93. Številka.
V LjnbljnL i «*. % aprila MIZ.
XLV. leto.
o
o*
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
»;eIo leto.......K 24-—
pol leta......., 12-—
Četrt leta » 6*— na mesec.......2*—
v upravništvu prejemam
celo leto ••••«•• K 22*— pol leta . 11*—
četrt leta 5*50 na mesec   . .     .... 1*90
Dopisi naj se frankirajo.  Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knailova ulica st 5 (v pritličju levo), telefon it 34.
Iskala vsak dam
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 viru, za dvakrat po 12 vin, za trikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari.
Posamezna storilka volja to risarjev.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .Narodna tiskarna** telefon st 85.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko: celo leto ....... K
pol leta ....«•• p
četrt leta.......
na mesec......
25*— 13-— 6*50 2*30
za Nemčijo: cek> leto.......K 30*-
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto......K 35-
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UsrsvnlStvo: Knaflova ulica št. 5 r spodaj, dvorišče levo), telefon St. 85
Politika nelojalnosti.
Dunaj, 23. aprila.
»Hrvaško - slovenski klub« je danes razbil enotnost in solidarnost jugoslovanske delegacije tudi formalno. Izdal je oficijalni komunike, v katerem proglaša samega sebe za edini kompetentni faktor, ki ima pravico, določevati ter izbirati taktična sredstva. Ta odkritost ie sicer brutalna, brezvestna, toda nekaj je na njej razveseljivega: naši klerikalci tokrat vsaj pošteno priznavajo, da so jim bile vse lepe besede o »skupnem boju«, o »enotnem postopanju« naze, dobre za ljubo publiko, ki do-padljivo čita,da je »naloga vseh jugo->kih poslancev, složno in mo-izrabiti ugodne dispozicije vlade >arlamenta v prid hrvaškemu na-
: u.«
s sa  ostala   vsebina izdanega ^unikeja pa že zopet kaže običaj-zavijanje in staro zahrbtnost. Komike pravi,   da hoče klerikalni »uporabiti v nerazrušljivi na-ini solidarnosti vsa parlamentar-sredstva, ki so sposobna doseči dovolj ivo rešitev hrvaškega vpra-nja.«
V isti sapi pravi komunike, da lklanja klerikalni klub > vsako ob-rukcijonistično    taktiko«. Katera arlamentarna sredstva torej mislijo <o;?podje uporabiti?  Interpelacija ie ila že podana, vprašanja na pred-imka so »otrocarija<-., kakor sami t vi o, nujni predlog nima smisla, i e pride na vrsto, mirna opozi-5 v tem slučaju brezuspešna, staja le obstrukcija. Te pa no-Kaj sledi torej iz prvega zgo-citiranega pasusa? Da je hum-. Mesto da bi klerikalci odkrito smatramo zadevo, v kolikor j nas, za končano, se postav-junaško pozo, grozeč s sred-, A'aterih nimajo, ker jih nočSjo.
Jakaj jih nočejo? Ker bi bila obstrukcija v očigled dejstvu, da reši ogrski parlament v treh, štirih tednih brambno predlogo >triumf za Madžare, ki bi mogli kazati na obdukcijo v avstrijskem državnem zboru, katera bi imela v posledici uporabljenje § 14, kar je pravzaprav istovetno s sistiranjem ustave- — nainesrečnejše početje.
Madžari so na podobne »trium-n a vajeni, ko je svoj čas dr. Šu-
steršič razbijal parlament radi italijanske fakultete, niso imeli naši klerikalci one ustavne tankočutnosti, kakor sedaj, ko gre za usodo hrvaškega naroda. Takrat jih misel na § 14 ni vznemirjala, ker takrat niso imeli pakta z ministrskim predsednikom in ker takrat ni bila v nevarnosti — njihova »lojalnost«. —- Danes pa se nahaja v parlamentu brambna reforma, kdor ji dela težkoče, ta se »zgoraj« zameri in radi tega je sedaj obstrukcija — »igranje otroka«.
Klerikalni klub- si tega seveda ne upa pošteno in odkrito povedati. Včeraj je priobčil »Slovenec« ofici-jozno izjavo, s katero skuša spraviti zadevo na nepravi, postranski tir. »Slovenec« je iz »zanesljivega vira« izvedel, da zahtevajo Madžari od Stiirgkha preklic, ali pa njegov padec. Grof Stiirgkh ie sedaj naenkrat »Slovencu« reprezentant jugoslovanske akcije, v njem je takorekoč utelešena vsa sila Jugoslovanov proti madžarski strahovladi na Hrvaškem. Zato gorje, ako bi Stiirgkh moral podleči Madžarom. Gospod dr. Susteršič bi se takrat prav nič ne bal § 14. in razbil bi v sveti jezi parlament .. .
Povejmo vsebino pozitivno. Slovenski klerikalci pravijo, da grozijo grofu Sturgkhu težkoče radi njegove izjave, treba ga torej podpreti z vso silo. Obstrukcija v avstrijskem parlamentu bi zatorej le pomagala Madžarom.
Ta logika predpoklada dejstva, ki ne eksistujejo, oziroma ki so zgolj sekundarnega pomena. Grof Stiirgkh se nima bati Madžarov, saj četrtkova izjava ni bila njegova, temveč je izšla iz »višjih sfer^, grof Stiirgkh pa se more bati avstrijskega parlamenta. Ministrski predsednik še do danes nima svoje večine, ki bi mu garantirala rešitev vladnih predlog, zlasti pa brambne reforme. Njegov stolec se podre v tem trenutku, ko se mu ponesreči majoritetna akcija in vsled tega brambna reforma.
Strah pred Madžari je za naše klerikalce le dobrodošel povod, da tudi javno naznanijo svoj davno dozoreli in perfektni taktični obrat: prehod v vladni tabor. Cas hiti, skoraj bo treba pokazati v parlamentu barvo; kako dobro je, da se da na vihrajoče zastave napisati »proti Madžarom«, mesto pravilnega »za vlado«!
Klerikalci bodo morda, :ie, bodo
gotovo pogruntali podobno pretvezo tudi za taktiko v delegaciji.
Res je, da se da v trenotku še debatirati o uspešnosti in upravičenosti parlamentarne obstrukcije. — Treba še nekaj časa počakati na učinek prošlega četrtka in petka. Treba počakati, izpolni li ministrski predsednik grof Stiirgkh dano besedo in izvrši li nalogo, ki mu jo je naložil parlament, ali ne. Do dneva, ko se sestanejo delegacije, se mora pokazati, je li Čuvaj padel, ali ne. Do takrat bo jasno, je li grof Stiirgkh hotel dati Jugoslovanom le besede, ali tudi pokazati dejanja. Uspeh zadnjega četrtka je, kakor smo že opetovano poudarili, le moralen; zbornica pa je v petek izrecno poudarila, da se z »moralno zmago« ne more zadovoljiti, temveč, da hoče takoj in brez odloga tudi dejansko, posl. dr. Adler je med tem frenetičnim aplavzom proglasil: Gospoda, slišali smo besede načelnika vlade, prisilimo to vlado, da tudi stori, kar je obljubila!
»Uspeh je treba držati in pod nobenim pogojem dati iz rok«, pravijo klerikalci. Resnica. G. dr. Su-steršič dobro ve, kako se drži uspeh in kako se v parlamentu zabrani, da ne pade iz rok: s tem, da se uporablja taktični pritisk, kateremu se mora vlada, ako je dovolj močna, končno udati, ali pa propasti. Mesto tega pa je danes resigniral klerikalni klub baš na najvažnejše svedstvo tega pritiska!
Odklonil je obstrukcijo, sicer le »za sedaj« toda, ta za sedaj pomerila, da nočejo delati klerikalci vladi težkoČ pri brambni reformi in pri budgetu in da nočejo poseči po ostrejšem sredstvu niti v delegacijah.
