski tisk, tako dela »Azione dalmatica« in to se potem imenuje — miroljubnost!
Izvoz vina v avgustu
Beograd, 21. septembra. AA. Kmetska vzorna in kontrolna postaja v Mariboru je poslala oddelku za rastlinske pridelke kmetijskega ministrstva poročilo o izvozu vina v avgustu. Izvozilo se je 434 hI vina. Največ ga je šlo v Avstrijo, drago pa na Ho landsko, v Belgijo in Nemčijo.
Iz državne službe
Beograd, 21. sept. p. V višjo skupino je napredoval uradnik podružnice Poštne hranilnice v Ljubljani Valentin Pliverič. — Za kontrolorja na postaji Ljubljana gorenjski kolodvor je postavljen Viljem Skeleč, do-sedaj postajenačelnik v Skofji Loki. — Premeščen je od ljubljanske železniške direkcije v strojni oddelek pristav Lovro Poljak. Iz Ljutomera v Pragersko je premeščen strojevodja Lovro Rojko.

Kakor pri »Lažnem feldmaršalu« tako se boste smejali pri izvrstni Saloigri iz vojaškega življenja
Don Juani
t«
garmzne
Ljubimkanje v garniziji! Trara — ljubezen!
Danes k premieri! — Kupite takoj vstopnice!
Ob 4., pol 8. in 9. zvečer.
Dve uri smeha in zabave Vam jamči
Elitni kino Matica
črni dan za vodilne mojstre
Aljehin s težavo ušel porazu — Maroczy porazil Kashdana, Spielmann pa dr. Vidmarja
Bled 21. septembra. Danes 5e bilo na Blgdu odigrano 22. kolo mednarodneea ša-hovskeea turnirja. Izrali so Maroczy-Kash-dan. ŠDielmann-dr. Vidmar Stoltz-Pirc. Kostič-Flohr dr. Aliehin-Bozoljubov. dr. Tartakower-Niemcovič. dr. Astaloš-Colle.
Maroczy ie nroti Kashdanu v zelo dobri iirri dobil kmeta in ie v končnici odločil oartiio v svoio korist. Ob 17. se ie Kashdan vdal. V Drvi oolovici turnirja ie dobil Dartiio Kashdan.
Spielmann in dr. V i d m a r sta izra-la špansko Dartiio. Vidmar ie že v deseti DOtezi Drezrl fieuro in ob 17. no doleem boiu oodleeel. Prva Dartiia ie končala remis.
Pire se 5e Droti S t o 11 z u branil r,a indijski način. Z dobro iero si ie priboril kmeta in doseeel močen napad. kasneje Da se ie Drenasrlil in ie nartiia končala notem remis. V orvi Dartjii ip Stoltz zmaeal.
Kostič in Flohr sta do mirni iarri re-mizirala že no 16. potezah. V orvi oolovici turniria ie Flohr zmaeal.
Zelo razburljiva Dartiia ie bi?a dr. A 1 i e-h i n-B o z o I i u b o v. BoeoUubov ie ieral kralievsko indijsko obrambo. Svetovni moj-
ster ie ieral otvoritev riskantno in ie zašel kmalu v brezuonc noziciio. Pozneje na ie Bosoiiubov znatno noDustii In se ie Aliehi-nu do težkem boiu končno oosrečiio. da izsilil remis. V orvi polovici turniria 'e Aliehin zmazal.
Dr Ta r t a k o w e r in Niemcovič sta do napeti icrri ob 17. remizirala. Tudi Drva Dartiia ie končala remis
Zelo zanimivo iero sta ierala dr. Astaloš in Colle. Colle ie žrtvoval za na^ad kvaliteto. Astaloš Da se ie dobro branil. Partiia ie bila ob 19 nrekinicna v boHSi noziciii za Astaloša. Prvo Dartiio ie dobil Astaloš.
Stan i e do 22. kolu: dr. Aliehin 18. BoeoUubov 12 in ool. Kashdan in dr. Vidmar 11 in do! (l). Spielmann II in pol. Niemcovič. Flohr. Maroczv in Kostič 11. dr. Tartakower 9 in nol. Stolt- 9 (2). Astaloš 8 in nol (2). Colle 7 in ool 0). Pire 6 in doI (1).
Jutrišnji dan ie namerien oreViniemm partiiam in sice-: Stoltz-Astaloš. Kashdan-Pirc. Vidmar-Stoltz. ter Astaloš-Colle.
Svetovnemu prvaku dr. Aljeliinu ie orva naerada že zr/^otovliena.
Seja posvetovalnega odbora pri ljubljanski direkciji državnih železnic
Včeraj 6e je vršila v prostorih železniške direkcije v Ljubljani III. seja posvetovalnega odbora. Povabilu predsednika g. direktorja dr. Borka so se odzvali člani gg. Ogrin Ivan, podpredsednik zbornice za TOI. Mohorič Ivan, gei. tajnik zbornice za TOI., dr Basa j joža, ravnatelj Zadružne zveze. Besednjak Alfonz, ravnatelj Gospodarske zveze, Čeh Franc, načelnik gTe-mija. trgovec v Murski Soboti in Florjan-č;č Stanko, trgovec. Svojo odsotnost 6ta opravičila g,g. Skubec Rihard. gen. ravnatelj TPD in dr. Rekar Ernest. lesni trgovec.
Na dnevnem redu je bilo poročilo predsednika o izvedbi sklepov prejšnjih oej po« svetovalnega odbora, dalje so se rnzmo« trivale spremembe voznega reda in ukrepi za jesenski promet in slednjič so se obrav« navali samostojni predlogi poedinih članov.
Iz ooročila predsednika izhaia, da so bili predlogi, stavljeni na prejšnjih sejah posvetovalnega odbora, deloma izvršeni, deloma pa se še prončavajo in bodo pošto-: poma izvedeni, kadar bodo na razpolago potrebna proračunska sredstva.
Člani posvetovalnega odbora so stavili predloge za izboljšanje voznega reda in
Zagrebške tekme v odbojki
V nedeljo, 23. septembra 60 6e vršile v Zagrebu na športnem igrišču Haška tekme članic in ženskega naraščaja v odbojiki za prvenstvo Saveza Sokola kraljevine Ju« geslavije. Vabilu 6aveznega načelništva se Je odzvala 6amo ena tretjina žup, kar do« kazuje, da se ta lepa igra v jugoslovcn« skem Sokolstvu še vse premalo goji. Z vrstam: članic so bile zastopane župe Bje-lovar, Beograd, Maribor, Celje, No-vo mesto. Sušak in Zaigreb, i vrstami ženskega naraščaja pa župe Beograd, Celje, Zagreb, Maribor, Novo mesto in Ljubljana. ČOS je poslala na tekmo 6vojo vzorno vrsto, ki jo je vodi a članica predsedstva in načelništva ČOS s. Boučikova. Kakor pred tednom v Mariboru, se je tudi tukaj tek, movalo po kol'h m sicer tako, da so prišle v drugo kolo vrste, ki so izšle kot zmagovalke iz prvega kola. Tekmovalo se je na dveh igriščih hkratu, in 6icer so tekmovale članice in naraščajnice istočasno. Kot zmagovalki sta izšli vrsti članic in ženskega naraščaja župe Maribor ter si s tem priborili prehodno dar'lo in naslov prvaka za leto 1931. Tekmovalo se je od pol 9. do pol 14. ure, vrstnv red pa je določil žreb.
Rezultati so naslednji:
Članice:	„ , „
I.	kolo: Bjelovar : Beograd (8 : l-i) 3 : 15. Maribor : Celje (15 : 3) 15 : 2. Sušak : Novo mesto (15 : 7. 10 : 15) 4 : 15. Zagreb : Maribor (0 : 15) 8 : 15.
II.	kolo: Maribor : Beograd (lo : 6) 15 : 5.
Finale: Maribor : Novo mesto (0 : 15) 2 : 5.
Ženski naraščaj: ,	„
I.	kolo: Beograd : Celje (15 : 13, 8 : 15) 9 • 15. Zagreb : Maribor (4 : 15) 1 : 15. Novo mesto : Ljubljana (3 : 15) 4 : 15.
II.	kolo: Maribor : Celje (15 : 1) 15 : 9.
Finale: Maribor : Ljubljana (13 : L>
: 9) 15 : 8.	, , ,
Nazadnje se je vršila tekma ženskega
■"V--* .h'<*o«daviie z vrsto ČOS, kjer so Jugoslovenke podlegle Čehinjam z (1 : 15. 6:15)3:15.	. ,
Razen tega et« bili odigrani prijateljski tekmi med prvakom Jugoslavije (moško vrsto mariborske župe) in člansko vrsto župe Zaprek ter ženskim naraščajem župe Ljubljana in vrsto clanic ČOS. Rezultat prve tekme je bil (15 : 3) 15 : 13 v korist Maribora, druge pa (4 : 15) 1 : 15 ▼ korist ČOS.
Vse igre so bile odigrane prav lepo. kar dokazuje, da ie odbojka v nekaterih so-kolskih župah že zavzela ono mesto, ki ji je namenjeno. Najlepša na je bila igra med ženskima naraščavema Maribora in Ljub« Ijane. Mariborčanke so igrale prav dobro in so tudi zmago zaslužile, vendar 6o jih Ljubljančanke v marsičem prekašale. Zmago Mariborčank ie predvsem pripisati njihov? fizičn' premoči.
Občinstva, ki je tekmam sledilo z 7a« nimanjem. je bilo Tazmeroma mnogo. Na« vzočih je bilo tudi več odličnih jsokolsfcih funkciionariev. tako eavemi načelnik br. Ivan Bajželi. savezna načelnica s. Elza Skalarieva. III namestnik saveznega 6ta» roste br. Laoko Križ in mnogo drugih.
V. B—r.
Tendenciiosne vesti
Beograd, 21. sept. M. Parigki »Temn*« obfavlfa naslednfo vest Iz Beograda: Nekateri če$ko*tovafki hsti so objaviti informacije, po katerih je fueoslovenska vlad* zahtevala od čeSkostovaike vlade moratorij ra čeSkoslovaSke terfatve v Jueo*lm>H1. ; Pooblaščeni smo to vest kategorično de-i mantirati, ker je brez vsake osnove.
vzpostavitev boljših zvez med poedinim' mesti kakor tudi med temi in gospodarsko važnimi centri našega podeželja. Dalje so izrazili razne želje glede 'zboljšanja potniškega prometa in v tovornem prometu glede znižanja tarifnih postavk za prevos r.ekih vrst blaga, da bi se zvišala konkurenčna možnost našega gospodarstva napram inozemstvu Med ostalim se je obravnavalo tudi vprašanje avtobusne konkurenčne in decentralizacije nabavk za pev trebe železniške unrave.
Predsednik posvetovalnega odbora je vzel stavljene predloge in želje na znanje z zagotovilom, da jih bo železniška uprava skrbno proučila in po možnosti upoštevala, opozoril pa je obenem, da bo z ozirom na težko finančno krizo b potrebo vsesploSne štednje treba izvršitev nekaterih, zlasti manj nujn;h predlogov odložiti na ugodnejši čas. Vzlic neugodni situaciji in potre-fc; splošne omeiitvc izdatkov pa bo želez« niška uprava skrbela, da se bo promet r celot! redno in neovirano vršil, pričakujoč pa, da bodo znali gospodarski krogi in vsa javnost te napore pravilno ceniti in da bo« do železniško upravo pri njenih stremlje« nj;h vsestransko podpirali.
(A. A.)
Haskova vdova umrla
Praga, 21. sept. h. Češka pisateljica Jar-mila Ha »kova je v starosti 43 let umrla za rakom. Bila je vdova po znanem pisatelju Ilašku, ki jc spisal *Švejka«. Pokojna Ila-škova je sama spisala več humerističnih novel.
Zaradi umora sina obsojen na 12 let ječe
Zagreb, 21. sept. č. Danes se je moral zagovarjati pred tukajšnjim okrožnim sodiščem 46letni seliak in branjevec Alojzij Erjavec, iz Sesvetskega Kraljevca. Obtožen je bil, da je z revoherjem ustrelil svojega 201etnega sina Pavla.
Soobto/ena je bila tudi Erjavčeva Mara, mačeha pokojnega Pavla Erjavca, češ, da je nagovarjala moža k zločinu. Priče so izpovedale, da je oče položil sinu roko na ramena, ko je prišel na domače dvorišče. ter mu dejal: »Kjer si hodil, ne boS več hodil.« nakar je potegnil revolver ter ga ustrelil v glavo, da je obležal na mestu mrtev. Erjavec je bil s svojimi otroci dober, dokler se ni drugič oženil, njegova draga žena pa ga je tako hujskala proti otrokom, da so vsi odšli z doma. Obsojen je bil na 12 let ječe in mu je bila kazen odmerjena v tej izmeri samo zato. ker je bilo sodišče mnenja, da ie delal v afektu. 2ena Mara je bila oproščena, ker ji niso mogli dokazati, da je nagovarjala moža k zločinu
Heimwehr odfclania dr. Pfrimerjevega sina
Gradec, 21. septembra. AA. Vodstvo Heimwehra odklanja vsake stike s sinom dr. Pfrimerja, ker je v izjavi jugoslovne-skemu časopisju dolžil razne heimehrov« ske voditelje izdajstva. Heimwehr pravi, dr. Pfrimerja, ker je v izjavi jugosloven-iz organizacije zaradi neresnosti.
Krvav spopad komunistov in hitlerjevcev
Berlin, 21. septembra. AA. Včeraj je prišlo do spopada med komunisti in hi-tlerjevci v Munchebergu na Branden-burškem. Do spopada je prišlo po komunistični skupščini in je bil neki hitlerje-vec ubit. Morilec je pobegnil. Policija je prijela 14 oseb.
Grof Bethlen piše spomine
Budimpešta, 21. septembra. AA. Grof Bethlen se bo po vsej priliki umaknil iz političnega življenja. Začel bo pisati svoje spomine.
»Zeppelin« v Peraambucu
Pariz, 21. septembra. A A. Poročajo iz Pernambuca, da je snoči ob 22.30 prispel tja nemški zrakoplov »Grof Zeppelin«.
Nesreča v belgijskem rudniku
Pariza 21. septembra. AA. V rudniku blizu Liegea se je včeraj v globini 430 m odtrgala zemlja. Zasulo je 6 rudarjev, od teh so 4 rešili, 2 pa sta se pod zemljo zadušila, preden je prišla pomoč.
Nova italijanska torpedovfca
Genova, 21. septembra. AA. V ladjedelnici Riva Trigoso so spustili v morje torpedovko »Zafer« in sicer za turšo vojno mornarico.
Hmeljski trg
žatec, 21. septembra, h. Cene in položaj neizpremenjeni.
Naši kraji in ljudje
Novi načrti ljubljanske občine
Gradbeno gibanje malih ljudi — Prenovljen rastlinjak — Pred grad-bo najmodernejše osnovne šole — Grad bo preurejen v muzej
Ljubljana, 21. septembra.
Polagoma postaja aktualno vprašanje restavracije ljubljanskega gradu. Pa navodilih arh. Plečnika so se že začeli izdelovati prvi načrti. Arh. Plečnik je sicer opustil svoje nadaljnje sodelovanje pri mestni občini Lz raznih razlogov, toda upati je, da se bo mestni občini posrečilo velikega mojstra zopet pridobiti. Na grad se bo zgradila tudi vzpenj-ača in ob njej dvovrstne stopnjice. Na Gradu samem bodo napravili iz vseh prostorov lep muzej ljubljanske občine. Prvotno se je bila sprožila misel, da bi se na gradu napravili uradni prostori za mestni magistrat. Ta misel pa je bila iz praktičnih razlogov opuščena, ker nameravajo veliko magistratno poslopje zgraditi na Vodnikovem trgu.
Inž. arh. Mušič (mestni gradbeni urad) je izdelal načrt za novo osnovno šolo, ki se bo v najkrajšem času, mogoče že letos, vsekakor pa pomladi, začela graditi na svetu, ki ga je mestna občina za prav primerno ceno kupila od pekovske zadruge v bližini artiljerijske vojašnice. Šola bo namenjena deci. stanujoči v severnem delu mesta in za Bežigradom. Najtooderneje zgrajena bo ustrezala vsem zahtevam, zlasti higijeni io pouku. V šoli bodo seveda tudi prsne kopeli in posebna ambulanca za šolskega zdravnika. J
Ključavničarski mojster Gayer je napravil železno ogrodje za novi mestni rastlinjak, ki bo popolnoma moderno urejen. Mestna občina je bila zadnja leta prisiljena, da je vzela v najem škofov rastlinjak ob Sv. Petra cesti, novi rastlinjak bo sedaj ustrezal vsem zahtevam. V njem bo tudi upravno poslopje mestne vrtnarije. Stroški za rastlinjak so znašali okoli 200 tisoč Din. Mestni vrtnar g. Ivan Lap se Je mudil te dni v inozemstvu, kjer je nakupil razne rastline in drevesa za mestne nasade, ki se bodo preuredili po vzorcih Pra> ge, ki letno izda v ta namen do 10 milijonov Kč.
Na Cesti dveh cesarjev prav marljivo grade lesene hišice. Nastala bo velika delavska kolonija, ker so graditelji po večini delavci, železničarji in državni upokojenci. Doslej je na mestnem svetu odkazanih 60 prostorov, kjer je že 38 hišic zgrajenih in stanuje v njih 38 družin s 165 družinskimi člani. Tri družine štejejo kar po 9 družinskih članov. Graditelji so dobili od mestnega magistrata po 2000 Din brezobrestnega posojila, ki ga bodo odplačevali v malih mesečnih obrokih po 50 do 150 Din Pri tej gradbeni podjetnosti ni nezanimivo dejstvo, da je v Ljubljani praznih okrofi 500 stanovanj.
Velika pravda se vleče že osem let
17 Dajncev toži 33 posestnikov iz Sorice zaradi gozda
Ljubljana, 21. septembra.
Posestniki iz vasi Spodnje Dajne, občina Sorica pri Železnikih — 17 po številu — so 18. aprila 1923 vložili pri deželnem sodišču v Ljubljani obširno tožbo proti 33 posestnikom iz Zgornje in Spodnje Sorice. Tožbeni zahtevek se je nanašal na to, da morajo toženci v 14 dneh po pravomoč-mosti sodbe izdati zemljeknjižno listino, ki priznava omenjenim posestnikom lastninsko pravico do gozda vlož. štev. 65 pare. št. 1-1 k. občina Dajne. Ta gozd meri 398 oralov in 969 sežnjev ter ga tožitelji cenijo na 25.000 Din. Del gozda nosi prav čudna imena, tako »Brotbruh« in »Cil-restl«.
Tožitelji so v tožbi navajali, da so njih posestni predniki gozd uživali od pamti-veka, najmanj pa 40 let. Navajali so za priče stare pastirje. Gozd je bil skupna last posestnikov, ki so bili lastniki domačij št. 1 do 7 v Spodnjih Dajnah. Stari pastirji so potrdili, da so pasli Dajncem krave po gozdu. Tako je Janez Kobler pove-dal, da je pasel dve leti in to okrog leta 1870. Omenjali so, da so iz gozda sekali les, tako 1. 1881. in 1. 1891., ko so Dajne popolnoma pogorele. Vsi posestniki so leta 1883. ustanovili srenjo Spodnje Dajne in imajo posebna pravila. Stare listine pa
navajajo, da so se že 1. 1797. predniki Dajncev organizirali in dogovorili glede mej tega gozda.
Po vložitvi tožbe se je najprej pričel ogorčen spor zaradi pristojnosti sodišča Deželno sodišče je izdalo sklep, da je za to pristojno. Temu sklepu so nato toženci ugovarjali in je stvar prišla pred stol sedmorice v Zagrebu, ki je potrdil sklep deželnega sodišča in nato se je še le začelo pravo pravdanje. Deželno sodišče 1« zaslišalo nebroj prič. Naposled je izdalo sodbo, ki priznava Dajncem lastninsko pravico do gozda, zatorej morajo toženci izdati primerno zemljeknjižno listino. Proti tej sodbi so se toženci zopet pritožili na vi^je deželno sodišče, ki je letos poleti poslalo na lice mesta sodno komisijo m jo je vodil s. o. s. dr. Stuhec. Po njenih ugotovitvah je višje dež. sodišče izdalo sodbo, ki je potrdila sodbo prve in-štance. Nato so se v začetku septembra toženci pritožili na zadnjo instanco, stol sedmorice v Zagrebu. Stroški pravde so seveda veliki, samo oni H. instance so bili odmerjeni na okoli 10.000 Din, ki jih mo rajo tožene' plačati tožiteljem. Velika pravda se vleče tako že nad 8 let. Šele s končno sodbo stol? sedmorice bo stvar de-finitivno rešena. Pa letos menda še ne...
Zaušnico plačal z lastnim življenjem
Star družinski oče je v sporu zaklai nasprotnika — V Celju že 12 let
ni bilo uboja
Celje. 21. 6eptembra.
Že ponoči je prebivalce Celja pretresla tragična vest, da je v Spodnji Hudinji pri Celju umrl nenaravne smrti 24 letni Dominik Habernik, dninar pri stavbnem mojstru Golograncu v Gaberju, doma s Koroškega.
Habernik je popiva! v raznih okoliških gostilnah in je prišel zvečer v Lebičevo gostil« ro ob državni cesti. V njegovi družbi je bilo več delavcev, med njimi tudi 61 letn: čevljarski pomočnik Blakšič, ki stanuje v Srebičevi hiši pod okolišk;m pokopališčem.
