Socijalisti za mir. -o- RUSKO DELAVSTVO 81 NA VSE NAČINE PRIZADEVA, DA BI SKLENILA RUSKA PROVIZORIČNA VLADA MIR Z NEMČIJO m DEU0A6E. BO POSKUŠALO DELAVSTVO STRMO-SLAVITI VLADO. — RUSKI SOCJALISTI SE BODO POSVETOVALI S SVOJIMI NEMŠKIMI TOVARlSl. — ZNAČILNA RESO-OUA. — "STRANSKE DOMOVINE IN ARMADE". — SESTA-NEK V STOCKHOLMU. K N* J večji slovenski | T 1' ltT A T"\ A I" "rhe L^gestSlo v!J*n D^iiy t m < v Zedinjenih državah > fij ■ ■ /1 l^J l%| /\ L^ M ■ ■ ■ /% JjL < in the United States > Jjj llfl Velja za vse leto... $3.50 M VJ 1 ii JLkJ X ^ JL JL JL%tV^T MlJ JL JL A b»«l erery day except Sunday* (J, W Za pol leta......$2.00 ¥ ' " l!f ^ ^T lU ^em^o&s^o&ibI List slovenskih delavcev v Ameriki ffl - Readers > m TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered m 8econd-Clas« Matter, September 21, 1903, at the Pot Offtos at Mew York, N. mdsr tin Act of OenffWt of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 OORTLANDT. NO. 86. — ŠTEV. 86. %___________NBW Y0EK» THURSDAY, APRIL 12, 1917. — ČETRTEK, 12. APRILA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Zavez, ofenziva na zapadu. -o Veliki ugpeiii angleške armade v poudeljek ua deset tnilj duljfi fronti severno in južiio od Arras so dokazali, da se nemške utrdbe ne morejo vstavljati angleškemu orožju. Xemei so oholo zagotavljali, da je nova nemška, tako imenovana "Hindenburgova črta" zelo nevarna za zavez nike in — nepremagljiva. Ko so bile pri Novonu premagana vse težkoee, niso Francozi premišljevali, temveč so z vso silo navalili na Xemee; ravno tako tudi Angleži. Zdaj se je pokazalo, da se je nemška namera z umikanjem popolnoma izjalovila; umikali so se namreč zato, da bi skrajšali bojno črto. kar so tud dosegli. Nove postojanke so tako močno utrdili, da so mislili, da je nemogoče za zaveznike, da bi njihova pomladna ofenziva mogla imeti kak uspeh. Braniti so hoteli to črto z majhnim številom čet, z vso silo pa navaliti ali na Rusijo, ali pa na Italijo. Angleži s o popravili razrite ceste in spravili naprej svojo artilerijo. To je velikansko delo. česar Nemci niso nikdar pričakovali. Angleži so pokazali, da njihova vojna organizacjia ne zaostaja za nemško, katero so pokazali takoj spočetka voj ne, zlasti v svojem prodiranju proti Praizu. Vse kaže, da so sedaj Angleži prekosili nemško moč. Pokazalo se je. da zavezniške armade nudijo večjo silo, a-ko «e izurijo v vojaški disciplini kot pa nemške. Vse kaze, da imajo zavezniki s**daj boljšo artilerijo kot je nein-skii in da so vojaki z vsem l>olje preskrbljeni kot nemški. Neprenehoma drvijo angleške in francoske čete na-prej, navzlic temu, da Nemci v svojem umikanju uničijo za seboj vse; razrujejo ceste, železnice in polja. Pred seboj ženejo prej nepremagljive nemške čete. Lahko it reče, da svet §t ni videl tako izvrstne in-fanterije, kot je angleška in francoska. Sila francoskega vojaštva se je pokazala v bojih za Verdun in na Sommi j Vso to energijo in še v večji meri kažejo te armade sedaj j v svojem prodiranju. Neko nemško armadno povelje se glasi: — Odločilna bitka sedanje vojne se bije sedaj na poljih ob Sommi. Vsak častnik in vsak vojak se mora zavedati, da je sedaj v teh bojih na kocki usoda naše domovine. Z vso pazljivostjo in požrtvovalnostjo moramo preprečiti, da sovražnik ne dobi več niti palca ozemlja. Njegovi napadi se morajo razbiti ob steni nemških prs. Od tedaj »o zavezniki že zavzeli več milj ozemlja in stena nemških prs se je morala podati. Zdaj so Francozi1 iii Angleži izvanredno naglo napredovali in zavstavila jih ni niti "nepremagljiva" Hindenburgova črta. Zavezniki so prekrižali bojni načrt nemškega gene-! rahlega štaba. Zavzeli so že La Fere in St. Quentin, ki ležita v tej! bojni črti. Pričakuje se, da se bodo Nemci pri Laon z vso! bilo zoperstavili zavezniškim prodirajočim četam. To je| namreč zadnje železniško križišče v tem okraju. Tudi po1 naravi je ta kraj primeren za obrambo. Kje je sedaj ta Hindenburgova "nepremagljiva"! ''rta* nikdo ne ve, niti — Nemci sami. V dveh dnevih so angleški vojaki vjeli 15 tisoč Nemcev. Ako to primerjamo z »>oji ob Sommi od 1. julija do 7J septembra, ko so vjeli 17 tisoč Nemcev, tedaj moramo še-! le izprevideti sedanji velik napredek. Akoravno se trdi, da se Nemci umikajo iz strategic-! mh ozirov, se vendar laliko trdi, da so zavzeniki že pri čeli / veliko spomladno ofenzivo, ki je do sedaj tako le-! po uspela. Produkcija zlata, ^ iikoii Gold kc lupa iti ja je v le-' tu 191ti prodneirala z« *4,3to3,-| 595.07. Po odbitku '»bralnih stro-j ik<«v <>*i«iih- if r2,10U*# čistega! dobička. Tolovaji Chicago. III.. 10. aprila. — Dva pr^irjrna roparja sta stopila v pro-1 M*ori Barri-Carrigan Kxcavattnir korapsnije ra oropala J predsednika družbe in ie dve dru-j tri ahi^ajno navzoči o»ebi za Od te *vo nemški primorski! •*olni tudi v Tihem oceanu (Pacifiku). Poveljnik U2. mornariškega' distrikta, E. C. Wood, je izdal sle-' deee povelje: "Prejeli smo poročilo, da se nemški podmorski čolni nahajajo v Tihem oeeanu. Prosim, da ouve-Ntite vse ladje o tej nemarnosti"! Rooseveltova armada. Washington, D. C.. 11. aprila. - ■ Roosevelt «e je ponudil vladi, da! bo zbral 100 tisoč prostovoljcev, j katere hoče peljati v Francijo. Vsi so mnenja, da bo Roosevelt zlahka /bral to armado in via bo "VVilson .sprejel ponudbo. Pošiljateljem denarja. Kakor ie zutuio, ne sprejemamo nic več denar za izplačila v Avstriji, Ogrski in Nemčiji. Lahko pa vedno še ixposljujemo izplačila vojnim ujetnikom in drugim v Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki so zasedeni po laiki armadi. Kadar poiljete deuar, priložite tudi dopisuico ali pismo vojnega ujetnika ker nam n tem pomagate sestaviti pravilni naslov. TVRDKA 7BANX SAXSEB, 8! OorUnndt Street, Hew York, K. Y. Vli'1? y'nmlii 'ii mir ■Pai'ii iii V. i Vojaška služba. : Prisilna vojaška služba. — Pred-j sednik v kapitolu. — Kon^es ne ; bo dovolil prisilne vojaške službe. Senat privoli dodatnih 30 miljonov j za vojno. — Potrebujejo miljonj prosto vol t cev. ———- Washington, D. C., 11. aprila.— 1 Kot vrhovnemu poveljnika arneri-j £ke vojske bo predsedniku Wilso-riu podeljena praviea, da sme vpe-I ljafti prisilno vojaško službo, ako j se ue bi zplasilo dovolj prostovoljcev. Predsednik je Hi danes v kapi-j tolu in se je vee kot eno uro po- i svetoval s srpcukerj^in Champ Clarkom in z Claude Kitchiuom, voditeljem večine v„poslanski ^bor niei. Danes je bil predsednik obveščen. da mu bo kongres dovolil vse, kar zahteva Wilson, oziroma vojni department. Toda povedalo se mu je tudi, da bo v kongresu o-pozierja proti načrtu za prisiluo : vojaško sluibo. Wilson pa je po-%edal, da namerava zahtevati od ■ i kongresa, da dovoli prisilno vojaško službo, da bi se mogla vojna proti Nemčiji voditi z vso silo in kolikor mogoče natrlo. Nekateri kongresni ki nameravajo staviti predlog, d« se zviša plača vojakom, da bi bile njih družine , tudi v vojnem času preskrbljene. Na ta način mislijo, da se bo zgla-silo vee prostovoljcev in ne bo treba vpeljati prisilne vojaške , sulibe. Senator Sherman je stavil reso-; hitijo, da se zbere armada en mi 1 ijon mož; takoj naj se zbere po' , miljona, le, da naj puste dečke nad 1-et. da morejo delati na farmah Delavcev na farmah primanjkuje živeža pa je treba pridelati Ve/ kot kedaj prej. * "Eastland" kanonski čoln. Chicago, m., 11. atprila. — Pa: nik "Eastland", ki se je prervmi. v reki Chicago in je utonilo 81f oseb, se bo predelal za kanonsk Soln in bo prenovljen do prvegt ulija. Ko so pamik vzdignili, gr je vlada kupila. Rabili ga bodo za šolsko ladjo. Novi mirovni pogoji zaveemkov London, Anglija, 11. aprila. — Večina liberalnega časopisja jc mnenja, da morajo vsi zaveznik" slediti vzgledu demokratične Ru >ije, ki se je odpovedala posest ""arigrada. ker ne želi podjarmit tujih narodov. Časopisi sedaj za htevajo, da zavezniki v tem smislu izjavijo svoj cilj v tej vojni "Manchester Guardian" piže o tem: "Cilj, kateresra zasleduje RuM-ia, mora biti enak za vse ■zaveznike. Rusija je zavrgla mirovne po ?oje prejšnje ruske avtokraitne vlaxLe; isto so dolžni storiti ostali zavezniki." S to izjavo je ruska vlada od ^tranrla notranje nesporazundje-nje. Delavski in vojaški zastopni ki so zavzeli stališče, da ruska vla-la ne sme osvojiti tujega oeemlja; sedaj je ruska vlada zagotovljena U je armada navdušena za nadaljevanje vojne. Prelom Brazilije z Nemčijo. Bio de Janeiro, Brazilija, 11. aprila. — Posebni odposlanec je lanes odšel v Petropolis, bivališče lemške kolonije, da vroči nemške mu poslaniku Puli-ju brazilsko no- -bo in potne listine. Sporočilo se mu je tudi, da mu ie brazilska vlada dala na razpolago parnik "Rio de Janeiro", s -aterim se more oklpefljati v Nemčijo. Brazilskemu poslaniku v Nemci- < ii, Silvinon Gurgel de An^^f M ie naročilo, da nai odpotuje. Švica bo zastopala Brazilijo. Pričakuje se, da bodo tudi dru-?e južno-ameriške relpublike sledile zgledu BrazMije. Španija bo zastopala Nem«jo v i Braziliji Peter O'Brien, Id je mlufbesi ori Belt Line železnici v CMcagi, i ie hotel skočiti na ravno mano- I idoči vlak, pri tem je pa iappdnml i in padel pod voz, ki szn je odrezal i London, Anglija, 11. aprila. — Poročilo International News Service). Tukajšnji časopis 4'Times" e dobil poročilo, da si rusko delavstvo na vse mogoče načine prizadeva, prisiliti vlado, da bi sklenila separaten mir z Nemčijo. Delavski poslanci v dumi so stavili nebroj raznih resolucij. — Iz vseh teh resolucij je razvikino, da bodo delavci strmoglavili provizo-rično vlado, če ne bo hotela skleniti miru. ODBOB. I i Delavski poslanci so izjavili, da ; ie že sestavljen poseben odbor, ki se bo posvetoval s sovražnikom. PROPAGANDA. London, Anglija, 11. aprila. — ■z Petro^rada je bila odposlana Ine 8. aprila brzojavka, ki nazna-•iaj, da je odbor poslancev objavil ••eč sklepov, v katerih se zahteva takojšen mir. Baje je že sestavljen poseben ►dbor. ki se bo začel direktno podajati z Nemci. > Delecati tega odbora se bodo se-•.-tali v Stockholmu z nemškimi delegati. _ KONTROLA. Delavski poslanci zahtevajo po polno kontrolo nad vsemi novicar mi, katere pošilja Petrograjaka brzojavna airentura inozemskim časopisom. Njihov program vsebuje tudi točke, da se mora med ljudstvom takoj začeti obširno agitacijo za takojšnjo sklenitev miru. Najbolj značilna zahteva je, da norajo vojaške operacije kontro-Irati posebni odbori, sestoječi iz vojakov. DELEGATI. Iz Kodanja je dospela v London Ine 9. aprila sledeča brzojavka: V Berlinu je bilo javno razglašeno. da je odpotoval iz Nemčije Philip Seheidemann, vodja soejal-nodemokraške večine v nemšken. Iržavnem zboru. Odpotoval je "po opravkih". Ti "opravki" so najbrže podajanja z ruskimi socja novljene Rnsiji ter naj povedo svoje vojne cilje. Dolžnost zaveznikov je nadalje pojasniti svoje stališče crlede Carigrada. Ruska provizorična vlada se je namreč v svoji včerajšni proklamaciji odpovedala Carigradu. Nek časopis pravi, da se mora prejkomogoče pojasniti, če so cilji, ki jih zasleduje nova ruska vlada identični s cilji zaveznikov. Zopet eksplozija Trenton, N. J„ 11. aprila. — Ker so neprevidno mešali nekatere kemikalije, je nastala eksplozija v Del ion Tire and Rubber Co. Ranjenih je 16 mož. Nikdo ni nevarno ranjen. Gen. Obregon se ni spri s Car-ramo. Washington, D. C., 11. aprila. -Danes je mehiška vlada dementi-rala vest, da bi se bil prejšnji mehiški vojni minister spri z generalom Carranzo. Zarotnik Kolb spoznan krivim. Nemški bombni zarotnik Fritz Kolb, je bil danes spoznan krivim, ker je imel v svoji poeesti bombe. Porotniki so se posvetovali vso ooč. Sodba še ni bila izrečena. Grki so izrabili 70 ladij. Atene, Grška, 11. aprila. — Grško uradno poročilo pravi, da so Grki 1916 izgubili 70 ladij. Nekatere so bile torpedirane, nekatere so zadele ob mino, druge pa so bile uničene kot posledica vojne. POZOR! V zalogi imamo ie nskaj Sloven-sko-Amer. Koledarjev. Kdor sa nima, naj ga takoj narodi. Cena 85 oentor„__ 8LOVXHIO PUBLISHING 00„ 82 CtortftB* ** Mm Y<*fc, H, T* j " • ■ Pomanjkanje živil. '-0- Lakota bo največji sovražnik, proti kateremu se bo morala Amerika boriti. Slabe letine, ki so se pokazale po celem svetu, tudi nam ne bodo prizanesle. Na to nas opozarjajo razni poljedelski uradi. V zadnjem času se je opazilo, da fanner ji niso obdelali toliko polja kot po navadi, ker so mislili, da se zasluži ravno toliko z majhnim trudom, kot prej z velikimi napori; to pa zato, ker je živež v zadnjem času dosegel cene. o katerih pred letom ni še nikdo sanjal. Najbrže pa niso naši poljedelci obdelali toliko polja, ker niso mogli dobiti delavcev, ali pa so bili predragi. V industriji se dela vedno in na farme tedaj delavci ne mislijo. Lansko leto pa je bila tudi letina zelo slaba vsled vremenskih neprelik. Pridelali