Poštena taktika »Hrvaško - slovenskega kluba« bi bila morala skušati doseči složno delovanje vseh Jugoslovanov. Napredni poslanci so bili pripravljeni, in niti najradikal-nejši^ izmed njih ni zahteval, da se dr. Šusteršič in njegovi, kar v naprej ohligirajo za vsako ceno za obstrukcijo. Potom lojalnih dogovorov bi se bili obe skupini našli na gotovi srednji črti ter določili taktičen program, katerega bi bilo možno uspešno izvajati. Cim očitnejša bi bila vladi solidarnost jugoslovanske delegacije, čim boli bi po potrebi nategnila radikalnejšo strujo, tem ob-Čutnejši bi bil pritisk na vlado, da izpolni dano obljubo.   Klerikalci pa
vladi sploh nočejo delati neprilik in radi tega so preprečili solidarnost jugoslovanske delegacije.
Preprečili na način, ki je bil tako razžaljivo izzivalen, da je moral odbiti tudi najboljšo voljo. Ne le v svojem časopisju, temveč tudi v parlamentu samem nastopaio klerikalci napram svojim jugoslovanskim tovarišem neodkrito in nelojalno. Da, mečejo jim naravnost pri vsaki priliki polena pod noge, zlorabljajoč svojo številno premoč v to, da jim onemogočajo v zbornici vsako besedo. V debati o službeni pragmatiki bi bil imel priti k besedi tudi posl. dr. Baljak, ki bi bil označil poostreno razpoloženje svojega kluba. Klerikalci pa so agitirali za predčasno zaključenje debate ter tudi za to glasovali, samo da ne pride dr. Baljak na vrsto . . .
Njihova nelojalnost se nad njimi samimi maščuje. V njihovem klubu samem poka in značilno je, da se je v trenotku, ko je oficijalni njihov komunike proglasil »nerazrušljivo narodno solidarnost« ter svojo »edino merodajno kompetenco«, baš ta solidarnost porušila. »Slovenčeva« logika in dr. Susteršičeva avtoriteta niste mogli prepričati dalmatinskih pravašev, da je protiobstrukcijoni-stičen sklep »Hrvaško - slovenskega kluba« edino pravilen. Po burni debati so si izvojevali »prosto roko«, to se pravi, pridružili se bodo svojim dalmatinskim tovarišem, ako prično ti obstrukcijo. Pravaši so torej danes prevzeli na sebe vso težo »Slovenče-vih« očitanj, da so otroci, ki se igrajo z vžigalicami, da so takorekoč pomagači Madžarov in škodljivci — hrvaškega naroda . . .
Tako stojijo danes stvari* Iz Budimpešte prihaja poročilo, da bo Čuvajev komisarijat meseca junija odpravljen, avstrijska vlada torej ni prav nič storila. Navzlic temu pravi »Hrvaško - slovenski klub«, da per-horescira najstrožje parlamentarno sredstvo, ker noče delati vladi tež-koč. Dalmatinski poslanci postajajo od dne do dne nestrpljivejši, in če se izkaže, da Cuvajevega režima res ne bo kmalu konec, bodo hrvaški poslanci pustili slovenske klerikalne poslance v vladnem taboru, sami pa začeli obupen boj, ki bo izgubljen, ker je največja slovanska stranka prelomila zvestobo in postavila vladno hlapčevstvo višje, kakor pa — narodne ideale.
Državni zbor.
Dunaj, 23. aprila.
Današnja seja poslanske zbornice se je izvršila povsem normalno.
Zbornica je najprej nadaljevala prvo branje službene pragmatike. Hrvaški poslanec dr. D u 1 i b i ć je govoril le malo časa o hrvaških razmerah. Za njim so govorili še trije poslanci, na kar je bil sklenjen konec debate. Generalna govornika prideta v prihodnji seji na vrsto.
Zbornica je potem razpravljala o nujnih predlogih glede reforme hišnonajemninskega davka. Ta razprava se bo še nadaljevala.
Koncem seje se je oglasil hrvaški poslanec B i a n k i n i. Z ostrimi besedami je ožigosal, da je zbornica prikrajšala hrvaške poslance za pravico govoriti s tem, da je predčasno sklenila konec debate o službeni pragmatiki. (Za ta atentat na hrvaške poslance so najbolj agitirali slovenski klerikalci.) Govornik je rekel, da, dokler bo trajalo sramotno zatiranje na Hrvaškem, je dolžnost hrvaških poslancev, da v zbornici razpravljajo o hrvaških razmerah.
Danes so zborovali tudi različni odseki. V brambnem odseku je imel ministrski predsednik grof Stiirgkh daljši govor, v katerem je pojasnjeval novi brambni zakon. V proračunskem odseku se je danes začela razprava o italijanski pravni fakulteti. Načelnik tega odseka, bivši finančni minister koryto\vski je pred sejo poskušal Nemec pregovoriti, naj odnehajo od obstrukcije in naj se zadovolje s tem, da odpravi odsek najprej generalno debato, potem pa naj se načrt o italijanski pravi fakulteti odkaže posebnemu pododseku, ki naj v določenem roku napravi svoje poročilo, da bi se mogel finančni odsek baviti s proračunom. Večina v odseku bo ta predlog sprejela. Pri generalni debati o italijanski pravni fakulteti, so se Masarvk, Choc in Nemec izrekli za Italijane, Erler, Wolf in Malik pa so nastopili proti fakulteti in obljubili za specijalno debato svojo obstrukcijo.
Danes so imeli načelniki in poročevalci delegacijskih odsekov posve-
LISTEK.
Lepi stričeh.
(Bel - Ami.)
Francoski spisal Guy de  M a u -passant. —  Prevel Oton Župančič.
Prvi del.
(Dalje.)
»Natrkana je bila,« si je mislil; jutri bo napela čisto druge strune. S solzami bom imel opravka.« Ta misel ga je vznemirjala, potem pa si je dejal: »A kaj, magari. Sedaj, ko jo držim, jo že tudi obdržim.«
In v motnem prividu, kamor so zablodile njegove nade, nade v veličino, in uspeh, v slavno ime, v bogastvo in ljubezen, je uzrl nenadoma, podobno tistim girlandam statistini, ki se vrste v živih slikah, celo procesijo elegantnih, bogatih, vplivnih žensk, ki so se nasmehoma premikale in zaporedoma izginjale v zlatih oblakih njegovih sanj.
In v spanju so se mu gnetle vizije pred očmi.
Malo razburjen je bil drugi dan, ko je stopal po stopnjicah k gospe de Marelle. Kako - li ga sprejme? In če ga ne bi sprejela? Če bi bila prepovedala vstop v svoje stanovanje? Če ie povedala .. .? Pa ne, saj ni mogla
povedati ničesar, ne da bi izdala vso resnico. Torej je imel situacijo v svojih rokah.
Drobna strežnica mu je odprla vrata. Držala se je kakor po navadi. To ga je potolažilo, kakor bi bil pričakoval, da ga bo služabnica postrani gledala.
Vprašal je: »Gospa je zdrava?«
Odgovorila je: »Zdrava, gospod, kakor vedno.«
In peljala ga je v salon.
Šel je naravnost proti kaminu, da bi se osigural, kako mu stoje lasje in obleka; popravljal si je kravato pred ogledalom, ko zapazi v njem mlado ženo, ki stoji na pragu in ga gleda.
Naredil se je, kakor da je ni videl, in tako sta se gledala nekaj tre-notkov v zrcalu, se opazovala in oprezovala, predno sta si stala oči v oči.
Obrnil se je. Ona se ni premaknila, po vsej priliki je čakala. Skočil je proti nji in je jecljal: »Kako vas ljubim! Kako vas ljubim!« — Razprostrla je roke in mu omahnila na prsi; potem je dvignila glavo proti njemu in dolgo sta se poljubljala.