V gostilni je bila vsa družba mirna Po odhodu iz gostilne pa so se Habernik in to* variši naka'j sprli Habernik je v prepiru dal Blakšiču zaušnico, nakar je Blakšič, ki je bil baie popolnoma trezen, potegnil nož in zabodel ' Habernika v levo ključnico pod vratom. Prerezal mu je žilo odvodnico in je Habernik vpričo svojih tovarišev na cesti pred Omladičevo hišo izkrvavel
Takoj je bila na pomoč pozvana policijska stražnica v Gaberju, obveščeni sta hili tudi reševalna postaja in orožn:ki. Res sevalni avto je v nekaj minutah pridrvel na lice mesta, toda nesrečnemu Haberniku ji i bilo več mogoče pomagati. B:1 je že mi« te v. Vso zadevo zasleduje sedaj orožniška postaja, v katere delokrog spada zločin. Blakšič je oče devetih otrok in zato je njegovo nepremišljeno dejanje tem bolj vredno obžalovanja. Habernikova mati se nahaja
baje v Slov en jgTadcu, sestra pa je natakarica v neki celjski gostilni.
Danes popoldne ob 14. 6e je vršila na pokopališču obdukcija. — Blakšič je po uboju odšel domov, kjer so ga pa orožniki aretirali zjutraj, ko je bil še v postelji, i,n ga danes dopoldne :zročili tukajšnjemu okrožnemu sodišču. Vzrok uboja je bilo baje staro sovraštvo. Blakšič je bil 6icer vedno miren, dočim trdijo poznavalci raz« mer o Haberniku baš nasprotno. To je po dvanajstih letih prv' uboj, zabeležen v celjski kriminalni kroniki.
Sneg na nizkih gričih
Ljubljana, 21. septembra.
Pravijo: kakršen je kvaterni teden septembra, taka je potem vsa jesen. Prejšnji teden je bil kvaterni in v vremenskem pogledu prav slab. Danes pa je bil tudi prvi dan jeseni, a napovedal nam je domala že
zimo.
Že v nedeljo ponoči je — komaj po dveh dnevih, od katerih je bila sobota prijetna in nedelja tudi še za silo — začelo zopet deževati. Lilo je neprestano danes vse do 14. Reke so naglo naraščale. Ljubljanica je narasla prav do višine bregov in se je ina Barju ponekod že razlila. Med dežjem je bilo izredno mrzilo. .Mnogi na dolenjski
strani so opazovali, kako so po redkem začele padati prve snežne kosminke.
Prvi sneg je zapadel že zelo nizko po gorah in raznih okoliških vrhovih. Ko je prenehalo popoldne deževati, so se pokazali Krim, Polhovgrajski dolomiti, bližnje Mokrice in drugi griči v novi snežni odeji. Po dežju je ostalo ozračje trajno hladno Zvečer se je vreme sicer zjasnilo in se je barometer pričel počasi dvigati nad 765, toda živo srebro je ostalo komaj na 6° C
V planinah je ves dan precej močno snežilo, iz Črnega luga pa so nam popoldne brzojavili, da že od 13. ure dalje nale-tava sneg v vsem Gorskem kotaru.
Plaketa Ivana Hribarja
je izvrstno umetniško delo našega odličnega akademičnega medajlerja, profesorja tehnične srednje šole Antona Severja. Izvršil jo je letos med počitnicami v Cer-
kljah, kjer g. minister Hribar kakor običajno bival na oddihu. Plaketa v premeru 26 in pol cm je izdelana v bronu in montirana na mramorno ploščo v velikosti 36 cm v kvadratu. Plaketo je podarila jubilantu ob proslavi njegove SOletnice mestna občina ljubljanska.
Ponesrečenka s Turnca na mrtvaškem odru
Št. Vid, 21. septembra.
Pravilno ime mlade turistke, ki se je nedeljo popoldne smrtno ponesrečila na Turncu, je Rozika Narobetova, a za Pla-ninškovo se je predstavljala po imenu svo. jega očima. Njena tragična simrt je vse prebivalstvo globoko pretresla, saj je še v nedeljo dopoldne in pozneje marsikdo govoril z živahnim dekličem. Rozika je bila zaradi živahnega temperamenta in lepega značaja splošno priljubljena. Prav posebno še med tovarišicami v tovarni »Stori«.
Truplo ponesrečene Rozike so prepeljali sinoči kmalu po komisijskem ogledu h Vikrč v št. Vid ter ga dali na mrtvaški oder v domači hiši, kjer se pravi pri Kupi ču, in jo je kupil Rozikin očim g. Pla-ninšek šele nedavno. Pokojnioo prihajajo kropit domačini pa tudi številni Ljubljančani, zlasti včerajšnji posetniki šmarne gore, ki so videli Roziko še živo ali takoj po nesreči.
Pogreb nesrečnega dekleta bo jutri, \ torek, ob 16.30 na pokopališče v Št. Vidu.
Pri jubile jnih svečanostih zagrebškega Avtokluba
Zagreb, 21. septembra.
Avtoklub v Zagrebu je na slovesen način proslavil 25-letndeo svojega obstoja z veliko avtomobilsko baklado. z zelo zanimivimi športnimi prireditvami, med katerimi je omeniti brdsko tekmo, ki se je vršila sredi Zagreba na 1 km dolgi progi, ter brzinsko dirko na 7 km dolgi progi Sesvete—Maksimir.
V soboto zvečer se je vršila v lepo opremljenih prostorih Avtokluba svečana seja ob udeležbi komandanta armije, komandanta divizije, podbana g. dr. Hadžija, župana g. dr. Srkulja, velikega dela zagrebške gospode ter zastopnikov vseh sekcij jugoslovenskega Avtokluba iz vse države. Ljubljansko sekcijo so na svečanostih zastopali predsednik g. Praprotnik, podpredsednik g. dr. Pavlin ter člani upravnega odbora gg. Govekar, šabec, Bohinc in Urbas. Prisostvoval je seji tudi predsednik največjega kontinentalnega avtomobilskega kluba v Evropa »Allgemeiner deutscher Automobilklub«, g. stavbeni svetnik Fritz, ki je sporočil, da je predsedstvo ADAC-a sklenilo kot viden znak ozkih zvez med jugoslovensk.ini in nemškim av-
tomobilskim klubom podeliti podpredsednikom jugoslovenskega Avtomobilskega kluba g. ministru dr. Velizarju Jankovlču, g. Milanu Bošnjaku in g. Avgustu Praprot-niku svoje najvišje odlikovanje, zlate igle z briljanti. Imneom centrale Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije je dz-razil sekciji Zagreb najiskrenejše čestitke prvi podpredsednik g. dr. Velizar Jan-kovdč, poklonivši ji krasna darila, v imenu ljubljanske sekcije pa g. Avgust Praprotnik, poudarjajoč smotreno delovanje predsednika zagrebške sekcije g. Bošnjaka. Kot darilo ljubljanske sekoije je izročil krasno sliko Ljubljane, delo našega mojstra Vavpotiča. Po svečani seji se je vršila v grill-roomu »Gradskega podruma« soareja.
Zanimivo je, da sta pri gorski tekmi dosegla najboljši čas dneva dva naših ožjih rojakov in sicer g. Viktor Barešič na Mercedes-Compressorju dn g. Gassner iz Tržiča na Steyr-Supersportu. Svečanosti so se završile v nedeljo z razdelitvijo nagrad in spominskih plaket ter s sejo Centralnega upravnega odbora jugoslovenskega Avtomobilskega kluba, na kateri se je sklenilo podeliti za razvoj jugoslovenskega avtomobilizma zasluženim osebam zlate in srebrne igle kot najvišja odlikovanja, ki jih more dati klub. Zlate igle so bile podeljene: predsedniku Fritzu dn športnemu predsedniku Krothu od Nemškega avtomobilskega kluba, srebrne igle pa med drugimi g. Ferdu Pinterju, predsedniku mariborske sekcije, ki se je osebno udeležil prireditev, ter odbornikoma ljubljanske sekcije g. Radu Hribarju ter Johnu Šabeu. Vsem udeležnikom prireditev je pa poklonila eekoija-jubilarka lično izdelane spominske vozne plakete kot spomin na vzorno prirejene zagrebške svečanosti.
Ker je zaklal brata
Skoplje, 20. septembra.
Pred tukajšnjm sodiščem 6e je vršila razprava proti Turku Saifcu Bejadinovidu iz vasi Ljubotena, ki je na predvečer naj* večjega muslimanskega praznika, kurban bajrama, z nožem zabodel svojega mlajše« ga brata Rušida.
Sait je na dan pred praznikom, 27. apri« la letos, na vse zgodaj odšel od doma ▼ Skoplje, da je v mestu prodal drva in na« kupni za praznk potrebne stvari. Ko je prišel domov, mu je povedala njegova žen« Šerifa, da se je brat Ruški v njegovi odsotnosti zelo nepristojno in predrzno vedel nasproti njej, jo nadlegoval m tako 6kušal 6toriti največjo sramoto njej in svojemu bratu. Ker pa se je Šerifa ubranila Ruš:da, Sait stvari ni 6matral tako za hudo ki ni
Vedno enataa toplota
JE PREDPOGOJ ZA ZDRAVJE VAŠEGA OTROKA. .
Zephir-pefi
Vam dajejo dan in noč enako gorkoto.
ZNATNO ZNIŽANE CENE!
»ŽEPKIH« d. d., tovarna peči m emajla, Subotica
Samoprodaja za Ljubljano: Breznik & Fritsch, za Celje: D. Rftkasch, za Maribor: P!nter B Lenard._
rekel bratu ničesar. Vzel pa je nož ki »topil iz hiše, da bi zaklal jagaje za velik* praznik. V tem je prišel tjakaj tudi Rušid in mu začel braniti, da bi ne zaklal jagnje-ta. Ker se pa Sait vr zmenil za njegov ugovor, je Rušid pograbil ob steno prielooje-no lopato in parkrat udaril z njo brata. Sait — tako je pač izpovedal pri razpravi — je zamahnil, da bi se ubranil udarcev z lopato, in je, pozabivši, da ima r roti klavni nož, zadel z njim brata naravnost ▼ srce. Rušid se je zgrudil ki v nekaj trenutkih izdihnil. Ko je vddel Sait, kaj je storil, je pobegnil v goad, kjer se je skrival tri dni orožnikom, ki so ga iskalu Tretjega dne pa je le šel med tjiodi, k svojemu ujcu Žanru ▼ vasi Blaten, kjer eo ga prijeli orožniki.
Ker ni bilo niti ene priče pri samem dtv godiku, sodišče nikakor tA moglo točno ugotoviti, kako se je t resnici dogodil ta bratouboj in kaki so mu bili dejanski nagibu Sait pa je bil obsojen na pet let ječe.
Odkritje spominske plošče pisatelju Frana Detefi
Ponedeljsko »Jutro« je obširneje poročalo o nedeljski slavnosti v Moravčah, kjer j* bila na rojstni hiši ljudskega pisatelja Frana Detele odkrita lepa spominska plošča.
Najboljša veseloigra lx vojaškega življenja!
Don Juani garnizije
Trd ra ljubezen
V glavnih vlogah
Martha Eggert, Georg Aleksander, Felix Bressart, Ernst Ve-rebes
Paramountov zvočni tednik!
Danes premiera ob 4., pol 8. in 9. zvečer
Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. ure.
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
KULTURNI PREGLED
Septemberski zvezek
»Ljubljanskega Zvona"
Pravkar je izšla 9. številka našega uglednega književne-prosvetnega mesečnika »Ljubljanskega Zvona«. Na uvodnem mestu prinaša začetek daljše razprave Josipa Vidmarja o literarni kritiki Franceta fevstika. Vidmarjeva razprava se v znatni meri opira tudi na nenatisnjene vire iz Levstikove zapuščine in bo prva osvetila literarno-estetske nazore in metode tega našega kritika-pionirja. .
Alojz Gradnik je prispeval štiri pesmi: »Izpoved«, »Zadnji pozdrav«, »Molitev« in »Usmiljenki«. Prva je sonet in v njem se pesnik moško izpoveduje:
Jaz mrzim trga hrupni vik in šum in votli grom tribunovih besed, steptano pot in cilj blodljivih čred, češčenje pašnikov in slavo trum.
Tone Seliškar, ki se v zadnjem času vedno bolj uveljavlja v prozi, jezasto-pan z novelo »Pavla«. Zgodba o dekletu s kmetov, ki ga socialna beda vrže kot služkinjo v mesto, kjer postane žrtev brezvestnega canizma. zakrinkanega s premoženjem in lažnjivo vnanjo kulturo. Star motiv, a obdelan iskreno in toplo; v svojem realizmu povsem prepričevalna
»slika iz življenja«.	.
Ivana Grah o rja razprava »Sociološke označbe sedanjosti« je v tej številki ®aključena. Pisec delno polemizira z ne-
katerimi mlajšimi kulturnimi ideologi in premotriva naš celotni kulturni razvoj. Ugotavlja pomanjkanje jasnih pojmov o tem, kaj je kultura.
Jože K r a n j c je priobčil novelo »Sreča na hribu«.
O življenju srednjeveškega francoskega pesnika Frangoisa Villona, življenju, ki je bilo polno viharjev, zla in muke, pripoveduje v prav zanimivem eseju Alfonz G s p a n.
Nadaljuje se Franceta Bevka roman »In solnce je obstalo«.
Med književnimi poročili ocenjuje Pero P a j k »Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva« in »Levstikova pisma«. A. G s p a n Zormanova »Pota ljubezni«, A. Debeljak pa knjigo »Iz slovenačke književnosti«. številko zaključujeta dve krajši beležki. »Ljubljanski Zvon« se naroča pri upravi v Ljubljani, šelenburgova ul. 3. Stane za vse leto 120 Din.
Študija o slovenskem rojaku Davorinu Trstenjaku. Znani pedagoški pisatelj Šalih Ljubunčič je pravkar izdal v samozaložbi knjigo »Davorin Trstenjak 1848 — 1921«. Davorin Trstenjak, po rodu iz Huma pri Ormožu, je ena najmočnejših učiteljskih osebnosti v vsej jugoslovenski šolski zgodovini. G. Ljubunčič je v svoji čez 100 strani m. 4° obsegajoči študiji izčrpno in vsestransko orisal D. Trstenjaka, razmere, v katerih je živel in deloval, ideje, ki jih
je zastopal kot mislec m pisatelj, metode, ki jih je rabil pri vzgojnem delu. Knjiga je najlepši spomenik temu nenavadno vnetemu učitelju, ki smo ga Slovenci dali Hrvatom in ki je v jugoslovenstvu zopet naš enako kot njihov. Študija g. Saliha Ljubun-čiča je zanimiva tudi zaradi tega, ker ob Trstenjakovi vzorni osebnosti razpravlja o mnogih načelnih vprašanjih, ki so v zvezi z učiteljskim poklicem, čigar socialno in ikuliturno vlogo v življenju naroda in države pisec temeljito razglablja. Omenjamo še, da obširno opisuje mladost Dav. Trstenjaka in nato njegovo plodonosno delovanje v Karlovcu, Kostanjici in Gospi-ču. Knjigo toplo priporočamo zlasti slovenskemu učiteljstvu; iz nje bo dobilo obilo vzpodbude. Stane 25 Din in se naroča pri avtorju, Zagreb, Djordjičeva ulica 17.
»Srpski književni glasnik« je priobčil v najnovejši (2.) številki črtico Miodraga M. Mikačeviča »Luč«, nadaljevanje globokih razmišljanj Branka Lazareviča »Senke osnova«, pesem Ranka Mladenoviča »Pod točkom«. prevod iz moderne angleške lirike s člankom drja Svetislava Stefanovi-ca o sodobnem angleškem pesništvu, nadaljevanje spominov M. Gi. Miličeviča. članek Maksa Taute o sodobni arhitekturi, razpravo drja Mirka Ko&iča o gospodarski krizi in razne drage kraiše prispevke.
Kaj igrajo v Beogradu. V beograjskih gledaliških bodo ta teden igrali »Tosco« (z go. Fogovsko-Hristič kot gostom). Sha-kespearjev »Sen kresne noči«, balet »Raj-mondo«, drame »Slabi spol«, »Kir Janja«,
»Marija, polkova hči«, »Intimno življenje«, »Gospodo Glembajevi«, »Dekliško kletev* in »Princeso in njenega igrača«.
Novosti na beograjskem književnem trgu. Ž. Miličev.ič je napovedal za 1. okto. ber zbirko svojih kritik, ki izide v omejeni nakladi in se pozneje ne bo dobila v prodaji. — Sima Pandurovič je izdal svo-jo študijo o Bogdanu Popoviču, ki je prvotno izhajala v »Životu i Radu« in je vzbujala upravičeno pozornost vseh literarnih krogov. — Izšla je študija Ostrogor-skega »Demokratija i političke partije«. — V posebni obsežni knjigi so izšla predavanja bivšega vseuč. nrofesorja v Ljubljani, sedaj profesorja beograjske pravne fakultete dr. Gjorgja Tasiča »Enciklopedija prava«. — Beograjsko Jugoslovansko udru-ienje za mednarodno pravo« jo pravkar izdalo v francoščini svoj prvi letopis. V obsežni knjigi so razprave raznih uglednih jugoslovenskih pravnikov. Izmed Slovence* so zastopani dr. Bogumil Vošnjak, dr. Stanko Lapajne, dr. Janko Šuman in dr Metod Dolenec. a dr. Leonid Pitamic J« prispeval ameriško bibliografijo o vprašanjih mednarodnega prava
Strokovniaki in javno delo. Tega vpra« sanja se dotika v svoiem uvodniku zagrebška novinska revija »Riječ« z dne 19. septembra t. 1. Pisec ugotavlja, da se ogromna večina jugoslov. strokovnjakov, predvsem pa vseučiliških profesorjev, odteguje javnemu delu. Predvsem ne marajo sodelovati v dnevnikih, kjer bi lahko najširše množice imele nekoliko koristi od njihovega zna-nja. Zaradi tega naši strokovnjaki prema-
lo sodelujejo pri izgraditvi našega splošnega napredka. »Oni se po večini ne ganejo dalje od profesorskih kateder, ne zapuščajo svojih kabinetov...« Po piščevem mnenju utegne biti krivo to, da takle strokovnjak ne zna pisati gladko in jasno, ah je len, ali se boji stika z javnostjo, ali pa celo misli, da bo s člankom v novinah »profaniral« svojo znanstveno reputacl-jo... Drugače je na zapadu. Skoraj vsak dan najdeš v evropskih dnevnikih zgoščene, stilistično mojstrske in jasne razprave, članke, eseje prvih znanstvenih kapacitet, prvih svetovnih mož! In sicer je vse to aktualno: brž ko se pojavi to ali ono, 9 čemer je treba izreči odločilno sodbo 1 Vse-učiliški profesorji na zapadu se ne boje, da bi se »profanirali«, če sodelujejo v časnikih. narobe: smatrajo to za dolžnost in potrebo. — Tako »Riječ«.
Triumf »Prodane neveste« v Londonu* Zabeležili smo že, da je opera Covent Ga«1-' den v Londonu otvorik svojo sezono 9 Smetanovo »Prodano nevesto«. Kakor poročajo iz Londona, je češka opera doživela izreden, skoraj triumfalen uspeh, čeprar je niti najboljši londonski pevca in igralcf niso mogli podati tako živo kot umejo to Čehi Londonski listi poročajo zelo simpatično o odkritju neznane slovanske be, a češki listi vidijo v londonski »Ptoda» ni nevesti« nov uspeh češke kulturne p* netracije v inozemstvu.
Lepite na pisma znamke protituberkulozne Mige!
Domače vesti
*	Izeifi za poklic profesorjev trgovske akademije se bodo vršili 3.. 4. in 5. novembra letos. Kandidati, ki žele delati ta izpit, moralo oo členih 21. in 22. pravilnika za izpite za poklic orofesoriev treovske akademije naikasnele do 10. oktobra letos ■predložiti domači setavek in oredoisano kolkovano orošnio. dokumentirano no predpisu čl. 11. omenienega pravilnika. Prošnji, v kateri se mora navesti skumna učnih oredmetov in tuii iezik. za katere se hoče delati izoit ie treba priložiti izvirne dokumente in oo en overovliem prepis vsakega priloženega dokumenta. Ako se orošnii oriložiio izpričevala inozemskih gol. ie treba oriložiti tudi niihove overovljene orevo.de.	, _
*	Argentinski generalni konzul v Beogradu z. Celzo de Barios ie odDotoval v Argentino. V nieeovi odsotnosti bo konzularne Dosle vršilo argentinsko poslaništvo v Beogradu.
*	Štirideset evropskih arheologov pride v Jugoslavijo. V petek 25. t. m. oride preko Zagreba v Knin v študijske svrhe 40 arheoloških strokovnjakov iz raznih evropskih držav. Proučevali bodo starine v Ua-mtCm in Bosni.
*	Kongres omladinske organizacije Mlade Jugoslavije se ie vršil v nedelio v Zaere-bu. Otvoril za ie predsednik e. Brkič in •prečita! pozdravni brzojavki Ni. Vel. kra-liu iu ministrskemu predsedniku generalu Živkoviču. Za tem ie imel vzpodbuden go-vor g. dr. šumanovec iz Vinko vc*v._ ki ie deial. da mora mladina širiti ideie čistega itrgoslovenstva oo vsej drŽavi. Ko ie predsednik orečital program dela Mlade Jugoslavije. so se izvršile volitve vrhovneea sveta.