so samo 60 odstotkov kot druga leta. Vse kaže, da bo živil vedno manj in razne družbe, ki kontrolirajo živež v Ameriki, bodo navijale cene. kolikor se bo dalo, ako zvezna vlada še pravočasno proti njih no nastopi. Za to se morajo Združene države najprej pobrigati, ako nočejo, da zadene deželo ena najhujših katastrof. V najkrajšem času se bo pokazalo, da bo država morala vzeti pod svojo oskrbo vso razdelitev živil. Tozadevna svarila prihajajo z vseh strani. Veletrgo-vec z mesom, Armour, pravi : -— Ako Združene države ne podvzamejo takoj radikalnih korakov, da pomnože pridelek živeža in da se ž njim varčuje, bo dežela v prihodnji jeseni ali zimi na istem stališču, kot vojskujoče se države^ v Evropi. Posestniki mlinov vedno podražujejo moko, ker je cena pšenice visoka; kruha si revni sloji ne bodo mogli kupiti. Že sedaj bi se morali ljudje na to naučiti, da varčujejo z živežem in kdor more, naj bi obdelal vrt in vsak košček zemlje, da si vsaj nekoliko pridela sam. "GLAS NARODA" (Bmiiu Daily.) Owmh tad pab llalrad by tfel P L O T I I I O PU1LIIEIIQ O OM P A M T d terporttloi.) rmANJ SAJCHgR. Prcokmat_LOUIS BMNBDIK, Trawr ritLcm of Bu*Ui«m of tt>e corporation and addreeae« of above otflcara; _*•? Horfiin.lt Stroft. Bornqgb .of Manhattan. New York City, W. Y. ■a eeio u*o velja Uat aa Ameriko Za celo leto aa mesto New York i.00 ta Cauado__________|IK Za pol leta ca meeto New York.. «.00 ■a pol leta LOO Za četrt leta aa meeto New York LSO ■a tvtri U»t» ------------------------Za lnoaematvo «a celo leto......1.U0 NAHODA" lakaja t*ak dan UvgemM nedelj in pracnlkor -tt L A 8 NARODA" ("Voice of t be People") ♦ ImrmA »»try day except Sundays and Holidays, SnhflTlptlon yearly t3.B0 _Advertisement on agreement Uoplal bres podpla* in osebnosti ae ne prioMoJeJo. Denar naj ae blagovoli pofflljatl po — Money Order, m anawiil kraja naročnikov proalmo, da ae nam tudl prejhja btialiii oataanl. da hitreje najdemo naslovnika. nuplaoat In poBlJatvam naredite ta naalavj *Hi L A 8 NARODA" — nnrf)«w1> at Telefon: 4687 Cortland t mr^Mzz ■ r ' " _iSH^_ i" Malo več pameti! HI « ; ..'. - Začetkom vojne je bil nastal velik hrum med vsemi narodi v Ameriki; Lahko pa rečemo, da se niso nikjer prepirali za take malenkostne stvari kot smo se ravno mi Slovenci. Pretila je že nevarnost, da se bomo vrgli na starokraj sko politikaštvo, ki je rak-rana našega naroda in kateremu imamo pripisati skoraj vse naše trpljenje in vse naše neuspehe. V Ameriki smo malo napredovali. Zdaj za časa napetosti med Ameriko in Nemčijo oziroma Avstrijo, so sc pa pojmi precej razbistrili. Ljudje so sc izpametovali, izprevideli so, kaj jim je dala Amerika in koliko ji dolgujejo. Naši nasprotniki, ki mislijo, da imajo patent na "reševanje narodov", pravijo, da so se tisti Slovenci in Hrvatje, ki so odločno proti temu, da bi nam, s trnjevo krono kronanemu narodu, vladal človek, ki bi ne nosil na glavi cesarske ali kraljevske krone, v "živinskem strahu'' poklonili ameriški zastavi. To je obrekovanje najnižje in najnesramnejše vrste, katerga hi ne pričakovali niti od kajzerjevcev, ne pa od oseb, ki so naše krvi in našega rodu. Mi smo bili navdušeni za to zemljo že v starem kraju in njene postave smo začeli izpolnjevati z istem dnem, ko smo stopili na ameriška tla. Mi boljše razumemo ameriško demokracijo kot jo ra-Bumejo oni, kateri se, živeči v tej zemlji in uživajoči njeno gostoljubnost, zavzemajo za razne evropske kronane glave in delajo z vsemi silami na to, da bi prišli jugoslovanski narodi zopet pod jarem, katerega se hočejo iznebiti. Ali je morda demokrat tisti, ki hvali kajzera in zaničuje Pet ra t Ali morda on i, ki hvali Petra in zaničuje kajzera? — Mi vemo, kaj je demokracija. Mi vemo, da je Amerika najbolj demokratična dežela na svetu in zategadelj smo voljni storiti za njo vse, kar moremo. Preiskusite nas! Preiskusite najprej, kaj je kremen in kaj je mehko železo! Preiskusite naprej, in šele potem natolcujte! Ljubezni do te zemlje ni vlil v nas strah, pač pa — naklonjenost. Le v absolutistični ali avtokratični državi živi v strahu človek, ki ima čisto vest. Mi ne poznamo strahu, ker vemo, v kakšni deželi živimo in ker je naša vest — čista. Veliko bolj čista kot marsikaterega jugoslovanskega "prvoboritelja", kateri si ne more predstavljati naroda brez kralja. Dragi rojaki! Zdaj živimo v usodepolnem času, zdaj se je začela nova doba svetovne vojne in obenem tudi nova doba v svetovni zgodovini. Na tisoče naših bratov v stari domovini je moralo preliti kri za cilj, ki ni bil njihov cilj, za interese, ki niso bili njihovi interesi. Mi tukaj smo na drugačnem in boljšem stališču. Amerika ne zasleduje zasebnih koristi, ampak se bo zato vmešala v vojno, da jo čimprej konča. Ameriški vojaki se ne bodo borili ne za kralje in ce- j sarje, pač pa za cilj, ki je cilj vseh ciljev — za konec ne-1 človeškega klanja ter za svobodo in boljše čase vsega človeštva. To j« dovolj vredno blago, da se ga odkupi z življenjem. Dragi rojaki! — Uverjeni smo, kako se boste odloČili, če boste vse to dobro premislili. Štejte si v čast, če morete na ta ali oni način pomagati najsvobodnejši zemlji na svetu! Amerika vam ne bo samo hvaležna, ampak vas bo tudi bogato nagradila za vse. Svobodna Amerika hoče s svojim silnim uplivom odpraviti vse, kar ovira narode v napredku. Sanje, ki smo jih sanjali, se lahko vresničijo, pritajena misel se* lahko vtelesi, lahko postane živa istina. Naprej za pravo svobodo vseh zatiranih narodov, nn-prtj za svobodo Slovencev, Hrvatov ia Srbov! ....................- -------—• . . .—.——i i m i ——— " ........* ■ i ii .ii«'« ..... ■ Dopisi. ! - ■ ! Brooklyn, N. Y. V soboto zvečer 14. aprila priredi "Jugoslovanski Tamburažki Zbor" svojo plesno veselico v dvorani "Balkan", 193 Knickerbocker Ave., Brooklyn. Tambura-ši sc pirav pridno vežbajo in kot se čuje, bodo gostje prav iznena-deni nad izvanredno dobrim tam-bura njem. Zbor ima novega zborovodjo, ki je poznan kot najbolj-j ši zborovodja v Združenih drža-j vah, kateri je prepotoval s s v o-j jim tamburaškim zhorom že celo' Ameriko in povsod zadobil naj-! večje priznanje. Zato m dvomiti. I da tudi za ta večer ni izvežbal; jugoslovanske tam bu rase tambn-' rati najtežje komade, katerih se do "zdaj ni igralo nikjer v New Yorku. Dobro poiznand gostilničar nas rojak Vinko Zevnik bo pa za j ta večer tudi pripravil vse, kar* ve, da naši rojaki požele. Torej zdaj ne preostane nič drugega kot pa to, da se rojaki in rojakinje v obilnem številu vdeleže te zabave ter si privoš&ijo par ur razvedrila med svojimi prijatelji, katerih ne bo manjkalo v sOboto večer pri vsem poznanemu Ce-netu. —ec. Farrell, Pa. V it. 79 "01. Nar." sem fcral dopis nekega skrbnega opazovalca tiste vrste, ki za plotom mečejo kamenje. Opozarjam ga. da i naj v drugič malo bolj premisli; predno bo kaj poročal. Že sedem let sem poročevalec in dopisnik "Gl. Nar.", pa mi ni še nikdo tako zasolil kot ti. Pišeš namreč, da se pri sejah vse tako zgodi, ka-j kor jaz hočem. Ponosen sem na to, ker to pomeni, da imajo rojaki v mene zaupanje. Vprašam samo člane postaje št. 82 društva sv. Barbare, ali se ne ravnam po pravilih in ali ne odločijo elanl vsako stvar ? Aii se že kdaj nisem ravnal po pravilih? Ali še nisem dal vsako najmanjšo stvar rešiti na društveni seji? Ako si član, pa pridi na sejo in povej, kar ti*leiži na sreu. Povej, kdaj sem kaij ®to-, ril brez vednosti odbora? Ako pa j nisi olan, potem pa molči, ker te nič ne briga. Delal bi rad prepir tam, kjer je sloga. Zakaj nisi podpisal svojega j imena? Gotovo m lako grdo, da ga ne bi smel zapisati. Morda pa tvoja vest ni popolnoma cista. — Res, da rad kaj poročam in pisal, sem že več kot sto dopisov, pa še vselej sem bil podpisan s polnim, imenom. ! Ako pa »om bil že večkrat izvoljen za tajnika, sem na to pono-( sen, ker vem, da imajo naši rojaki in 3ani društva v mene zaupa-^ nje. Bratje, stojim pred vami kor navadni delavce, ki si z deset- ali dvanajstumim težkim delom služim svoj borni kruh; proste ure: pa porabim, da urejujem vaše društvene stvari. To leto sem pre jel delo, katerega opravljam kot delavec in na kot učen gospod. Zakaj t potem 4opiwrik napada «T v«h' MPtSfli ; Slovencev. Pišeš, da me rojaki spoštujejo. To je res. Med požte-. nimi rojaki sem spoštovan, med i pijanci pa zaničevan, ker vedno ; trdim, da ne more trezno misliti, kdor ljubi pijačo. Kdo bi nas učil, ako ne bi bilo mene? — Pomisli samo tri leta nazaj. Kolikor so mi dopuščale razmere, sem posvetil vse svoje moči za napredek Slovencev. Vsakdo ve, kake boje suio imel1, tedaj. ' | J K sklepu svojega dopisnik i po-! zivljam dopisnika, da pove svoje ! ime. Frank Kramar, Box 73. De Pue, HI. Naj nekoliko odgovorim na do-| pis Mihaela jakseta v št. 66 "Gl. Xar."' z dne 20. marca. Mnogo se jih je že oglasilo, ki so jedli avstrijski komis, pa šo ! bili starej<4i ali mlajši letniki, se-I daj pa si se oglasil še Ti, moj (letnik. Iz celega srca Ti čestitam, da i": imel srečo, da si se toliko povspel, da si si kupil farmo, da si postal samostojen in da Te več ne tlači trustova peta. Hvaležen sem Ti. da si se oglasil. ker si Ti edini med dopisniki, ki ga poznam še iz j stare domovine. j Omenjaš o vojaških kaznih na j Ogrskem. Bilo jih je »est. privezanih, spominjam se jih dobro; med njimi si bil tudi Ti. Ali pa je bila Avstrija kriva, da si bil kaznovan ? | Avstrija mi ni vzela nič, zato je tudi ne morem sovražiti. Dati tudi ne moreni dedščine in tudi ne plačati naših dolgov, zato smo se zbrali v Ameriki iz vseh vetrov, j Ako so Slovenci pod okriljem Avstrije, m naša krivda, tudi ne naših prednikov, tudi ne bodo naši potomci. Ako bo Avstrija izru-' potem bomo prišli pod Ita- lijo. ali pa pod Srbijo. Jaz le hvalim. Boga za zdravje in .spoštujem Ameriko, ker rraa dolar, ki vali kronee. Rešil sem se dolgov v domovini in še nekoliko prihranil Ljubim redno zemljo in dom očetov, kjer mi je lekla zi-belj ter sem slišal slovensko govorico in pesem. Za Avstrijo mi ni mar. Ako pa ne bo Avstrija več nad nami, kdo bo drugi? Odkar j se m pričel prodajati platno, je bil vedno kdo nad menoj r najprej stariši, potem učitelj, nato častniki itd., zadnji bo grobar moj gospodar. Meni se je na "soldaškem" čisto dobro godilo, le "pede" so bile majhne. Ako bi bila tam kaj ! večja plača, ne bi šel v civil. i I Sedaj Te pa ne bom več motil, kajti imaš dovolj dela na polju, 'jaz pa moram v tovarno. Jaz se | ne bom več po časopisih poga-lijal za Avstrijo. A, Gcrlovič, Box 617. Is Colorado. ) Koder sem hodil po južnem Colorado, sem opazil, da se povsod dobro dela. i V Ludlow sem obiskal tudi rojakinja Mm. A. Kopel, ki ima Sest ottpk. Njen *oi je tik pred voj-to odM t altoo ^unoviuo; žena Družba sv. Mohorja v Ameriki? Xe: — Vendar, ker tako težko pogrešamo lepih Mohorjevih knjig, je sklenila ZVEZA KATOLIŠKIH SLOVENCEV, pe neveste je bogat tovarnar z milom. Ta ji je dal poleg lepe svote denarjev tudi najfinejšega mila v toliki množini, kolikor je sama tehftda. Enako nmo-j žino mila bo dobila vsako obletnico njene poroke; to pa je obenem poziv jia mladega moža, da bo fino postopal s svpjo ženo. ■ i j Nekoč je zelo sloveč posestnik' nasadov za tobak v Zapadni Indiji vprašal svojega bodočega zeta, kaj naj mti podari za poročno-darilo. Ta mu je rekel: ''Nekajj zabojev smodk." "Dobro", je re ' kel tast, "dobil boš težo smodk. j kolikor moja hči tehta." Mož je držal besedo. Na dan poroke je pustil nevesto tehtati in zvečer je, prejel mož dvestoštirmajst -zabo-i jev smodk. j | Bogat trgovec s premogom \ Avstraliji je tudi svoji neeri obljubil darilo za poroko po teži, iu sicer je dobila za vsak funt lastne teže tono najboljšega premoga. Oče je hčeri to obljubil na dan zaročit ve: mlada deklica pa je bila spretna apekulafntinja in si znala težo lastnega telesa pomnožiti, in sicer tako, da je t šestih mescih. — v času med zaroko in poroko — pridobila deset ton .premoga. f Oče mladega dekleta na Gr-1 škem je obljubil onemu, kateri bo poročil njegovo hčer, da bo njeno telesno težo obdaroval s srebrnimi -drahmami. Ker je bila pa hčerka, dasi ne zelo debela, resn-dar pa dobro regena, se je ogia-, silo mnogo snubačev. Ko se je o-glasil najbolj prikladni ženin, se je kmalu ATŠila poroka. Glavna ( stvar je bila seveda tehtanje neveste, a na veselje mladega moža je tehtala atopotaopetdeaet fantov. Data torej anačoia okrog petmjj* two* v — •'SUtitiUk* | Živa pokopana, Gosjodična Luretin je bila slavja, občudovana gledališkai gralka r Parizu. Njene čarobne oči, njena i tdesna lepota, vse to ji ie prido-j bilo tisoče občudovaleev in častil i •ev. ravlno tako kot njeno nepre-: tiosljivo igranje na odru. Ona je' živela samo za gledišče, za umetnost, ki ji jo postala njeno življenje. Toda bila je slabotnega