Mislil si je: »Saj je laže, nego bi si bil mislil. To gre kakor po maslu.« — In ko so se odtrgale ustnice od ustnic, se je nasmehnil, ne da bi iz-pregovoril besedico, ter je skušal položiti v svoj pogled brezmejno ljubezen.
Tudi ona se je smehljala, s tistim nasmehom, ki ga imajo ženske, da nam pokažejo svoje hrepenenje,svojo privolitev, svojo voljo, da se udado. Zašepetala je: »Sama sva. Laurino sem poslala zajtrkovat k neki prijateljici.«
On je vzdihnil in ji  je poljubil
roko: »Hvala, obožujem vas.«
Potem ga je prijela za pod pazduho, kakor da je njen mož ter ga je peljala do kanapeja, kjer sta sedla drug poleg drugega.
Sedaj bi bil rad začel sladko in zapeljivo kramljati ker pa mu ni prišlo nič pravega na um, je zajecljal:
»Torej niste preveč hudi name?«
Položila mu je roko na usta:
»Ali boš tiho!«
Molčala sta, oči vtopljene v oči, vroče prste zapletene med prste.
»Kako sem koprnel po vas!« je izpregovoril.
Ona pa je ponovila;
»Ali boš tiho!«
Izza stene je bilo slišati, kako je prestavljala strežnica posodo v drugi sobi.
Vstal je: »Nočem ostati tako blizu vas. Še glavo bi izgubil.«
Vrata so se odprla: »Pogrnjeno je.«
Važno ji je ponudil roko.
Pri zajtrku sta si sedela nasproti, venomer sta se gledala in se smehljala, zamaknjena samo drug v drugega, čisto ovita s presladkim čarom nastajajoče ljubezni. Jedla sta,
da nista vedela kaj. Začutil je nogo, drobno nožico, ki je krožila pod mizo. Ujel jo je med svoje ter jo držal, stiskajoč jo z vso močjo.
Strežnica je prihajala in odhajala, prinašala in odnašala sklede ma-lobrižno, kakor da ni ničesar opazila.
Ko sta pojedla, sta se vrnila v salon in sedla zopet drug poleg drugega na kanape.
Polagoma se je privijal k nji, skušajoč jo objeti. Ona pa ga ie mirno zavrnila: »Pazite, lahko bi kdo prišel.«
Zamrmral je: »Kdaj bi vas lahko videl čisto samo, da bi vam povedal, kako vas ljubim?«
Sklonila se mu je do ušesa in mu je prav tiho zašepetala: »Te dni pridem k tebi malo vas.«
Čutil je, da rdi: »To je . . . pri meni . . . moje stanovanje je precej skromno.«
Nasmehnila se je: »To nič ne de. Saj pridem tebe obiskat, ne pa stanovanja.«
Potem je tiščal, da bi izvedel, kdaj pride k njemu. Določila je precej pozen dan naslednjega tedna, in on jo je za božjo voljo prosil, naj pomakne datum malo bliže; oči so se mu iskrile, ko jo je tapljal in gladil po roki, obraz mu je žarel v vročici kar spačen od sle, one sle, ki se pojavi po takih skupnih obedih, kadar sta dva zaljubljenca sama zase.
Njo je zabavalo, ko je videla, kako goreče moleduje, in polagoma je primikala po en dan. On pa je ponavljal in ponavljal: »Jutri . . . reci . . . jutri.«
Naposled se je udala: »Pa naj bo. Jutri. Ob petih.«
Oddahnil se je globoko in veselo; in nadalje sta kramljala skoraj mirno in tako zaupno, kakor da sta se poznala že dvajset let.
Zdrznila sta se: zazvonilo je; in na mah sta se razmaknila.
Ona je zamrmrala: »To bo gotovo Laurina.«
Res se je prikazala deklica; za hip je ostrmela, potem pa je z rokami krileč, vsa v zanosu, ker je zagledala Duroya, pritekla k njemu in vzkliknila: »O! Lepi striček!«
Gospa de Marelle se je zasme-
jala :
»Lej no! Lepi striček! Laurina vas je krstila! Saj to je prav lepo prijateljsko ime. to! Tudi jaz vas bom klicala lepi striček!«
Posadil si je deklico na kolena in se je moral z njo igrati vse igrice, katerih jo je naučil.
Ob tričetrt na tri je vstal, ker je moral iti v uredništvo. Na stopnjišču je zamrmral še po tihem skozi napol odprta vrata: »Jutri. Ob petih.«
Mlada žena je smehljaje odgovorila; »Da,« in je izginila.
(Dalje prihodnjič.)
tovanje o zasedanju delegacij. Prva
plenarna seja avstrijske delegacije bo v torek, dne 30. t. m. Delegacija bo dovolila šestmesečni proračunski provizorij.
Občinske volitve na Dunaju.
Včeraj so se na Dunaju začele dopolnilne občinske volitve, ki niso samo lokalnega pomena, ampak splošnega političnega pomena in obračajo vsled tega občno pozornost nase.
Dunajski občinski svet ima vsega skupaj 165 članov. Pri dopolnilnih volitvah, ki so se včeraj začele, je oddati 78 mandatov. To ni niti polovica in je torej popolnoma izključeno, da bi mogla pri teh volitvah krščansko - socijalna stranka izgubiti svojo večino. Zna se pa zgoditi, da postane opozicija tako močna, da bo v stanu narediti konec strankarskemu gospodstvu in korupciji v občinskem svetu in že to bo za krščansko-socijalno stranko uničevalnega pomena, kajti vzdržuje se na krmilu samo s silo in s korupcijo.
Sedanji občinski volilni red na Dunaju so napravili krščanski soci-jalci, in sicer so ga prikrojili po svojih potrebah, sebi v korist in opoziciji na škodo. Krščanski socijalci Imajo v rokah ves volilni aparat in porabljajo to z vso tisto brezvestno-stjo, ki so je zmožni. Sleparije so mogoče, ker je volilcev nad 350.000 in krščanski socijalci sleparijo pri sestavi volilnih imenikov, z legitimacijami in z glasovnicami. Na Dunaju je na tisoče ljudi, ki igrajo pri volitvah mrliče. Krščanski socijalci postavljajo namreč vedno vse polno mrli-čev v volilne imenike, dotične legitimacije pa dajo svojim pristašem, da volijo ž njimi za mrliče. To je pač posledica tega. da imajo klerikalci vodstvo volitev v rokah in da je pri tako ogromnem številu volilcev vsaka natančna kontrola imenikov nemogoča.
Včeraj je volil na Duiaju četrti volilni razred, in sicer je bilo oddati 21 mandatov. Doslej so jih imeli od teh mandatov krščanski socijalci 14, socijalni demokratje pa 7. Pri včerajšnjih volitvah so nastopile s svojimi kandidati različne stranke, namreč krščanski socijalisti, socijalni demokratje, nemški nacijonalci in Čehi. Izid včerajšnje volitve pomeni velik poraz za krščanske socijaliste. Ti so namreč od svojih M mandatov ohranili samo 4. Definitivno je bilo včeraj oddanih 10 mandatov, in sicer so jih dobili socijalni demokratje 6, krščanski socijalisti pa 4, dočim bo za 11 mandatov ožja volitev.
Razmerje glasov v posamičnih okrajih doslej še ni znano in zaradi-tega ni mogoče še nič reči, kako bodo izpadle ožje volitve. Če se bodo svobodomiselne stranke med seboj podpirale, če pojdejo z združenimi močmi v boj proti krščanskim socijalistom, potem je brez dvoma, da bodo krščanski socijalisti tudi pri ožjih volitvah v IV. razredu premagani.