*	Jubilej sarajevskega nadškofa. V nedeljo dopolni sarajevski nadškof e. Ivan Šarič svoio šestdesetletnico in pripravljajo niegovi prijatelji od »Naoretka« in razne katoliške organizacije za ta dan veliko slovesnost.
*	Himen. V nedeljo sta se poročila v cerkvi uri Sv. Krištoiu v LiuoUam slušatelj iuridične fakultete na univerzi v Liubliani g. Zoran Nerat. sin šolskega upravite-lia iz Maribora, in gdč. Špelca Ramšako-va. članica liublianske onere. Bilo srečno!
*	Novi grobovi. Po daljšem hiranju ;e 17. t m. umrl v Slovenski Bistrici g. Vinko Kosi. vojaški veterinarski oomočnik ta-mošnie garnizije. Zapušča ženo in troie nepreskrbljenih hčerk. — Na Masarv-kovi cesti 12. v Liubliani ie po daljšem boleha-niu umrl g. Raiko F e i g e 1. uradnik Vzajemne zavarovalnice. Pogreb bn danes ob pol 15. — V Novem Udmatu ie umrl upokojeni železniški uradnik g. Anton Šuler. Pogreb bo jutri ob 14. V Ptuju ie ugledna družina g. Vladimira Vošnjaka izgubila liublj.eao ličerkico Maruško. — V Mariboru v Pooovičevi ulici 5. ie včerii umrla zasebnica Ivana VI a h o v i č e v a. stara 71 let. V Krčevini ie umrl ruski begunec, bivši častnik v Wranglovi armadi. Dimitrii S k u-b i j. V nedeljo so umrli v Mariboru: v Mlinski ulici 80 letna zasebnica Leoooldina Niederle; na Koroški cesti 58 delavec Franc Augustiner. star 76 let; v Kopališki ulici 8. zasebnik Andrej Prah. star 73 let; od kapi zadet pa Anton L i n d n e r. kanclist okrožnega sodišča, star 46 let. — V celjski bolnici sta umrli 61 letna Ma.ri.ia Dolinarjeva. bran.ievka iz Luč. in 42 letna Uršula Kovačičeva. žena posestnika iz Šibenika pri Sv. Juriju ob i. žel. Na Bregu pri Celju ie umrla v starosti 73 let zasebnica Marija Rebernikova. — Pokojnim blag sporni, žalujočim naše iskreno sožalie!
*	Filmanie našega Primorja. Na Sušak ie orisoela skupina članov Jugoslovenske-va prosvetnega filma iz Beograda, da bo filmala naše primorske kraie. Skupino vodi naš znani dramaturg in kniiževnik g. Niko Bartulovič z operaterjem g. Novakom. Skupina ie že spravila na trak kraie od Ulcinia do Sušaka. Sedaj filma^ Sušak in okolico, a potem bo snemala še Krk. Pag. Novi Grad in druge kraie.
*	Veliko premoženje mesta Novega Sada Zadnja seia novosadske mestne uprave se je bavlla s premoženjskim staniem. Aktive mesta so od lanskih 105 milijonov narastle na 121.095.8S0 Din. Ker ?naša pasiva 16 milijonov 254.S07 Din. je čisto premoženje mesta 104.841.080 Din in ie od lani narast-lo za okrog 15 in pol milijona. Ta prirastek ie v glavnem zaradi tega ker se ie novo-sadska občina združila s petrovaradinsko. Premoženjsko stanje samega Novega Sada se bistveno ni dosti izoremenilo.
*	Sejem grozdia v Sevnici. Kakor smo ooročali se bo v času sadne razstave, ki bo trajala od 4. do 11. oktobra, vršil v Sevnici v ponedeljek 5. oktobra tudi s^iem crozdia za ves sevniški gospodarski okoliš. ki obsega okoli 30 občin. Ker ie nakup grozdia in prevoz no železnici ugod-neiši kakor pri moštu, se pričakuje obilen poset seima. Z nakupom grozdja ima vsak
Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Josefovo« vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
KINO
LJUBLJANSKI DVOR
_Telefon 2730_
NORMA SHEARER v noviteti

Ob 4., pol 8. in 9. zvečer Cene 4 ln 6 Din
trgovec z vinom ali gostilničar oravico do gotove količine breztrošarinskega vina. Posetite torei 5. oktobra sadno razstavo in seiem grozdja v Sevnicil
*	Izredno nizke eene grozdju. Spričo dobre letine grozdja se je ta sad povsod zelo pocenil. Cena grozdju okoli Mostarja se giblje okrog 2 Din, pri Stalaču od 1 do 2 Din, a v dolini Neretve in v okolici Metko vi 6a se prodaja grozdje celo po 50 par za kg na debelo
*	Namesto cvetja na krsto br. .Lovšina ie daroval Sokolu na Vinici znesek 1C0 Din br. Juvanec Fran. šolski upravitelj v pokoju v Ljubljani. Hvala!
•	Prihodnja številka »Zborov« prinese 4 mladinske zbore p. Sattneria. ki izidejo v ponatisu kot posebna izdaja »Zborov« ob priliki 80 letnice rojstva Nestoria slovenskih skladateliev. Izdaja se lahko naroči nri upravi »Zborov« dobi se oa tudi v vseh večiih kniigarnah.
♦	Konkurz Jugoslovenske pevske zveze. Jugoslovenska pevska zveza razpisuj9 v zvezi s proslavo svoje desetletnice in s vseslovanskim pevskim izletom, ki ee bo vršil na Vidovdan 28. junija 1934. leta v Beogradu, konkurz: 1. za kantato, kompo-nirano za mešani zbor in orkester, 2. za zborovske skladbe: tri moške, tri ženske in tri mešane zbore,. Besedila vseh skladb si izberejo lahko skladatelji sami, raze® za kantato, vsebina te naj izraža vodilno idejo jugoslovenskega naroda. Oblika kantate je svobodna. Skladatelji se opozarjajo, da bodo kantato izvajali zbori vseh v zvezi včlanjenih društev in da naj zaradi tega vpoštevajo možnost reproduciramja teh zborov. Trajanje kantate ima biti 15—20 minut. Vsaka vrsta zbora (moški, ženski, mešani) ima tri kategorije. Zbori se kvalificirajo po kategorijah po težkoči same skladbe: v prvo kategorijo pride najtežja, v tretjo najlažja skladba. Skladbe tretje kategorije so v prvi vrsti namenjene podeželskim zborom. Zaradi tega naj skladatelji označijo, za katero kategorijo je skladba zložena, vendar si ocenjevalni odbor Jugoslovenske pevske zveze pridrži pravico eventualne spremembe po skladatelju določene kategorije zbora. Konkurza se smejo udeležiti vs! jugoslovenska skladatelji Zadnji rok za predložitev skladb je 80. september 1932. leta. Od odbora izbrane skladbe se bodo bo-norirale: Din 5000 za kantato, skladbe prve kategorije po 1200 Din, druge po 1000 Din, tretje po Din 800. Nagrajene skladbe ostanejo last Jugoslovenske pevske zveze. Skladbe morajo biti napisane razločno, s tujo roko in pod šifro. Na priloženi zapečateni kuverti naj napiše skladatelj svojo na partituri označeno šifro, a v kuverti svoje ime_ in naslov. Skladbe je poslati na naslov: Južno-slovenekotn pevačkom savezu u Beogradu, Kralja Ferdinanda br 1. (Dom »Stankovič«) Krasen razmah Podmladka RK t Jugoslaviji
*	Zvišanje nakazniškega zneska ▼ prometu z Avstrijo. Po odloku prometnega ministrstva bo znašal od 1. oktobra letos dalie v mednarodnem nakazniškem orometu z Avstriio naivišii znesek ene nakaznice za našo državo 5000 Din. oziroma 600 šilingov za Avstriio. Ta najvišji znesek velia tudi za odkupne pošiljke.
•	Vinski hram Je zgorel. Pred kratkim le zvečer okoli 19. ure nastal požar v vfask' kleti posestnika Antona Tomažina v Dobju. občina Boštani. Ogeni je hram z vso opravo upepelil do tak Klet ie bila lesena, s slamo krita in Je stala precej visoko oa hribu. Gašenje ie bilo zaradi oomanikania vode nemogoče. Kako ie nožar nastal, do-sedai še ni ugotovljeno. Škoda ie krita z aavarovalnino.	.
*	Dva požara pod Rumom. V St. Jurju pod Kumom ie te dni do tal pogorela, lele pred oar leti postavljena žaga g. Franca Kavčiča. Požar ie povzročila zločinska roka. Ogeni ie nastal tudi na Malem Kumu. kier se ie vnel skedenj posestnika g. Frana Zupana. Zažgali so otroci, katerim se ie po nesreči ubila petrolejka. Skedenj ie pogorel do tal in so domači le s težavo rešili živino. Zupan, ki ni bil zavarovan, ie zaradi požara silno prizadet.
♦	Požar v Šklendrovcu. V četrtek zvečer okrog 23. ie pričel goreti kozolec posestnika in žagaria Antona Potroina. p. d. Pur-garičana v Šklendrovcu. Gospodar je okrog 21. še opravlial dela v hlevu in ko je Šel k počitku ni opazil nič sumljivega. Prva ie opazila ogeni žena gostilničarja in lesnega trgovca Boriška. ki ie domače poklicala, da so šli gasit hi i£ obenem oozvala lastnika. ki ie bil pravkar zaspal. Seveda ie bila vsaka rešitev izključena. Kozolec, v katerem je bilo 15 tisoč kilogramov sena. ie gorel kakor bakla. Pogorelo ie vse gospodarsko orodie. vozovi, brane, oliugi in drugo. Škode ie za 60.000 Din. Zavarovan oa ie bil lastnik le za nrav maihen znesek. Za požig iz gole hudobiie posebno govori dejstvo, da sta rs^ao tisti večer ooazHa gg. Baicar Ivan in Turk Jože iz Zaeoria nekega moškega ležati na travi v bližini kozolca. Orožništvo upa požigalca kmalu izslediti.
*	Sneg po vseh višjih bosanskih planinah. V zadnjih dnevih je padel sneg po vseh višjih planinah Bosne in Hercegovine, zlasti po planinah Borje, okoli Skender Va-kufa, Glamoča in Oštrelja. Sneg je ponekod visok od 10 do 15 cm.
•	Nesreča pri igri. Iz Gornje Radgone nam pišejo: 17. t. m. proti večeru sta se na dvorišču Zamudove hiše na Gornjem Grisu lovila mesarski pomočnik Ivan J. in 16-letni dijak Lojze Zamuda. Na begu z dvorišča jo ;e ubral Lojze iz kuhinje v sobo; pri odpiranju vrat pa je zgrešil kljuko in z roko zadel ob debelo šipo na vratih. Nesrečno naključje je hotelo, da se je šipa, čeprav precej debela, razbila, pri čemer se je Lojze močno ranil na levi roki, ker si je prerezal žilo odvodnico. Ker je obstojala nevarnost izkrvavitve, ^o domači takoj pozvali reševalni avto mestnega gasilskega društva iz avstrijske Radgone, ki je ponesrečenca prepeljal v bolnišnico v avstrijsko Radgono. Rana se bo najbrže zacelila, vendar obstoja nevarnost, da v primeru komplikacij ostane roka pohabljena. Ponesrečeni Lojze je bil pred kratkim sprejet v vojaško glasbeno šolo v Vršcu, kamor bi moral odriniti v začetku prihodnjega meseca.
o>
>tsj
ecs
E
D
O
če ste ujeli madež na oble* ko, je novo zanesljivo sredstvo	1
ČISTIN
Dobiva se v drogeriji KANC, Ljubljana — Maribor.
C0
■-i rt> M
SC <
as
*	Nevaren pik muhe. Pišejo nam: Nedavne S3 je peljala z avtomobil; • iz Apač v Gornjo Radgono gdč. Ivanka Fekonjeva iz Gornje Radgone. Med vožnjo jo je nad desnim senčen« pičila muha, čemur pa potnica ni posvečala posebne pozornosti. Ko je prišla domov, je občutila bolečine po vsem telesu. Poklican je bil zdravnik, ki je ugotovil nevarno zastrupljenje in ji je nudil prvo pomoč. Zdravniška pomoč je prišla baš še v pravem času in je ponesrečenka zopet okrevala.
*	Najstarejši tihotapec je gotovo 105-let-ni Sretan Trivič iz Banjaluke. ki je bi' ored nekaj meseci obsojen na mesec dni zapora zaradi tihotaostva tobaka. Trivič ie sedai napravil orošnio višiemu sodišču v Sarajevo, da bi se mu kazen odpustila, ker še hi bil nikdar kaznovan, ko služi sedaj že drugemu vladarju v Jugoslaviji, prei oa ie bil brez kazni preživel dva turška in dva avstrijska carja. Sodišče ie nie-govo prošnjo odbilo, ker mu ie bila itak že v prvi instanci prisoiena nainižia kazen.
*	Za atentatorla Lelpnika so ga bnell.
V	oetek je odpotoval v Subotico iz Budimpešte 23-letui mehaničar Josip Press-burger. nameščenec pri znani zagrebški tvrdki Haas & Kleinleim. Pressburger ie doživel v Madžarski velike neorilike. ker so ga aretirali zaradi suma. da ie komunist Martin Leionik. atentator pri Torbagyju. Pressburger se ie nahajal v poslovnih zadevah 14 dni v Budimpešti in se ie v četrtek ziutrai odpeljal iz Budimpešte proti Subotici. Na obmeini postaji Kelebiii pa se ie naenkrat zazdel sumljiv tamošnjemu policijskemu ravnatelju, ki ga je dal aretirati. češ. da je naibrž komunistični atentator Leipnik. Kljub vsem protestom so Pressburgerja takoi uklenili in odvedli nazaj v Budimpešto. Nič mu ni pomagalo, da se je izkazal kot jugoslovenski državljan rn da ie imel vse papirje v redu. Zahteval ie tudi. da se telefonsko prepričajo o njegovih iziavak in o poslih, ki iih ie imel v Budimpešti. Tudi ta zahteva se mu ni izpolnila. Ves dan in vso noč je ostal Pressburger brez hrane in še vožnjo moral sam plačati od Kelebiie do Budimpešte. Osumljenec se ie nahajal v budim-oeštanskih policijskih zaporih tako dolgo, da se ie policija prepričala o točnosti njegovih navedb, nakar ga ie izpustila. Pressburger se je seveda nemudoma vrnil v Jugoslavijo. da bi se budinrneštanske policiji ne premislila in ga ponovno vtaknila za zamrežena okna.
*	Vlomilec Je na begu odvrgel plen. V noči na nedelio ie naletel stražnik v Tren-kov? uiici v Zagrebu na dva sumljiva mladeniča. Ko ie enemu mladeniču ^-del izpod pazduhe zavoi. se ie stražnik neznancema približal. Fant je hitro zooet oooadel zavoi in io s tovarišem ucvrl oo ulici. Ko ie stražnik hitel za niima. ie prvi nenadno vrgel zavoi skozi odprto okno orizemskega stanovanja neke hiše. V sobi ie soala neka mladenka, ki je izročila zavoj, stražniku.
V	zavoju so se nahajale nogavice, rokavice in čepice z naoisi trgovca Marčelie. v katerega trgovino sta neznanca izvršila vlom.
*	Ciganastl cigan. Cigan Jože Brajdič Iz okolice Novega mesta ie star šele okrog 23 let. vendar ie odsedel že več kazni. Fant je eden najbolj spretnih tatov, kar se jih klati oo Dolenjskem in zagreši še veliko več tatvin, kakor vedo lindie sami. Te dni se je snet priklatil v okolico Trebeni. potem pa je odšel proti Rihnovcu. kier sta vdrla s tovarišem v hišo posestnika Janeza Kafola in odnesla razno mošv-« in žensko obleko, perila ter še nekaj malen.-kosti. v skuoni vrednosti okrog 2000 Din.
*	Grda tatvina na vrhu LJubnika. Iz
škofje Loke nam pišeio. Vandalizem goto-v,h nennloravov presega vse meje. Škofjeloška podružnic SpD ie v'dala na "Hu Ljubnika pripravno kovinsko kaseto, s pečatnikom. bif—in spominsko knii-go. Te dni oa so doslei še neizsledeni zlikovci napravo popolnoma uničili. Pečatnik, knjigo in blazinico so oodivjanci brez nadalinie^a odnesli. Ker »e tatvina že druga te vrste, podružnici SPD v Škofii Loki do otvn^^e koče na Ljubnika ne bo kazalo n»pr>ve ponovno nareiati. Ljudi pa. ki deb'o škodo na vseh iavnih napravah, bi bilo treba enkrat izslediti in iih primemo kaznovati. Potem bi take reči. ki so nam samo v ne-čast. gotovo izostale.
*	Preiskava o dvojnem umora na Top-čiderskem brdu v Beogradu slabo napreduje. Preiskovalna oblastva so nerlustrira-la razne znance umorjene eosp. Mare. ker se je domnevalo, da se ie mogoče ta ali oni nad njo maščeval, niso oa dosegle s tem ničesar, kar bi moglo razjasniti skrivnost trašnega zločina. Gotovo 5e bil zločin izvršen iz roparskega namena, ker ie bil stari upokojenec Iliia Tipa splošno na glasu kot bogataš in skopuh, ki skriva svoje veliko bogastvo doma. V stanovanju so našli samo nekaj vrednostnih papirjev, ve pa se. da je bil umorjeni starec v posesti visokih obligacij voine škode in še raznih drugih vrednostnic.
*	Osumljen požiga lastne hiše. Te dni je v Klisu pri Splitu zgorela hiša posestnika Braliča Lapinčiča. To je že drugič, da je požar uničil hišo Braliču. Ker je bilo poslopje zavarovano preko svoje vrednosti, je orožništvo Braliča aretiralo in ga izročilo sodišču v Splitu.
*	Trdovraten samomorilec. V zaporih no-vosadskega okrožnega sodišča so še v zadnjem hipu rešili 34-letnega Jovana Iga iz Feketiča. Ig i e bil nedavno obsoien na poldrugo leto zapora in si ie že trikrat skušal vzeti življenje. Enkrat si ie prereza' žile. sedai oa se ie skušal ?e drurič obesiti. Niegovo stanje ie zelo težko.
»ITO« zobna pasta najboljša.
*	Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.
*	Brez Dkanla In oranja Je >Pan« ovratnik.