zdravja. ki je še bolj pešalo v njenem nemirnem razburljivem življenju. V nežni mladosti je zbolela za pljučnico. Zdravniki olezni. Pričela je hirati še bolj Bolest, da se je morala odpovedat umetnosti, ji je povzročila nepopisno hrepenenje, ki se je počas pretvarjalo v nervoznot, čemur so sledili krči vedno pogosteje. Kakor htro je prišel čas. ko sc ua večer pričeli igrati v glediščih •>o jo pograbili hudi krči. In neke n prejeli boste najboljšo po • 2 jasni!o in ostalo bo popolno 9 Z ma tajno." J T NAROČILO. f i »teklenic REMO PROTI J t PROTINSKO ŽLIČNO f i ZDRAVILO in priložil Z f in---aentov, $ m Ima__________________I f NaaloT _________ „ i A Tem potom naročam______I ROJAKI IN ROJAKINJE! Ako hočete dobrega čtiva, dnev-iih vesti, pouka in šale, se pred ->lačajto na prvi slovenski dnev-lik v Ameriki, "Glas Naroda''. <2 Cortlandt St., New York, N.Y "itane samo tri dolarje za vse leto. I NAZNANILO IN ZAHVALA. Tem potom naznanjamo vso-;) sorodnikom in ziiancem, da je p«» kratki in mučni boln/ui umrla naša nepozabna hčerka in sestra LILLIAN SUEIC. Umrla je dne oO. marca t. 1., pokopali smo jo civilno dne 3-aprila. Tem potom se javno zahvaljujemo vsem znancem in prijateljem, ki so se v tako velikem številu vdeležili pogreba. Posebno se zahvaljujemo Franku Subicu in njegovi družini za podarjene cvetlice in venec, kakor tudi go-^pej Faitnie Fortuna, ki je nam pomagala za časa bolezni naše nepozabne hčerke. Nadalje se za-hvaljnjemo gg. Antonu Oblaku in Johnu Stalicku, ki sta bila za čuvaja ob rakvi umrle Lillian, kakor tudi F. S. Taunharju za nagrobni govor. Vsem skupaj se še enkrat prav prisrčno zahvaljujemo, da ste pripomogli do tako lepega posrreba na»e ljubljene in nepozabljene Lillian. Žalujoči ostali: John in Ivana Subic. stariši. John, August, Frank in Rudolf, bratje. Jennie in Dorothy, sestri Mary Taucher, sestrična. Rock Springs. Wyo. (10-12—4) GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Ustanovljena leta 1898. Glavni sedež v ELY, MINNESOTA. Inkorporirana leta 1900. GLAVNI URADNIKI: predaediiik: MIH A FX. ROVANŠEK, R. F. D. No. 1, Conemaugii, Pa. Podpredsednik: LOUIS BAL AN T, Box 106, Pearl Are., Lorain, Ohio. Glavni tajnik: JOSEPH PISIILER, Ely, Minn. Glavni blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn r Blagajnik N. S.: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo. ^ VRHOVNI ZDRAVNIK; Dr. JOSEPn V. GRAHEK. 843 East Ohio Street, Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUZE, Box 105, Ely, Minn- ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue "M", So. Chicago, 111. JOHN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. i • POROTNIKI: G KO. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wa«h. LEONARD RLABODN1K, Box 480, Ely, Minn. JOHN R UPNIK, Box 24, S. R, Delmont, Pa. GOSPODARSKI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 483 Mesaba Ave., Duluth, Minn. MAT POGORELC, 7 W. Madison St. Room 605, Chicago, 111. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver, Colo. VRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minu. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljat ve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbo pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali ne.iradna pisma od strani članov ne oe bode oziralo. » Društveno glasilo. "GLAS NARODA". Jednota posluje po "National Fraternal Congress'' lestvici. Orožje imamo danes za agitacijo v Glasilu Jednote, naša dolžnost je rabiti to orožje za dobrobit Jednote in ga ne zlorabljati, pot nam je odprta za širše polje, z združenimi močmi in sodelovanjem kaj lahko pridemo do še večjega napredka, do konečnega združenja, če pa hočemo o-hraniti in negoati glavnb podlago združenja, moramo naj preje spoštovati prepričanje druzega, dokler, seveda, isto ne presega morale, državljanskih in drugih dolžnosti človeške družbe. Člani Jednote naj razmotrivajo Jediiotine stvari v kolikor mogoče bratskem duhu in gotovo se bode potem dobila srednja pot, potom katere bomo lahko korakali do našega cilja; vsak si naj zapomni, da se ne more vsem v-streči, naša narodna dolžnost pa je se podvreči večini iu | z njo sodelovati do zaželjenega napredka. Še enkrat toraj prosimo se člane Jednote: dopisujte pridno v Glasilo Jednote, povejte svoje mnenje odkrito in brez bojazni, a ne rabite osebnih ali strankarskih napadov, ker s temi se nič ne doseže, pač pa samo škodi. Kadar ima kako društvo kak inicijativen predlog, i naj bo isti stvaren in pravilno sestavljen; društva pa ki I podpirajo tak predlog, naj to store kakorhitro je mogo-j če, da se tako take stvari predolgo ne zavlačujejo. Članstvo Jednote je merodajno v vseh važnih zade-j vah, in mi kot uradniki Jednote bomo vedno drage volje dali na voljo članov kadar je ta volja pravilno predstavljena. Z bratskim pozdravom M. Rovanšek, predsednik, J. Pishler, tajnik, G. L. Brozich, blagajnik. -ooo- . • sr ----^ v Članstvu J.S. K. Jednote. ško podporo predloži v plačilo vsaki mesec. Mi vsi pa bodimo točni in pomagajmo, da dobijo bolni člani svojo podporo v najbolj mo-troee kratkem času. LVLano prosim vsied teg-a vašecra blagohotnem sod elm* an ja. Dr. j' V. GRAHEK. vrhovni zdravnik J. S. K. Jednote, 843 E. Ohio St. N*. S. Pittsburgh, Pa. V blagajni ima nad $200,000.00 (dvesto tisoč dolarjev). Bolniških podpor, poškodnin, odpravnin in smrtnin je že izplačala uad $1.220.000.00 (Miljon, dvesto dvajset tisoč dolarjev. Jednota zavaruje za $250.00, $500.00, $1.000.00 in $1.500.00 smrt nine, ter po $1.00 in $2.00 dnevne bolniške podpore. B"!ni^ka podpora je centralizirana. Vsak opravičen bolnik si je svest, da dobi podporo, kadar jo potrebuje. Društva Jednote se nahajajo po več naprednih slovenskih naselbinah. Tam, kjer jih še ni, priporočamo vstanovitev novih. Društvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami. Za nadaljna pojasnila se je obrniti na glavnega tajnika. Naročnino na Glasilo Jugoslovanske Katoliške Jednote se sprejema le URADNIM POTOM. Vpoštevalo se bode naročila, sprejeta oziroma oosla-na potom društvenih uradov. -ooo- IZ URADA GLAVNIH URADNIKOV J. S. K. J. Cenjenim članom J. S. K. Jednote:— Z veseljem opazujemo zanimanje in različno razmo-trivunje v Glasilu Jednote o raznih stvareh, tikajočih se napredka Jednote, mnenja so sicer različna, toda vse jasno kaže, da je bilo Glasilo potrebno in da se ga bodejo člani z veseljem posluževali. Glasilo je na razpolago vsakemu članu, iz glavnega urada ni in ne bode iz nobene *'cenzure", ker pa opazujemo, da nekateri dopisniki in sotrudniki Jednote posegajo malo v stranske stvari, katere pravzaprav ne pripadajo v Jednotino poslovanje, zatoraj uljudno priporočamo — zmernost v vsem dopisovanju. V prvi vrsti moramo imeti pred očmi, da smo mi — PODPORNA ORGANIZACIJA, v kateri ne bi smelo biti NOBENE STRANKE, vsi člani pri Jednoti so ENAKI ČLANI, vsi uživamo enake koristi in imamo ENAKE ODGOVORNOSTI, zakaj bi toraj vsiljevali izraze "Katoliški fanatiki" ali pa "Socijalistieni rdečkarji", taki in enaki izrazi nimajo mesta v naši organizaciji in se ne bi smeli nikoli pojavljati Vsaka organizacija potrebuje negovanja in navdušenosti za svoj napredek, ravno tako naša. Vsaka zdrava kritika je dobrodošla, ker edino potom te h|K>znaino ideje druzih, te ideje se pa lahko spravijo med člane brez osebnih ali strankarskih napadov. Pustimo toraj osebnosti in strankarstvo in podajmo se k jedru kakor bratje. Jugoslovanska Katoliška Jednota je se vedno od začetka svojega obstanka živela in poslovala v lepi slogi, med člani kakor tudi med uradniki društev in Jednote. — Ta rekord je za nas vse nekaj vreden in naša dolžnost ga je ohraniti neomadeževanega. V sak član lahko dostojno izrazi svoje mnenje in Člani naj potem sami sodijo kedo ima prav. Ravnokar sem čital v Glasilu Jednote v št. 74. dr. Graheka protest, v katerem kritizria naša nova pravila. V svojem protestu je omenil, da je bilo nekaj važnih točk iz pravil izpuščenih. Dr. Grahek brez dvoma meni točko .'500, stran 222 v angleških pravilih. To je točka, ki določuje razne svote za operacije, in točko 301, stran 96 v slovenskih pravilih. Nato moram dru. Gralieku, kakor tudi drugim članom sporočiti, da se je te neljube pogreške, kakor tudi nekaj druzih, ponaključku storilo v tiskarni. Ker se je pa to opazilo poprej, kot so bila vsa pravila vezana, je tiskar vse pogreške popravil in jih natisnil na zadnje strani v pravila in to je storil brezplačno. Zatorej prosim člane in članice naše Jednote, da bi malo potrpeli in vse bode se uredilo, da bo vsaj večini za voljo. Vsem članom pa itak nihče ne more vstreči. Seveda pravila ne bodo tako lična ker bodo imela dodatke na zadnjih straneh, ali druzega nam ni bilo mogoče storiti. Da so se neljubi pogreški vrinili, ni nobenemu članu Jednote bolj žal kot meni. Torej upam, da zaraditega ne bode več nobenega protesta v Glasilu, kajti popravilo se je vse, kar je važnega. Urejena naša pravila gotovo niso kot bi morala biti. Ali vse nismo mogli storiti. Reči pa smem, da so veliko boljša, kot so bila naša stara pravila, in to bode menda vsak član pripoznal. Pozdrav vsem članom in članicam J. S. K. J. Vam vedno udani sobrat John Movern, član pravnega odbora. -ooo-- __ ^ Iz urada vrhovnega zdravnika J.Š. K. J. Brez dvoma so dobila vsa krajevna društva dopisnice, s katerimi naj se obvesti mene o bolezni ali tlelanezmožnosti članov. Te dopisnice so zelo lepe. Na prednjo stran pride moje ime in naslov. Da. to je pravilno. Če je obrnete, boste zopet zapazili moje ime ua vrhu. Sedaj sem pa popolnoma prepričan, da ni moje ime tako le po, da bi moralo biti natiskano na v5e straneh. To mesto bi se moralo porabiti za kaj bolj važnega. Zakaj se ne stavi J. S. K. J. ali pa znaka na dopisnico. da se označi s tem ime Jednote? Zakaj ni tam mesta za ime bolezni ali poškodbe? Zakaj se nam nalaga stroške za take stvari, katerih nočemo? Skrajni čas je že, da se neha urrrfti z našo organizacijo. Zaloti «e nas lahko pri spanju ob gotovem času. ne bo se nas pa vseh zalotilo pri spanju vsaki eas. Te do pkniee ne odgovarjajo namenu in raditega bi ne bilo treba plačati Zitnje uiti sedaj, niti ob katerem drugem času. Naj delajo oni. ki ue poznajo principi Vv trgovine, na svoje lastne Ktroške, ne pa na stroške J. S. K. J. Predložiti hočem par nasvetov glekJe bolnikov. Da se izogne vsaki sitnosti, naj bi se oskrbel vsak posamezni član s poštnimi dopis- Iužcami. S tem se bo izognilo vsem zamudam, stroškom ki izerubi ča- sa. Cc ste postali nezmožni za delo, dajte svojemu zdravniku izpolniti dopisiiieo pri prvem obisku. katerega napravite vi ali on. Ko se je enkrat to zgodilo, pošljite dopisnico tajniku vašega krajevnega društva in to ne jutri ali prihodnji teden, temveč še danes. Tajnikova nalosra nasprotno pa je izpolniti njegov del na dopisnici ter jo odposlati. Predno se odpošlje dospisnico, se je treba prepričati. da je vse pravilno izpolnjeno in da je navedena številka krajevnega društva. Znamka za en cent bo odvedla vašo dopisnico prav tako hitro kot ona za dva centa. — Hranite svoje cente. Postna dopisnica brez poročila zdravnika in tajnika je brez vsake vrednosti. Mi moramo imeti oba poročila. Bolna člane je treba pogosto ob- 0 pravilih J. S. K. J. Pravila, ki so bila tzpremenje-na vsled sklepa desete konvencije, sc bila razposlana. Naj sedaj nekoliko omenim o pravilih v splošnem. Zaka»j imamo pravila? Pravila so za to. da. se člani po njih ravnajo; zato jih mora sle hern član skrbno prebrati, kar so je do zdaj le redkokdaj zgodilo Pravila pridejo k članu, ki jih pa položi v kot, ne da bi jih pregledal. To se navadno godi povsod. Ako pa se takim članom kdaj do ka/.e, da niso delali po pravilih, potem pa prav ijo in se izgovarjajo, da tega niso vedel L Mnogokrat se tudi p ripest i. da taki člani mislijo, da se jim je storila krivica in zvračajo krivdo na glavni odbor, ali na kakega posameznika, češ, on me je zatožil. Toda za-tožiia so ga pravila, po katerih se ni ravnaL Na potovanju seaj. srečal člana, ki me je opozoril, da ne dobi podpore. Rekel mi je, da bi jaz lahko k temu kaj pripomogel. Ko sem ga i/, p rase val o krivici, ki se mu dela, sem izprevidel, da je delal v svoji bolezni proti pravilom. Povedal sem mu, da ni kriv ne glavni odbor, ne vrhovni zdravnik in nihče dnigi kot on sam, ker se ni ravnal po tem. kar pravila predpisujejo. Hudoval se je nad Jednoto in uradniki, češ. da mu nikdo no more braniti, da bi prevažal v bolezni blago po svoji trgovini. Dasiravno stara in nova pravila jasno govore o tem, da se ob času bolezni ne sme opravljati nikako delo. vendar si ni dal do povedati; pripomnil je tudi. da ne bere pravil in da bi se moralo ž njkn kot velikim dobrotnikom jednote postopati bolje. Povedal sem mu, da so delegatje na