Zdaj se obrača vsa pozornost na volilne razrede, v katerih glasuje inteligenca. Ta je svoj čas pomagala krščanskim socijalistom na krmilo, zlasti učitelji, ki so jih potem krščanski socijalisti grdo prevarali, ta bo tudi odločila v boju proti vladajoči stranki.
fiienzi, zadnji trlbunov.
Zgodovinski roman. Spisal Edward Lvtton - Bulwer. Šesti del.
(Dalje.)
»Bog vas blagoslovi, posvečeni očetje,« je zajecljal vitez in je konja pognal v naznačeni smeri. Menihi se niso več zanj zmenili, nego nadaljevali prosečo himno: »Miserere domine!«
Nestrpno je Adrian bolnega srca galopiral po ulicah. Prišel je čez veliki trg, ki je bil prazen kakor puščava in dirjal skozi temne ulice, v katerih je tolikrat vpitje Guelfov in Ohibellinov razvnemalo florenško plemstvo. Zdaj so v bratski spravi ležali v jamah in rakvah Guelfi in Ghibellini, viteške ostroge in bera-Ške berglje. Adrian je dospel do mostov in je konja ustavil pred samostanom; privezal ga je ob vrata ki so bila na pol dvignena iz tečajev, šel čez dvorišče do vrat, ki so vodila v samostansko poslopje. Tam se je za trenotek ustavil, ker je zaslišal divje vpitje in glasno petje, vmes pa je grmelo preklinjanje. Odpahnil je vrata in sledeč vpitju in petju prišel v re-fektorij. V tem zbirališču nebeških nevest je zagledal pri posebni mizi, ki je prej služila opatinji, pestro razbojniško tolpo. Na prvi pogled se je zdelo, da pripadajo ti razbojniki naj-
Italijansko - turška vojna.
Bombardiranje Alčate.
Carigrad, 23. aprila.
Notranje ministrstvo objavlja naslednji komunike o bombardiranju Alčate dne 20. aprila: Ob 10. dopoldne je dospela italijanska torpedo v-ka v pristanišče Gernianialissi v bližini postaje za brezžično brzojavlja-nje. Kmalu za torpedovko Je prispela tudi križarka in se zasidrala v pristanišču. Opoldne sta začeli obe ladji bombardirati ter sta oddali 91 strelov proti stolpu za brezžično brzo-javljanje. Od teh strelov je zadel samo eden. Po premoru 10 minut sta ladji zopet začeli streljati ter sta oddali 217 strelov. Streli so poškodovali brzojavno postajo, sicer pa niso napravili niti v mestu, niti v okolici nobene škode. Prebivalstvo je ostalo mirno. Dve italijanski vojni ladji ste oddali tedaj nad
300 strelov brez uspeha.
Kje je italijansko vojno brodovje?
Solun, 23. aprila.
Sedem italijanskih vojnih ladij baje neprestano manevrira med Eno-som in otoki Imbros, Tenedos in Lemnos. Pred K i oso m leži sedem italijanskih vojnih ladij, ki čakajo na-daljnih instrukcij. Devet sovražnih vojnih ladij leži pred Mudrosom na Lemnosu, kamor sta dospeli tudi dve transportni ladji s premogom in drugimi zalogami. Od utrdb rta Karabu-run poročajo, da so videli daleč zunaj na morju sovražnikove ladje, ki so zopet izginile.
Carigrad, 23. aprila.
»Sabah« konstatira, da je sovražna flotila pred Lemnosom sestavljena iz 9 oklopnic, 14 torpedovk in 2 velikih transportnih ladij.
Iz Aten poročajo, da so Italijani zasedli otok Lemnos. Tudi pri Mu-drosu so izkrcali Italijani vojaštvo in zasedli brzojavno postajo.
Rim, 23. aprila.
»Agencia Stephani« poroča: Divizija italijanskih vojnih ladij pod po-veljništvom admirala Presbiterija je zasedla otok Astropalia ter tam ustanovila zalogo za italijansko vojno brodovje.
Otok Astropalija, tudi Stampali-ja leži v južnem delu Egejskega morja, je zelo gorat in ima dobra pristanišča na jugu in na severu. Prebivalstvo 99 štirjaških kilometrov ob-segajočega otoka znaša 1500 Grkov. Italijani se nameravajo poslužiti otoka, da preprečijo odpošiljanje kontrabande.
Dardanele.
Carigrad, 23. aprila.
Tu kroži vest, da bo Turčija v četrtek zopet odprla Dardanele za trgovske ladje, ki bodo pa morale imeti na krovu pilote, da jih spravijo skozi skrajno ozko pot, ki bo ostala prosta min. Turška vlada je sporočila zastopnikom velesil, da je prisiljena na podlagi določil mednarodne konference v Lisaboni, prepovedati v carigradskem pristanišču zasidranim ladjam uporabo brezžičnega brzojava, ker ta moti redno poslovanje turških državnih brezžičnih postojank.
Z afriškega bojišča.
Rim, 23. aprila. Iz Tripolisa brzojavljajo, da je en oddelek   florentinske konjenice prodrl do Fondruk el Vokarja, ter našel ta kraj zapuščen. Iz Aleksan-
različnejšim stanovom, zakaj eni so bili razcapani in napol goli, drugi oblečeni v svilo in baržun ter okrašeni s plašči in peresi. Toda že drugi pogled je Adrianu pokazal, da so to ljudje ene vrste in da so svoja sijajna oblačila pokradli v nezastraženih palačah in zapuščenih prodajalnicah, kajti izpod klobukov, okrašenih s peresi in dragocenostmi, so gledali sirovi, neumiti in neobriti obrazi čez katere so padali dolgi kodri članov, takrat nastalih »bratovščin ostrega noža.« Med temi divjaki je bilo mnogo žensk, mladih in srednjestanh, grdih in čednih in Adriana je stresla sveta groza, ko je na teh razgaljenih vlačugah spoznal redovniško obleko in zagledal molek. Na mizi so stale steklenice in bogate sklede ter zlate in srebrne za cerkvena opravila namenjene posode. Mladi Rimljan je stal na pragu, kakor da je priraščen. Mož, ki je nekako predsedoval pijančevanju, velik ogorel človek z veliko brazgotino po levem obrazu in gorenji ustnici je zaklical Adrianu: »Stopite bližje, mož, stopite bližje — kaj stojite tako začudeni in molčeči? Gostoljubni pivci smo in vsak nam je dobro došel! Tu je vina in žensk dovolj; vina iz škofove kleti in žensk iz samostana.«
Veselo ti zapojemo, kraljica smrt! Ti z enim dihom cele vojske razkropiš,
odpiraš ječe, da palače izmrjo,
z vešal poštene dečke ti osvobodiš.
drtje poročajo: Veliko razburjenje provzročajo tu vesti ljudi, ki prihajajo od tripolitanske meje, glasom katerih koncentriralo Italijani pri Tobruku avoje čete, ter hočejo zasesti Bomba Po drugi verziji se pripravljajo Italijani na večjo akcijo na vzhodni meji Tripolitanie, podobno akciji pri Sidi Saidu.
Turški odgovor velesilam.
Carigrad, 23. aprila.
Danes proti poldnevu je izročil državni podtajnik zunanjega ministrstva poslanikom velesil odgovor truške vlade na njih posredovalni predlog.
Enver beg.
Rim, 23. aprila.
Iz Kaira poročajo, da je Enven beg, ki se je vračal iz Cirenaike domov, spotoma umrl za posledicami težke rane, ki jo je bil dobil. Istočasno, ko se je izvedelo za njegovo smrt, pa prihaja tudi poročilo, da je imenoval sultan Enver bega za pašo.