Iz LJubljane
u— Dramska sezona se otvori ;utri ob 20. z originalno Grumovo dramo »Dogodek v mestu Gogi« v režiji Tirof. Šesta in s sodelovanjem skoraj celotnega dramskega nr-^bla. Takoi naslednji dan nam prirff-se drama živahno Nestrovevo veseloigro »Pritličje in prvo nadstrooie«. Poleg za bavne vsebine ima komedija vse poln' kuoletov in šaljivih prizorov. Ta igra ie na menjena onim. ki ljubijo oreorosto zabavt in smeh no težkem dnevne-m delu. V ne tek ostane gledališče zaprto, ker se bo vršila generalna vaja za sobotno nremiiero Cankarjevega »Kr?':- na Betainovi« v po nolnoma novi zasedbi in novi režiji Ciril; Debevca. Vse tri predstave so izven. Cene v naši drami so tako nizke, da se nredstav res lahko udeleži vsak. Po«et oremUer. zlasti težjih, kakor »Dogodek« ali »Krali na Betainovi« priporočamo tudi abonen-tom. — Vstopnice se dobe -ri dnevni bla-gaini v veži drai?iskega ^'edališča in zvečer nred predstavo istotam.
u_ Ruski moški kvartet Kedrov, ki bo koncertiral v oetek v Filharmonični dvorani. obstoja že od 1897 in ga ie ustanovi! profesor carskega konservatoriia v Petro-gradu Nikola Kedrov. Za časa revolucije ie izgubil dva svoja člana in iih nadomestil z novima odličnima solistoma. Kot koncertni faktor je prepotoval vso Evropo in Ameriko. Koncerte, ki iih ie največ imel oo Franciji. Angliji in Belgiji, stalno obiskujejo največji umetniki, naivišii državniki :n tisoči publike. Program iavimo iutri. pred-prodaia se že vrši v Matični knjigarni, u— »Rango«. Ne pozabit* na dana njo predstavo zvočnega kulturnega velefilma »Rango« ob pol 15. v Elitnem krnu Matici. Tako lepega, zanimivega in poučnega filma še ni videla Ljubliana. Film je le še danes in jutri na sporedu. Starši, oripeljite svoio deco ob pol 15. v kino Matico. Ts^i»ko naproša ZKD. da tudi šolske uprave in cenj. učitelistv« priporoča ogled tega krasneg3 filma diiaštvu in učeči se mladini vobče. Cene nri predstavah ZKD so izredno nizke. da se na ta način omosroči najširšim sloiem ogled lepih kulturnih filmskih del. Zato še enkrat: ob pol 15, y Matico k filmu »Rango«.
u— EsperantistI za LJubljano. Po zaslugi marljivega »Esperantskega kluba« v Ljubljani ki bo letos svečano proslavil desetletnico svoiega tihega, a plodonosnega delovania. se v esoerantskem tisku če|če noiavliaio informativni članki o Sloveniji, zlasti oa o Liubliani. Nekatere smo bili na tem mestu že zabeležili. V nainoveiši številki saraievskega »Monda Kuriero« ie zopet izšel takle informativen članek, ki ga bodo čitali tisoči esoerantistov no svetu, dočim je »Herddo de esoeranto«. ki izhala v Kolnu ob Renu, poročal o ljubljanski slavnostih »kraljevega tedna«. Tujsko-oro-metno društvo je izdalo tudi v esnerantu ilustriran kažipot po Ljubljani z dobro sestavljenim besedilom za nainuineišo informacijo tujcu. V esoerantskih krogih, ki so svetovno organizirani, ie to upoštevan ie esoeranta vzbudilo simpatično pozornost.
u— Učni tečai Trgovskega društva »Merkur«. Trgovsko društvo »Merkur* namerava prirediti večerne učne tečaje, ki se bodo vršili ob delavnikih v času od 7. do 9. zvečer. Ti tečaji so nameravani za. naslednje predmete: knjigovodstvo, stenografija slovenska in nemška, laški in nemški iezik. Tečaie se otvori ood pogojem, da se prijavi za posamezne predmete zadostno število udeležencev. Kdor želi obiskovati take tečaje, nai se prijavi v društveni pisarni od 10. do 12. dopoldan in od pol 3. do 5. popoldan (Gregorčičeva ulica 27, pritličje. Trgovski dom) do 24. t. m.
u— Ruski tečaji. Vpisovanje za ruske tečaje ori Ruski Matici ie podaljšano. Uko-vina znaša 20 Din mesečno. Informacije se daieio vsak torek in četrtek od ool 19^ do po! 20.. Jurčičev trg 3-II. (pri bivšem Čevljarskem mostu).
u_ p0 trinaiskih letih Jugoslavije. Neka ljubljanska knjigarna razpošilja naročilo za neko kniigo v nemškem ieziku. Pripominjamo. da ie ta knjigarna ustanovljena šele oo prevratu in je menda čisto v slovenskih rokah. Da se to lahko smatra za skrajno predrznost ie razumljivo in ni potrebno še posebei naglasiti.
u— Hospitantke na Ženski obrtni šoli v Ljubljani se bodo vpisovale od četrtka 24. do sobote 26. t. m. vsak dan cd 10 do 12. v sobi št. 20. pritličje (damski sobi Ženske obrtne šole na Tehniški srednji šoli). Ho-soit'ranie se bo začelo z oktobrom.
n— Dr. Zalokar se je vrnil in zooet redno ordinira v Maistrovi ul. 6.
n— Iz tujine se vračajo. Skoro sleherni dan iščejo zaščite na policijski upravi^naši rudarji, po večini možie z iuga. ki se vračajo iz Francije brez vsakih sredstev. Tudi v Franciji primanikuie dela'v premogovnikih in odlete seveda v nrvi vrsti ne-domačini. Včerai so privedli z Jesenic mal-hno družinioo. bolnega očeta-rudarja Lazarja Milovanoviča iz Bosne, ženo in malega otroka. Do naše meje jim ie oskrbel voznino naš konzulat, na Jesenicah na se ie nesrečni rudar zatekel k obmejnemu ko-misariiatu. ki ga ie dirigiral na policijsko upravo v Ljubljani, kier so družinico s Dri-silienim potnim listom odpravili v domovinsko občino Cazin. Pač žalostna usoda naših roiakov. ki ouščaio zunaj svoje najboljše delovne sile. potem pa se vračajo domov brez sredstev, lačni in bolni. Tujina
— mačeha! .... » ,	, ^
u— Obrtna nadaljevalna gola za stavbne obrti v LJubljani na Grabnu. Vpisovanje učencev vajencev bo v nedeljo 27. t. m. od 8. do 12. Novinci naj prineso s seboj zadnja šolska izpričevala oziroma od-pustnice, in če le mogoče tudi učne pogodbe. Oni, ki so že hodili v tukajšnjo šolo, naj prineso s seboj zadnje izkaze. Vpisovali bomo tudi 28., 29. in 30. t. Do 1. oktobra morajo biti vpisani vsi, zakaj ta dan se prične že redni pouk. Ob vpisu Je plačati 22 Din, b tem sta plača*
Dr. ZALOKAR
se je vrnil
in zopet redno ordinira v
Maistrovi ulici b
11721	I
Zvočni kino Ideal
E. A. Dupontcva
velemojstro vina
!DYA\
SVETOVA
Helena Sieburg,
Peter Voss,
Film, ki napravi na slehernega gledalca globok nepozaben vtis!
Dveurne predstave ob: <gc, Vi 8., 9 V± zvečer
Premiera!
Popolnoma novo!
na kontrolna knjižica in prispevek za mesec oktober.
* Mestna zastavljalnica bo imela redai dražbi februarja zastavljenih predmetov: za dragocenosti (zlatnino, srebrnino in podobno) 6. oktobra, za eiekte (perilo, obleko. stroie in drusro) ca 12. oktobra od 15. dalie v uradnem prostoru na Polianski cesti 15. Zastaviialnica ooozaria. da se v zastavo spreiemaio le taka kolesa, za katera se lahko izkaže nabava z računom.
n— Nepreviden kolesar. Po obrežju Ob Ljubljanici se ie vozil predsinočni im n?. kolesu Josip N„ in sicer p-c levi strani. Ko je nrivozi] do vogla votaše^a^ sladišča. sc je pripeljal nasproti godbenik Štefan Vebe-katerega je li. podrl na tla. Pri padcu se ie Veber precej opraskal, obenem pa se mu ie pokvarilo kolo. N. bo trpel škodo v tem. da bo moral plačati Vehru odškodnino, poleg tega o a bo kaznovan še s oolicii-sko globo.
a— Tatvine na dnevnem redu. Učiteljic« Friderika Saršonova. ki stanuje na Blei-weisovi cesti 13. ie prijavila, da ii ie odnesla iz stanovania neznana ženska kompletno črno obleko, več rjuh, par čevlie_v in še neke druee predmete v vrednosti nad 600 Din. Monteriu Josinu Bernotu je tat odnesel iz Gradišča 150 Din vreden sukn-'!č v katerem ie ime! tudi razne kliuče kon-tjolno kniižico. Vlagalka Frančiška Kettejeva je prišla v telovadnici realke ob sv oio aktovko v kateri so bili 3 oari otrošVh hlač. siva ročna torbica, nekai drobr>a. ključi in diploma samaritanskega tečaia.
u— Tatovi koles ne odnehalo. Tesar France Košir iz Moravč se ie pripeljal v nedeljo s kolesom v Ljubljano na obisk nekega sorodnika v bolnici. Za čas obiska ie postavil kolo pred oosknje bolnice, kjer pa ni ostalo dolgo, kaiti kmalu ea ie zasedel m se odpeljal ž niim neznan tat Enako smolo ie imel del2v.ee Jože Čuden iz Lukovice. ki se ie ustavil s kolesom v Robežnikovi gostilni na Viču. Koširjevo kolo ie črno pleskano. znamke »One!*, vredno 1300 Din. še skoro novo s tovarniško številko 1,494.141. Cudnovo pa brez znamke, vredno 700 Din.
n— Nepoboljšljiv tat. V stanovanje Petra Cervana v Rožni dolini se ie te dni snlazG 35-letni bivši zasebni uradnik Ivan K. in odnesel več ključev, sivo moško suknlo. sivo obleko klobuk, par rjavih čevljev, dežnik m nekaj perila v vrednosti okrog 1000 Din. K. ie no izvršeni tatvini neznano kam pobegnil. Mož ie bil zaradi tatvine že kaznovan in ie star znanec policije.
r
VAŠE PLOŠČE
IN FILME
Vam razvijemo in kopiramo v 12 urah. Drogerija Kane, Ljubljana
— Maribor.	I
Iz Marlfeora
a— Volilni imeniki za mestno občino mariborsko so potrjeni in stalno na vpogled v konskripcijske-m uradu mestnegi načelstva. Ako bi kdo želel prepise volilnih imen;kov, naj to javi do 25. t. m. dopoldne v konskripcijskem uradu mestnega načelstva.
a— Izobraževalni tečaji Ljudske univerze v Mariboru. Tudi letos se nameravajo otvoriti izobraževalni tečaji v obsegu snovi meščanske šole. Pouk se prične 1. oktobra ob 8. zvečer. Prijave sprejema sluga meščanske "šole Krekova ulica št. 1.
a— GostHničarska nadalj. šola v Mariboru. Vpisovanje učencev in učenk v vso tri razrede gostilničarske nadaljevalne šole v Mariboru bo v četrtek, 1. oktobra od 8. do 10. v •šoli, Zrinjskega trg, št. 1., I. nadstropje, vrata št. 31. K vpisovanju naj prinese vsak vajenec oz. vajenka rojstni list, zadnje šolsko izpričevalo in potrdilo o plačani predpisani vpisnini in šolnini pni gostilničarsM zadrugi, Vetrinjska ul. 11., I. nadstropje.
Ne pustite se
Vsak imej nepremočljiv dežni plašč. Pra^i izvrstnega dobite za mal denar pri
Anton Presker, f
Sv. Petra cesta štev. 14
Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izbiri tvrdka J. MAČEK, Ljub-'iana, Aleksandrova c. IZ.
I
OBLEKE in SUKNJE iz le prist-nih angl. blagov pri K. PUČNIK, Tavčarjeva ulica 3. Prvovrstno delo.
I
a— Lep prispevek za dečjo počitniško koloni)« na Pohorju. Nedeliska ombola
slovenskega ženskega društva na Trcru Svobode ie Drivabila veliko občinstva. Cisti dobiček ie bil nameni"" za izopolnitev počitniške kolonije Kraljice Marije na Pohorju. Prvo tombolo, komnletno snalnico. je dobil ključavničarski nomočnik Andrej Gradišnik. Kakor izvemo, je tombola vr-^a okoli 25.000 Din čistega dobička.
a— Pevsko društvo Jadran v Mariboru priredi v soboto 3. oktobra v vseh prostorih Narodnega doma veselico: petje, godbo m vinsko trgatev. Po izvršenem progra« nvu prosta zabava. Naprošajo se vse bivše gospe in gospod;čne pevke »Jadrana«, da se zglasijo v sredo (23. t. m.) ob 19. v prostorih drž. realke zaradi dogovora za eventuelni pevski nastop in za pomoč pri prodaji cvetlic itd. — Odbor.
a— Mariborski peki in policija. Na mariborski policiji so se začele kupieiti prijave proti mariborskim pekom. Peki baje nape-čcjo premalo kruha in občinstvo, ki ne pride po kruh v zgodnjih jutranjih urah, se mora zadovoljiti s tem, kar ostane v pekarnah, povečini z žemljami. Državni cenik za kruh, ki predvideva enotne cene, bo zaradi intervencije pekov iz dravske banovine popravljen — v prilog pekovskim mojstrom.
a— »Lastovica« zopet ponesrečila. Po
končanih motornih dirkah na dirkališču v Teznu se ie v nedelo popoldne dvižni! pilot France Kerček z letalom treovca Mo-r^vca »Lastovica« na tezenskem letališču v zrak. Jedva v« ie letalo dvignilo, ie zadelo v telefonsko žico na železniški proei; Naprava ie bila poškodovana, pilot ie imei pa še toliko časa. da ie skočil iz letala, vendar ie obležal s težiimi notraniimi poškodbami. da so ea morali prer>~"-i; v bolnico, Letalo ie bilo težko poškodovano, propeler ie razbit in tudi stroj ie preoei trpel.
a— Gledališke interesente opozarjamo n*
letošnii razpis eledališkesra abonmana. Novi abonentie se soreiemaio do četrtka. 24. t m. Abonma ie prav poceni, vrh teea se bo zakliučila letošnia sezona že koncem anrila. kar bo mnoeim abonentom eotovo všeč.
a— Kinematografi. Grajski: Do všteteca torka »Regiment oo cesti ere...« od srede dalje 100% nemški eovoreči in zvočni film ■»Ljubica, sladko Doi mi lahko noč«. Char-lota Suza. Hans Stuve. Marija Sohvee. Ernst Verebes. Hans Junkermann. — Union Od danes dalje 100% nemška zvočna ln filmska opereta »Dijak proslak«. Jarmila Novotna. Haas Heinz Bollmann. Fritz Soli u 1 z
"^a—• Izpred sodišča. Mali kazenski senat je obsodil 47-letnega posestnika Rudolfa Roškerja i* njegovega srhia Janeza, prvega ma 7, drugega pa na 3 mesece ječe. Obsojena sta bila zaradi pretepa s koli in noži; Obtoženca morata po!eg tega poravnati tudi sodne stroške, ki niso majhni, ter stroške za bolečine, ki sta jih povzročila vniiiičarju Josipu Slaniču.
a— Služkinjo je povozil v petek popoldne v Stolni ulici grof Attems, M je pridir-jal z avtomobilom z Glavnega trga in zavil proti Slomškovem trgu. Vozač ni mogel pravočasno zavreti vozila in avtomobil je šel služkinji čez noge. Krivec nesreče je bi! vsaj toliko uvideven, da je ponesrečen-ko nemudoma prepeljal v sanatorij dT. čer-niča.
a— Obesil se je v noči od petka na soboto na Konigovem posestvu med št. Petrom in Mariborom Josip Korbič iz čepin-cev v Prekmurju. Našli so ga zjutraj na češpljevem drevesu. Vzrok obupa ni znan.
a_ Tihotapka saharina. V soboto dopoldne je bila zaradi tihotapljenja saharina aretirana na Vodnikovem trgu K. Lucija. P-cnujala je kmetom saharin. Aretiranka je že predkaznovana.
a_ Dva ponesrečenca na kolesarski dirki. Pri nedeljsk' motociklistieni dirki na ftezenskem dirkališču sta se takoj ob počet* ka dirke ponesrečila Avstrijca H. Trum-mer iz Feldbacha in Fr. Schmirmaul rz Gradca. Prvi je med vožnjo na ostrem oviniku padel raz vozilo in si pretresel notranje organe. Sohmirmaul pa je vozil neposredno'za njim in ni mogel več ekreniti na levo. Zadel je v Trummerjevo vozilo in sam zletel n.a tla. Pri tem si je težje poSkodoval spodnjo čeljust. Oba ponesrečenca so z rešilnim avtom prepeljali v bolnico.
E& Celja
e— Na trgovski nadaljevalni šoli v Celiu
bo vpisovanje 28. in 29. septembra od 18. do 20. K vpisovanju ie prinesti zadnie šolsko izpričevalo in vpisnino 25 Din. V to šolo se vpisati in io obiskovati so dolžni vsi vajenci trgovin v mestu Celiu in naslednjih krajih okolice: Babno. Breg. Gaberie. Lava/Lisce. Medlog. Ostrožno. Polule. So. Hudinia. Sp. Ložnica. Trnovlie. Zazrad. Zavodna. Zg. Hudinia. Bukovžlak. Cret.
Dobrova. Štore. Teharje. Leveč.
e_ Obnovite takoj srečke V. razreda
drž. razredne loterije, ker bo žrebanje že v nekaj dneh! Na razpolago so še nove srečke.
* e— Himen. Včeraj se ?e poročila v Pe-trovčah gdč. Greti Lebičeva, hčerka tukajšnjega kavarnarja, z g. Karlom Pfej-ferjem, deželnim računskim višjim revi-dentom v Korneuburgu pri Dunaju. Bilo erečno!
e_ Mestni kino bo predvajal danes ob
pol 21. nemi film »Brezdno greha« z Josipom Rovenskym v glavni vlogi.
e_ Razne nesreče. Predvčerajšnjim je
sekala drva 14-letna Marica Bogmejeva, hči kuharice z Brega pri Celju. Kos polena ji je odskočil in jo ranil na čelu. V cirkusu je kamela objedla 24-letnega Leopolda Lipuša, vendar rana ni nevarna in bo fant nadaljeval s cirkusom pot v Maribor. V nedeljo zvečer je šel 25-letni mesarski pomočnik Jernej Vrhovšek, doma iz Celja, po cesti iz Teharja proti mestu. Za njim je privozil neznan avto, ki ga je podrl na tla in je dobil Vrhovšek lahek pretres možganov in rano na glavi. Istega dne se je pri sekanju drv ponesrečila 15 letna Zofija šerganova iz šmarjete pri Rimskih toplicah. Vsekala se je v palec leve roke. Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici.
Iz Kranja
r— Zgradba novega osnovnošolskega poslopja. Prejeli smo: Pretekli teden so finančni, gradbeni in šolski odsek občinskega odbora pomaknili vprašanje zgradbe novega osnovnošolskega poslopja v nov Stadij s tem, da so na predlog občinskega svetovalca g. dr. Sabothyja izvolili
nov pododsek za zgradbo šole, ki ga sestavljajo gg. Fock Maks, šavnik Ivan in Horwitz Maksimilijan. Javnost si glede potrebnosti tega pododseka ni na jasnem in je mnenja, da je sedaj že dosti odsekov in da je skrajni čas za resnično zgradbo šolskega poslopja. Ni umevno, zakaj naj to važno vprašanje rešuje nejaven pododsek, ker spada obravnavanje tega gotovo eminentno važnega vprašanja gotovo bolj na javne, občinstvu dostopne seje. Tudi ni razumljivo, zakaj se je pritegnil v ta pododsek g. Horwit.z, proti katerega osebi sicer nimamo ničesar, ki pa vendarle ni član občinskega sveta, v katerem je dosti preudarnih mož. Novemu pododseku priporočamo, da se z vnemo loti dela, ki je zelo nujno, ker se je sicer bati. da bodo pristojna oblastva skrajno neprimerno in nezdravo staro šolsko poslopje zaprla.
Ia Konfic
nj— Sok oh k a prireditev v Loč ah v, nedeljo 13. t. m. je v vsakem oziru uspela zelo ugodno. Ves teden je nagajal dež, v nedeljo pa se je zjasnilo. Na telovadišču. ki je bilo zelo okusno prirejeno, se je zbra-la množica po večini kmetskega občinstva, ki ga je po uspelem telovadnem nastopu
pozdraviš starešina domačega društva br. Kržič. Za ryiui pa jc nagovoril zbrano občinstvo v imenu župne uprave br. dr. Mejak. K lepemu uspehu častitamo Ločanom ia jim kličemo krepak: »Naprej!«
Iz Slovenske Bistrice
sb— Davica se z nastopom hladne jeseni
I snovno pojavlja mod šolsko mladino.
sb— Iz Lovskega društva. Na zadnji od-borovi seji Lovskega društva 18. t m. je bilo sklenjeno: Skupni lovi in pogoni se bodo vršili šele po 1. oktobru. Perjad, ki jo je društvo skozi 3 leta ščitilo in se doslej vob-•e ni streljala, se je zadovoljivo razmnožila, zato se v letošnji sezoni dovoli članom odstrel 80 jerebic in 15 fazanov petelinov. 'Mslrel fazank ni dovoljen in se kaznuje z <j!obo po 100 Din. Določile so se naslednje prodajne cene za divjačino: jerebice po 10, gozdni jerebi 15, fazani 20 in zajci 25 Din. V nekaterih revirjih se bodo namestili novi pazniki, tako predvsem na Zg. Ložnici, v Ritoznoju, na Črešnjevcu in pri Sv. Martinu na Pohorju. Nagrada za posamezne ovadbe lovskih tatov se zviša na 200 Din. Na izpraznjena mesta so bili aorejeti novi člani, in sicer gg. Rasteiger iz Slov. Bistrice, Flu-her iz Bistrice" in Pivko iz Leskovca.
PODARSTVO
Zbor belokrajinskih vinogradnikov in kmetov
Huda vinska kriza, ki tlači Belokrajin« ce, je prisilila gospodarske činitelje sreza' predvsem Vinarsko zadrugo in podružnice Kmetijske družbe v Metliki in razne kmetijske podružnice tega okoliša, da so sklicale velik sestanek vinogradnikov za nedelio 20. t. m. v Metliki. Sestanka so se udeležili znani vinogradniki in posestniki, med njimi g. Nemanič iz Želebeja, g. Ba« juik iz Drašičev, g. Bajuk iz Božakovega, g. \Veiss iz Metlike, g. Makar iz Metlike, g. Kramam iz Radovice, g. Plut iz Lokvi-ce in drugi. Skupno je bilo zbranih nad 300 zavednih vinogradnikov. Zbor je otvo-Til načelnik podružnice g. Weiss. ki ie po kratkem nagovoru podal besedo odposlancu Kmetijske družbe tajniku g. Kafolu. Govornik je v poljudnih besedah pojasnil težavno stališče našega slovenskega vinogradništva, opozoril na največje hibe pri napravi vina in pri njega kletarjenju in je pozval prisotne k 6ložnosti in skupnemu delu. Metliška Vinarska zadruga je svetla točka vinogradniškega udejstvovania, h kateri naj pristopijo "vsi prisotni vinograd« raki. Trgovina zahteva enoten tip vina in že iz tega vidika ie nujna potreba, da oddajajo vinogradniki 6voj pridelek v za«
drugo.	„
Po govoTih g. Bajuk a iz Božakovega in ikarnlana g. Hladnika. ki sta v zbranih bese« 3ah pozivala vinogradnike k složnosti in skimnemu delu, ie načelnik podružnice g. Weiss prečital točko za točiko resolucije, ki se je po dališem razgovoru soglasno spre« jela z željo, da se jo odpošlje na pristojna mesta.
Resolucija se glasi:
1.	Vinogradniki, zbrani na svojem sestanku. ki sta ga sklicali podružnica Kmetijske družbe in Vinarska zadruga v Metli* ki, izrekajo Nj. Vel kralju Aleksandru svojo vdanost in zvestobo.