konvenciji uredili pravila za vse enako ; ozirati se ne sme ne na prija telje, ne na nasprotnike. Mnogo manj pritožb bi bilo in porotnemu odboru bi se prihranilo mnogo dela, ako bi se člani bolj ravnali po pravilih. Na svojem potovanju se večkrat vdeležim društvenih sej. V nekem kraju sem opazil, da so nekateri že po petnajst let poročeni, oporoke pa imajo še stare in se glase na njihove stariše v stari domovini. Tukaj pa ima ženo in kopico otrok. Pride pa lahko smrt nenadoma in otroci ostanejo brez podpore. Ako se pa to dogodi, pa pride sodnijska pravda in največji delež dobi potem odvetnik, o-trokom pa ostane prav malo, ali pa celo nič. Zato. bratje, berite pravila iu se ravnajte po njih • Matija Pogorel«'. Naznanilo. ' Vsi člani društva sv. Cirila m Metoda št. 9 J. S. K. J. v Calu-metu, Mich., se s tem opozarjajo, da za zgoraj omenjeno društvo ni noben drugi član pooblaščen pobirat mesečnih asesementov. kakor društveni tajnik in blagajnik: kajti pročla dv^, meseca je bilo več pomanjkljivosti pri plačevanju asesmenta, oziroma za glasilo, katero po mojen* mnenju vsak člaai prejema. Ako kateri član u« dobiva glasila, naj se zglasi pri driestvenem tajniku. Opozarjam tiste člane, kateri niso plačali pro«la dva meseca asesmenta za glasilo 25f, da poravnajo dotično stvar tekoči mesec. Z bratskim pozdravom. Jolrn D. Ztrnich, tajnik. OD VAS ČLANI ur ČLANICE, JE ODVISNO. ČE BO GLASILO DOBRO NAPREDOVALO 1 iskati in vsak obisk zaznamovati v tozadevni knjigi. Tako sedeti na stolu ter usribati glede števila obiskov ter jih zaznamovati vse ob istem času, je popolnoma nepravilno. Bodite pošteni celo v manjših zadevah. Predno mi pošljete svoje zahteve za bolniško podporo, s« prepričajte, da se je na' vsa vprašanja pravilno odgovorilo. Če ni prišel bolniški nadzornik k vam. mora vaš zdravnik pred javnim noftarjem "priseči slede svojih izjav. Jaz tudi zahtevani. <_{* bolni- j j Dopisi. Iz zapadne Pennsylvania V zadnji številki našega glasila je nam sob r atom in sosestraru nek C. napravil prav lepo pridigo, j Mislil sem si, da je prišel ravno od spovedi, ako ni sam spovednik. Zakaj še nisi predlagal, da bi | se od jednotinega premoženja dalo kakih 50 tisoč za kako revno 1 cerkev ? Prepiramo se za ime in pozabimo ua agitacijo. To bo rodilo lepe sadove, da slednjič ne bomo imeli nič ne rdeči, ne črni, ne rujavi in ne vem, kateri še; "K" in "S'* 1 pa bodeta še eksistirala. ko bomo mi že v grobu. Pozdrav vsem sobratom iu su sestrarm. D., član .J. S. K. Jednote (Neprimerne opazke izpušča mo. — Opomba uredništva.) St. Lotus, Mo. j Ker se bo sedaj nehal ta dolgi in žalostni post ter da se odško-dujemo za te nevesele postni dni z veselim večerom, je sklenilo društvo sv. Alojzija št. 87, da pri j redi veselico dne 14. aprila, to jc ' v soboto zvečer. Začetek ob sed mi uri. Vljudno so vabljena društva: . Srca Jezusa, Planinski raj in Edi-Jnost. kakor tudi posamezni rojaki in rojakinje v Louisu in oko-liei Za kranjske klobase, olje sv. Gambritrusa, kakor tudi za druge dobrote, ki spadajo zraven, bode preskrbljeno kar najboljše. Ker smo se pa že nasedeli v postu, zato bo tudi preskrbljeno oš rekel, brat Pogorele, kot član našega djitštva sv. Cirila j in Metoda ter stari naseljenec! naše naselbine* Ali ni resnica, da dandanes ne ane tapeni jokati t 1 S " Protesti. j Calumet. Mich. Mi, člani društva sv. Cirila in Metoda št*. 9 .T. S. K. J., smo raz-notrivali na nasi redni seji dne 18. marca 1917 predlog, ki je bil >bjavljen v glasilu dne 3. fubru-irja od društva Jugoslovan štev. 104 iz Chicage, 111., za izprernem-bo imena naše slavne J. S. K. J. Po daljšem raz motri vanju je bilo soglasno sklenjeno, da protestiramo proti omenjenemu predlogu za izpremembo imena. Naš protest je zaradi sledečih vzrokov; Prvič: Ako se ime izpr*imeni, zavržena nam bodo pravila, ki so ravno izšla in nas stanejo okoli tisoč dolarjev. Drugič: Zavreči bomo morali večino tiskovin in listin, ki so ravnokar dogotovljene in stanejo ogromnega denarja pri današnjih eenah materijala. Tretjič: Ker bi ravnotako mo rala krajevna društva zavreči vse znake, bandere, plačilne kujiždet in tiskovine, tikajoče društev in Jednote. Četrtič: Ker Jednoto so v sta novili niožije stare korenine in s» niso sramovali tega imena preči svetom. Petič: Rojak, ki se sramuj' svoje vere,- sramoval se bo t ud svoje narodnosti/ prej ali slej Vsakemu je pač znano, da sloven ski rod je katoliški rod. Za vzglec si vzemimo druge narodnosti na še vero. šestič: Vsak rojak, kateri n< pristopi, ker noče biti katoliški ni nikakor izguba za -Jednoto ii priporočamo mu, naj si izbere, s a. imamo več slovenskih orgatiizax*i, v Ameriki P"rank Sedlar, predsednik. John D. Zunicn. tajnik. Joseph Stukcl. blagajnik. (Pečat društva.^ Koliko stroškov so nam naiši "nazaj" napredniaki povzročili radi imena na konvencijah! Pa to še ni dovolj tza njih. tudi sedaj ne dajo miru nam članom, da bi se naša organizacija poljubno raz-evitala. Torej še enkrat vas prosimo, dragi sobrat je, vstavimo se vsi« krepko in pokaiimo, da smo mo£-je na pravem mestu, ene misli in krvi; vstavimo enkrat za vselej grdo delo rokovnjačevl Z bratskim pozdravom Jos. J. Peshel, predsednik. Joseph A. Mertel, tajnik. Vencel Kuhec. podtajnik Matevž Zone, blagajnik, t Pečat društva.) I Ely, Miun- Društvo Marija t istega Spočetja št. 120 J. S. K. J. je na redni ! seji sklenilo, da odločno protesti i ra proti onim društvom iu posa meznim članom, kateri stavijo 1 predloge in proteste proti b-sedi i''katoliška", da bi odpadla in se nadmuestila s podporna". Naše'društvo jc /,a to, da im< ostane, kak«»r je dozdaj. Nase mnenje je, da ime "katoliška" ne more nobenemu članu ali čla niči škodovati. Mi mislimo, da j;' vsaki č an ali članica, kateri je pristopil pod okrilje naše slavne I Jugoslovanske .Katoliške Jednote. pri pristopu dobro vedel, da je Jednota katoliška. Ker je skozi IS let svojega obstoja živela poti imenom "katoliška", ni treba jc zdaj izpreminjati. I Cenjeni sobratja in sosestre. te-iga nikdar ne smemo privoliti' Naše društvo apelira ua vsa bratska društva, da se izrazijo iu protestirajo proti onim društvom, katera v to silijo. . Glavna stvar je. da agrtiramo ! in pridobimo dosti novih članov i >n članic pod zastavo slavne Ju j goslovjMiske Katoliške Jednote in !s tem nam bode napredek fzago J: ovij en. I Frarkčrška Koščak, predsednica Josip J. Pešel, tajnik. Marija Jerič, blagajnic-a (Pečat društva.) Dve sili vodeči k miru. Gotovo ae spominjate vašo v, ko je vs« govorilo o notranjem miru v Rusiji, o zaupanju narode v carja, V onih ča*ih ao bili kag redki, ki bi govorih o kaki revo-1 luciji na Ruskem, dasi ravno juh je bio par, katerim je bila ob-s1oz»j v evropskih I deiavsh v tem oziru nam ni znan. vendar pa je francosko poljedert-i sko ministrstvo pred nekaj časa j obvestilo poslansko zbornico, da! potrebujejo zavezniške dežele po domače zaloge za tekoče leto I m? "»-lih 360 miSjouov bušljev. Tu' zaloga naj bi prišla iz Združenih) držav m it Argentine, a nobena izmed teh dveh držav nima nitij namanjše količine v izobilju. Argentinska dialoga v tem oeiru je pofttala tako izčrpana, da je odločila vlada za prepoved izvoza, v sled katere so ne bo moglo izvažati nobenega žita več iz te« dežele. , Zaloga žita v Združenih drža-! "*ah je tako majhna, da bomo ko-i iiuaj shajali z njo do septembra.' ko pride žito v mline. V navad-1 liih časih smo iuieli ob tem času i nekako 2"j0 uiiljonov bušljev v rezervi; sedaj pa imamo le nekako i 100 miljonov, in to je eden izmed vzrokov, zakaj je cena žita p^sko-j čila na £2.15 pro b ušel j. Po celem svetu manjka najmanj tisoč miljonov bušljev žita, j a slednje ne raste nikjer v toliki i meri. da bi *e pokrilo ta priuanj-i kijaj. 1st« velja gh de Koruze in ov>a! in slednjega ne more dobiti v te-! k očem letu Evropa od nas niti tsi bušelj. Najbolj siabo pji stoje stvari glede krompirja. V normalnih častil proizvajajo; Anglija, Francija, Kanada, Nem-: ■čija in Združene države po 30001 miljonov bušljev krompirja na le-. to. Skupua produkcija tekom | preteklega leta i>a je bila le ne-j kako 1000 miljonov bušljev. Por vpročua eenu krompirja v pomtar f-di leta 11*16 je bila 43 eentov pro j buielj. doexm je sedaivja $2.40. Kvropa potrebuje biljou (tWoč uiiAjonot) bušljev krompirja za i bodoče meoeee, da prehraai svoje prebivalstvo. Amerika aa -drugi strani pa ne more pogrešati niti enega bušlja ter je še vprašanja. | če bo zaloga aadostovala za aetev. j Kar se pa tiče drugih manjših; iivljenvkih potrshičiit, kot n. pr.' mleko, siadkor, surovo maslo, so postali slednji predmeti za evropske narode pravi lakmus ter so iz- j ven dosega pretežne veiine prebivalstva. Kot jedro ^ri prosto dej-1 sivo, da je ostal eiviliau-aiii svet po treh letih readsjanga in more-nja brez raakih rezerv glede žhnl i iti da bo nastala prihodnje loto spletna lakota, h* aa takoj ne po-41 je vojakov i* mkopov zopet na $>o4Ja. Mi% tec ne mMkio le. da dejanski stradala, da bo na milijon© iti otr">k ntnrlo od f Evropski \ladarji prav dobro; vedo to iu nemogoče si je misliti,] da bodo pustili priti do takih; skrajnih meji. Kaj takega ne bo-1 do storili ie iz ozira na lastno varnost, kajti njih življenje bi ne bilo vupričo narodovega ogorče-> nja in obupa vredno niti piškave-ga oreha. Vsled tega suio prepričani, da IkkIo razmere glede prehranitve ; končale sedanjo vojno ie v teku par meneev. Stvar je priprosta:' Lakoto je mogoče vzdržati le par tednov. Poleg pomanjkanja hrane in kot direktno posledico tega -pomanjkanja je or»aziti med vsemi evropskimi narodi revoiucijonaroa ari- j banja, širjenje ustaškega razpolo- ; ženja. Vzgled, katerega je dal ruski narod, ne bo ostal brer. posle-;, die za drajre narode. Plameniea, ki -je zažarela v Petrogradu. bo zanetila požar po celi Evropi. Narodi Anglije, Italije. .Španske, Nemčije ] in Avstrije so zreli za revolucijo, j ki bo kaj kmalu povsod izbruhni- i la, če se ne bo končalo z vojno. — ] Človeška narava je dospela do me- , je. preko katere ni uobene strplji-. vofcti več. J j Navadni narod ne spoštuje več , svojih vladarjev in tudi ne njih ; predpravie. Se več pa je vredno tla se jih ne boji več. Skoro vsak ;4 telesno dobro razviti človek je se i daj v evropskih deželah veteran , ter ima v rokah tudi orožje. Nika kih stalnih armad ni več. s kateri- | mi bi se držalo narode v strahu kajti narodi sami so oboroženi. Pe , vseh deželah se širi duh prostosti i ne več skrivoma, temveč odkrite ter oznanja večne resnice o prostosti in enakosti pred postavo, d očim se divi temu na milijone mo; v orožju, ki so pripravljeni z vse mi silami konečno vendar udej stviti svoje ideale in težnje. -Jasno je, da je imela ta nova od loenost narodov tudi upliv na via dajoee kroge iu priviligirane raz I rede, ki so se naenkrat za^li po j tezati za mir in notranje reforme Posebno očito se nam kaže to v Prusiji, kjer je odobril nemški ce j sar izjavo državnega kauelerl* Bethmann-Hollwega za uvedb« i bolj demokratičnega vla&nejra u stroja na Pruskem in sicer po vzgh {1 du drugih bolj naprednih evrop j skih držav. Večkrat čujemo, da je nemški, država avtokratična. to je samo • drzna, da je nemški cesar avto S krat. samodržec, vendar pa to n res. Bližje resnici pa je ta izjava kadar se gre za P rušijo iu pruske ■j:a kralja. Ako se bo uvedlo v Prusiji vo lil ne in druge politične reforme i »o postala Prusija kot vodilna dr ..ava v nemški zvezi nekaka proti ! utež liberalno ustrojene Anglije ir veliko lažje bo pogajati se o mi ru, kajti zavezniki sami izjavlja i jo, da gre njih boj v pivi vrst « proti pruskemu državnemu ustro ju. — Z novimi reformami bo dosesla nji pruski vladni »istem sam p< sebi izgini? in z njim bo tudi izgi nil predmet, sedanje vojne, se ve la za slučaj, da so izjave za vezni kov istiiiite in odkritosrčne. Ko se bo enkrat uvedlo v Prusi-' i i potrqjme refoi*me ter bo pre 1 istrojena Prusija ponudila mir ! l>odo izmučeni zavezniki kaj rad.' nnrabili to priliko. ' Če se ne motimo, bodo prišle tc reforme v najkrajšem času iu pra\ "iič bi se ne čudili, če bi se kon ••eni maja že vršila mirovna po rajanja. Prepričani smo, da je mir preč ' vrati. Če se bo pred sklepom mi rn udejstvilo v Avstriji in Prusij j potrebne notranje reforme in čc lx> postala sedanja provrzoričnt . ruska vlada stalna, je svet lahke j prepričan, da je bila ta vojna vfcd : na žrtev, katere je zahtevala/ Vsakemu poznavalcu evropski | politične zgodovine je znano, da sc bile sanje o stalnem evropskem iuiru prazne, dokler se ie nahajala j vlada največjih in najmočnejših držav v rokah majhnih skupin j vladarjev in ministrov, d očim jt; vUela nad celo Evropo kot teman' in grozeč oblak prikazen neodgo- \ v orne in brezobzirne ruske avto-KTacije. j Ko bo izginila ta