Če je ta vest resnična, je zadela turško armado v Tripolitaniji težka izguba. Enver beg je odlično sodeloval pri julijski revoluciji leta 1908, in kakor takrat, je pohitel tudi meseca novembra 1. L iz Berolina, kjer je bil vojaški ataše, na afriško bojišče, da organizira ljudsko vojsko proti Italijanom. Svoje smelo junaštvo je dokazal zlasti leta 1908, ko je zbral v Solunu regularno turško vojaštvo in zagrozil, da pride pred Carigrad. To ga je napravilo za narodnega junaka. Ko je izbruhnila meseca aprila 1909 protirevolucija, je prišel zopet v Carigrad, ter organiziral s štabom častnikov sloviti pohod mlado-turške armade proti Carigradu, ter je bil pri naskoku na vojašnice v prvih vrstah.
Ko je izbruhnila italijansko-tur-ška vojna, je pohitel Čez Egipet v Cirenaiko ter prišel preoblečen čez mejo ter res izvršil skoro nadčloveško delo, da je vojaško organiziral raztresene turške in arabske čete v Tripolitaniji in Cirenaiki. Iz Egipta je dobival denarno podporo. Tako je zbral okrog sebe takoj od začetka vojne 20.000 mož. Dasi Enver bega ni več, vendar bodo sadovi njegovega delovanja še dolgo ostali za Italijane občutni. Arabci iz puščave neprenehoma prihajajo pod turško zastavo.
Provizorično bo zastopal Enver bega baje Aziz beg, dokler ne pride na bojišče Ejub 5ali beg, ki je že na potu v Afriko.
ielifta nesreča na morju.
Preiskovalna komisija nadaljuje svoje delo sedaj v Washingtonu. Zaslišujejo sedaj moštvo potopljenega parnika, Častnike, zaslišali bodo končno še enkrat predsednika družbe Ismavja, dalje dame Astorjevo, Taverjevo in Widenerjevo, ter 20 ostalih pasažirjev. Predsednik družbe Ismav mora biti cel čas navzoč.
Četrti častnik potopljenega parnika Bothall je
izpovedal
pred senatno komisijo, da je do zadnjega trenutka dajala znamenja z raketami, da bi priklical neko ladjo, ki je vozila nedaleč pred » Titanicom« in katere luči so s »Titanica« natanko opazovali. Bothall trdi, da je le temu pripisovati, da ni nastala na »Titanicu« panika. Vsi so videli tuji parnik komaj 5 mil pred sabo, opažali so njegove luči, daiali so mu zna-
Mogočniki drhte! Naj kugo bog živi! če umrje bogataš, se revež veseli.
Razbojniku zdrobiš verige, da je
prost,
ječarja, rablja pahneš s trdo roko v
smrt,
iz samostana spelješ žlahtno nuno v
greh,
vsem pogubljenim ti odpreš življenja
vrt.
O kuga, tebi v čast dovolj ni lepih slov, za druge šiba si, za nas si blagoslov!
Še predno je bilo tega strašnega petja konec, je Adrian pobegnil iz onečaščene dvorane, vedoč, da mu v takem početju ne vzcvete upanje na uspeh njegovega iskanja. Tako velika je bila njegova groza, da je komaj dihal, dokler ni zopet stal pod vročini, nezdravimi solnčnimi žarki na dvorišču. Vendar je sklenil, da ne odide, dokler ne izvrši še novih poizvedovanj. Stoječ zamišljen in neodločen na dvorišču, je zagledal malo kapelo; skozi visoka okna je bilo videti slabi svit gorečih sveč. Stopil je v kapelo in našel redovnico, ki je kleče molila pred Najsvetejšim. V stranski, ozki ladji je na mizi, na kateri so gorele vitke sveče, ki so ga semkaj privabile, zagledal mrtvaške prte, odevajoče mrliče.   Žalostna svetost
menja in kapitan Smith je celo zatrjeval, da parnik pred njimi odgovarja na njihova znamenja in manjša hitrost. Razločno so videli luč na jamboru in obe rdeči stranski luči.
Toda parnik, o katerem nihče kaj več ne ve, je peljal mirno naprej, kot bi ne videl znamenj, ki so mu jih dajali s »Titanica«. Bothall je čul še povelje: »Polna hitrost«, ki je bilo izdano na »Titanicu«, ko je bila ledena gora komaj 30 čevljev oddaljena od parnikovega krova.
Hitrost »Titanica«.
Podpredsednik družbe White Star Line trdi, da je vozil »Titanic« v trenutku nesreče za 4 milje počasneje, kot vozijo najhitreje parniki »Mauritania« in »Lusitania«. — Tudi zanika, da bi izdalo vodstvo družbe kapitanu ukaz ali namig, da naj vozi tako, da bo dosegel »Titanic« na svoji prvi poti rekord. Ta trditev pa nasprotuje izpovedbam prič, ki so jasno in odločno izpovedale, da je vozil »Titanic« z veliko hitrostjo in da se je hitrost zdela celo potnikom samim nevarna.
Utopljenci.
Na mestu nesreče in v daljnem okrožju kroži več parnikov, ki iščejo trupla ponesrečencev. Parnik »Ben-net« je poslal po brezžičnem brzojavu do sedaj seznam 21 utopljencev, ki so jih izpoznali. V tej listi sta tudi med mrtveci navedena osebni adju-tant Taftov major Putt, Juri Wiede-ner in več članov posadke potoplje nega parnika. Kapitan poroča dalje, da onemogočuje nadaljno iskanje trupel na licu rriesta močan južni morski tok, ki je obenem tudi veliko žrtev odn sel. Kapitan Llovdovega parnika »Bremen«, je brzojavil, da je našel trupla utopljencev celo v ekva-torijalnem morskem toku. — Družba »White Star Line« je poslala na mesto nesreče parnik »Minia«, katerega je preskrbela z več sto rakvami.
Parnik »Bennet« je našel še več trupel. One, katerih identiteto so dognali in one, ki še niso toliko poškodovani, da se lahko spoznajo, obdrži parnik, ostale pa potope v globo-čino.
Veliko trupel utopljencev je že v Halifaxu, kamor potujejo trumoma sorodniki ponesrečencev, da pomagajo dognati identiteto utopljencev. Na pokopališču, kjer so spravljeni utopljenci, se odigravajo silno žalostni prizori. Dosedaj so našli komaj dobro tretjino utopljencev.
Izgube.
Angleški listi objavljajo obširni seznam materialnih izgub, ki jih je povzročila ta katastrofa. Uničeno je bilo nad
700 milijonov kron
premoženja. Toliko znašajo do sedaj preračunjene izgube na blagu in denarju. Parnikovo opremo računajo na 32 milijonov, njegove shrambe okroglo 4 milijone. V parnikovi blagajni je bilo 60 milijonov kron, kolonijalno blago na parniku je znašalo 2,500.000 kron, drugo blago sedem milijonov, inozemskih demaniov in draguljev je imel parnik za 90 milijonov, imovina in prtljaga potnikov pa znaša tudi okroglo 40 milijonov kron. Poštne pošiljatve so znašale 10 milionov kron. Potniki so bili zavarovani v skupnem znesku za okroglo 500 milijonov kron. To pa so Ie glavne izgube. To kaže, da bo imela ta katastrofa nevarne učinke tudi na denarnem in narodno-gospodarskem polju. _
tega kraja in ginljiva požrtvovalnost čuvarice sta ga pretresli; pokleknil je in molil.
Ko je vstal, se je dvignila tudi redovnica.