2.	Ker je naše kraje zelo oškodovala suša, nujno potebujemo mi kmetovalci javne podpore, in to: a) za nabavo krme, katere nismo naikosili niti za polovico potrebe. Vlada naj bi dala v to svrho podporo, predvsem pa naj bi oskrbela brezplačen dovoz krme po železnici; b1) za nabavo semenskega krompirja, ker bo naš pridelek za seme neporaben: c) naj bi se za to leto primerno odpisali davki, da se bomo mogli skromno preboriti do novih dohodkov.
3.	Zniža naj se trošarina na vino. ki naj ne znaša z državno in banovinsko vred nad 1 Din na liter.
4.	Ukine naj se vsaka trošarina na ona vina, fci jih kupi kmet za svojo porabo v lastnem gospodarstvu. Nakup grozdja in vina naj 6e dopusti vinogradnikom v^ medsebojni prodaji brez prijav in trošarine. Pobiranje trošarine naj 6e poenostavi, Jca-ikor je bilo svoj čas, in naj se pobira šele od gostilničarjev pri nastavitvi soda. Dalje naj 6e dopusti vinogradniku, ki imajo vinograde v drugi občini, prost prevoz in prenos vina na dom za lastno uporabo.
5.	Poziva se oblastvo, da vodi z »nso strogostjo nadzorovanje pri prometu z vi« nom. Novi vinski zakon naj se izvaja strogo po kontrolnih organih.
6.	Naj se določi primeren zaslužek pri prodaji, ker prevelik zaslužek in predrago vino od strani gostilničarjev silno ovirata večjo notrošnjo vina doma.
7.	Oblastvo naj z največjo skrbjo podpi« ra in ščiti našo mlado vinarsko zadružn5-štvo. Tarife za prevoz vina iz vinorodnih krajev v ,nevinorodn'e naj «e vsaj za goto« vo dobo v letu znižajo. Šmarnica in vse samorodme trte naj se popolnoma zatro. Pospešuje pa nai se gojitev selekcionira« nih dobrih vinskih sort v naših krajih zlasti v banovinski trtnici v Novi gnri pri Drašičih, ki nai se po znižani ceni dobavljajo vinogradnikom.
8.	Pri trgovinskih pogodbah z Avstrijo in drugim inozemstvom naj *e upoštevajo predvsem potrebe naših vinogr:idn!kov. Izvoz našega vina naj se pri ^čh državah kompenzira z uvoz-om kmetijskih stro'ev in orodja in drugih industrilskih predme« tov, ki jih naše kmetijstvo neobhodni potrebuje.
9.	Zakon o pospeševaniu živinoreje naj se v polni meri izvršuje. Predvsem zaikotna reja biikov in drugih slabih plemen jafcnv naj se strogo zabrani. Nakup plemenske živine naj se vrši doma.
10.	Pospešuje naj 6e tudi ustanovitev živinorejskih in mlekarskih zadrug '"n prodajnih zadrug za kmetijske pridelke.
U. Naprava gnojišč in gnorlščnih jam naj se omogoči vsem kmetovalcem z 10 letnim brezobrestnim posojilom, v kolikor jih že niso napravili s podporami. Cene umetnim gnojilom. ki jih kmet neobhodno potrebuje za bolišanje {n povečanje svo jih pridelkov, naj se 6 primernimi ukrepi znižajo.
12.	Realizira naj se že izdelani načrt biv šega liublianskeffa odbora za preskrb r zdrave pitne vode v Beli Krt fini.
13.	Cesta i« Metlike skozi Siamno v?.* na Radovico naj se sprejme med banovin eke ceste, ker se vrši po njej zelo velik promet.
14.	Kuluk naj velja čutno za občinske ceste.
15.	Ker 60 se v zadnjih letih naš; kmeto« vaici silno zadolžili zaradi slabih lct'n in gospodarske krize, naj se obrestne meie pr: oenarnih zavodih in pos>j!lni;ah znižajo na čim manjšo vsoto, da ne bodo do « govi pogoltnili naših domov. Sptoh naj se kmetom dovoli moratorij za od->a?i!o do!« gov.
16.	Rubeži, sploh večje dajatve, davki in podobno, naj se .na kmetih us^-ijo in njihovo odplačevanje dovoli v oorokih brez obrestno.
17.	Šolstvo na kmetih naj *e prilagodi kmečkim razmeram v vseh pogledih. Plasti za časa trgatve naj se dov.»li otrokom dopust in naj se skrajšajo rajši druge po«
čitnice.
18.	Skrajni čas je, da dobi kmet svoja stanovska zastopstva, to je svoje kmetijske zbornice in lasten državni kmeti iski svet. Zborovalci naprošajo odločujoče čini-telje, da se ugodi tem zahtevam.
Resolucija je zborovalce navdušila k samozavesti" in nadaljnjemu složnemu delu. Izbrala se je petčlanska deputacija, ki bo v tej zadevi napravila potrebne korake. Zborovanje se je zaključilo s posebno zahvalo odposlancu Kmetijske družbe iz Ljubljane.
= Padec naših državnih papirjev je odmev nestalne tendence na inozemskih denarnih tržiščih. >Jugoslovenski Lloyd< razpravlja o padcu tečajev naših državnih papirjev in pravi med drugim: V zadnjem času je prišlo na mednarodnih borzah do splošnega poslabšanja položaja, pa se sedaj z ene sedaj z druge inozemske borze javlja padec tečajev. Dne 17. t. m. je bilo javljeno iz Pariza, da je na tamošnji borzi prišlo do velike panike zaradi velikih prodaj iz Curiha in Amsterdama. Iz teh denarnih centrov so dospeli na pariško borzo veliki prodajni nalogi v efektih. Ta položaj ie izkoristila besistična skupina v špekulativ-nn svrhe, tako da je sledil splošen padec tečajev. Podobna situacija ie bila tudi na berlinski borzi. Iz Amsterdama je prišlo poročilo o plačilnih težavah treh amsterdamskih bank. Tudi jugoslovenske borze se niso mogle ustaviti nestalnemu razpoloženju mednarodnega denarnega trga, pa je tudi na njih prišlo v zadnjem Času do nazadovanja tečajev državnih papirjev in delnic Narodne banke. Čeprav padec teh tečajev nima upravičenih stvarnih razlogov, se tržišče vplivu nestalne tendence iz inozemstva ne more izogniti, ker zaradi pomanjkanja denarja ni kupnih nalogov. Iz poučenih borznih krogov zagotavljajo, da bi nazadovanje tečajev takoj (prenehalo in bi prišlo do preokre-ta, čim bi se pojavili tudi najmanjši kupni nalogi, ker so količine bla^a, ki prihaja na tržišče, prav neznatne. V normalnih razmerah bi ne bilo prav nika-kega padca omenjenih tečajev. Jasno je torej, da je padec tečajev na jugoslovenskih borzah samo posledica splošne nepovoljne situacije na mednarodnih tržiščih in da ni nikakega stvarnega razloga glede na naše ekonomske in finančno razmere. To še posebno velja za deln'ce našega emisijskega zavoda. Narodne banke, katere položaj se ie po izvedeni stabilizaciji dinarja in reorganizaciji Narodne banke v znatni meri okrepil.
= Borzni sestanki se glede na odlok finančnega ministra vrše v Ljubljani od včeraj naprej od 11. ure 30 minut do 12. ure SO minut in se v času od 11. ure 30 minut do 12. ure 15 minut obavljajo posli z devizami, valutami, državnimi in drugimi vrednostnimi papirji, od 12. ure 15 minut do 12. ure 30 minut pa blagovni posli.
= Uspeh ifs«nskega praškega velesejfaia. Iz Prage nam pišejo, da je zabeležil letošnji iesenski praški velesejem znatne poslovne uspehe, dasi je Češkoslovaška obkrožena z državami, ki trpe zaradi hude gospodarske krize. Posetilo je velesejem okrog 350.000 obiskovalcev iz 36 držav. Živahni so bili posli zlasti v gradbenem materijalu, elektrotehniki, čevljih in usnju. Manj zadovoljna je bila tkaninska industrija. Cene so bile razmerno nizke, delno celo pod predvojnimi cenami. Prihodnji velesejem v Pragi bo od 13. do 20. marca prihodnje leto.
= Dobave. Strojni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave «S00 kg steklarskega kita; gradbeni oddelek pa do 25. t. m. ponudbe glede dobave 520 m1 stekla, 2000 kg pisanih cunj, 30 komadov betonskih kadi. 30 komadov ogpjegasnih lestev, 100 komadov gasilnih veder, 3000 komadov brezovih metel in 1000 kg mila za pranje. (Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Direkcija državnega rudnika Ka kanj sprejema do 24. t. m. ponudbe glede dobave 5 komadov ventilov; do 30. t. m. pa glede dobave 3000 kg mila za pranje. Direkcija državnih železnic Subotica spreiem:i do 28. t m. ponudbe glede dobave stekel ra okna in petroleiske svetilike; do 29. t. m. ia glede dobave 2000 komadov metel in 500 '.-omadov krtač za ribanie. Direkciia držav "e železarne Vareš spreiema do 30. t. m -»onudbe glede dobave 4000 kg mila. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.)
Borze
Devue.
Ljubljana. Amsterdam 2284.12—2290.96, Bruselj 787.89 — 790.28, Curih 1106.05 do 1108.35, Dunaj 795.07 — 797.47, London 273.49 — 274.31, Newyork 5646.80-5663.80, Pariz 221.56—222.22, Praga 167.58—168.0S, Trst 295.59—296.G9.
Zagreb. Zaradi židovskega praznika borza ni poslovala.
Beograd. Amsterdam 2284.12 — 2290.96, Dunaj 795.07—797.47. Bruselj 787.89—790.25, London 275.49 — 276.31, Milan 295.59 do 296.49, New York ček 56.4680-56.6380, Pariz 221.56 — 222.22, Praga 167.58-168.08, Curih 1105.05—1108.35.
Curih. Zacreb 9.03, Pariz 20.03. London 24.75. Newvork 511.75; Bruselj 71.25, Milan 26.73. Madrid 46.50, Amsterdam 206.50, Berlin 121. Dunaj 71.90, Sofija 3.70, Praga 15.15, Varšava 57.30, Budimpešta 90.CE50, Bukarešta 3.05.
Efektu
Ljubljana. 8°/o Blair 70 blago, 7*/s Bair 60 tdago. Celjska posojilnica 150 demar, Ljubljanska kreditna 120 dsnar, Praštediona 950 denar, Kreditni 195 denar, Vevče 115 zaključek, Stavbna 40 denar, Ruše 125 denar.
Beograd. Investicijsko 67 zaključek, 6*/» begluške 40-44, Voina škoda 269, 250, 248 zaključki, december 263, 258 zaključka. 7n/o Blair 62 blago, 7 "/o Državna hipotekama 63.5 zaključek. Narodna 4500 blago.
Blagovna tržišča
HMELJ
'+ Žalec. 21. septembra. Tišina na nažem
tržišču traja dalje. Glavno zanimanje trgovine se je osredotočilo sedaj na Zatec in so druge provenijence zaenkrat zanemarjene. V Žatcu ie trgovina prav živahna in se cene po malem popravljajo, kar utegne imeti vpliv tudi na naše tržišče. Male količine se še tudi v Savinjski dolini prodajajo 9—10 Din za kg.
LES
'+ Ljubljanska borza (21. t m.). Tendenca za les mlačna. Zaključen je bil 1 vagon tramov.
SITO
'+ Novosadska blagovna borza (21. t m.). Zaradi židovskega praznika m bilo borze, [sto velja za budimpeštansko terminsko
borzo.	____
DEŽELNI PRIDELKI.
+ Ptnj. 18. septembra. Na spodnjem ptujskem polju zaznamujemo ta teden sledečo spremembe: Beli krompir: Povpraševanja ie glede na nakupno ceno 75 Din popustilo, kar je imelo za posledico nazadovanje cene. Te dni se je plačevalo 70 Din, zdi se pa, da se bo ta cena težko držala, ker so nastopile druge pokrajine s svojimi ponudbami. Zaradi tega je pričakovati eventualno nadaljnje nazadovanje v ceni. Zgodnji krompir: Pred tednom smo zabeležili nakupno ceno 100 Din. Kakor pa se je pozneje izkazalo, je neki trgovec to ceno producentu neobvezno nudil ter s tem zasledoval svoje posebne cilje. Te vrste krompir se plačuje i>d 80—90 Din. Čebula: Cena in kupčija sta negotova. Trgovci nimajo blaga na skladišču, producenti pa le toliko, kolikor ga je v rokah bolje situiranih kmetov; od teh pa blaga ni dobiti, tudi če se jim nudi 1 Din nad dnevno ceno. Zaradi po večini razprodanega pridelka so le manjše kupčije od 200—250 Din. Česen: Zaloge skromne; cena od 500—550 Din. Zelje: Nespremenjeno. Fižol: Od zadnjega poročila nespremenjeno. Jabolka namizna: Kupčevanje živahno, pri skromnih cenah. Mešane vrste 90—100, renete 140-150, kanade 150-180 Din. J»; bolka za prešo: čuje se, da se baje nudi komaj 20—30 Din za 100 kg. Vesti ne moremo kontrolirati, zdi se pa neverjetna, ker je brez dvoma prenizka. Vsaj 45—50 Din bi DToducent žo lahko izkupiL
JAJCA.
+ Tržišče s jajci. Spričo manjšega povpraševanja po svežih jajcih so nakupne cene nekaj popustile, in sicer od 1 Din na 95 par za kos. Nadaljnji razvoj cen bo odvisen od vremenskih prilik. Kakor kaže, bo letos zgodnji mraz, kar bo zmanjšalo produkcijo in se bodo cene zopet okrepile.
Šport
SK Ilirija : TC Vfflacta
Včeraj smo objavili kratko poročilo s končnim rezultatom teniškega prvenstva med SK Ilirijo in TC Villach.
V	naslednjem objavljamo še posamezne rezultate tega zanimivega turnirja.
Gospodje posamezno: Muli i : Truden 2 : 6, 5 : 7. dr. Gunkel : Kmet 4 : 6, 6 : 0, 6 • 2 Paum^arfcner : inž. Novak 7 : 5, 2 : 6, 6 : 1, Bartlmae : Siv e 6 : 3. 8 : 6, Klein-vachter : Gorup 6 : 4, 4 : 6, 6 : 4, \Vim-berger : Koželj 6:46:4. LodTon : Stojan 5 : 7, 10 : 8, 4 : 6. Keimel : Kaper 5 : 7, 6:44:6.
Dame: NVorel : Šaplja Boža 6 : 2, 3 : 6, 0 : 6. Lodron : Dacar 5 : 7. 3 : 6.
Double gospodov: Mulli«Gunkel : Tru-den-Kmet 7 : 5, 3 : 6, 2 : 6. KleinwiicbteT* Bartlmae : inž. Novak-Gorup 2 : 6, 6 : 1, Paumgartner-Lodron : Stojan«Koželj 6 : 2, 2 : 6, 5 : 7, \Vimberger-Keimel : Pogacar-Zajc 6 : 2, 6 : 0.
Mixed-doubIe: Worel-Mulli ! Šaplja. Kmet 3 : 6, 2 : 6, Bartlmae«Gunkel : Dacar-Truden 3 : 6, 10 : 8. 6 : 0.
Končno stanje po točkah je 9 : 7 za Ei-rijo. Ena najlepših iger v6ega turnirja je bila Truden proti Mulliju, ki jo je Truden po krasni igri od-ločil v svojo kori6t. Zanimiv in lep je bil tudi double gospodov, to je Kme>t«Truden : dr. GunkebMulli, v katerem je domača dvojica zmagala v treh 6e-tih. Od naših tekmovalk je bila dobra Sap« lja, kater! se pa pozna pomanjkanje treninga, dočim je bila Dacar jeva izmučena od prejšnjega dne, ko je igrala na turnirju za klubovo prvenstvo. Precej je odpovedala dvojica Zajic Lado-Pogačar v double go» spodov. Poznalo se jima je, da ni6ta bila vigrana.
Ilirija je goste prav prisrčno in toplo sprejela, zvečer pa jim je priredila v hotelu Bellevue banket, na katerem jim j« izročila kristalni pokal iz češkega stekla, damam pa šopek cvetja.
Športni drobiž
V	Poznanju je Poljaik Biniakowsky pretekel 400 m v 49.6 sek.: Heljasz je sunil kroglo 14.66 m daleč, Mikrut pa kopje 60.22 m. Vsi trije uspehi predstavljajo nove poljske rekorde.
Milijoni
fn milijoni ljndi uporabljajo
že več kot 30 let
po spodaj navedenem navodila za uporabo
levje francosko žganje
IN BLAGOSLAVLJAJO NJEGOV NEPREKOSLJTV ČUDOVIT UČINEK
Pri revnil, protinu. Lshia-
su natrite boleče mesto. — Pri zobnih bolečinah vdrg-nite dlesno, izperite ustno votlino in grgrajte! — Prt glavobolu, nervoznosti in nespanju vdrgnite čelo in vse telo in vzemite, predno ležete spat, mlačno kopelj z dodatkom levjega francoskega žganja. — Pri utrujenosti za masažo vsega telesa. Pri želodčnih bolečinah vzemite košček sladkorja z 10 kapljicami te^a žganja. Pri izpadanju las in prhljaju za masažo kož« na glavi. Kot ustna voda *td. — Pri potenju pod pazduho, potenju nog, rok ali telesa umijte znojene dele zjutraj in zvečer.
Levje francosko žganje
je pristno le v tu naslikani in plombirani ORIGINALNI STERLEMCL Zahtevajte izrecno
Levje francosko žganje
in zavrnite odločno vsak nadomestek!
Levje francosko žganje
dobite v vsaki drogeriji, lekarni in boljši trgovini po Din 10.—, 26.—, 52.—.
Varujte se pred potvorbaml!
Centralni biro:
LAVJA MENTOL - DROŽDJENKA, Zagreb, Marullčev trg 5. Telefon 73—52.
V	San Franciscu je ameriška prvakinja Miss Helen Madison postavila dva nova svetovna rekorda. 300 m je preplavala v 3.58 min, 500 m pa v 6.43.2 min.
V	Parizu 60 definitivno sklenili, da bo francoska nogometna reprezentanca nastopila proti naši junija v Beogradu, pro« ti rumunski pa 12. junija v Bukarešti. Kakor zatrjuje poročilo, ne bodo zahtevali prevelike odškodnine, ker gTe tu predvsem za propagando. Rumuni jim ponujajo 2000 dolarjev.
škotski nogomet je zadela težka izguba, John TTiomipson; slavni goalkeeper Celtica, je umrl na posledicah udarca, ki ga je dobil v glavo. Bil je dolgoletni reprezentant škotske in poleg Španca Zamore najboljši vratar na 6vefcu.
Pierre Gillou, dosedanji kapotan francoskega Daviš Cup moštva, je sestavil tale seznam najboljših igralcev na svetu: I. Co-chet (Francija), 2. Elsworth Vines (USA), 3. H. W. Austin (Anglija), 4. Frankie Shields (USA), 5. F. Perrv (Anglija), 6. Borotra (Francija), 7. G. Lott (USA). 8. J. Doeg (USA), 9. Sydney Wood (USA), 10. Jiro Satoh (Japonska). Torej kar pet Američanov med prvimi desetimi!
Pri zadnji tekmi med Avstrijo in Nemčijo na Dunaju so prejeli za vstopnice čez 800.000 Din.
Zaradi slabega položaja, r katerem je Nemčija, je njihov smuški savez skleniL da ne bo odposlal reprezentance na olimpijske igre v Lake Placid.
Že enajstič je odnesel madžarsko teniško prvenstvo Kehrling, to pot nad »slabšim« izmed obeh Satohov, Hirom, s 6 : 3, 6 : 3, 4 : 6, 6 6 : 2.
V	sing-hi wimbledonskega hmiorskega prvenstva je zmagala Stella Hewitt navzlic temu, da so ji dve uri pred finalom operirali levo nogo. Prorokujejo ji še veli« ko bodočnost.
Jugoslovenska tahkoatletska reprezentanca za balkanske igre v Atenah. JLAS je na svoji nedeljski seji določil naslednje tekmovalce za Atene: Jimnickv, Tučan, Martini, prof. Ambrozv, Gojič (vsi Hašk), Buratovič, dr. Na ranč i č, Predanič, Madža-revič, Gaspar (vsi Concordia). nrof. Mes^-ner, Nikhazv. Banščag (vsi PSKL Skok, Krevs (oba Primorie). Miokovič. Novako-vič (BSK). Snom (Ilirija) in Kallav Le v in (MarathonV Ako bodo finančne razmer® to dopustile, pridejo v poštev še Korče, Žorga (Primorie). Dremil. M^nojlovrc (oba Concordia"!. Stefanovič (BSK) in Helle-brandt (Hašk). Balkanske igre v Atenah se pričnejo 4. oktobra.
Koturaški savez kraljevine Jugostartie, pododbor Ljubljana razpisuje za nedeljo, 27. t. m. dirko za gorsko prvenstvo klubov, včlanjenih v pododboru. Proga ie določena na Podutiškem klancu (2 km). Start ob 15. pri Vodnikovi gostilni v Podutiku, cilj pri odcepu ceste na Sv. Katarino. Ker se to gorsko prvenstvo vrši v lepem izletniškem kraju blizu Ljubljane, bodo imeli ljubitelji kolesarstva priliko onazovati, s kakšno brzino lahko voziio dirkači strme klance.