preteča senca J ko bo zavladala v Avstriji, Nemčiji Italiji in Turčiji praktična demokracija, ko bodo Bolanja. Poljska in Finska zopet proste in balkanske držaje reorganizirane, m bo nobenega vzroka, da bi evropski narodi ne živeli drug poleg di uarega v aloinosti aa dolco vrsto let ter si pomagali v medsebojnem napredku, inest6 da bi izčrpavali ; svoje sile v razdejanju in morje nju. Naše istinito prepričanje je, da je mir pred durmi, da je bližje kot si kateri izmed nas sanja. Vihar vojne, ki se je tako nenadoma | dvignil, se bo prav tako nenadoma polegel; nebo, ki je v onih usodni! j poletnih dnevih tako nepričakova j uo zatcmnelo, se bo najbr' zopet zjasnilo še ]>redno bo žito na po ! ljih zopet dozorelo, čakajoče srpa ' Tedaj se bo celi svet zopet veseli! ziatega solnea miru. ki bo zopet sijalo na izmučeno zemljo, a vese-' lc- narode. j Sirom Amenke. - Taco ma. Wash. — Poročali smo zadnijč, *la so pri Brown Point kjer grade novo eesto. našli elove ška ogrodja. Skrivnost je seda; pojasnil .Jithn Tiedemann. pijouii ' v tukajšnjem mestu. On pravi. varščine xi je pa zapadla, ker ni nikdo pri iel k obravnavi. Kitajci so prišli iz Alaske, kjei lelajo v neki tovarni za ribje kon i :erve in so se bržkone tja povrnili i Yankton, So." Dak. — Zanimivi, j Iruiina. kakoršne ni morda r ee j ih Združenih državah iu rnordč >o celem svetu, stanuje blizc! iTanktona. Družina obstoji iz oče a, matere in 24 otrok. Mati ni š< »0 let stara. Ona je rojena v Nor /oški, oče je pa iz države Idiana Tedna garnitura trojčkov so bile »aruo deklice. Otroci so zdravi in trdni iu oče' e jako ponosen na svoje potom ; tvo. Pravi, da ne misli, da bo že| conec in upa, da bo dal stricu Sa-nu kompanijo vojakov lahko on ;am. Madiscon, Wis. — Trgovska borniea je bila od vlade v Wash- j ugtonu obveščena, da se bo zidak ; iovo poštno poslopje na vzhodni i Mononia Ave., blizo kapitola. Ze-nljišče bo stalo $160,000. Staro »oŠtno poslopje bo52,98. Dne 5. marca 1917 znašale so! /loge $323.178,179 proti $270.125,-j )S1 istega dne lanskega leta. Marinette. Wis. — C. A. Nor-nan in Edward Axtel sta obtože-la požiga. Zažgala sta svojo hišo Pound, da bi dobila zavaroval-lino. Izročili so jih okrožnemu so-lišču. Položila sta vsak $1500 var->čine in se nahajata sedaj na pro-item. Obravna se bo vršfla meseca j uaja. j Družila sv. Mohorja v j Ameriki. Zveza katoliških Slovencev.' f>2| •it. Mark's Place v New Yorku,< mkIc letos izdala četvero knjig, in j ieer: 1. KOLEDAR ;AVE MARIA 'j :a leto 1918. 2. IZ ŽIVLJENJA. Povesti vi ladomestiio Mohorjevih Vetrnic. S. U SBC A V SRCE. Zanimiva; bročuriea. 4. ANGLEŠKO - SLOVBii^KI KATEKI3EM. (Baitiavorski v •-loveuskeoi in angleškem jeziku.^ Vse te štiri knjige veljajo SV i DOLil in 10f za poštnino. Naročniki naj se prijavijo do 30. APRILA t. t m tudi takoj dopošljejo denar. • Te knjige izda druiba v nado laestalo priljubljenih Mohorjevii:! knjig, ker istih vsled vojne ni brc-1 ■i-oče dobiti v to deielo. Ker pa fc?ploh ni dobiti r tukajfcjem trgu slovezttkih knjig, zato pričakuje-uu>« da bodo rojaki aegU po teb. V Kolfdarjo be. taakan tudi imenik članov, ki ae bodo pmto- '&tsno naročili ua te knjige. v». Slovenska zemlja. ^ _ PEKEL . ji rpr.i\ pred teboj je pa «tivji' lel del soteske, kateremu so dali;; me "Pekel". Prav primerno je o hue. Pečine se namreč tu nr.' ubi li bregovih bregovih povspno; .* višavo in oba bregova se drug Irugcnm približata tako da na- , ^anf* mf»d njima globoko skiiv-losino in temno brezdno. Razdra pttno, neredno nagromadeno ska ovje je z asi on j eno s tenuiiicj anrecjcm in svetlo-zelenrm gr-| novjeni. Tupatiun se nagiblje čez rob .^kalo grmovje, kakor bi zrlo1 / propad in bi se ne moglo nagle-i lati razpenjenih valov, ki se bes t io drve po dnu mračnega brez-' lna. Marsikje visi čez skalovje; is*hajoča vmrekn. katero je napoi' zruval vihar, ali kateri je ziuanj-l calo hrane iti življenja ua prepe-j rele in kamenju. Vse to j»a ogrinja •aroben polmrak, ki dela mračno skalovje še bolj teniotno in skriv-lostno. "OSiLskovalcu sc jKmuja v "P«-'-; clu' krasen razgled, ker «a jm>i| .'o
  • ot. Vendar, ako jih ogledu-j ješ, ne bi skoraj verjel, da jih jej tdaj mogel preplezati kak človek. Na nasprotnem, severnem bre-' ru pa vidfc silno visoko, okroglo j in stolpu podobno skalo. Tej pe-J I'iiii so dali ime '-Skala Uranjakej lranilnice'' v zahvalo za veliko j podporo, ki jo je dal ta zavod za; pot skozi Vintgar. (Izdatno so! podpirali podjetje tudi gg. B.; Lergetporer. Tirnian, Valtrini, operni pevec Pogačnik in deželni zbor kranjski.) Pečina je videti; 'cakor bi jo bil kdo obtesaL Zato' tni je stavil nekdo, ki setn mu vazal Vintgar. naivno vprašanje:' •'Ali so to skalo izklesali delavci.; kateri s;o gradili pot skozi Vintgar?:" Ko bi jo bili delavci izse-j vali, moi-ali bi biti tudi več kot1 stempiharji t Takoj za ilPeklom" so soteska! razširja. Skalovje se sicer na' 3beh straneh popenja visoko pro-j ti modremu nebu, vendar ni več tako navpično, da bi med poedi-nimi skalami gimičje in bukovje: ne moglo najti tal svojim koreni-; nam. Bujno rastoče leskovo in bu-i kovo grmovje pouialja široke veje i čez pot, da korakaš popolnoma v' njihovi -seiueL Zdi se ti. kakor hi\ vrsta vernih slug držala nad teboj širne svilnate zastore, ki no] obsojanj s težko roso, kakor z dra-| gim kamenjem in biseri. Soln&nij žarki se igrajo in se odbijajo na; mokrih listih, lomijo se v kap ! Ijah. ki počivajo na lis-tičih. da! rosne kaplje iskre in se žare v ti-! sočerih barvah. Veter poveva si tem nežnim stolistiin zagrinjalomj ki je prosojno kakor lina svila, ir. j otresa z njega bl«?sterče bisere:! hkrati pa udarja obenj z mehkim,, belini sopuhom, ki ga je dvignil; iz šumečih valov, sopuh se vlegaj na nežne lisrte., kakor bi hotel po-' čiti, toda v hipu se preliva v nove! bisere in v bleščeče drage ka j mene. ' j Svetlazeiena barva v tem delu • Vintgarja prevladuje; le kjer, rastlinje odgrinja stolisti zeleni zaator. pogledujejo skozi vrzeli temno-sive mrke skale. Oirn više; se ozre*, tem bolj redko je pečev-: je, visoko, visoko nad skalnatimi; zidovi pa vidiš gladek svet, pora-sten z gozdov jem, ki sega še dvakrat više. kakor pečevje ob vodi. Skale, ki ograjajo sotesko, dose-zajo sicer precejšnjo višavo, vem-dar pa tvorijo le podnožje obeh visokih hribov, Boršta in Holma. Ta dva hriba se dvigata ob bregovih . Vintgarjevili kot mocoena stražnika. EANČA PEČ Soteska se čim dalje bolj širi in i pot nas privede v ogromen kotel, katerega dno je širok, zelen*tolmun. stene pa so mu visoki, deloma skalnati bregovi. Pečina, kij je na južnem bregu visoko nad* melinami, imenuje se "Ranča ^ peč". (Mord* prvotno 4• Vražja^ pee".) Če« to skalo je pred leti: padla neka žeaaska v Vintgar iu niso je mogli najti teč mesecev. V takih soiteskali. kakor je Vmt-gar. zgodese mnogokrat podobne ppCinqott Bistrici je n. pr. padaj pastir, ki je paaei nad sotesko ob robu pe čevja. Blizu .tam, kjer j« čuval i čredo, atal je na kraju skale, prav nad aoioiko, fttor. Tu je zazvonilo Ž* ■ "' . _. » na Bistrici poldne. Pastir se j« odkril, hotel je moto t i angelsko češčenje in se je ob tem mislil nasloniti na štor. Hipoma pa se je štor ukrehnil in nesrečni pastir je padel vznak v prepad, ljudje' :pa so leto za letom govorili, da> slišijo iz globine glas ubitega pa-i , stirja. ki vjnje na pomoč in kliče; "Pomagajte, pomagajte!'* Kadar so prihajali otroci šmarnieo tigar v bližino bistriške soteske, plazili so se s strahom ob robu pečevja in so trepeta je prisluškovali, kdaj se bo o^glasil mrtvec iz prepada. I Podobne nesreče so ae že tudi \ Vintgarju nekaterikrat dogodile. Nenavadno podobo ima Vint-! gar ob hudi zimi ko so skale zalite z ledom, kakor bi bile posre-brene. Kotel pod Raiieo pečjo je {tedaj podoben mogočni dvorani, i katere pod je iz najjasnejšega t stekla, stene pa iz težkih srebrnih ' i>loč. Strop tej sobani* je modro i nebo, na katerem gori podnevu i -iolnce in na katerem se ponoči iz-proha ja go»sta čroda nemirnil; i zvezdic. Kakor ena velika stekle-| ua plošča pokriva led tolmun na • Inu kotla, z ledom so prevlečene j skale, velikanske ledene sveče vi ; sij o pik poeevju iu se ponekodi ! dotikajo tal. Ko se pa proti pomladi sobice povzdigne nad sotesko iu razspe svoje žarke po dnu j kotla, tedaj zablišče steaie, oblite ; s srebrnim ledom, kakor bi na njih zažarelo drugo solnce. In led se začne urno topiti, ogromne -ledene sveče jamejo padati s pečev-jja in se zveneč razbijajo ob skalah. Včasih pa se utrga snežen I pla/. visoko v gori nad sotesko pribuči v globino kakor* vihar in j spotoma ruje drevje, vali kamenje in izpodkopuje pečine. Opazovalcu se zdi, kakor bi bili i pod liančo bregovi nalašč široko ; narazen stopili, da bi gledalca toliko bolj presenetil naslednji pri-| zor. Odtod dalje se namreč steni | obeh bregov kolikor mogoče dru-ga drugi približata in zdi se ti, j da greš po ozki ulici med samimi j osem- ali desetnadstropntini hiša ; mi, ali da hodiš po ozki gazi med nebotičnimi, starodavnim; dreve si. Da, starodavni se vidita ti ste-. ni, med katerima se težko vije bi-jstra Radolna. Stoletja in stoletja : ju že. izpodkopava reka, stoletja | in stoletja ju že gloje dež, sneg, i mraz in viliar. Zato jima je lice razorano in razdrapano. Kakor ' upadle oči starekove, tako se skalne dolbine mrko ozirajo na bi-jstro Radolno in strmečega potni-; ka. Mah obrašča temo tis«očletni!i ■ pečin in če jih opazuješ natanč-i ueje, zdi se ti, da so upognjene od j starosti; zakaj vrh so jim okrnši-1 le iu posnele mizle zime, tla so j jim pa napol iapodkopali hladni j valovi. . i Dojal bi, da stoletja in tisoč-I letja govore iz tega začrnelega /A-idovja. Zato je potniku nekako j tesno pri srcu, ko stopa po lese-! nem hodniku, ki ua železnih ro : č.icali visi ob skalni steni. Tudi I voda je skrivnostno liha in si »le I počasi iŠČe prehoda skozi ozko. (divje počevje. Vsled tega na hod-j niku vsaka stopinja glasno in j votlo odmeva, kakor pod oboki ! širne podzemeljske ječe. ! Struga je tu silno globoka. Dasi t je Voda čista in prozorna kakor j kristal, vendar marsikje ni mogo-; čc dozreti do dna. Na površini pa se sučejo klobuki pen. katere pri-; naša voda od slapov, ki se naha-ijajo vise. Ta-le najožji del soteske pa ua-pravlja zlasti ponoči poseben uti-sek na človeka. Ob nočnem času j je tukaj tema kakor v rogu. Me-Idla svetloba, ki jo dajejo zvezde, ne sega v to brezdno. Zato ni videti ne hodnika, ne skalovja, ne pečin, ki mole iz vode; vidi pa se voda, in sicer popolnoma drugačna kakor podnevu. Zdi se prav tako, kakor bi bila živa, kakor bi so črna, svetla kača vila po temni soteski. Vzrok temu je, ker v toni i ni videti vsega gibanja valov. Saano, kadar se val tako obr-ne, da se v njem zazrcali nebo ali | zvezda, takrat ga je mogoče vi-ideti. Vsled tega se pokaže Ve tu i ali tam kak val, pa brž zopet izgine. To daje vodd prav tako podobo. kakor bi bilo v njej kaj živega, kakor bi se velik, črn zmaj j ali pa cela vrsta svetlih kač vila s skozi pečevje. ŽUMROVA GALERIJA ! Za teiu stisnjenim, ozkim delom se pečine zopet ua obeh straneh razmaknejo in tukaj itfreS velik slap, največji izmed vseh, kar se jih nahaja v soteski. Ob njem pa j a čez strugo razpet lesen moat, katerem« so dali ime "Žinu-rova galerija". Šikuo težavno nalogo ao Smeti delavci, ki ao gradili ta tacat Zakaj na severnem VABILO K POMLADANSKI VESELICI, katero priredi S. S. P. Društvo "Gorenjec" št. 104, Chicago,'111., v Best dvorani, štev. 2171 Clybourn Avenue. vogal Southport Ave. v soboto dne 21. aprila 1917. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 25f. Dame v spremstvu gospodov proste. Za dobro zabavo in postrežbo bo skrbel Odbor. _(ox 2^-3. 12*16-4; Rad bi izvedel za naslov dveh bratov JOSIPA in ANTONA STAMFEL. Doma sta iz Čačiča fara Osilniea na Dolenjskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju naslov, da mi ga naznani. ali naj sc pa sama javi-' ta, za kar bom hvaležen. Ob enem bi tudi rad izvedel za na-1 aiov JOSIPA OSMA K, katere ga ie tudi nisem videl celih deset let. — Peter Bukovec. Box 143, Trout Creek, Mich. maftnto »lovekski narod | UKORI _ . 1 Pri spahnenju io zdrobljen ju Tdqgnit* t&kmj ■ Dr. RJcfctoHevcM PAIN-EXPELLER V rabi ie 50 l*t pri ti«r«DiUh eno znanko sidra. i* in »e. v It-karr.th ia a;r»rt»ost F. AD. RICH TE k & CO. -tU* WaiMnttw Street N«w Yavk. H. V. V A B 11. O na VELIKO PLESNO in ZABAVNO VESELICO, .ki jo priredi DKISTVO "KODOLJll: v South Forku, Pa. v soboto dne 14. aprila 1917 Začetek točno ob G. uri zxc*-c Tein potoni vabimo vso rojak lin rojakinje iz Jounstowna. Cot:« mau?ha, Franklina. Dnnlo iu oklice, da se te naše veseliee številno vdeleze. Vstopnina za moške j»; rl : p .