»Nesrečni mož,« je rekla s tihim, slabim, slovesnim glasom, »kaka nesreča te je pripeljala semkaj? Kaj ne vidiš, da si pri mrličih, ki jih je kuga umorila — da vdihavaš zrak, ki prinaša smrt. Beži! Poišči med razvalinami kraj, kjer se črni sovražnik še ni naselil.«
»Čestita devica,« je odgovoril Adrian, »ta nevarnost, ki ste ji izpostavljeni, me ne straši. Iščem bitje, ki mi je ljubše, kakor življenje.«
»Vidim, da si šele pred kratkim prišel v Florenco! Tu zapušča sin očeta in mati otroka. Kadar je postalo življenje najbolj brezupno, se ga oklepajo ljudje, kakor da je jamstvo izveličanja. Samo meni se smrt ne zdi strašna ... Bila sem dolgo ločena od sveta, videla sem umirati svoje sestre, videla onečaščenje hiše božje, videla podiranje altarjev, in ni mi mar, če bom zadnja, ki jo pusti kuga živo, a zvesto storjeni obljubi.«
Redovnica je umolknila za nekaj trenotkov, ogledovala resno Adri-anovo zdravo in krepko postavo, zavzdihnila in potem nadaljevala:
»Tujec, zakaj ne bežiš?«
»Sestra in nevesta svetega Izve-ličarja,« je odgovoril Rimljan s sklenjenima rokama, »prosim te le za eno besedo. Domnevam, da spadaš med redovnice zapuščenega samostana.
Štajersko.
Iz Celja. Ker v soboto napovedani občni zbor »Sokolskega doma« ni bil sklepčen, se vrši drugi občni zbor
v soboto, dne 27. aprila ob 8. uri zvečer v gostilni »Sok. doma«. Potrebna je mnogoštevilna udeležba.
Iz Celja. Izjavljam, da sem v poročilu o občnem zboru Zveze narodnih društev, priobčenem v št. 87 »Slov. Naroda« z dne 17. aprila, pripisal stavek: »Ker nam ni mogoče prirejati romanj in enakih prireditev, bo treba pritegniti društva k denarnim prispevkom itd.« sam kot poročevalec in ga ni govoril tajnik celjske Zadružne Zveze g. Miloš Stibler. Podam pa to izjavo samo vsled tega, ker skušajo ljubeznjivi vaši klerikalni bratje zaradi teh sicer prav nedolžnih besed v svoji pristno krščanski ljubezni odjesti g. Stiblerju kruh z denuncijacijami na Dunaju. Radoveden sem, ali bodo gg. kolegi pri »Straži« tako pošteni, da bodo g. Stiblerju povzročeno krivico moško popravili in poravnali. Janko Lesni č a r.
Iz Celja. (Mariborska duhovščina proti — Komaro-vemu Mihaleku s Hiide liik-j e.) »Narodni list« priobčuje že dlje časa pod črto »Pisma Komarovega Mihaleka s Hude liikje«, v katerih neki dopisnik v čvrstem muropolj-skem narečju šiba osobita ljutomerske nemškutarje. Časih pridejo na vrsto tudi mariborski politiki s kolar-jem in brez kolarja. Ta v šaljivi in Časih satirični obliki pisana »Pisma« ljudje po Slovenskih goricah in tudi drugod zelo radi berejo In »Narodni list« si je dobil z njimi veliko naročnikov. Umljivo je, da so silno na potu nemškutarjem in klerikalcem. Pr-
vi se sicer primerno »giftajo«, a vsako javno polemiko proti sitnemu ša-ljivcu Mihaleku so doslej opustili, ker čutijo, da bi se z njo silovito osmešili. Drugače — mariborska duhovščina. Ker so minuli časi svete inkvizicije, s katero bi poiskali in dostojno kaznovali Komarovega Mihaleka s Hude liikje, so nastopili mariborski duhovniki drugo pot. Sklicali so pred nekaj dnevi sestanek nairazboritej-ših in najpametnejših lavantinskih duhovnikov v Maribor, na katerem so sklenili oster protest na naslov državnega pravdništva v Celju, katero ni iz lahko umljivih razlogov zaplenilo Komarekovih pisem — obenerr pa so sklenili, začeti sveto vojno p^ »Straži« in »Slovenskem Gospodarju« zato, ker je Komarekov Mihalek jako drastično opisal jesenski evha-ristični kongres na Dunaju, na katerega že duhovščina več mesecev vabi pobožne duše, da bi se jih ob tej priliki korenito oskubilo. Ta sveta vojska vzbuja seve zaradi svoje neodoljive komike živahno veselost po Spod. Štajerskem. Saj je prilično že to, kakor če bi začel sv. oče v Rimu vojsko proti »Simplicissimu« in »Mušketi« zaradi kakih karikatur in satir. Ali kakor če bi vodil ljubljanski župan gosp. dr. Tavčar vojsko zoper Boltatuvega Pepeta s Kudeluga v »Slovencu«. Mariborskemu škofu, dr. Korošcu in njegovim črnim pomočnikom želimo zato veliko trajnih uspehov v sveti vojski proti Komaro-vemu Mihaleku s Hude liikje. Treba je le še, da drž. posl. dr. Benkovič in dr. Verstovšek podpreta hvalevredno akcijo duhovništva proti hiidolii-kenskemu Mihaleku z bobnečo interpelacijo v parlamentu.
Celjski Ciril - Metodovi podružnici ste odposlali meseca marca t. 1.
Povej mi, če veš: ali je Irena di Ga-brini — (Rienzijevo rodbinsko ime je bilo Gabrini) — sestra padlega rimskega tribuna — ki je bila pri umrli opatinji na obisku — še med živimi?«
»Kaj si ti njen brat?« je vprašala redovnica. »Ali si ti tisti podli sin jutra?«
»Njen zaročenec sem,« je Adrian rekel žalostno. »Odgovori mi.«
»0 meso, meso! Kako ostajaš zmagovito do konca, celo med trium-fi in spričo smrti! Nečimerni mož, ne misli na take mesene vezi; spravi se z nebom, zakaj tvoji dnevi so šteti.«
»2enska,« je nestrpno zaklical Adrian, »ne govori o meni in ne obre-kuj razmerja, čigar svetost ti ne moreš pojmiti. Vprašam te še enkrat — na tvoje upanje, da boš deležna milosti in usmiljenja — ali Irena še živi?«
Ognjevitost mladega ljubimca je ganila redovnico. Po kratkem molku, ki se je zdel Adrianu dolg, kakor stoletje trajajoči smrtni strah je odgovorila :
»Dekle, o katerem govoriš, ni umrlo z drugimi. Ko so se razkropile tiste, ki jih ni kuga umorila, je zapustila samostan. Ne vem, kam je odšla. Ima pa prijatelje v Florenci, toda jaz ne vem njihovih imen.«
»Bog te blagoslovi, sestra, bog te blagoslovi! Kako dolgo je tega, kar je samostan zapustila?«
(Dalje orlhodnjic.)
93 štev.
SLOVENSKI NAR JD
Stran 3.
v Ljubljano iz nabiralnikov sledeče prispevke:   gostilna Ploj na Bregu
11 K 60 vin., gostilna «Mesto Gradec« 13 K 76 vin., gostilna »Narodni dom« 7 K 93 vin., »Beli vol« 12 K 81 vin., Confidenti 22 K 68 vin., trgov. Ravnikar 1 K 15 vin„ pisarna dr. J. Hrašovca 5 K 75 vin., skupaj 75 K 68 vin. — V aprilu se je že odposlalo zopet iz nabiralnika gostilne Plojeve 8 K 20 vin. in iz nabiralnika gostilne Omladičeve v Gaberju 3 K 20 vin. — Tako se je lepo oživela skrb za nabiralnike. Po vseh narodnih gostilnah se dobe tudi Ciril - Metodovi plačilni listki, in nekaj pisarn je uvedlo tudi rabo narodnega kolka. Vse to je zasluga marljivih podružnic in našega zavednega občinstva. Priporočamo v posnemanje tudi drugod in ob koncu leta ne bo pritožb in raziskovanj, zakaj padajo dohodki nabiralnikov in narodnega blaga. Povsod se da doseči, le nekaj potrpežljivosti in ljubezni za stvar je treba.