Šport v Medvodah. V nedelio se je vršila nogometna tekma med SK Sokol iz Ježice in tukajšnjim SK Sokol. Zmagali so domačini v razmerju 6 : 1 (4 : 1). Gosti« so oredvedli igro na prodore, ki se na zaradi preozke«* igrišča ni obnesH. Pri gostih se ie odlikovala obramba. Domači, ki so Igrali na kratfce pase. so zmago popolnoma zaslužili. Najboljši d<*l moštva ie bila obramba ir p«> napad. Posebno .sta se odlikovala brata Kavčič. Sodnik iz Ježice dober. Publike mnogo in precei temperamentne.
Smučarski klub LjubVana. Sklicujemo za dne 23. t. m. ob 19. v damsko sobo kavarne Emone važen sestanek vseh tekmovalcev. Predmet razgovora enotna oprema, telovadba, program. Vsi tekmovalci naj se sestanka zinesliivo udeleže.
SK Reka. Drevi ob 30. v kavarni »2>o-nec« sestanek vseh članov. Po sestanku kratka ndborova se'a. na katei*> nai se sf-tfurno odzoveta gff. Hartman in Bačar Udeležba <nbvema.
ŽSK Hermes. Dane* ob ?0. sel* irorav-np<*a odbora v prostorih gostilne Zvezde v
Šiški
Pretekli petek so otvorili novo dolinsko pregrado v bližini Osterodeja pod Harzem v Nemčiji. Delalo jo je 1000 delavcev tri leta in je največja v tej državi. Razdeljena je v tri dele, izmed katerih obsega glavni del preko 24 milijonov kubičnih metrov. Dolg je 3 km, širok pa 600 m. Jez, ki zapira dolino, je visok 50 m, debel 8 m in sploh največji v Evropi. Zapora je namenjena varstvu zoper poplave, ki so v teh krajih zelo pogoste, daJje zbiranju dobre pitne vode in seveda pridobivanju električne energije
Bogastvo in razkošje »časopisnega kralja"
Vse, kar mu poželi srce, je njegovo!
»Fortune« pripoveduje o pravljičnih zakladih ameriškega »časopisnega kralja« Hearsta, ki je lani zaradi znanih mednarodnih zapletljajev v naglici moral zapustiti Francijo.
Hearst je ljubitelj starin, in njegove zbirke vsebujejo svetovnoznane redkosti. Odpovedal je stanovanja vsem najemnikom v svoji newyorški hiši in odstranil v notranjosti tla oziroma strope, da bi strnil po dva nadstropja v eno. Samo na ta način je lahko naredil prostor za kipe, srednjeveške peči in druge zaklade iz evropskih viteških gradov.
Ima še graščino v Walesu blizu Saint Dona, grad v Long Islandu, a največ je vredno velikansko posestvo S. Simeon blizu S. Frančiška. Zavzema najlepši kos Kalifornije z 80 km oceanske obale, meri skoro 80.000 ha in sega od morja do gorovja v notranjosti dežele. Lastnik sam ne ve, koliko so vredne tu nakopičene zbirke. Svoječasno, ko je bil zgrajen S. Simeon, so pripeljali tja starine s 60 tovornimi avtomobili. Samo globelini v velikem salonu poslopja Časa grande so stali 575.000 dolarjev. Častni gostje tu prenočijo v postelji, ki je bila nekoč last »velikega kardinala« Richelieuja. Na zidu visijo za dobro spanje malo primerne, <». nepopisno drage Gocajeve slike »Smrt in spanec« s črvi, ki glodajo v grobu gni-joče mrliče s papeško tiaro in kraljevsko krono. Dnevno sveže vrtnice stojijo v kitajskih vazah, ki so vredne po 8000 dolarjev vsaka.
Tako zvani »Začaran klanec« Je posebna Hearstova ljubezen. Tu stoji na Angleškem kupljena hiša iz XV. stoletja: sleherni kamen je prišel v Ameriko v posebnem s tekočo številko opremljenem zaboju. Zdaj na isti način gradijo poleg, na španskem kupljen zgodovinski grad. Za-
boji s kamenjem tn opeko tvorijo cd emo-treno urejen hrib. špansko javno mnenje je bilo svoječasno nepopisno razburjeno, ko je zvedelo o prodaji gradu, in je naposled vlada prepovedala izvoz poslopja. A Hearst kot pravi novinar je zvedel o prepovedi že vnaprej. Ko je izšla so romal« že tri četrtine častitljive zgradbe na par-niku po oceanu. Vlada je ugotovila, da Je postala prepoved nepotrebna in jo Je utonila. Nato je odpeljal Hearst še preostalo.
Hearst biva v San Simeonu skoro vse leto. Vse za obiske pripravljeni prostori so redno zasedeni, in se zbira dnevno pri kosilu do 60 oseb. Vsak večer predvaja Hearst že tekom 10 let v domačem kinematografu vedno nov film. Sleherni gost ima pravico do poljubnega prostora pri predstavi. Samo en divan je namenjen Hearstu samemu in onim osebam, ki Jih povabi prisesti.
Potovanje Terezije Netrmanrpove
Veliko komentarjev Je vzbudilo v Nen>» čiji, da se je znana konnersreuthska svet« niča Terezija Neumannova preselila ia svojega domačega kraja v mesto Speyer. ne da bi o tem obvestila cerkvene oblasti. Nekateri menijo, da je za tem pritisk oblasti, ker je Terezija s svojimi zadnjimi napovedi o novem vesoljnem potopu spravila ljudstvo v velik strah in ji hočejo na ta način onemogočiti uprizarjanje novih zmešnjav. Drugi pa so uganili, da je Neumannova spremila le svojega brata, ki študira v Eichstadtu gimnazijo, mimogrede pa je posetila Speyer v družbi vse-učiliškega prof. vVutza. pri katerm je večkrat na obisu in ima svoj avto. Neumannova pa se neznansko rada vozi z avtomobilom.
Ogromna žična železnica v Barceloni
Največja dolinska pregrada ▼ Nemčiji
Pogled na žično železnico, ki veže barcelonsko morsko kopališče s goro Montjuich. Postaje so na 70 — 100 m visokih stolpih in je ladijski promet popolnoma neoviran,
Proga je dolga 1320 m
Pogreb »rdečega princa«
Kakor smo že poročali, je umrl na svojem posestvu v bližini Berlina hohenzol-lernski princ Friderik Leopold, ki so ga zaradi njegovih simpatij za republiko v dnevih prevrata imenovali »rdečega princa«.
Njegov pogreb je bil precej čudaški. Razen njegove žene in najmlajšega sina ni bilo nobenega sorodnika blizu, prvič so bili vsi Hohenzollernci ž njim sprti, drugič pa si jih sam ni želel na svoji zadnji poti. Pač pa sta morala biti navzoča na njegovo izrečno zahtevo njegova dva lovska psa. Grob so mu morali skopati pod zidom njegovega grajskega parka, ker ni hotel ležati na pokopališču ob strani svojih umrlih otrok.
Med tem ko je duhovnik izmolil poslednje molitve nad njegovim truplom, je zbor trobentačev v bližnjem gozdu igral korale, ki jih je zaključil z veselo lovsko koračnico.
Čit»U*» iln«trovano rpvi jo
»ŽIVLJENJE IN SVET«
Vsak (lan ena
»Zakaj tepeš ubogega fantka? Mar ne veš, da je treba ljubiti svoje sovražnike?«
s>2e res, toda ta ni moj sovražnik, ampak moj brat!«
Iz življenja
K letalski katastrofi pri Bukarešti
In sveta
Balon, ki ostane leto dni v zraku
Sovjetski arktični zavod v Moskvi pripravlja zanimiv poskus višinskega raziskovanja. Prof. Moičanov, znani raziskovalec Arktide, ki se je udeležil tudi poleta »Grofa Zeppelina« v polarne kraje, gradi registrirni balon, ki se bo dvignil brez posadke v silno višino, v kateri naj ostane leto dni. Balon bo zelo odporen in opremljen z registrirno aparaturo, ki bo delovala avtomatično leto dni. Na ta način zbrane natančne podatke bodo potem učenjaki analizirali. Vzlet nenavadnega balona se bo izvršil v začetku L 1932. in sicer v bližini Beringove morske ceste v ArktidL
Kralj na kolesu
Kakor že znano, se je zgodila minuli teden strašna letalska nesreča v bližini romunske prestolnice. Trimotorno potniško letalo linije Pariz — Bukarešta je nad Balacito strmoglavilo in se pri padcu popolnoma uničilo. Oba pilota in štirje potniki so bili
mrtvi
Avanture pod večnim ledom
Kaj pripoveduje fotograf Wilkinsove ekspedicije
Pod naslovom »Avantura pod večnim ledom« poroča fotograf in član "VVilkinso-ve odprave Dored o potapljalnih poskusih podmornice »Nautilus« v Severnem Ledenem morju.
Trikrat, pravi Dored, je napravila podmornica takšen poskus v tednu, ko ni bilo o njej od nikoder nobenega glasu. Pri drugem poskusu je ostal Dored z Wilkin-aom na plavajoči ledeni plošči, da bi »Nautila« fotografiral.
Dored je tudi nazorno opisal vsakdanje življenje na podmornici. Najstrašnejši je bil mraz. Notranja temperatura je nihala
med 4° »toplote« in 2° mraza. Vlaga Je bila vzrok, da je s stropa in sten neprestano kapljalo. Vse je bilo nepopisno umazano, oljnato in smrdljivo. Tri tedne ni nihče zlezel iz svoje obleke. In vrhu vsega je bilo vse tako ozko. Za stole ni bilo prostora, mogel si samo stati ali ležati. Ležanje pa je bilo zaradi pomanjkanja prostora kaj čudno in je zahtevalo najbolj nemogoče poze. če so hoteli ljudje zaspati, so se morali zavezati z vrvmi, drugače bi jih zibanje ladje vrglo s postelje.
Dansld kralj Kristijan X.,
ki se pelje vsako jutro s kolesom na izpre-hod
Nenavaden zakon
Švica hoče odpovedati trgovinsko pogodbo z Nemčijo
Četrti zakon Glorije Swanson
Kakor poročajo iz New Torka se je pred tedni na tihem poročila znana filmska diva Gloria Swanson in sicer v četrtič. Nje novi mož je trgovec z avtomobili Mihael Farmer — torej je za sedaj držala svojo besedo, da ne bo nikoli več vzela igralca za moža.
Ločitev njenega zakona s tretjim možem, markijem de la Falaisom že ni pra-vomočna, zato se je filmska zvezda b trgovcem z avtomobili preselila v državo, kjer je nje novi zakon že veljaven. Da bi jima pa nihče ne mogel do živega, sta najela vsak svojo hišo.
Vojna na Daljnem vzhodu
V Los Angelesu sta se poročila 231etni Harry A. Rohwer, ki tehta 200 kg, in gdč. Meradie Caswell, ki je tehtala ob poroki samo 50 kg!
Letalo za polete v stratosfero
Junkersove delavnice v Dessau so izgo-tovile stratosferno letalo, ki so ga bile naznanile že pomladi, in kakor pišejo nemški listi, se bo prvič dvignilo že ta mesec. Aparat ni namenjen niti lovu za rekordi niti zračnemu prometu, temveč predstavlja nekakšen leteči znanstveni laboratorij. Pač pa bo pripravljal pot bodočim letalom za stratosferni promet.
Imel bo obliko trikotnika z dolgim repom in bo širok 28 m. Kot največji konstrukcijski novosti označujejo majhno pripravo, ki bo zgoščevala v velikih višinah zrak in ga tako zgoščenega dovajala motorju, da bo deloval kakor v normalnih okoliščinah v nižji ozračni plasti in pa hermetično zaprto kabino, v kateri bo prostora za dva pilota. Poseben kompresor bo v tej kabini obnavljal zrak in ga zgoščeval na normalno gostoto. Iz kabine, ki je zavarovana z dvema stenama, bosta pilota ravnala vse stroje.
V Nemčiji in po vsem svetu vlada veliko zanimanje za prve polete tega zračnega orjaka, ki naj dokažejo uporabnost vodljivih zračnih vozil v višinah, ki jih je doslej dosegel samo prof. Piccard s svojim nevodljivim balonom.
Iz uredniškega koša
Vranje. Neki mladenič se je v okolici kopal in je legel potem v solnce, da se posuši. Nenadoma ga je pričelo v noge žga-ti na vso moč. »Danes pa je solnce kaj močno!« si je mislil mladi mož, a ni vstal. Ko pa je postala bolečina neznosna, je vendarle dvignil oči in je opazil, da moli noge v koprive.
Visoki rovt. Pred kratkim je prišel v našo vas tujec iz mesta in je nagovoril nekega našega dečka: »Hej, dečko, ali ne bi videl lahko kakšnega prismolenega rov-tarja?« Fantek ni dolgo pomišljal in mu je odgovoril: »če hočete videti, morate že počakati do nedelje. Takrat jih pride iz mesta mnogo«.
Švicarski zvezni svetnik Motta 35! rmel v ženevi daljši razgovor z nemškim vnanjim ministrom dr. Curtiusom glede nameravane odpovedi trgovinske pogodbe. Švica namreč trpi skoraj na podvojenem nemškem uvozu, dočim švicarski izvoz v Nemčijo stalno pada
Nobelovi alimentl
Pred tremi leti ločena žena ameriškega pisatelja iSnclaira Lewisa je dosedaj prejemala samo po 200 dolarjev alimentov na mesec. Zahtevala je zdaj večji znesek, ker je lani prejel Lewis Nobelovo književno nagrado. Sodišče je priznalo, da je zboljšala nagrada pisateljeve premoženjske razmere in zvišalo alimente na 800 dolarjev.
Cesta v mandž urski prestolnici Mukdenu
Pogreb žrtev železniškega atentata
štiriindvajset krst z žrtvami železniškega atentata pri Briatorbagyu. žrtve so pokopali v prisotnosti članov madžarske vlade, diplomatskih zastopnikov tujih držav in številnega občinstva. Vsi vlaki na Madžarskem so se v času pogreba ustavili za dve
minuti
O. Hanstein:
Ali je kriva?
Roman
Tudi v celico je zjutraj posijalo solnce. Gudula se je našla v postelji, kamor jo je bila položila paznica. S trudnimi, prečutimi očmi je pogledala okoli sebe.
Dogodki minulega dne so počasi vstajali prsd njo; a niso ji dali časa, da bi premišljevala. Pazmca je stopil v celico.
»Vstanite, čez čatrt ure pride gospod preiskovalni sodnik.«
Gudula ni odgovorila, le otožen nasmeh ji je legsl okoli trpkih ust. Še včeraj je vsa služinčad v VVellhornovi vili čakala njenega migljaja — danes pa je bila jetnica in je morala sama ubogati.
Kako čudno je bilo to, da vobče ni mogla miisliti! Bilo ji j 2, kakor di sanja ali kakor da jo tlači mora.
Mehanično je vstala in se oblekla. Nato je prav tako nehote po-stlala posteljo im jo pokrila. Groza jo je bilo misli, da naj bi stopil moški v njeno neurejeno spalnico.
Potrkalo je, in v celico je stopil gospod.
-Preiskovalni sodnik, deželni sodni svetnik Schellmeier.«
Kratko ie pokiimala. Sodnik si je vzel enaga izmed obeh stolov.
»Sedite.«
Pogled iz Gudulinih ooi ga je zadel. Vraga, kakšne oči je imela ta ženska! In to naj bi bila hči poiepuhinje in tatica? Seveda, njena mati je bila bajs komedijantka, to je bilo gledališkim igralcem že v krvi. Morda je ta ženska misliila, da mu bo imponirala, če se bo držala kakor kaka Marija Stuart?
Komaj je sodnik to pomislil, je bil že ves nasajen.
»Kakor veste, je dokazano, da ste ukradli naikit; razen tega ste osumljen! tatvine oporoki. Ali ne bi hoteli kot omikana dama...«
Ta beseda mu je šla nekam težko z jezika.
»Ah ne bi hoteli nam vsem olajšati dela, sebi pa kazni, s tem, da odkrito priznate, kako in kaj? Saj ni izključeno, da ne bi bilo v vaših nagibih kakih olajševalnih okolnosti...«
Gudula mu je sdgla v besedo. Sama se je čudila, kako trden in trd je bi' njen glas.
»Razume se, da zločina, katerega me obdolžmjete, nisem storila. Kako je bilo mogoče, da so prišle vse te reči, nakit, listič, ključi in ostanki sežganega ovoja v mojo sobo, ni vem. Morda bi to vedel moj ubog: oče. če bi bil še živ.«
Sodnik jo je ostro prekinil.
».Vi hočete trditi, da je gospod Wellhorn sam sprarvi nakit im vse ostalo v vašo sobo? Da vas je nemara hotel iznenadSti z darilom? Morda zalo, ker je že naprej vedel, da ga bo zadela kap?'-
Guduiine oči so zažarele.
»Prepovem si ta porogljivi ton, gospod sodM svetmk, posebno pa še v zvezi z imenom in spominom mojega očeta. Ko se je zdelo včeraj komisarju potrebno, ravnati z mcinoj kakor z zasačino tatico...«
»To je lahko storil po vsej pravici!«
Gudula je preslišala opazko.
»Skratka, že včeraj sem rekla komisarju, da o vsem tem seveda ničesar ne vem in da nisem z zločinom v nikaki zvezi. Drugega vam tudi danes ne morem povedati; zato vas prosim, prizanesite mi z vsemi nepotrebnimi zaslišanji. Vzela si bom odvetnika, z njim se 'ahko pomenite, kar je treba. Ako je, kakor trdijo duhovniki,
Bog v nebesih, bo prišla moja nedolžnost na dan. Ce mi hočete storiti uslugo, pošljite mi odvetnika. Jaz na poznam nobenega.«
»To bom storil. Priznati in izpovedati se tedaj branite?«
»Da.«
Sodnik je postal čisto posloven.
»Potem nekaj formalnosti. Do nadaljnjega imate kot pohčerjenka umrlega Wellhorna vzlic tatvini pravico do dediščine. Zato morate umiti v svojih imovinskih zadevah oskrbnika. Ali hočete poveriti to nalogo gospodu justičnemu svetniku Mamertu, ki je opravljal te posle tudi za vašega krušnega očeta?«
»To mi je popolnoma vse eno. Zastran mene naj bo on; saj je bil pri nas itak kakor doma.«
»Razen tega imate kot preiskovalna jitnica pravico do svoje hrane...«
»Uredite to, kakor vam drago. Bog ve, da ne mislim ne na jed ne na pijačo.«
Preiskovalni sodnik je vstal, io hladno pozdravil in odšel. Guduia je negibno obsedela na m;stu in njene oči so zrle tja v en dan, kakor da vobče ni pazila njegovega odhoda.
*
Preiskovalni sodnik je šel v svojo pisarno, kjer je sedel pristav pl. Soden in pregledoval neke akte. Tudi danes je bil videti blea in slabe volje.
»Ali je to najbolj pretkana hinavka in sleparka, ki sem io kdaj videl, gospod pristav, ali je pa nedolžna.«
»Nedolžna je, gospod deželni sodni svetnik.«
Poudarek besed je M malone očitajoč, in sodnik je ostro odvrnil:
»Kakor vse kaže, je stvar dognana, in tega se bomo do nadaljnjega držali.«
Iz življenja na dežel?
ŠKOFJA LOKA. Pogreb ge. Tončke Uafner-Okornove se je vršil v četrtek popoldne. Izredno lep žalni sprevod so ©tvorili nosilci vencev in šopkov. Sokol je poklonil delavni sestri krasen venec iz belih in rdečih nageljev s trakovi v državnih barvah in napisom: »Sokolsko društvo — zaslužni sestri«. Sledila je močna četa Sokolov v kroju s starosto br. Dolencem st. in obema praporoma, zvrstile so se nato korporativno članice v civilu, pevci in potem člani z znaki. Za krsto so stopali globoko užaloščeni sorodniki, prijatelji in znanci pokojnice od vseh strani. Sokolski pevski zbor je pod vodstvom šefa davčne uprave br. Adamiča zapel pred hišo žalosti vedno lepo Vigred. Žalne obrede na pokopališču je opravil dr. Vilko Fajdiga. Načelnik Sokola br. Horvat Rudolf se je ob odprtem grobu z ganljivimi besedami poslovil od s. Tončke. — Ni ostalo suho nobeno oko. Preko pokopališča je že zazve-nel »Blagor mu«, ko se je Sokol s sklonjenimi prapori poslovil od nepozabne sestre. -- Sokol priredi 27. t. m. na Mestnem trgu -veliko tombolo, za katero je obče zanimanje. Ta dan se utegne zbrati v Škofji Loki več tisoč ljudi in bo prireditev najširšega obsega. Dobitkov je čez 200. Tombole nudijo kompletno spalno opravo, moško kolo, šivalni stroj, stiskalnico za sadje, umivalnik z garnituro, stensko uro, vinski in kavni servis itd. Dobitki niso nikaka po-tvara, ker je Sokol sam izdal za dobitke okoli 20.000 Din. Tombola se prične ob 15. Od 14. do 15. bo promenadni koncert.