-i prosto. Dame so vstopnine pro>» isti doltiček je namenjen v • l i-t novemu domu. Toraj, rojaki iu rojakinje, pr. dite vsi dne 14. aprila, da prež virao skupno nekaj ur. Igrala i» : izvrstna g«xlba in za dober priirr. zek bo tudi dobro preskrbljen«* Za obilen obisk se priporoča j (11-12—4} Odbo. 17.APRILA SE V RŽI IZLET NA FARME V ST HELENA, N C j V-d izletniki naj urede tak« d. i pridejo zadnji čas v torek zjutra; .t. j. dne 17. aprila v Washington ; D. C., ker iz Washingtona odp« ;]je viak v Sr. Heleno. N. <".. to« |no ob 9. uri 30 minut popoldn* Xa postaji bo čakal izletnike zna i m rojak 3Ir. Victor J. Kubelkn j ki bo spremil rojake na farme ,St. Heleno. N. C. V najbližaji okoliei železniška j postaje je nad sto že izčiščermi. izoranih in s po^Jopji opremljeniii ! Tarm. ki so veČjidel razdeljene p«-10 akrov. Na okrog so pa obšit ! nejše farrae in še mnogo neizči Učene zemlje, katero smejo nase j Ijenci uporabljati za svoje pašni 1 ke. Tudi grozdi so v bližiui in na jseljeneem je dovoljeno izbrati les. ;ki ga potrebujejo za svojo upo i rabo za prvi eas, ko se tja nase Uijo in dokler ni še *vet pri^da i j oz. razdeljen. Vsa zemljišča v St. Heleni. N ('.. so la-1 Mr. Iluizh Ma«-Ra^ • 'o., in r.a teh zemljiščih je Mr. J N. Johnston superintendent, k : teri je naseljencem v pomoč' / trn i sveti tn pojaMiili. Omenjena dru jžba nima nobenih agentov ia : kdor želi kupiti posestvo, ca mo ra kupiti naravnost od družbe, katera ima glavni urad v Wit mingtonu. N. €. Namen družbe je namreč, da se vsak sam po • vsem prepriča in potem Šele ki^-i. ! ko ve. kaj da kupi. ker na tal: i način si kupec prihrani lepo svo to. katero bi preku]X'I ali bre/ \ dušni agentje izželi iz njih. Kdor j kupi na tak način farmo, potem j ve. kaj da kupi in od koga kupi torej ve tudi, kaan se ima zateči. I če potrebuje kak nasvet ali p >-i moč. Di-užba noče špekulantov, j ampak le marlji\ah ro'r-, ki hoče • jo delati in s tem pospešiti na j predek naselbine, kar je v naj : večjo korist naseljencev, obene'u pa tudi lastnikov teh zemljišč ; Cene farni so zdaj še jako rtjz ke. Za $1200.«J0 dobite 10 akrov jobsegajočo farmo, ua kateri je bi-jša ln lepo urejeno goi*]>odarsko | poslopje, dobra pitna voda. zem llja izorana in pripravljena da j«> obsejete: torej prične takoj pi*vi ! dan laihko delati. Vse farme • • tako urejene, de leže ob cesti ter v posreduj i bližini jjostaje. Vse ! pridelke se proda doma. mleko ji-'po 7f ^cvart. . Kdor sti*eini za neodvisno • inostojnoatjo, naj ne zamudi pri like. ki se mu nudi dne 17. apriL Ta dan bo več Sloveneev in Hr vatov prišlo iz razuih krajev Z<'- idinjenih držav, ki so se odločili osebno prepričati se o naših farmah. Vožnja iz Washhtgtona. D-|C., bo stala le $11.00 tja in nazaj KDOR PRIDE PRVL 'DOBI i NAJBOLJŠE PROSTORE. KEK j SI LAHKO IZBERE. Za natančnejša pojasnila pišH* i na: NORTH AMERICAN PARKS ASSN. mc. !17 Battery PI. New York, N. Y. OPOMBA: Kdor še ni prijavil svojega prihoda in mieli, da bo prekaano, ako piše, naj brzojavi. ali pa naj pride pravvfew v Washington. D. C. Na postaji bo lnaiel že ob 8. zvečer rojaka Mr. J V. J. Kubelka, ki bo »rnel gn-mb 1 slovenskih barvah, br^gu ni imela skala ne ene dolbine, ne enega pomola, kamor bi bilo mogoče opreti tramove za' most. SpustiH bi bili sicer plav v! vodo. na plav postavili lestvo in bi se bili na ta način približali skali na severni Rtraui ter vsekali vanjo potrebne stopinje za most. Toda voda je ondi preveč deroča in bi bila tudi dobro pritrjen plov kmalu odnesla ali v^ij premaknila. Kaj je bilo storiti; Spravili s«> na južni breg dolgo lestvo. postavili so jo pokoncu in jo naslonil': ob skalo na nasprotnem bregu. Po lestvi je zlezel delavec vrb te skale in je omli pritrdil močno vrv. Na konec vrvi pa s<- je privezal kamnosek in je viseč v zraku vsekal v skalo stopinje, kamor so položili za most potrebne tramove. Kljub vsej opreznosti je kamnosek padel v vodo. katera je i uprav tu silno deroča in polna vr-| tincev. Ni se mu pa zgodilo nič in; priplaval jo srečno iz hladne kopeli. Isti kruinosek je padel še »,-n-krat \ vodo na zgornjem koncu i Vintgarja; ondi je bilo še bolj ne-' varno, vendar je tudi t u vaj izšlo [ brez nesreče in kamnosek s'e ni pri' padcu nič poškodoval. Nadaljnji, /gornji del Vintgar ja je zlasti znamenit zaradi raz ' ličnosti prizorov. Sedaj je skalovje skupaj, sedaj »v' odpre soteska' v podobi doline, sedaj z«»pet tvorijo bregovi kotel. Voda teče nekaj časa polagoma, pot. m bobni in grmi v veejili aii manjših hlapovih, nato sc zopet ustavlja v mirnih zelenih tolmunih. Ciiu ool j se bližaš zgornjemu koncu soteske. tem mirnejša je voda. tem manj je slapov, tem svetlejše in! prijaznejše je okrog tebe. Ko pa prideš do "Velike dras-le". kjer se končuje Vintgar. e-zres se gotovo nazaj, da še enkrat pogledaš v to divjo, skrivnostno dolino, kjer gospodujeta samo voda in siva skala, kjer je na tako majhnem prostoru nagromadenih toliko čudes, toliko naravnega ve-ličastva! Da, tako vpliva divja krasota Vintgarjeva na gledalca, da ga obide nekaka tesnoba, nekak strah, in da se oddahne, ko stopi zopet na prosti svet. Ob takih prizorih pač človek čuti, kako je slab in majhen v primeri z orjaškimi naravnimi močmi. Sicer si je človeška roka osvojila Vintgar. ki je bil sto iu sto let nedostopen. kakor nepremagljiva trdnjava. A ta zmaga je le začasna in naravne sile bi v tej soteski hitro izbrisale zadnjo sled človekovega dela, ako bi jih ta vedno in vedno ne oviral in se ne bojeval proti njim. Naravne moči s«« j podobne sovražniku, čegar sile so neizcrpljive, katerega je sicer mogoče začasno premagati, nikakor pa ne pobiti. Kje je sestra? GLiA.S NARODA, 12. APR. 1917. Ali vam še ni zdaj znano? j)!- rib 'ahko k ip.-f ..>,0 j. J•/• !(( 4 I Ht N-lo ali rrle r.V iu> žganje cal $173 NajflnlJi I£iruirH-t ali hruSevec. (J ."» -t WU. a : r!>i"" b & " žganje tra I ga ion............ $2.50. $3.U0 ln $3 50 T , s' U-!,. ali H a • • rž,- • icanjn eal 6»» , Oogna«-. ^alon...................:'.... $2.30 do 65.00 j( i,i N,- ■ aH r'..-5t- B .v « » rž»-i" i^jtuje t $3 00 ! Piuo rdfV-e namizno vil »o ..$1.0«» sralon ali j i 1J I st JXX ii 4 O rt*u» f ~ai.j, Ji ^ 50 t0kaj*' S*lot> ................................d° h .........I Fini zelo temni n-m. ga'on .......... $2.00 d* S4_0<< . av! flD1 T"rtol-v tra-"n .......... 50 »to $5.00 j Prava t-rovifka gal. $-." O, $3 00. «.50. $4.00 In $5 00 n^na gllvovka gal.>u ----,----$2.50 (Jo $5.00 ' Vinsko tkanje. gal<.-. ................ $3.00 In $4.00 jI plačamo prevozna stroške pri naročilu od $C'.00 ali več med New Yorkoin in Chica- "V from. . 'i Pošljite denar v priprroo*.nem pismu ali eksprtsnim Money Orderom. Prihranili boste, ako kupite pri nas, .ker mi nimamo agentov. ,, ^'..v J ) Nato *ahko pišete v slovenskem jeziku. * I BREMAN" & OSGOOD JI 12 Fullerton St. PITTSBURGH, PA. - J 0 S I P P. P A A L, siovausk? upravitelj. A . „ -N.^A TRGOVINA .JE US TANOVt^ENAI>FFA- - Preko morja. - (Nadaljvanje). — Na, ne. eospod, ampak vzeti hočemo jedno prazno vnečo za vin m napraviti vam v ladjici mehek sedHE, da vam ne bo pretr-do na roli deski. — E. Anton, to je druffo! Glej | vrefo za me! Ali od kedaj so Čre i sani razbojniki? Anton, ko bi va» ; ne poznal---vreio.! vrečo! — šalil ke je pospod Mar j im in ie pripomnil. da bi bolj* ; založil svoj nos. Ko kihne. »e ves stroje. Oni mi zakličejo: "Na zdravje!" in s> napotijo proti morju. Bil je krasen dan maletra ar ; nana, morje je bilo tiho. sijajno ! modro nebo vedro, rrak pr. zoren, kakor da bi ga ne bilo. — 1 Tam v onem kota na severu je po /latilo solnee lovorov e srozdiče o koli Opatije im vprto svoje žaric« \ morje, k se jako blišči in tu pi tam preliva v škrlatno bojo. Aitfonova ladjica se je be od daljila od čre»ke obali in plula p< tihem morim in se pri t*m lahk< jubada, kakor pač ve*3uč-a tnbljo t * iu vzdieu>ta ve«*la. Pri krmi lu sedi ne na sroli deski, ampal . po •> s m* ki na razprostrti pram vreči, pospod župnik, zraven nje , ca pa Aniea. Na sredi Laxljiee ve alata Anton in Stipe, na spred njem delu set!i Tone. Veslača st; goloroka in vedata živahno in hi , tro. da se jima natcjrujejo miš j ce. Župnik je razpel na svojo si vo irlavo veliki dežnik. Svoj tu! 1 tako je imenoval vi^Jd cilinder ; kateri je bil star že dvajset le" je položil na An črno krilo in j ' pa priporočil, naj pazi nanj. — Glej, postaral se mi je tul požel mila so se mu krila in tu p tam >e dobil pešo. kakor jaz. Ta ko je na svetu! — govoril jc po spoil žn«-*!'k. — Anica, vidiš, vidiš tam por: i našo hišo? — zakliče Tone. — Ono tam? Jo j. kako je vide ■ ti majhna! Že ati bili sredi morske ožin< ! Velikih Vrat. Anica se je čudil; vsemu in se je na vse strani ople t do vala. Kako veliko je to morje' Sedaj je videla otoke, mesta ir, vaai in mnope drupe stvari, ki s*\ ne vidijo z otoka Cresa. Anton in župnik i>ta se popo varjala o stricu Marku, ki je umrl1 v Amerika. Marko je bil bogat, n< po/neje je mnopo izgubil. Ono i kar je ostalo, je dobil Anton, to da koliko jc imt.4 zavoljo tepp ■ potov! De vet krat je bil v Trstu radi dedščine! . ~ Polovico so požrli koleki in zopet koleki, takse iu zopert tak %e, to je ono, vrag! — tožU je Anton. — Tako je tako. drapi Antona i ali to se ni samo vam zpodilo!] Kaj bočei, ko država toliko po j trosi za vojake in trdnjave! Vsej požrejo topovi! Ali ne tožite, ka [ ko bi pa bilo. ko bi nič ne dobili?j S«j ste dozi!ali. nakupili pozda ovac, hin je v šoli — in ah, glej!; — udari se župnik po čelu, pa hi ; tro seže z roko v žep. — Jaz vem da sem ga vzel seboj, morda je v i afpu, ha, evo pa! — Pismo od mojega Ivana! — vzraduje se Anton. —• Da. od Ivana, ie tri dni pa, imam. Ivan je pisal zmiraj na žup«i-| ka v Vrutku. Njegova pisma so navadno potovala dve tedna od Reke do sela Tifti. Župnik jc čital pismo, Anica pa je držala nad njim oni veliki dežnik. Ivau piše. a je Osor. — veli Anton. i 1 — Joj, jo j. od daleč je ves svet Irugačen! — sklene Anica roki \ n se čudi. j t S pokopal išča se vrnejo na trg, i kjer je mrgolelo ljudstva. Na tr-j 1 sru so pregledovali stvari, razgr-j ] njene po klopeh prodajalcev in soj< šteli okna in dimnike na večjih i hišah. Okoli jednajstih se napo- j ti jo v cerkev sv. Duha. Ta cerkev ie oddaljena za jeden streljaj od i mesta in stoji na zelenem bregu. 1 Ko so prišli na pol pota, obsto- < j i ta Aniea in Tone pred vrati ve-; i i Iskepa gosposkega vrta, Aiiuju je i šel dalje, misleč, da presta za njim. Ko opazi, da ju ni za njim. obrne se in vidi. da stojita pred onim vrtom. Od mesta do e erkve I sv. Duha pelje lepa, široka cesta. — Vidiš, kako velika je otia hiša? — veli Tone. < Železna vrata so btla na široko;' od prta; sto korakov od Anice na vrtu posposka hrsa na* dve nadstropji. Okoli hiše šo cvietele cvet-' ; lice, rastel je tu lovor, rasti i ci-j presa in lipa iu drugo drevje, — j j povsod pa so se vile stezice, po- i sute z belim peskom. — Ono tam je svetnik. — reče? Anica in, pokaže kip grške boginje v vrtu. :— Lami sem videl dve kokoši z dolgim repom. — pohvali se Tone. — To si mi pripovedoval, Ivan pa nama je povedal, kako se zo-; vejo one kokoši. Kaj ne. purani?! — Tako nekako--ali giej| jih glej, tam so. glej. kako je dvignila rep in pa razSrila kakor malo jadro. Ko sta tako gledala kokoši s chigiin repom, stopi n&krat pred nju mlsada, bleda go»pa, v bledo-rdeči obleki. Na njo se nasianja j Visok. <*ar pospod. Setala «ta po stasia kraj oda po Trto* Oku dolgi gospod, star in lnršav. jej hodil pripopnjeno, lice mu je bi-i 10 rjavo, kakor drvo. dolga siva brada mu je do ramen. »i Gospa pa je bila mlada, tudi visoke rasti, vitka in bolj temne polti. Črni. kodra vi lasje so ji prikrivali pol čela. — Tata, -glej ono lepo deklico, — reče gospa v laškem jeziku, obstane pred Anico m jo preme-. 