Iz Sevnice. 2e zadnjič se je vaš cenjeni list malo pobavil z našimi razmerami na postaji. Danes še par vrstic. Kakor je načelnik Nemec, ali pravzaprav nemškutar, tako so nem-čurske tudi vse druge osebe postaje, prt uradništvu kakor delavcih. Vsi se počutijo srečne, ako jim doni na ušesa blažena nemščina. Sicer so delavci Slovenci, ki ne znajo več nemško, kakor stereotipni »zu Be-fchl, Herr Beamte«, ali »jawohl«, kajti vojaški »Drill« in red gospodujeta na postaji, ampak vsi so v rdeči internacijonali, odkoder se potem glasovi za ncmštvo rekrutirajo. Baje je eden izmed uradnikov Slovenec, pa najbrže samo v krstnem listu, ker \ idimo ga redno prihajati iz nemškega hotela, kjer je, kakor slišimo, tudi aboniran, dasi je nasproti nemškega liotela slovenska restavracija. Drugi uradnik je Čeh. ki seveda funkeijoni-ra kot pristen Nemec. Čudno človeka gane, če pride na postajo in sliši tamkaj nemška in madžarska povelja, kletvice, klice, celo med uradniki in osobjem vlakov se raje madžarsko zapoveduje, italijanske stranke sc odpravijo v bolj ali manj slabi italijanščini, le za slovenščino ni mesta. Mislim, da bi se lahko zahtevalo, da pridejo na slovensko zemljo slovenski uradniki.ki imajo smisel za stranke; ker po vzgledu postajenačelnika je prišlo tudi niega uradništvo do nabiranja, da se za njih človek začenja šele z zlato zvezdo na ovratniku, ali pa če ima slučajno »dr.« pred ime-;om. Vse drugo jim ne konvenira, je premalo. Gotovo imajo jako stroge predpise glede občevanja, pa ti morajo biti še precej novega datuma, yer prejšnji gospodje še teh niso pognali. Bili smo od njih vajeni, da smo jih videli v naših društvih z nami delovati ramo ob rami. Ja, ja, gospodje so postali ponosni — ali pa vpliva vzgled načelnika tako? — Pričakujemo pa obenem od strank, ki imajo opraviti na kolodvoru, da bodo brez izjeme svoje reči zahtevali le slovensko ter sprejele le slovensko rešitev. Skrajni čas bi že bil, da bi se občani resno zavzeli, da bi se začeli svetiti rudi slovenski napisi po postaji; vsi drugi uradi so že ugodili tej skromni in pravični zahtevi, seveda le postaja ne. Bog varuj! Stranka plačaj, kar moraš, druge pravice nimaš nobene in poljubi roko za klofute, saj si slovenska! Ob priliki pogledamo še dalje po Sevnici ter poiščemo, kar je gnilega. — Krošnja r.
Iz Šmarja pri Jelšah nam pišejo: Oosp. urednik, o občnem zboru tukajšnjega klerikalnega političnega društva ste poročali v vašem listu veliko prenobel. Ljudje po našem okraju in morda tudi izven istega bodo mislili, da je šlo za kako pomembno politično prireditev — osobito še, če čitajo bombastična poročila klerikalnih listov. Na zborovanju je bilo navzočih, dobro šteto, 130 oseb. Med njimi pa je bilo komaj 10—15 resnih mož, udov političnega društva. Okoliški župan je izostal z večino občinskih svetovalcev in občinskih odbornikov vred; tudi ni bilo izven Šmarja stanujočih odbornikov in udov društva. Pač pa so bili na zborovanju mestinjski »kaplan Miha«, razni ^odni in negodni čuki; prednica Marijine družbe je pripeljala svoje »device«, kakor koklja piščance. Brez teh bi sploh ne moglo biti govora o »zborovanju«. Na občnih zborih se navadno poroča o številu udov in društvenih računih; vsega tega v Šmarju ni bilo. Udov imajo menda po 10. letih društvenega obstanka in kot mogočna politična stranka« 115; kako je z blagajno, pa se ni sploh nič naznanilo. Vrečko je prežvekoval otrobe o deželnozborski obstrukciji, ki mu jih je gotovo nabral kak nadebuden kaplanček iz »Straže« in »Slovenskega Gospodarja«, dr. .lankovič Pa je tudi pri vsakem javnem nastopu slabši. Možu je videti, da mu na "eli stvari sploh nič ni. Gomilšek pa glede izrazov in hujskanje ni mnogo zaostajal za dr. Krekom. Govoril je med drugim tudi o volilnih sleparijah ^liberalcev« pri občinskih volitvah v Št. Petru na M. s. Čudno je le, da so bili po volitvah zaradi volilnih i
sleparij in nasilstev obsojeni le klerikalci. Občinske volitve v Št. Petru na M. s. so sploh za Gomilška žalostno poglavje, kaj ne? Dobivamo tudi mi v šmarskem okraju splošno utisk, da so ljudje večne klerikalne hujskanje in brezplodne politikarije siti. — Treba nam je vztrajati in svoje somišljenike pripravljati za boj —■ prevrat je morda bližje, ko si mnogi čr-noglednež misli. Le pogumno na delo!
Iz Ormoža. (Ustanovni občni zbor »Sokola«.) V nedeljo, dne 21. aprila se je ustanovilo v našem ponemčenem mestecu velevaž-no narodno društvo »Sokol«. Ustanovni občni zbor je otvoril ob veliki udeležbi iz mesta in okolice notar g. dr. Fr. Strelec s pozdravom navzočih in staroste celjskega »Sokola«, ravnatelja Jos. Smertnika. Ta je nato predaval o sokolstvu, njegovem delu in ciljih. Članov se je priglasilo na ustanovnem občnem zboru 42, naraščaja pa iz obrtniških in trgovskih krogov 10. V odbor so izvoljeni: starosta dr. Fr. Strelec, podstarosta dr. Gvidon S e r n e c, načelnik Jože S a g a d i n, v odbor pa bratje Lovro P e t o v a r, Ivan Veselic, Jakob Kavčič, Janko G r i v e c, Adolf Rosi na, Alojzij Kukovec; namestniki so Žemljic, Blagovič in Golob; pre-gledovalca računov pa Starki in P e r n a t. Odobritev vzornih pravil je preskrbela »Slovenska sokolska zveza«. Društvo ima 705 K 21 vin. premoženja; začelo je takoj nabirati za stavbo telovadne dvorane in znaša dotični sklad po prvi zbirki na ustanovnem občnem zboru 31 K 43 vin. Ustanovitev »Sokola« v Ormožu pozdravljamo kar najprisrčneje in kličemo krepek: Na zdar! Rasti, krepi, razvijaj se!
Slovensko uradovanje šolskih oblasti na Spodnjem Štajerskem, tako se nam piše iz mariborske okolice, kar noče priti v tok. Kakor ste nedavno poročali v c. svojem listu, celo nadzornik slovenskih šol, Supa-nek, vsiljuje svoje konferenčne protokole — v nemščini. To je pa res že malo odveč! Zato, da se nas pred javnostjo bagatelizuje, pa moramo še plačati! Vse pisarije in vsi sklepi ob raznih zborovanjih glede slov. ura-dovanja naših okrajnih in drugih šolskih svetov so bob ob steno. Sedaj, ko imajo nemške šole na slovenskem Štajerju svojega nadzornika, bi človek, ki normalno misli, vendar pričakoval, da se bode vsaj od strani okrajnih šolskih svetov dopisovalo in sploh uradovalo v slovenščini. A kaj še! Le slabše je tozadevno še, nego je bilo kdaj poprej. Seve, če n. pr. »slovenski« okrajni šolski sveti dopuščajo, da šolski nadzornik na slov. tleh preobrača svoje kozolce po nemški maniri, potem se ni čuditi taki anomaliji. Pa kaj, vsaj so vsi »naši« okr. šolski sveti po pretežni večini — klerikalni! Klerikalizem pa od nekdaj zapostavlja narodno misel ter je bil in bo največji pospešitelj — nemčevanja. Vsaj duhovni uradi sami tudi večjidel le dopisujejo v blaženi nemščini. Ekscelenca, slov. škof Napotnik, sam tako hoče... Da, da, kmalu bodemo na slabšem, nego smo bili pred 1. 1848.!