VIŠNJA GORA. Minilo nedeljo 13. L ti. ie priredil Sokol Trebnje švedsko štafeto 400, 300, 200. 100 m, katere se je na povabilo udeležilo tudi naše društvo. Višnje-gorski tekači (Slapničar, Krevs, Perko, Za-vodnik") so v dokaj ostri konkurenci s tekači Sokola iz Trebnjega odnesli zmago in prejeli za to prav lično diplomo kot I. nagrado. — Konšček, znani studenec z ledeno mrzlo vodo, je občina te dni preuredila. Vhod se je zaprl z betonsko ste-bričasto ograjo tako, da živina ne bo mogla več svobodno, kakor do sedaj, vhajatt v notranjost zgradbe, na prostoru pred stavbo se je napravilo napajališče. Upati je. da se bo z malo pazljivosti prav lahko ohranilo to prijetno mesto čisto in snažno, kar bo le v kras okolici. — Višnja gora je bila na jesenski razstavi v Ljubljani deležna dokaj priznanja. Posebno in nekam šaljivo pozornost je vzbujal iznad reliefa zamišljeni polž. noseč na svojem hrbtu celo domačijo. Škoda le. da se ni pokazala naša okolica tudi ko-t primerna za zimski šport, za kar in edino ima v resnici nadvse ugodne pogoje. Tudi na velikem zemljevidu z lučicami je manjkala Višnja gOTa kot zimskosportno izhodišče, kar je izredno čudno, saj ie vendar domala že vsem smučarjem Ljubljane znano naše Gradišče in pa obširna planota pri Sv. Duhu, le inicija-toriem zemljevida so menda ti kraji še kniiga s sedmerimi pečati.
BLED. Redni letni občni zbor radovljiškega učiteljskega društva se bo vršil
3.	oktobra ob pol 11. v osnovni šoli na Jesenicah. — Občinstvo opozarjamo /na poučno skioptiono predavanje o Julijskih Alpah na Bledu, ki ga bo imel v nedeljo
4.	oktobra ob 15. v dvorani kina »Bleda« g. dr. Julij Ku<?v iz Trsta. 14. t. m. je preminil na Mlincm mizar Janez Štibtt, šele 50 let star. Bolehal je že tri leta. Pokojnik je bil vse življenje naprednega _rnl-šlienia. Blagemu možu lahka žemljica, vdovi naše iskreno sožalje!
ŠOŠTANJ. Z nastopajočo jesenjo se je račelo zbujati pri nas dramsko živlienje. Sezono je otvoril dramski odsek gasilnega društva s 4-dejanskim »Vaškim lopovom«, prirejenim preteklo nedeljo v Sokolskem domu. V začetku oktobra bodo priredili di-letantje Sokola v proslavo 60-letnice Finž-garia njegovo »Verigo«. — Ratajevo trgovino pri Sv. Florijanu je vzela v najem gdč. Amalija Amerškova. Grebenškovo gostilno. ki je prešla nedavno tega v last trgovca g. Ivana Senice. pa g. Franc Terček. nekdanji lastnik Mostnarjeve domačije. — Po poletnem odmoru so se šoštanjski sahisti zopet lotili lepe kraljevske igre. Ob sredah zvečer se shajajo pri Cerovšku ob sahov-skih deskah. Prirejen bo tudi že pr^ letošnji turnir, ki se bo pričel v sredo 23. t. m Šlo bo že za prvenstvo kluba. Za zmagovalce so določene primerne nagrade. Klub, ki šteie danes 30 članov, namerava v letošnji šahovski sezoni uvesti tudi teoretične vaje poleg praktičnih. V načrtu je tudi več medklubskih tekem. - Te dni so bih dosedanji stari in majhni postp, nabiralniki po mestu izmenjani z večjimi in novimi rdeče barve. Nabiralniki so v celem Šoštanju. ki se zelo širi. samo trije, name ščeni pa so tako. da so nekaterim mestnim delom silno od rok. Kazalo bi namestiti najmanj še dva poštna nabiralnika, od teh mogoče enega nri Kopušarjevi gostilni, dragega pa v bližini Toterjeve hise.
Ali si že član Vodnikove družbe?
KRIŽE PRI TRŽIČU. Preteklo nedeljo je g. župnik raz lečo oznanil, da se bo vršil gospodinjski tečaj v Križah samo za kmet-ska dekleta, stara od 17. leta naprej. Pripomnil je, da on tega ne odobrava. — V kriški fari so nad tri četrtine prebivalstva obrtniki in delavci, pičla četrtina je kmetov; zato ni razumljivo, zakaj se je tečaj omejil samo na kmečka dekleta, zlasti še, ker v pretežni večini obrtniki vzdržujejo šolo in kurivo v šoli, v kateri se bo vršil tečaj. Prosimo torej, da se tečaj vrši za vsa dekleta. Če pa to ne gre, naj bo tečaj v privatni hiši, tako da se ne bodo uporabljala šolska drva in šolski prostori.
GORNJA RADGONA. Sresko sodišče v Gornji Radgoni je v času od 16. do 19. t. m. od predloženih volilnih imenikov 39 občin vrnilo potrjenih 29, deset pa jih je vrnilo v popravek. Volilni imenik trške občine gornjeradgonske je bil potrjen in vrnjen občini 19. t. m. Vseh trških volilnih upravičencev je 345. — Gradbena dela pri stavbi nove carinarnice počasi napredujejo. Pri izkopavanju vdolbine za kletne prostore je vdrla vanjo voda, katero so morali skozi 14 dni črpati z motorno sesalko. Kopanje teh temeljnih rovov je bilo silno oteženo, ker so naleteli na različne plasti mehke zemlje, kakor žlindro, fini pesek, lapor in čisti prodec. — Evangeličanska cerkvena občina v avstrijski Radgoni je v lanskem poletju kupila primerno stavbišče od rodbine pl. Kodolitscheve in položila temeljni kamen novi cerkvi. Zidarska dela so hitro napredovala in je bila stavba že v jeseni leta 1930. pod streho. Vsa ostala dela je navedena občina sedaj dokončala in bo prihodnjo nedeljo 27. t. m. ob 10. svečana posvetitev novodograjene evangeličanske cerkve. Stavba je prav lična. V to cerkev zahaja tudi prebivalstvo evangeličanske veroizpovedi iz tukajšnjega okoliša, ki spada v to cerkveno občino.
SOKOL
Sokolski nastop v Šenčurju
Preteklo leto je župa Kranj ustanovila na svojem teritoriju več sokolskih društev in sokolskih čet. Eno izmed prvih je bilo v Šenčurju, ki je tekom kratke dobe pognalo globoke korenine na domačih tleh. Jasno nam je to pokazal nedeljski nastop, 17 discipliniranih četverostopov telovadeče-ga članstva in ravno toliko dece ne premore danes niti marsikatero starejše društvo. Da se je dvignilo društvo iz skromnih prilik v tako malem času na tako višino gre pred vsem zasluga starešini br. Janku Gašper-linu, načelniku br. Strupiju in V3emu članstvu.
Lepa jesenska nedelja je privabila mnogo prijateljev Sokolstva v idilično podgorsko vas. Okoli 15. ure, po nauku je krenil sprevod iz letnega telovadišča, kakršnega nima nobeno društvo na Gorenjskem, skozi vas, burno pozdravljen na mnogih mestih od prijateljev. Celo sprevoda je tvorila domača gasilska godba, ki je spremljala tudi vaje pri nastopu, nato so sledili prapori, članstvo v kroju, telovadni obleki in z znakom, članice in deca. Po obhodu se je vršila telovadba; nastopilo je 32 članic z župnimi prostimi vajami, vodila jih je sestra Danica, nato člani s seljačkimi prostimi vajami za Prago, obe točki sta dobro izpadli, Dve vrsti na orodju sta tudi želi priznanje, zlasti druga, katero je vodil župni podsta-rešina brat Fran Ažman iz Kranja. Mnogo aplavza pa je žela deca z vajami: drvarji, perice in kosci, katere je uvežbal br. akademik Vinko Robljek iz Kranja, ki je društvu v veliko oporo. Br. društveni starešina je z preudarno, jedrnato besedo zaključil drugi lepo uspeli društveni nastop. Mlademu društvu naj bo ta uspeh vzpodbuda za nadaljne še intenzivnejše delo. Zdravo!
Drobne vesti iz saveza. Načelstvo saveza je sklenilo, da se pozove na 17. oktober v Beograd zbor župnih načelnikov in načel-nic. Zbor bo imel v prvi vrsti namen, da se poglobi delo v posameznih župah in točno presodi položaj, ki je nastal zaradi velikega prirastka novega števila društev. Dalje je odobril savezni izvršilni odbor, da se pošlje več bratov in sester na visoko šolo za telesno kulturo v Berlin v svrho temeljite izobrazbe, da se tako pridobijo dobro izvežbani vodniki za trajno delo v organizaciji. V letu 1932. se bo tudi vršil ponovno veliki prednjaški tečaj pod istimi okolnostmi in učnim redom kakor letošnji vendar pa bo sprejem varaj mogoč še le po prestani preizkušnji vsakega posameznega, slušatelja. V tečaj se sprejme najmanj 30 članov in isto število članic ter je število navzgor omejeno na največ 50 bratov in sester.
Radio
Izvleček Iz programov
Torek 22. septembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18.80: Koncert salonskega kvinte-. ta. — 19.30: Sociologija in etika evangelijev. — 20: Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu. — 20.30: Prenos koncertnega večera iz Zagreba. — 22.30: Najpoved časa in poročila.
Sreda 23. septembra.
LJULJANA 12.15: Plošče. — 12.4/5; Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, pVošče, borza. — 18.30: Koncert salonskega kvinteta.
—	19.30: Ob 100-letnici rojstva Frana Levstika. — 20: Poročilo o šahovsJcem turnirju na Bledu. — 20.30: Klavirski večer. — 21.15: Salonski kvintet. — 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 11.35: Plošče. — 12.45: Radio-crkester. — 16: Popoldanski koncert. — 20.30: Operni due-ti. — 21.15: Veseloigra.
—	21.45: Poročila. — Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Lahka glasba. — 20.30: Koncertni večer. — 22: Prenašanje tujih postaj. — PRAGA 19.05: Kabaretni program. — 20.25: Popotniške pesmi. — 21:' Otroške pesmi. — 21.30: Klavirski koncert. — BRNO 17.45: Plošče. — 19: Prenos iz Prage. — 20.25: Nordijska glasba. — 21.30": Klavirski koncert — VARŠAVA 18: Orkestralen koncert. 20.30: Koncert iz Lvova. — 22.30: Lahka in plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Koncert orkestra. — 16: Glasbena akademija. — 19.35: Komorni kvintet. — 20.10: Dramski večer. — 22.30: Jazz-band. — BERLIN 20: »Križem sveta«. — 21.10: Pranos iz gledališča. — 22.30: Godba za ples. — KONIGS-BERG 16.35: Operni orkester. — 19.20 Godba na pihala. — 20.35: Orgle. — 21.35: Povest. — 22.30: Plesna glasba. — M()H-LACKER 17.05: Klavir. — 17.30: Plesna glasba. — 18: Harmonika. — 19.45: Kabaret. — 21: Orkester. — 22.35: Ciganska godba. — BUDIMPEŠTA 18.30: Violina in
klavir. _ 20: Zborovski koncert. — 20.45:
Lahka glasba. — 22: Viola da Gamba. — RIM 17.30: Lahka glasba. — 20.10: Plošče. — 21: Italijanski operni večer.
Razpis
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za na dan 29. septembra 1931 ob 11. uri nabavo:
25.000 kg pšenične moke 2.000 kg domače svinjske masti
500 kg ječmenove kave
Pogoji se dobe pri podpisani.
Iz pisarne Direkcije državnega rudnika Velenje.	11719
11438
AITBIOM
Dipl. ing. K, KlIN
tehnično, elektro- in radiotehnično podjetje
NOVI S A I>
Telefon 29—36.
Cara Nikolaja ul. 60
Odpremlja: vse tehnične, elektro- in radiotehniCne stroje, aparate, instrumente in materijal.
Opravlja t z garancijo električne stroje, aparate in Instrumente.
Posreduje: vsakovrstne stroje, pogodno nabavo napol demontiranih strojev in kompletnih oprem.
V odlični Izdelavi.	Po najnižjih cenah.	Pod ugodnimi pogoji.
Predno zadovoljite svojim potrebam,
zahtevajte neobvezne ponndbe!
Vinska trgovina
dobro vpeljana, nad 300 odjemalcev, z vsem dobro obstoječim inventarjem oddam v najem zaradi bolezni. Vinska trgovina se nahaja na zelo prometnem kraju na deželi
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod »Vinska trgovina«.	11729
Nova
Portugalka
liter 14 Din
Štajersko belo .... Din 20 in 16 Dolenjsko belo in rdeče . Din 12 Abonenti na hrano se sprejemajo.
Priporoča se
gostilna KERŠIČ
ŠIŠKA	H693
S. A. GORJANEC
Razpis
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 28. septembra 1931 ob 11. uri nabavo:
100 ms plohov 400 m3 jamskega lesa
Pogoji se dobe pri podpisani.
Iz pisarne Direkcije državnega rudnika Velenje 9188 II.	11720
Rajonske zastopnike iščem!
Doseženo je
Največja izraba kuriva » popolno izrabo celotne kurilne ploskve.
Peč za velike in največje prostore
RAPID
je patentirana
DO
prihranka
na kateremkoli kurivu
50%
TEHNIČNI BIRO LJUBUANA, GRADIŠČE 13
Telef. H7iHl
Po sklepu božje Previdnosti nas je v nedeljo, dne 20. septembra 1931 zvečer za vedno zapustil naš marljivi uradnik, gospod
RAJKO FEIGEL
Tekom svojega šestletnega zvestega službovanja našemu zavodu si je z marljivostjo in vestnostjo pri zavodu zgradil trajen spomenik hvaležnosti.
Vsemogočni mu bodi obilen plačnik!
Ljubljana, dne 21. septembra 1931.
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI
11727
Občina Ljubljana Mestni pogrebni uto4
Umrl nam je naš ljubljeni soprog, skrbni papa, brat, stric in svak, gospod
ANTON ŠULER
železniški uradnik v pokoju
v ponedeljek, dne 21. t. m. ob 5. uri zjutraj.
Pogreb predragega nam pokojnika bo v sredo, dne 23. septembra 1931 ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Novi Udmat, Pod Ježami št. 7, na pokopališče k Sv. Križu.	11722
Ljubljana — Novi Udmat, dne 21. septembra 1931.
Globoko žalujoča soproga Julija ln otroka
Zvonka in Stane
€etie malim oglasom s
Zenitve, dopisovanja, naznanila te* oglasi trgovskega, reklamnega alt posredovalnega značaja: vsaka beseda h— Din. Pristojbina za Šifro S.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za iifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«. je plačati Se pristojbino 2.— Din. Pri* stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnic' ¥ Liubliani 11.842. — Telefon Številka 2492. 3492
Za e«f£ooe**
2 Din
9 snam^afc
SSCaslove tnalih oglasov
dobite takoj po izidu lista o podružnicah 9Jutra* 9 •Hortfccra, o *€Zelfts, wf iVovetti mestu, 9 TŽrboolfoh in na Jesenicah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate.
Dekle
k otrokom, zdravo in mU do-, x znanjem nemškega jraika, iščem za dobro na-mežčenje v bližini Zagreba. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod štev. »426«.	41026-1
Kuharico
ki opravlja vsa hišna dela, sprejme s 1. oktobrom uradniški par v lepem mestu dravske banovine. Plača po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
41025-1
Boljše dekle
Id zna kuhati in oprav-ljti vsa hišna dela — vsestransko pošteno, zanesljivo, zdravo ln urno Iščem k dvema osebama Nastop 1. oktobra. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	41016-1
Mlajša moška moč
dobi mesto kot inkasant ln skladiščnik. Kavcije zmožni imajo prednost. Pismene ponudbe z navedbo "vrtnega leta ln dosedanjega službovanja na ogl. oddel. »Jutra« pod šifro »Inkasant«.
41333-1
Trg. učenca (ko)
poštenih staršev, sprejme boljša delikatesna iti špecerijska trgovina v Ljubljani. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41156-1
2 p-I- . ajenca
z vso oskrbo v hiši sprejmem. Naslov v ogl. odd. »Jutra*.
41155-1
Trgovski pomočnik
galanterist. dobi takoj mesto pri fiTmi Ivan Savnik v Kranju.	40858-1
Kuharico
jverfektno in čedno, poleg sobarice išče fina rodbina dveh oseb. — Ponudbe na naslov: —arta Brichta, soproga odvetnika, Požega. Slavonija.	40807-1
Vodstvo kuhinje
oddam v boljšem	hotelu. Dopise z navpdbo	v koliko kavcije zmožna	na podružnico »Jutra« v	Mariboru pod »Izvrstna	kuharica«.	41366-1
Pomočnika
mlajšega, agilnega. podjetnega, dobrega prodajalca, ■vojaščine prostega, s kavcijo, za vodstvo trgovine na. deželi sprejmem. Ponudbe s sliko na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Samostojen«.
41368-1
Izurjeno špularico
pprejmam takoj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 41378-1
Začetnika
m':adega, trgovsko izobraženega moža. ki ima vpse-}js do potovanja, sprejmem Naslov v -oglasnem oddelku »Jutra«.	41392-1
Pisarnišk. uradnika
(event. kvalific. upokojen-ca) išče pisarna t Ljubljani. Ponudbe s podatki na ogl. oddelek »Jutra« pod »Pisarna«.	41397-1
Šiviljske učenke
nadarjene sprejme atelje Hitti, Kongresni trg št. 13.
41175-1
Mizar, pomočnika
sprejmemo. Mizarstvo »Sava«, Kolodvorska 18.
41403-1
Polirja
»prejme takoj v službo gradbeno podjetje v Ljubljani. Ponudbe na oglasni -oddelek »Jutra« pod »Polil«.	41409-1
Mlajša moška moč
dobi mesto kot inkasant in skladiščnik. Pismene ponudbe z navedbo rojstnega leta in dosedanjega službovanja. Kavcije zmožni imajo prednost. Ponudbe, na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Inkasant«.
41333-1
Kolar. pomočnika
dobro izvežbanega sprejmem. Hrenoma ul. 19.
41413-il
Učenko
sprejmem v trgovino čevljev in za prešivalko. Za-lokar, Mestni trg 19.
41417-1
Izurjeno pletiljo
•prejme takoj Parzer, Trnovski pristan 14. 41420-1
Deklico
revnih staršev, od 16—50 let sta.ro iščem k majhni družini. Nastopi lahko takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41372-1
__m »/. r
Provlzijske potnike
za prodajo dobro idočega predmeta iščem. Nasiov v ogl. odd. »Jutra«. 41430-5
Zastopnika —
inkasanta
Iščem za okraj Zagorje. Ponudbe pod šifro »2e vpeljan artikel« na ogl. oddelek »Jutra«. Posebno prikladno za vpoko-jenca, kot postranski zaslužek.	41023-3
Organizatorja
za prodajo prima šivalnih strojev in drugih predmetov iščemo za Lj-ubljano in okolico. Plača mesečno 2000 Din in provizija. Samo pismene poroudbe na Ljubljana, Marmontova 23, I. nadstropje.	41375-3
Lahek zaslužek
se Vam nudi, če imate mnogo poznanstva. Z obiskovanjem Vaših mnogoštevilnih znancev in prijateljev zaslužite lep denar. Mesečno tudi več kot Din 1200.—. Ponudbe pod »Agi-len« na oglasni oddelek »Jutra«.	41390-3
Velik stalen
zaslužek!
Sprejmemo samo zelo zanesljive in marljive gospode in gospe za prodajo brezkonkurenčnih svetovnih patentov za vsako hišo. Dršavtni uradniki (uradnice) v pokoju imajo prednost. Povsem nov način prodaj«, ki zagotavlja velik uspeh. Obširne ponudbe na Publicitas, Beograd, pošt. pret. pod »Sigurna eksistencija 10.000«.
41374-3
Trgovski zastopnik
dobro vpeljan r Dalmaciji. Liki, Bosni. Vojvod"'ni, Slavoniji. stroke galanterije. čevljev m čevljarskih potrebščin bi prevzel te nredmete za gori navedene kraje proti proviziji, prima reference. Po potrebi položi tudi kavcijo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
41277-3
Trgovski zastopnik
M prevzel nekaj predmetov za Beograd. V poštev pridejo: čevlji, usnje, galanterija in čevliarske potrebščine. Je dobro vpeljan s Ia referencami. Po rvotrpbi polo?i tudi kavcijo. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 41280-3
tl'4
Hčerka trgovca
hi s« rada izpopolnila v kuhanju. V poštev pride le prvovrstna restavracija, v kateremokli mest8. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Kuhanje«.	40856-2
Fant
star 15 let, zdrav, močan, absolvent 4. gimnazije, želi mesto učenca, najraje na štajerskem v kakšni boljši špecerijski in delikatesni trgovini. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod šifro »Štajersko«.
41255-2
Mlad kmečki fant
išče službe hlapca. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
41377-2
Hotelska kuharica
prvovrstna, želi mesta za zimsko sezijo. Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod »Perfektna kuharica«.