11 od pote do glave. Njene oči so' bile črne kakor ogel. Starcc malo privzdigne glavo.; pogleda ju, zakašlja in reče zamolklo : — Nista Lorana. — Odkod sta vidva? — vpraša gospa v laškem jeziku. Otroka moSčita. ker ne razumeta. Aniea je odprla široko svo-ie krasne sijajne oči in osuplo zospo, ki jo pogladi po licu. Gospa ponovi sedaj vprašanje j v hrvaškem jeziku, v čakavščini. — Tam je naša hiša, — odgovori Tone in maline z roko proti izhodu. — Kje * - vpraša naglo lepa eroepa. — Na otoku Čresu. tam preko j mor ja. — Tata. glej. kako lepa je ta, noša! Kako se pa zoveš, mala. — rpraša sedaj gospa. — Anica! — šapne iu preplašena pogleda gospo. — Ostavi deco. Ma;*ta. ostavi! | — za kaši j a starec. Gcrspa še enkrat pogleda Anico j r oči. jvli tako čudno, da je mali i sree za^-'-t^lo. ^laio poteiu je biia pri sv. J>u-ni maša. Cerkev jc bila napol-« ljena in še zunaj cerkve jc moralo stati mnogo ljudstva. Tu pod ipami je bilo tudi mnogo gospo-i le. Tone in Anica ter Anton niso nogL v cerkev in so zato ostali! la trati. Pol ure pozneje je pri-j ila pred cerkev tudi ona velika, j epa gospa z vrta. Sedaj je bil ž; ljo mlad gospod, polne plave brale, že nekoliko plešast, okroglega lica, močnega telesa in velike •asti. Bil je morda za kako leto tarsi od gos"pe. — Marta, glej, koliko Ijudij!.. \li vidiš ono malo deklico v mo-Iri suknjiči? Krasna noša! Goto-ro je s Čresa! — Vidim, Roberto. Ali bodi tli-i io. Če tudi nisva v cerkvi, ali; lošla sva k masi. — In lepa je ona mala. Glej —; livne oči! Uprav tebe, Marta,! rfeda ! Ako bi bila princesimja, bi: po celem svetu prodajale ujele slike. — Prosim te, tiho! Molk in ne; rovori. Imaš dovolj grehov. —j nasnieline se gospa posiljeno in i umiraj gleda Anico. — Danes si slabe volje, Maa-ta.! — Prosim te, pojdi od metiej srleda naju naša gospoda, — izu-■Jti po« pa prežimo na glasuje zadnji dve betsedl — Kedaj morem danes govoti-ti s teboj? — Okoli polnoči. Oprezno!... Idi, idi! — Z Bogom, duša moja! — šep | ne oni m se oddalji od gospe, a ostane še pred cerkvijo. < Ko te je maša končala, vrača- . la sta se Anica in Tone z.ilrugimi ' ljudmi v mesto. Ona gospa je šla dva koraka za njima in vsa go- i spoda jo je pozdravljala. Nekteri so se ji globoko klanjali. Anica in Tone zopet malo postaneta pred vrati on ep a vrta, da bi videla kokoši z dolgim repom. Gospa gre na vrt. tam se obrne m upre črne oči v Ančino lice in jo široko pogleda, kakor da jo ždi pojesti, kakor da jo hoče pogoltniti in jo zakriti v globini svojega srca. Tako je upala ja ma-' la Anica g06pi. Ali gospa zgane komaj vidljivo z glavo, kakor da bi hotela reči: — ne. ni mogoče. — Naglo se obrne in izgine v lovorovem gozdiču. Popoldne reče Anica Antonu, da ni lepo na Glavini in ga vpraša, kedaj se popeljejo domu. Deklico jc omamil veliki ropot sejma. — Dolgo so čakali na župnika. Nekoliko pred solnčnim zahodom so odrinili od istrske obale. Veslali so v prijetnem hladu in so si pripovedovali, kaj je vsakdo vi-! del. Župnik je bil jako vesel in se je šalili s Stipom. ki je maio 1 oreveč pogledal v kozarec. Čim bliže so veslali proti Čresu, tem i bolj se je veselila Anica. Ko se je i stemnilo, pripeljali so se v zaliv. Doma se je Je3a jezila, da jih \e dol po čaka in da se je že bala kake nesreče. — Goapod, zakaj jih pa 'niste i silili, da bt odšli preje domu? —-reče Jela župniku, božajoča Ani., nioo. — Jcfta. ne tako hitro! Jaz md ' km. * BO« IMI, ^ CENIK 2. Cush Una fliol 35c ^^ ^ ^ ^ *vart l SHr.TT-. 15c zavitek 25c prnt 50c kvart . t žlahtni latmk fiid 15c zavitok rtOc pint 50c kxan importirani vrtni grah raste 10 dni 10c zavitek 2oc pint 40e kvari . Alaska grah, r.jste 49 dni J0<- zavitek 25c pint 40c kvar« J. Importirana koruza, raste 60 dol lOe zaviuk 25e pint 45c kvari 10. Mammoth beb špargelni . 5c zavitek 15c unea 3Sc 11. bnportorano sem« vrtne pese 10e zavitek 25o unea 73c H® 12. Poljska pesa za živino 10c ovitek 25c unea 73c %Tt> 15. Import i rano seme zgodnjega zelja 10 in 15e zavitek 40c unea fl.25 14 Ib 14. Importirano seme Dnteh zelja 10 in 15e zavitek 40c nnca $1.25 141b Mammoth seme rdečega zelja lo in 15o zavitek 10c unea $1J25 U» 16. Importirano acme korenja 10 in l5c zavitek 2,-Jc unea 75c UIT> 17. Importirano karfiolno seme 330 zavitek $1.25 unea $4.75 W. heme krasnega Pascal zelen* 10 in 15c zavitek 40e unea $1.23 Z0. Strne kumaric 10 in lSc zavitek 20c unea 45c *4rt> Importirane buce 10 in 20e zavitek 50c ucca $1.00 ID 25. Importirano aerne rdečih dunajskih *o ■ *^>I*rmb 10 In 18c zavitek 40c unea $1.15 %Ib Z9. Importirano seme solate 10 In 15c zavtek 30e unea COc W 31. Importirano seme čebule 10 in 15c zavitek 30e unea 75e 33. Importirano rep. 10 seme 10 in 15c zavitek 40c %lb 75e ^ID 34. Importirano seme listnatega petrsi Ija 10 In 15c zavitek 40c ^Ib 75c %Tb 3». Importirano poprovo seme 10 in 15c zavitek 50c unea $125 141b ?f- J»P®rti«n® bučno seme 10 in 15e zavitek 30e %!b 55c %fb ti' mer^9 10 in 15c "vitek 25e unea 60c y4Ib S* Sri^ trfnV"dkeJ. 10 in 15c zavitek 40c MTt> 75c ^Ib 39. Import urana redker bela na pol ^ oto-ogla 10 in 15c zavitek 40c 75c ^Tb U" Y*??^™00 *"De redkvt 10 in 15c zavitek 40c W 73c %lb iT Eskimo apinač« 10 in 15c zavitek 35c %lb 50c %Tb 1». Importirano me paradižnikov 15 In 20c zavitek 65e unea $2.00 {(•■^Importirano teme zgodne peae \o in 15c zavitek 35cVllb 60c Hib --—- INTERNATIONAL SEED CO. IOI DIXON BLDG. . PITT.yBURqH.PA. SEMENA "_ 'i"" li... ■ — |„, , —. . — Kakovost in količina vaših pridelkov odvisi povsem od semena, ki ga sadite. Da dosežete najboljše uspehe, kupite semena pri največji slovenski trgovini s semeni v Zedinjenih državah. Imamo v zalogi vsakovrstne importirana in domača semena za farme in vrtove. Naša semena so jamčena, da rode z najboljšim uspehom. INTERNATIONAL SEED CO., 101 DIXON BUILDING PITTSBURGH PA Važno! Vsa naročila za $1.00 in več pošljemo s paketno pošto ▼ ka-terikoli kraj v Zedinjenih državah. Pošljite denar v priporočenem pisma, ekspresni ali poštni money, order. DA NAM OLAJŠATE DELO, PROSIMO, NAROČITE j VEDNO PO ŠTEVILKAH. veste, če pride deset duhivnikov skupaj! Jela jim jc spekla na ražuju pol jaujca iu vsedli se k večerji. Stipe ni hotel niti pokusiti vina, moleal je in škilil v župnika. Pozno so lecli k počitku. Župnik je spal to noč pri Ra-detiču, ker ni hotel hoditi po noči po slabili potih. Anica je hitro zaspala in celo noč sanjala o sejmu, o velikih hišah, o kokoših z dolgim ropom, a največ o oni srospi. ki jo je bila poelaiila po licu. Sanjala je, da je ffospa sedla 11a njeno postelj, k njenim nogam in jo'ostro gledala, da se je sklonila nad njeno glavo in jo vlekla za lasce na tilniku. Ona je zbežala od go*pe in pobegnila na oni greben, ki štrli »red prodom iz morja, gospa pa je letela za njo, a ko je stopila v morje, je izginila. Samo oči one gospe «10 se svetile na dnu morja 'in Aniea je drhtela od straha. (Dalje prihodnjič). NI POTREBA Zena (ko j> prišla piva gostil uo moža iskat. gostilničarju : "Ali je moj nsož še vedno prt pijači." Takoj ne notri pustite!" , Gostilničar . *' \ i potreba, go--spa. saj Seda i nikogar več ne pozna!" * ST. CLAIR AVE. JEWELRY CO. Joseph Marinčič, lastnik, 5m St Clair Ave, Cleveland, Ohio Slovencem In bratom Hrvatom priporočam na- -j^flfa^ kup vsakovrstnih ur, verižic, priveskov, prsta-nov- ^akih •/. dru.šc-> flBBfnV venimi In je«luotiulmi znaki. V zalogi Imam vse kar spa lelo Jamfim. Prir»oročam se za obilo laročl; ja® bom vsakemu tx>Jno in po Heno postregel. Ne pozabite gesfa «vojl k Bvoiim. _JOSIP MARINfrf* harmonikT" Mltf kakzflnokoll vrat* .•opravljam po najnlljlb ««nah, a *» trpetno In sanealjlvo. V poprarr mnealjlvo vsakdo poilj«. kar K>a S* aad 18 lot tukaj v tem poalc ln sedaj v svojem lastnem d«ran. V popravek '■■m kranjsko kakor tm druar Harmonike. Babljene harmonike kupu jem la vasmem tcdl v vame no. tod* » S ln irrstno JOHN WKNIIL (•19 Basi IM RL (^»»ImM mi. POZOR ČITATELJI! HIPN0TIZEM j Cena knjigi je s poštnino 35c. j SLOVENSKA KNJIGARNA ! P. O. Bo* 1611. New York. N. ¥. \ Dr. KOLER 638 Penn Ave., Pittsburgh, Pa SLOVENSKUZDRAVNIK Dr. Kour j« mi » «taraJSl alovanak adravntS. tpMib ffli§L^ ^ ki Ima SStatno prak ?X "O ▼ « laam. NJl^ t atfiiu ali laatra PUvuj« krvi aoia« i«-- a claaoTttlm •««. k: /: \ ff^ sa J« lsumal ^v _ .-rtV- Cof. ErticS «*a I mata mczol)« nich«>r£ka !>o - ▼ erta. txaaSanja taa. boiaCfna v 'oatah. pridite Iti izeiatll vam t>o kr' *n.VaJta. ker tm bolesen nalaaa Semenotok, kapavre all tri par In 'aql vse druge posledice, ki naatanejo radi tega. Te bolezni zdravim po zadnji metodi v najkrajšem &*au. Kakor hitro opazita, da na po nebuj« mulU zmoftnoat, na ^aka}-» prlcUt« tu Jas ta to Sow sopet povrnU SuSanJa cavl. ki vodi la H«k«rh a^mvlnt v kratk*m ttau, Bydrnaal' • 11 vodenico, kilo ozdravim » tO nrak In Blcer brez operacije. Bolaaoi mafaurja. al povcroeijo bula -ina v kri« j in hrbtu In vtaalk tad v>rl Kr-ui^anJa P«-TVtb od 3 ajQtra] do S »opoldn» V »orktb, »atvrtklk ln aobotah od « aia *Jatraj do ». are »r^tr — r>b aedeUab pa do dveb pupolda«. « »<»«t«. or d*i»fu — i*rtdlta aaaSaa Va porabit* !■• t« BtarUko! --------^^^------------------------------------------------ j/gbtL Frank Petkovsek JBB^^^Hk, Javni notar (Notary Publi«) ■ElMf«H 718 720 MARKET BTfilIT ■ H VAVKIfiil« lift ; ^^Mftjt^W PRODAJA fina vina, |sv^rai motiSk 1 ^MIF patentirana sdravila. PRODAJA yafn« listki »U pLskolMfr rauis*«* Aihfcl »mlaaaH POŠILJA denaf t giari ktaj Muftlfel^f« ti GLAS NARODA' poiteno. n Corrianat Atraot UPRAVLJA Vft* z aotaflUd Mit4 i «*w York, —. t. joia dsla, mmmmmmmmmmtmmmmmmmmmmfmmmmmm&mwmm \ POROTNIKI. 5 v hib onim. ki ste nkmenjenl potovati t Cleveland, posebno ako imata 2 'tružlno, bo potrebno nabaviti pohištvo ln kuhinjsko opravo ako se hočeta 5 aa*rau!tl v na Al naselbini. Zato ob tej priliki priporočam tvoje velike 2 prodajalno, kjer dobite vse kar le potrebujete. Pri meni Imate vedno po* C *t»»no ln zanesljivo blago. 2 Ako dospete v Cleveland na postajo ln se ne vest* kam obrniti, p«v 8 kličite ca telefon Princeton 1381 all pa Rosedale 1881 ln Ja« bom poslal B «u avtomobil po vaa. Ako pa vzamete poeestno karo se peijlte ■ St. Clalr 2 karu i'2 eeara la ua vogalu St. Clalr Ave. ie naslovi \ A. GRDINA, £ 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. 5 Pri meni se vedco dobi Setnt koledar aa UO« iKvdtnlb anamk Člani in članice zanimajte se za Glasilo! Objavite Glasilu svoje predloge in nasvete. » _ | ILOV1 VIKO oodp. iruštvo mfoffi sveta Barbar« lb- BI U KIDOrJKNS DRtAVX IXVZKHX IliimiW, Me*: FOREST CITY, PA. «a»srprlra— Im IL Jaatnrja lftl v irbrl Peansylt a**a. GLAVNI URADNIKI: rradsadnlk: r. H. TAI7CBTEB, «74 Ahaaj Ave., Hock Springs, Wr«, Podpredsednik: JAKOB DOLENC, box 181, Brought on. Pa Tajnik: FRANK PAVLOVČIČ, box »47. Forest City. Pa. PasftoftnJ tajnik: AVQFST GOSTlfiA, box 310, Fore»£ Cltj, fit "»•gsjnik JOSIP MAKINČ1Č. 6806 Bt Clair Ave.. Cleveland. Onto, 1'oni /nI blagajnik ANT. DOCBEVAK, UFD. No. 2. box 11 BiiOX'-iort, Ubtu. NADZORNI ODBOB: Predalnik uads. odbora: JOSIP PETERNEL. box 96, Wlllock, Pa. t aadaornlk: JERNEJ HAFNER, box 96, Federal. Pa. L aadaoralk: IVAN GROŠELJ, 886 R 137tb St.. Cleveland. OkW. POROTNIODBOB: Pradeednlk porot. odbora: MARTIN OBRE&AN, box 7*. H Mineral, L porotnik: FRANC TEROPČIČ, R F. D. No. 8, oox 14«, Fort Smltb. Ark, I. porotnik: JOtilP GOLOB, 191Q So. 14tb St., Springfield, I1L VRH0VN1 ZDRAVNIK: O*. JUMP V. ttitAHEE, 843 H. Oblo SL, Plttaburgfc, Pa. Oradno giaallo: "GJLA8 NARODA", 82 Oortlandt Bt.. Hew Tor*. Omjena droAtva, odroma njih uradniki ao naproAenl poilljatl vsa da lise dirvktno na glavnega tajnika In nikakor drugega. Denar naj ae pa p« Ulja edino potom pofltnlb, ekapreenlli ali bančnih denarnih nakaznic, nlka kor pa ne potom privatnih Čekov, na naslov: Frank Pavlov««, Farmer* ft Miner« National Bank, Foreat City, Pa. V sluAajn, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kaka pomanjkljivosti, naj to nenudoma naznanijo urada glav. tajnika, da aa aanore napako popraviti. DOSTOJEVSKI: j Mladenič Za GLAS NARODA J. T i.......... _____ _______ Nadaljevanj*^ N rotil «ui naravotKt k Versilovu. — Ne. to je bilo T*>niže- \aiut>, — Nil no poniževalno. Ver* i lov ni bil *am. , : i* v ' kjer i-<*iu ,'u.z prtj >tanovaL — Polejr nje^a sta sedela pri mizi Liza iu mati. lisli! h»iu. da ><» me b<. kaj prestrašil, p« je bil veael. — Dober dan. moj ljubi — je rekel. — Kaj »e je /godiloJ — Kaj je? — No. kaj f — Ali ne veaf .Jaz aeni čakal in le iralo rotwil. Kr «iveh popoldne j.? prišel v hišo nek častnik nemškega po kvi- xna. wsok mlin! >. m plešast. — Pozneje sem uvedel, da je to ' ' - >• * '* • luzJiavil in mene predala vil s sledečimi bfstdami: l* ' t-to. iro->jHxi barou. To je oni mladenič, kutertg-a M Ml n" Lii^ul v ! :xtu. Lahke poveste vse, kar vam je na srcu. — Njefra »e m treba ienirati. Baron me je zattieljivo pogledal od vrha do tal. - be enkrat ti rK-ein, moj dragi — je rekel Ventilov — da me zelo vedeli, k« r * p iš-1. — Pro-sim te, sedi tja v kot. — Midva z ba n noqx; se morava nekaj pomeniti. — Sedite, gospod baron. Meni je bilo »'isto vseeno. — Jaz sem bil napravil trden sklep katerega sem moral na vsak naein izvršiti. Sedel »em v kot in sedel nepremično. (i'-i 1 baron, še enkrat vam rečem — je govoril Versilov. Katarina Nikolajeva.i, katen sem pisal omenjeno pismo, je naj bolj plemenita junaka na svetu. - Hm, to je pa čudno, da tako lzpremrnjate mnenje. — Ne. motite - gospo«! baron. — Vrjemite mi. — Moje bese-d< -o iH.poiu« ina n -ni'-ne. — Včasih m"ui sila čuden. — Bolan seia. Tuk: ugovori ne pomagajo dosti. — Gospod baron Bjoring tu« )• ; i --.il p a j iM/.jasnim to zadevo in naj pridem stvari na Vino. P' lv,lu Vu"' "amo e hoe t. uati zadoščeaije. o tiroma če ga sploh morete dati? -—* Seveda, ua v»ak način i»oim>. t* odgovor -ein pričakoval. — Povem \am pa enkrat 1 - .