41401-2
Maserka
na Dunaju iz učena, želi dobiti stalne abon-ente. Gospode tudi masira. Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod »Izborna«.	414012-2
Gospodinja
vdova, vajena dobre kuhe m vseh gospodinjskih del, išče službe. Ne Teflektira na visoko plačo, ampak lepo ravnanj«. Ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod št. »100«.	41404-2
Fiksum in provizijo
njdimo potnikom za obisk privatnih strank za Ljubljano in okolico ter vso dravsko banovino. — P>> nudbe na oglasni oddelek ».Jutra« pod šifr-o »F'ksum fa) provizija«.	39877-5
Kot sopotnik
VI se rad pridružil solidnemu trgovskemu potniku, ki potuje s svojim avtom. Imam 35 kg prtljage. Dopisi s pogoji na Ivan Zu-ipančič, Ljubljana VII, Ve-zovskova 34.	41391-5
»Svidenje«
Dvignite pismo. 41405-34
19 let star mladenič
krepak, zdrav, išče mesto sluge event. raznašalca, govori več jezikov. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.
41408-2
Šivilja
išče pri dobri družini mesto sobarice, gre tudi za natakarico v gostilno. — Naslov v ogl. odd. »Jutra« 41411-3
Novo stiskalnico
(prešo) za grozdje, z 2501 velikim košom proda F. Cvek v Kamniku. 40881-6
Foto aparate
in vse fotopotrebščine kupiš pod najugodnejšimi pogoj: v foto-trgovini A. Šmuc, Wolfova ul. 8 (Marijin trg).	304-6
Flobertovko
6 mm, na klipzatvorač. kupim. Ponudbe: Marko Kranjec, carinarnica — Skopi je.	41179-7
Motorno kolo
dobro ohranjeno, dalje 3 do 4-cevni radio in šivalni stroj kupim. Ponudbe na ogl. od. »Jutra« pod šifro »Stroj«.	41386-7
Osmošolec
inštruira latinščino, fran-coščiuo ter vse predmete nižje gimnazije, kakor tu di meščanske šole. Honorar najnižji, event. v hrani ali stanovanju. Uspeh zagotov ljen. Ponudbe prosim na oglas, oddelek »Jutra« pod »Inštrukcija 4«. 40979-4
Gospa Orthaber
sprejema otroke do šolske dobe
za pouk nemščine ali angleščine. Tečaji francoščine in nemščine za odrasle Gosposvetska 12, dvorišče 40697-4
Francoščino
poučuje diplomirana gospa Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	40662-4
Konceslonirana
ŠOFERSKA ŠOLA
Gojko Pipenbacher
Ljubljana, Gosposvetska 12
— Zahtevajte informacije.
38574-4
Ženska moč
vajena vseh gospodinjskih del, išče zaposlenja za nekaj ur na dan. Govori tudi nemSk-o. Naslov v oglas, odd. »Jutra«.	41431-3
4!»
20 transport, sodov
za vino, od 500—800 litrov prodam ali zamenjam za vino. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40859-6
Sode
dobro ohranjene, od 18—20 hI proda Josip Vrtačrcik. Vič št. 48.	41169-6
Puhasto perje
čisto, čobano, kg po 48 Din. druga vrsta kg po 38 Din. čisto belo (Mjc kg po 130 Din Io čist; pub kg po »50 Dit> raz pošilja po poit. povzetju L. BROZOVIČ, ZAGREB. Dlea 82.	82-6
Camernikova šoferska šola
Dobljaoa. Dunajska c. M (Jogo Auto) teleloo 2236 Prva oblast koncesijonlriD« Prospek« 15 »astonj — p* lite ponj I	851
Gosli poučuje
bivSi učitelj konserv.atorija. Studentovska ulica St. 9'T.
291 4
Angleščino in
francoščino
poučuje gospodična iz Amerike. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 40936-4
Klavirski pouk
po zmerni coni daje Sv. Petra nasip 41. 41381-4
Francoščino
poučuje učiteljica, diplomirana v Parizu. Dopise pod »Pravilno« na ogl. oddelek »Jutra«. 41394-4
V 3 mesecih
vsakdo govori nemško ali francosko. Moderna metoda. Jtabjak, Hrenova ulica 17/1, levo, 3. vrata.
41412-4
Abiturijentki
instruirata v predmetih klasične gimnazije, najraje nižj«šolce. Ponudbe prosiva pod »Preizkušeni« na ogl. odd. »Jutra«. 41429-4
Avto Ford
tovorni, jako malo vožen, nosilnost 3000 kg, s 6 kolesi, ena kompletna rezerva, prodam zaradi opustitve trgovine. Cena zelo nizka. Naprodaj j« do 30. septembra, potem se več ne proda. Naslov v oslas. odd »Jutra«. 40989-10
»Essex«
v brezhibnem stanju, vožen 13.000 km. petssedeien, odprt, zelo ugodno naprodaj Pojasnila daje V. Bohinec v Ljubljani, Dunajska cesta št. 21.	40854-10
Osebni avto
v najboljšem stanju zamenjam
za vinski mošt
Naslov pri podruž. Jutra v Celja.	40729-10
Motorno kolo
175 kbem, kupljeno leto«, prodam za 3000 Din. Aljaževa 12.	41427-10
TTi.
2 kompletni postelji
že rabljeni, v dobrem stanju kupim. — Ponudbe na: Ma'hna slikarska delavnica. Vožarskl pot 1. 41328-12

Bukovih drv
cepanih kupimo 1 vagon. Ponudbe na naslov: Sever & Komp., Ljubljana.
40853-15
Primorci pozor!
V naj-em dam lepo posestvo s poslopji, vsem inventarjem in živino za več let v večjem trgu v Slov. gor. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Posestvo«.
4il373-17
Družabnika
s potrebnim kapitalom išče veščak (tujec), specijalist v pletilni in tkalni stroki, ki tudi že poseduje lepo popolno urejeno tovarno Tozadevne dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Družabnik«.	41135-16
RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX KNJIGOVODSTVO »Kartoteka« Ljubljana Šelenburgova ul. 6.
Posojilo
10—50.000 Din iščem proti dobrim obrestim. za več let. Varnost zajamčena z večjim posestvom Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Dobro posojeno«. 40864-16
Družabnico (ka)
z osebno pravico, sprejmem. — Potreben kapital 50.000 Din. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Takoj«.
41365-16
Trgovski lokal
v centru Jesenic odda A. Mulej, Jesenice. Krekov trg 2.	41019-19
Brivski in damskl salon
z vsemi aparati, elegantno urejen, v večjem prometnem mestu Primor-ja, z zimskim in poletnim poslom ln z mesečnim prometom do Din 14.000 — radi bolezni prodam. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Primorje«.
41231-19
Pisarno
(eno sobo) s telefonom ali brez. v pritličju na Miklošičevi cesti oddamo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	41182-19
Večja tovarna
čevljev v dravski banovini Išče v Ljubljani primeren lokal za prodajalno. Ponudbe na ogi. odd. »Jutra« pod »Centrum mesta«.
41092-19
Hotele, gostilne
kavarne, restavracije lo viri o toče prodaja in daje v najem [»slovnica za gostil ničarstvo M S. Pavlekovič, Zagreb. Dica 146/1. Infor macije proti poslani 5 Din znamki pošljemo franko.
213-19
Trgovski ali	obrtni lokal
takoj oddam s	stanovanjem ali brez v	brezkon-kurenčnem kraju.	Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. '	41393-19
Poslovni lokali
na Dunajski cesti št. 29, I. nadstr. so s 1. oktobrom na razpolago. Po i zve se istotam.	35905-19
Kmečko posestvo
z cca. 20 orali plodovi-tlh njiv, travnikov, vinograda, sadovnjaka ln gozda, s primernimi stanovanjskimi in gospodarskimi poslopji, z gostilniško koncesijo, ležeče blizu kolodvora na glavni cesti zelo dobro obiskanega kraja, ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Nur Barzahler«.
41064-20
Tristanovanj. hišo
novo, 5 minut od nove remize ln blizu šole v Zg. šiškl prodam. Naslov v ogL odd. »Jutra«.
41190-20
Stavbne parcele
pod Rožnikom ugodno naprodaj. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 41159-30
Stavbni prostor
ca 15.000 m*, na najlepSi solnčni leg* blizu tovarn v večjem mestu Gorenjske naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Redka prilika 156«. 41134^20
Stanovanjska hiša
prikladna za gostilno aH slično, pol ure od kolodvora ln cerkve oddaljena, z 2 oraloma zemljišča, ugodno naprodaj. Ponudbe pod »Gelegen-heitskauf« na agenturo Pichler, Ptuj.
41066-20
Stavbne nasvete
daje tehnični biro »Tehna«. Ljubljana. Mestni trg 25/1 214-20
Enonadstropna hiša
skoraj nova, s Štirimi krasnimi stanovanji, v centru manjšega mesta, ki donaSa mesečno Din 8000, zaradi preselitve ugodno naprodaj. Ponudbe pod »Rentabilno« na podružnico »Jutra« v Mariboru.
41367-20
Hišo
večstanovanjsko, v mestu ali periferiji kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pid »Hiša 1931«. 41382-20
Lepo posestvo
v bližini Rajhenburga prostovoljno prodam. Posestvo obstoji iz hiše s 4 sobami in s 4 kletmi, hlev in ko-zoiec ter gozda, travnikov in zelo rodovitnih njiv, v skupnem obsegu 17 johov. Interesenti naj se zglasijo do 25. t. m. pri lastniku, cena s« izve istotam. — Mikolo Merk., Stolovnik št. 29, Rajhenburg.
41371-20
fUmtmmia
oddajo
2 stanovanji
komfortno štirisobno v I. nadstropju in enosobno v podpritličju oddam s 1. novembrom v novi vili v Sp. Šiški, Bel jaška ulica.
40559-21
Stanovanje
2 večjih ln 2 manjših sob, sobe za služkinjo, kuhinje in prltlklin, tik sodnije oddam s 1. novembrom. — Natančne ponudbe z opisom rodbinskih članov na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Za november«.
41301-21
Stanovanje
3 manjših sob, kuhinje t balkonom, elektrika, plin, v krasni legi v mestu za 920 Din mesečno odstopim čisti družini, proti povr nitvi stroškov za izvršeno moderno preslikanje in pl» skanje — si. novembrom Vprašanja pod »Preslikano« na oglasni oddelek »Jutra« 40986-31
8 stanovanj
eno- in dvosobnih, v bližini mesta oddam s 1. oktobrom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 40976-21
Stanovanje
dveh sob s pritiklinami oddam lahko takoj stranki brez otrok s čisto mo-bilijo. Verstovškova št. 9 (Mrrj-e).	41410-21
iščejo
Dve gospodični
uradnici iščeta dvosobno stanovanje s kopalnico v novejši hiši. Ponudbe pod »Stalno« na ogl. oddelek »Jutra«.	413Š7-21a
VAZ oddajo
Lepo sobo
oddam s 1. oktobrom samo boljšemu u. solidnemu gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 40503-23
Sostanovalca
s hrano takoj sprejmem v čisto sobo i elektr. razsvetljavo. — Poizve se na Sv. Jakoba trgu štev. 5/H med 10. in 13. uto.
41296-23
Lepo mesečno sobo
s posebnim vhodom, v centru mesta (Gradišče) od dam. Naslov y oglasnem oddelku »Jutra«. 41157-23
Prazno sobo
veliko in mimo, v solnčn' legi, v novi hiši v mestu oddam samo boljši stranki za 500 Din mesečno So uooraba kopalnice in centralna kurjava. Vprašanja pod »1. november 500« na oglasni oddelek »Jutra«.
40985-33
2 gospodičnama
po ugodni ceni oddam lepo ln solnčno sobo s teraso, i vso oskrbo. — Pri Vrtači, Rntarjeva ul. 4a/I (stranska vrata). 40787-23
V podstrešno sobico
v vili po nizki ceni sprej mem gospodično, samo aH kot sostanovalko, i vso oskrbo ali brez. Pri Vrtači Rutarjeva ulica St. 4a/I — stranski vhod. 40786-23
Damo aH gospoda
sprejmem v vso oskrbo v lepo solnčno sobo t balkonom in posebnim vbodom. Skrbna postrežba, lepa lega in razgled. — Pri Vrtači, Rutarjeva ul. 4a/I — stranski vhod. 40785-33
Lepo sobo
s posebnim vhodom oddam boljšemu gospodu takoj ali s 1. oktobrom. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 41383-38
V lepo solnčno sobo
sprejmem dva gospoda z vso oskrbo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 41388-23
Opremljeno sobico
7. elektr. >-as»v«tljavo oddam solidnemu gospodu. Naslov r ogl. oddelku »Jutra«.	41379-23
Opremljeno sobo
oddam v vili na Mirju takoj ali s 1. oikt-obrom. Naslov v ogl. odd. »Jntra«.
41369-23
Lepo sobo
separirano, v centru oddam takoj solidni, stalni osebi. Istotam se sprejme tudi dijaka (injo) aH sostanovalko. Naslov v pgl. odd. »Jutra«. 41399-23
Dva sostanovalca
sprejmem s hrano aH brez. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 41491-23
Separatno sobo
s štedilnikom, električno razsvetljavo oddam. Kosovo polje 161, Šiška.
41396-23
Lepo meblovano sobico
zračno, v novi hiši, oddam za 1. oktober. Celovška 44H, desno.	41120-23
Opremljeno sobo
lepo, oddam takoj ali s 1. oktobrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
41293-33
Sobo
oddam blizu učitelj-šča 3 ali 4 dijakinjam. Naslov pri oglasnem oddelku »Jutra«.	41406-22
Sobo
oddam s 1. oktobrom. Me-blovana, solnčna. Dr. Kodre, Staničeva ul. 3.
41433-23
Veliko sobo
s posebnim vhodom, električno razsvetljavo in nar-ketiran«, s 3 ali 4 novimi posteljami, v centru mesta oddam solidnim gospodičnam, tudi dijakom ali dijakinjam. Naslov se poizve v oglasnem oddelku »Jutra«.	41407-23
Lepo oprem, sobo
v bližini tobačne tovarne oddam stalnemu gospodu. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 41414-23
iscejo
Starejši gospod
išče sobo s hrano pri manjši drti^ini. Ponudbe pod šifro »Usnjar« na ogl. odd. »Jutra«. 41423-23a
Tlvpiti
Dama
živeča v malovaških razmerah. želi potom korespondence najti resnega, akade-mično naobraženega gospoda srednjih let. Ponudbe na ogla.soi oddelek »Jutra« pod »V tiho prijateljstvo«.	41370-24
Lepo gospodično
k! se je v soboto ob 5. uri popoldne peljala z go. mamo v Magistrovem avtobusu, H rad srečal danes na promenadi med 5. in 6. uro.	41380-24
Z gospodično
v dežnem plašču, temno-modri čepici, katera se je nahajala 21. t. m. ob V4 na 10. d op. v Prešernovi ulici, želim razgovor. Odgovor pošljite na oglasni odd«Iek »Jutra« pod »Šivilja - učenka«.	41401-24
Gospodično
v temni obleki, srednje postav«, ki je bila od dveh gospodov opazovana v nedeljo 20. t. m. ob 8. uri rvečer v Vegovi ulici, se prosi za sestanek pod šifro »Ravno pred realko«.
41400-34
_ Cjrn
Dvignite pisano plemenit značaj.	41389-2<t
Senitve
Gospod
star 28 let, želi poročiti gospodično ali vdovo brez otrok, ne nad 30 let staro. Slika zaželjena. Ponudb« z natančnim naslovom poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Jesen 425«.
41435-35
lIJJllillL
t A i * M
Klavir
zelo lep, skoraj v brezhibnem stanju za 4600 Din proda Jos. Heybal, Kamnik, Sutna 34. 40954-26
Klavir
kratek, kupim. Ponudbe na oglasni ood. »Jutra« pod »Prvovrsten klavir«.
41384-36
Gramofon
dobro ohranjen, s 30 ploščami, ugodno proda Co-tič D., Ljubljana, Hrenova ulica 7.	41416-36
Klavirje in pianine
svetovnih znamk kupite po globoko znižanih cenah pri »Musika«, Sv. Petra c. 40. Najceneje izposojuje, popravlja in nglašuj«.
41432-26

Halo!
GaloSe, snežke popravljam trpežno in hitro: Aleksandrova e. 1/n, dvorišče, Kino Ideal.	41418-30
Čevlji!
Templanci molki Din 24.— Templanci ženski Dia 18.— Tobias, Kolodvorska 37, dvorišče.	41422-30
Vsakovrstno zlato
kopuje o« najvišjih eootb
Čeme — javeiir
Ljubljana. Wolfov» olica 8 77
3iv<Ui
Mačka
tfrkuto rjava, tigrasta,
sliši oa ime Muri (uho pretrgan«) se je Izgubila. Odda naj se na Bleiweisovi c. 5/m, desno. Vrnilcu plačilo.	41419-28
1
Gobe
sveže in «uBe kupujem stalno v vsaki množini. Zahtevajte pojasnila. Po najnižji ceni pa razpoši Ijam prvovrstna
namizna jabolka
Peter Setina. Radeče Zidani most.	231-33
Krompir in zelje
v glavah, samo gorenjski, jabolka zimska, fižol (Ci-pro, prepeUčar. koks), čebulo, med ajdov, kupuje Nabavljalna zadruga usl. drž. železnic v Ljubljani VII. V ponudbi naj se navede cena in količina blaga froo nakladalna postaja.	41398-33
Malino v sucus
pristen, garantirano domač na drobno in debelo po zelo nizki ceni prodam. De lika tesna trgovina M. An-tičevič. Dunajska cesta A7.
41428-3*

t
Za dolgove
ki bi jih kdorkoli delal na najino ime nisva plačnika. Peter in Marija šlegel.
41376-31
Novosti	Novosti
Najnovef« •InZintka pa-tetna železna zelo praktična složljiva postelja s tapeciranim madracom — praKtična za vtika hitu, hotele, za pntajuče oso-bc in nočne službe. Stane Dia 3M.—. Razpoši. Ijam poslom in ielezni-com po povzetju^
Lesena slaiinslca patent, na telo praktična sloi-Ijir« postela s tapeciranim madracom. — Stane Dia 238_
Poteka P»Wrt postela •loiljivt praktična za touriste, vojake in za icrijalnc kolonij«. Slane Dia JM—,
Klanjajoč se volji Vsemogočnega naznanjamo tužne-ga srca vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš srčno ljubljeni sin, brat, svak, stric, nečak in bratranec, gospod
HAJKO FEIGEL
uradnik »Vzajemne zavarovalnice«
v nedeljo po dolgem, mukepolnem trpljenju, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, Bogu vdano zatisnil svoje oči.
Pogreb našega ljubljenca se bo vršil v torek 22. t. m. ob pol 3 popoldne iz hiše žalosti, Masarykova cesta 12 (palača »Vzajemne zavarovalnice«).
Svete maše zadušnice se bodo darovale v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Dragega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin.	11726
Alojzija Feigel roj. Medic, mati — Mara por. Okorn, sestra — Joža Okorn, svak. — Jožek, nečak, in ostalo sorodstvo

Liegestohf praktičan za
leianje is sedenje. Sta-»« Dia 154___
Po tem imam čisto čo-hano perje kg po Dia 48— čisto belo (osje kf po Dia |M— hi čisti puh kf po Dia 25«—.
L. BROZOVIČ. ZAGREB Biča ti. UL
Priporoča se narav-
ni domači
228
malinovec
tvrdke »Malina« d. z o. z. Ljubljana VII
Medvedova c. št. 4.
URADNIŠTVO VZAJEMNE ZAVAROVALNICE V LJUBLJANI sporoča, da je blagi tovariš, gospod
RnlRo Feigel
v nedeljo, 20. septembra L L ob tri četrt na osmo uro zvečer po dolgem, z mučeniško vdanostjo prenašanem trpljenju v božjem prijateljstvu umrl.
Nepozabnega tovariša spremimo dne 22. septembra ob pol 3 popoldne izpred palače Vzajemne zavarovalnice na pokopališče pri Sv. Sv. Križu.
Njegovo odkrito tovarištvo nam ostane trajno v lepem spominu, Vsedobri pa naj ga po naši jjrošnji za njegovo trpljenje dobrotno poplača!
Ljubljana, dne 21. septembra 1931. 11725
t
Potrti od globoke žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je v nedeljo 20. septembra nenadoma zapustila naša zlata hčerkica
MARUŠKA
Ptuj, dne 21. septembra 1931.
11723	Vladimir Majda Vošnjak
Foto aparati!
Zeiss Ikon, VoigtISnder, Agfa, Nagel, Kodak, Ro-denstock in Plaubel na zalogi pri tvrdki JANKO POGAČNIK, lotomaterijal, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 20 — nasproti kavarne »Evropa«. —
Bled: Vidovdanska št. 28.	11458
Kdor je pameten, uporablja
„OLLA"
dokazano nenad« kriljiva. 249; V

Razpis.
Pokojninski zavod za nameščence v
Ljubljani
RAZPISUJE ODDAJO
tesarskih, parketnih, pečar-skih, steklarskih, pleskarskih del in dobavo okenskih zastorov
za stanovanjsko hišo v Celja.
Vsi podrobni proračuni in splošni gradbeni pogoji se dobe pri podpisanem uradu od 23. t. m. dalje med uradnimi urami. Zapečatene, v smislu razpisa sestavljene ponudbe je vložiti pri Poko minskem zavodu za nameščenes: v Ljubljani, Gledališka ulica 8 DI, do 1. oktobra t. 1. do pol 12. ure dopoldne.	11711
Pokojninski zavod za nameščence v
Ljubljani

Urejuje Davorin Bavljen, Izdaj* za konzorcij >Jutra«? Adoli Ribnikar, Za Narodno tiskarno d. d. ko* tiskaraarja Hrano Jozeršek. 7* inseratni del Je odgovoren Alojz Novak, x Ljubljani