«-,». im bar - , Iijoring ne more sprejeti od vas zadoščenja, da t» -p;vj ti j>o-l uobeuiiu pogojem, ker je on plemenitaš, vi »te pa čUto navad« Človek. - 11 vii.a v;i!n /a poja-uilo. — Nekaj take^ra sem ie prej slutii. Barou Je akowiguil z rameni in odvrnil: — Ze večkrat -> m. pravili, da ste velik šaljivee. — Ctr se zuate kalrti. ut •» tem »e rečeno, da ate pametni. —- fo je t>«j >ilno globokoumua opazka, baron. — -faz niM-oi pnšrl zato sem. da bi mi pritrjevali, — je jezno vZkifkiul baron - .la/ ni-m prišel klepetat z vami. — Prosim vas dovolite cai, ti a i/prt-gov orisa par besed. — Karoii Bjoring misli, da •te popolnoma Ida/ni. da -»le čisto zreli zn blaznico. — Jn on ae bo ro*ovo poslulil v>ek sredstev, da \as po spravil tja.... Toda on J*. ti-NUiiljen, on -»t* noče v»reuagliti. dokler ne bo popolnoma na čistem. \ i *te prej obc»-vali r dobrimi ljudmi iu ste bili eelo gardui častnik j Povem \am torej, gospod, da se bo dobilo takoj potrebno pot, e*. I ae bohtt ie enkrat predr/nili kaj takega. — Mi ne živimo v prago«-i du, pač pa v dobro urejeni državi. — Ali ste o tem prepričam, moj dobri baron R.? — Hudiča! — je vzkliknil barou in plauil kvišku. — Nikar preveč ne razburjajte! — l e ho. et,.. \am takoj dokažem, da ni^em "vaš dobri ba nm H."! — Opozarjam vas, — j« reael Versilov in tudi vstal — da ne fpoviM Ar prejtla»iio. Kajti \ br.žiui ste i»oja žena in hči. — Ne govorita prealaacol Vala žena? — Da, moja žena. — Dovolj o tem. — Jaz se ne bom pogajal z vami. — Vi »te iz-kljurčatii u kroga dostojnih ljudi. — Vi nk»te vredni ob žiro v in usmi-Ijacja. — Ča v aa dragi ne bo, vaa bom jaz spravil iz Pettrograda. . Zatem se je pokril in odšel skozi vrata. V«=nuiov je stal kredi sobe in ae »mehi j al. — Naenkrat je ptjki-mm, popadci klobuk in hotel planiti skoii vrat«. Jf. S. JABLONSKI FOTOGRAF 2303 Professor Are. 6122 St. Clair Ave. CLEVELAND. OHIO. ' Zaupaj, pa vedi komu! Uarantiram, da so moja vina naravna, ker tie tirodajam drugih fcut ta najboljšega ohljskega grozdja doma predana vina, vsake vrste tn cene na debelo ao sledeče: Delaware in Catawba, slate barve........po |1.00 galona Concord, rdeče barve......................po 70c. galona aa 10 galon posodo računam $1.00, ca 25 galon pa $1.G0, pri večjih um.ru Cliah je pa poeoda zastonj. TKOP1INJEVEC in D ROŽNIK. Garantiran, fist, doma žgan, najboljši, ki ste gm Se kdaj piU velja galona |3.oo, $3.50 In $3.75. Na debelo od 10 galon oaprej [>o $2.05 galona. Naročila priložite denar all pa money order. Louis Knaus VELETRGOVINA tH>MAtEnm, da morate kupiti v veliki trgovini ŠTEFANA CABALIKA, kateri ima t zalogi vse importirane in ameriške pijače. Zato upoštevajte dober svet, pa tudi ta kaj ljudje govore: "Kdor kopi pri Čabaliku — ta dobra kupi" — ali pa: Komor ni za svet, two tudi ni za pomagati! Po cenik, zalepke in naročilne pole pifilte na naslov: ŠTEFAN ČABALIK, 968 Liberty Ave., - - - Pittsburgh, Pa. ,_Mb* Cai— poataJH*_, NE GODI SE MU DOBRO. ' Kakor vidim prideta iz za-fc stavljalirieef " "O, ko j še. tuk«.> dobro se rm pa 'vendar še jrodi!" NAZNANILO. Društvo sv. Barbare postaja Št. 55 je sklenilo iia zadnji redni seji, do priredi veselico v prid društveni blagajni v soboto 14. aprila t. L v Slov. Izobr. Domu. Frank-, Lin Boro, Pa. Nadalje je bilo sklenjeno, da plava vsaki elan, najsibode odda-! Ijen ali bolan, kateri se ne vdeleži veselice^ $1 v društveno blagajno. Obenem vabimo vse rojake iz okolice Conemaugh, Boner, Mox-ham in Cambria City, da se vsi vdeležijo veselice na gori označeni daji. Za "do»bro zabavo vam jamči v to izvoljeni Odbor, vll-lli—4) ALOJZIJ ADAMIČ iz Grosuplje ga naj se zglasi pri meni, mi imam poročati veselo novico. — A. Skulj, 323 Epsilon Place. Brooklyn. N. Y. (7-21—4 v 2 d) |pxo| — Prirejen po nsčino. ki tra »e rabil i *tar moder menib \ m S O R O L, »e je izkazal čodo»ito asDeSnim za 0 Tj krče t žrl dcu in trebuhu, bolan | | J75- »rat, nadubo, efavobol, izgubo J j W-j teka, prehlad v glavi, itd. itd. ji J Priredi ffa ista kompanija, !' ni /j V1 ki izdeluje elavni "Pain Ex- ff tU /tt-jx Feller", etaro vredno sredatvo ff Iv fl^^^h i sa vdrinenje. K ' p---4 j Paroetcn člo»ek ima vedno = j 3 —r eno steklenico pri rokah. Z i I - i 2Sc. in 50c. v vseh lekarnah \ ! l.*rT"r" ali pa pri: r. AD. RICTER & CO, I | 15SJL 74-80 Washington St, I J NEW YORK. = Jaz sem ga pridržal. — Ah, ti si tukaj? — Seveda. » — Torej si vse slišali — Kako ste mogli napraviti kaj takega? — Zakaj ste si napravili tako sramoto? On me je pa neprestano gledal m se smehljal. — Tudi mene so ponižali.... Pred njenimi očmi — sem govoril v pretiranih stavkih. — Nh <.4e-?to so me vrgli. — Zasramovali so me.... — Res V — se je zaeudil — Seveda je res. — O ti ubogi mladenič. — Kako se nii smiliš! — Torej so te zasramovali? — Moj Bog, kako so ve«dar smešni. Iztrgal se mi je in odšel z glasnim smehom iz stanovanja. Najprej sem mislil skočiti ze njim, pozneje sem se pa premislil. — Zakaj bi hodil* — Saj je takoalitako vse izgubljeno. Naenkrat se je pojavila na pragu moje mati Preplašeno me je gledala in molčala. — Kaj je mati? — *em jo vprašal. — Ali je odšel Objel sem jo in jo pritisnil k sebi. — Mati, moja najljubša mati, ali boste res še pri njem? — Idile z menoj. — Jaz vas bom skril in branil. — Delal bom kot kaznjenec za vas in za Lizo. — Pojdiie z menoj.... Zapustimo vse sku-!paj!---- — Oh, moj dragi, moj ljubi.... Celo življenje bom tvoja doli rnia le, dolgo življenje možu, ki ga je iznašel". Z najboljšim pozdravom Simon Alarkovieli, JlS-l Jefferson St., Gary, Ind. To pismo in 5e več drugih enake vsebine je bilo prostovoljno poslano Mr. H. H. Sehlicku, izdelovatelju slovitega Bolgarskega Krvnega Čaja. Na tisoče ljudi mu je pisalo, da so se ozdravili kašlja, bolezni na ledi-i*ah, zaprtju, revmatizmu, nečiste krvi in izgulie teka po zavživanju tega slovitega čaja. JEMATI GA MORATE RAVNO ZDAJ, ko preneha zima. da si izčistite kri in si uredite dobro zdravje. Velika škatlja stane $1.00 in za $5.00 vam pošljemo 6 škatelj. Dodajte še lOe. ako želite, da se vam pošlje pri-lK>ročeno. OPOMBA: Čudoviti uspeh Bolgarskega Krvnega Čaja je povzročil po-naredbe. ki jih prodajajo, kot razne rastlinske čaje, in pravijo, da imajo Isti uspoh kot na5 Čaj. VSAKEGA SVARIMO TRED TAKIMI PONA-KEDISAMI, čeprav vam jih nudijo zastonj. Pravi in garantirani Bolgarski Krvni čaj se i>ripravi in razpošilja le pri: Marvel Products Company, 9 Marvel Building, »P1TSBURGH. PA IŠČE SE delavce za delo znotraj in zunaj Dobra plača, dobro ure in prilika za napredovati. Delo stalno in neprenehoma tudi v slabem vremenu Vprašajte Employment Department, Westinghouse Electric & Mfg. Co., East Pittsburgh, Pa. _(5-18-4) POZOR ROJAKI !NiJaip«iBi]a SMiio mm u«ki Imt. kakor tod M molka brka tn brado. Od tava Utlla xrastajc « Stih tednih krasa* *oatl la dolci laaja kakor t<*d' nsofktm krami brki la brada lu nabodo odpadali io oatvall. Bevmatizem. ko, 11 bol ali trzanje v rokah aosata la v križn. t oaatlb doab popolnoma oadra vim. rana. opekline, trala. tura. kraata in irr.nte ; ooge kar je očesa, ozeblina t par dneh po- j poloma odstranim. Kdor bi moja adrvfla brra- j □speha rabil mu jamčim aa »5 00. Piiite takoj pc cenik, ki aa takoj poSliem zaatonnj Krai ni tepnl KOLEDAR * m leto 1017 dobit' ako pošljete 4 cente aa poatnina. JAKOB WAHOlO, 1701 IniM Iv«. Olmlui Ohia j NAZNANILO. Cenjenim rojakom t Illinoi* naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš Eaatnpnik '.s ^^jH^^HS^^^^* -, - I Mr. Janko Pltiko, ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadeyna potrdila. —■ Upati je da mn bodo fli rojaki ▼ vaeh od rih na roko _Drednlitro. I Dr. LORENZ, I S iaa mm adlai hrrafto sev«a> S S« ipeeUllat ■oiktt tl ial S Plttibonli^^^^ I OradM nt: dam* •«•.«•■ ; j jE poldne da a ara mi«. T pet* g tl|i od a Onpoid—do X popoMna. I M«MJo od 10. dap. do 1 popoL 4 I! Hotel Gilbreath « 694 East 152. St. | C0LLINW00D — CLEVELAND, O. I ^ ii Anton Sershen S W Alfi S V vabi vse vrle Slovence in jjj ] / ^JU — Slovenke na obiak. ^^^^^M^S^PV^fl^: s* Vlnce Je sladko, teče prav gladko. H Vt^B^ '': Pivo ln kranjske klobun ' s ^ ilelajo kratke nam Co—. -m Godba za plat. ANTON SEESHEN, r^^S 694 E. 162. 8t., Collinwood pri Clevelandn. O. 'iiMiMaaigiHigigiiii^^ ROJAKI. NABOČAJTE SE NA "O LAS NARODA NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH INovI cenilci! Pišite po naš novi cenik za najnovejšega izdelka zelenozlate krasne možke Elgin ure. Je nekaj tako krasnega, da niste ie nikdar kaj enacega videli. Cene so jako nizke, ure garantirane. Velika zaloga Columbia gramofonov, dalje prave Kranjske plošče ko igrajo na obe strani. Vojaške, Avstrijske in Nemške godbe, marše polke, valčke itd. General Hin-denburg mars, Huzarski marš itd. Vse te plošče so Columbia in igrajo na obe strani. IVAN PAJK, urar, 466 Chestnut St, Conemaugh, Pa ! Najstarejša slevensko-hnratska trgovina z likery v Ameriki, j I Ml vam nudimo našo ulogo najboljših likerjev po aledeMU osnah? Brlnjevec, aaboj (d .................................................. »7.00 J I Brlnjevec, caboj (12 steklenic). .................. 18.00 ft | Troplnjevec, galona............»2^5, $200, $2.71 ln » 00 k j Troplnjevec, aaboj (6 steklenic) ».BO Z Troplnjevec, saboj (12 steklenic.........................10.00 j I Silvovka, galon........................ $2.70 In..______ Z00 i | Brine v ec, (posamezna steklenica) ..........LN ft | Nil slavni "68" Pure Kye Whiskey, 7 let star I i saboj (6 steklenic)______________________ t.oe ] sabo) (12 steklenic) _____________— — —___ _ 11.00 ] I t tu 8 | Concord vino, rdeče, »32 00 ft | Concord vino. rdeče, pol berela........HOT Z k Pri odjemn 5 ln 10 gslon, stane gaiona..M..MnMMMM>MMMM .00 J Pri odjema ene same g* i one pa.........................- 1.00 ' | Belo vino, berel.......................................... «. B&00 I | Belo vino, pol berela ............................................10.00 jj j Pri odjemn 5 s 11 10 galon. stane galona.....1.00 2 ! Pri odjemn ene same galone pa........1.2» ! P —r-". t=? I Za poBodo računamo sledeče cene: sa 8. 4 ta 4% galone sodčke »0 fl | eentov, sa 5. fl ln 10 galon sodCke »1.00 ln sa 28 galon (pol berela) »1.50 I j Berel e pa damo sastonj. [ Z naročilom pošljite vodno tudi Money Order all pa banlal ki I Za vse blago jamffl THE OHIO BRANDY DISTILLING COMPANY j ( ST. CLAIR AVE. CLEVELAND. OHO 1 Posebno naznanilo. Doktor Cowdrlck, največji Specialist, je prinesel m seboj ▼ Cleveland vae »roja čudodelna itroje sa zdravljenje bolnih mot In ten. Tukaj bo nadaljeval Isti uspeSnl caiin idravljenja. kakor ga Je uporabljal v najboljših klinikah v Evropi. Pole* tega ne računa nič za nasvete ln preišče vsako bolno osebo s X-£arkl brezplačno, ako se pusti potem prt nJem zdraviti. Vseeno Je, kdo ln kako Vas Ja zdravil, ali kako dolgo ste le bolni; prldit« k temu velikemu Specialistu ln pokali t mu. kaj more za Vaa storiti. Ali imate ♦ priložnost. bolečina v želodcu; t "-t3?^—, C I •II Ir**.*' r- J \ ^pjpj I i »mate prt. ali Imate ketar. I | llko, da vpraiate zrn Bolečine na ledvl- BlIP^^ ^ <4 I (J svet velikega »pecl- cah, ali v mehurju, si ista, ki Vaa s *e- na Mnht !5 -Jfj^H liče natanko z X- JetrahT Revm»" H larkl. še nikdo nI tlzem, glavobol, z*- ^ /^^j^aS^* II nudil take lepe prt- prtje? Nečisto kri. L! M I j: like bolnim moiklnrt bolečine In težave. fl If ,n ž*n,k,m v tem e,.. . . f ~ B mestu. Nujno Vae Slabost, nervosnost, . M l| poživljamo, ds na« onemoglost, kilo, n ffid £jiT P H takoj vpraiate kašelj, slaba pljuča. r-' ' M^jf ■ ;-vW J/TN. j k N« čakajtel Jrivatne bolezni Itd. f^ ^ ^»»»J« J* ZA $1000.00 X-ŽARK0V SE RABI ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJENJE AKO STE BOLNI. Pridite takoj in pustite se natanko preiskati po tem Specialistu: potem bode ta vedeli za VaSo pravo b< zen in ako morete ozdraveti. Njegov uspeh in dober glas je posledica vestne preiskave in učenih metod, katerih se poslužuje v vsakem slučaja. Njegovi različni stroji, katere Je nabral z vseh delov sveta, tvorijo najpopolnejši in najboljši urad v tem mestu. Tukaj morete najti mnogo čudodelnih strojev, ki dosežejo svoj namen, ko vse drugo ni več pomagalo. Je vseeno, kaka Je VaU bolezen; ako zdravnik najde, da Je ozdravljiva, se bodete prepričali, kakor hitro Vaa prične zdraviti, da ste na poru boljfianja in stafnega zdravja. Zdravnik ne mara Vafiega težko prisluženega denarja, ako niste dosegli popolnega uspeha. Oglaaite se pri nJem ln povejte mu svojo bolezen privatno in zaupno. DOCTOR COWDRICK, Specialist 2047 ^ast 9th Street 4th Floor Betw. Euclid & Prospect, Cleveland, O. Uradne ure: ob delavnikih od 9. ure zjutral do a zvečer. Ob nadellah od 10. do *.