Šoštanj. Šaleška Čitalnica v Šoštanju priredi v nedeljo 28. t. m. točno ob 3. uri popoldne v gledališki dvorani hotela Avtrije v Šoštanju predstavo igre »Deseti brat . Opozarjamo na ugodno zvezo z vlaki!
Shod »Narodne stranke« se vrši v nedeljo 28. t. m. ob 3. uri popoldne v gostilni g. Krojsa v Selnici ob Dravi. Vabimo svoje somišljenike iz Selnice in Ruš, da se shoda prav mnogoštevilno udeleže.
Iz Križeve na M. p. nam poročajo: V nedeljo sta priredila posl. Roškar in oblastni dr. Korošec pri Jurešu shod. Utegnilo je biti navzočih kakih 300 ljudi, med njimi do 100 naprednjakov. To dejstvo je tako dražilo Koroščeve živce, da je nekega naprednjaka za stvaren medklic ozmerjal s »smrkolinom«. Olika duhovnika in sedaj vodilnega slov. politika na Sp. Štajerskem! Seve Korošec trka na svojo imuniteto in misli, da lahko ljudi nasprotnega političnega mišljenja zmerja, kakor hoče. Za junake take morale res ne preostaja drugega orožja ko pasji bič. Roškar je govoril o tem, »za kaj vse sta se potegovala s Korošcem« — a priznati je moral, da nista dosegla ničesar. »Upa pa, da še ni vse zgubljeno...« Ta up stoji pri sedanjih političnih razmerah v klerikalnem državnozborskem klubu na jako slabih nogah. Dr. Šusteršič hoče, da se vse politične in gospodarske težnje pol milijona štajerskih Slovencev zapostavljajo na ljubo njegovi strankarski politiki na Kranjskem. Naši štajerski klerikalni poslanci so preslabi in recimo tudi, preneumni, da bi mogli v klubu uveljaviti svoj vpliv in svoje zahteve. Dr. Korošec je' sicer na shodu v KriŽevcih stavil svojo osebico v ospredje in govoril kakor da bi on igral prve gosli v klerikalnem državnozborskem klubu. Upamo, da ne dobi za to od dr. S. ukora ■
in da se ga od katere strani zopet ne spomni na njegovo nezmožnost kakor takrat, ko se je ob dr. Š. imenovanju za kranjskega deželnega glavarja govorilo o novem poglavarju klerikalnih državnih poslancev na Dunaju. Značilno in zanimivo je, da si klerikalci na odločno zahtevo niso upali dati v Križevcih resolucij na protiglasovanje. Videli so resultat prvega glasovanja in gotovo uvideli, da bi protiglasovanje utegnilo pokazati nekaj za nje prav neugodnega. Kakor drugod, tako narašča tudi pri nas nezadovoljstvo s klerikalno politiko. V Gradcu samo negativni uspehi, isto na Dunaju. Nikjer nič pozitivnega, nikjer nobene pridobitve. Od psovanja nasprotnikov pa ne more volilstvo živeti. Čas je, da se napredno gibanje odločno pojavi tudi na Murskem polju! Potrebni so shodi. Zato na delo!
Iz Št. Jurja ob J. ž. V nedeljo 28. aprila ob 3. uri popoldne se vrši pri Vrečku podučno zborovanje tukajšnje kmetijske podružnice. Na sporedu je poročilo o občnem zboru staj. kmet. družbe vGradcu in predavanje ravnatelja J. Belleta.
Iz Maribora. »Narodovemu« dopisniku, ki je grajal pošt. uradnika, ker se je po njegovem mnenju pregrešil, da ni slovensko vpisal v hra-nilnično knjižico, povem, da ne bo slovenska javnost napačno sodila, to-le: Zahtevo dopisnikovo ne bi priporočal izpolnjevati nobenemu slovenskemu poštnemu uradniku, ako pogledam na bridko usodo idealnega, mladega slovenskega poštnega uradnika, ki je bil tudi istega mnenja — a mora danes beračiti. Storil je to pregreho, sporekel se s svojim predstojnikom: in konec — slovenski uradnik je moral iz službenih ozirov na Koroško! Iskal je pravice, ki pa za slovenske uradnike ne eksistuje; iskal je opore pri slovenskih poslancih —! Nič! Prestavljali so ga od kraja do kraja tako dolgo, da je obupal v svojo lastno moč, pravico in podporo rojakov. Zelena vejica se je morala posušiti. Kakor gosp. dopisnik toži, ne najde na kolodvorskih restavracijah razun »Siidmarkinih« vžigalic nikakih drugih. Ali je res tako naiven, kakor menda nekateri mariborski inteligenti, ki so se po praških in graških univerzah narodne ekonomije učili, pa iščejo v nemških lokalih Ciril-Metodovih vžigaiic. Ali pa morda prihaja le v narodne lokale pri posebno dobri volji. Tudi takih zelenih vejic je med Slovenci žalibog mnogo. Pa brez zaiaere! Vsakemu svoje!
Iz Rogatca nam poročajo: Dne 17. aprila ponoči so vlomili roparji iz Hrvaškega v vasi Logu pri posestnikih Potočniku, Križanu in Šmidu ter .so odnesli denarja, perila, obleke in živeža v skupni vrednosti 700 K. — Kdor se je branil, so ga užugali z noži in revolverji. Vse prebivalstvo ob meji je v veliki bojazni, čas bi že bil. da bi se napravilo tej roparski romantiki ob meji energično konec.
Iz Gradca. K eventualnemu razpustu graškega občinskega sveta piše »Mtgsz.«: Danes (t. j. v ponedeljek) popoldne se zberejo člani nemško - nacijonalnega kluba, da se še enkrat, najbrže zadnjikrat, posvetujejo o nekaterih nujnih zadevah. Med drugim se bo razpravljalo o nekem posredovalnem predlogu, da bi naj bile, najemnine do 350 ali 360 K proste fiovih najemninskih vinarjev. Ako bi bil ta predlog sprejet, bi se začela nova pogajanja s socijalisti. Vendar je pa za sprejem malo upanja. Ako ostane položaj tak, kakor je bil predvčerajšnjim, potem bo jutri (t. j. v torek) dopoldne izročen županu dekret glede razpusta občinskega sveta. V tem slučaju bi sklical župan za sredo ali četrtek izvanredno sejo občinskega sveta, ki bo imel nalogo, vzeti dekret o razpustu na znanje. Poslovanje vladnega komisarja prične takoj po tej seji. — Isti list je za to, da bi se naj dosegel sporazum s socijalisti, kajti v novem občinskem svetu, ki bi bil na jesen izvoljen, bi ne bil položaj veliko drugačen kot je sedaj.
Drobne novice. Umrl je v Št. Vidu pri Planini gostilničar in bivši župan Mihael Belak v starosti 34 let. — Klerikalni svinjar. Iz Križeve na M. p. nam poročajo: 20. t. m. je hotel znani klerikalni mogotec iz Iljašovec posiliti neko žensko iz Hrastja v tukajšnji Majcenovi gostilni. Spodil je natakarico ven in se potem lotil ženske, ki se mu je pa ubranila. Strgal ji je nekaj obleke in jo še pretepel. Stvar ima v rokah orožništvo. — Imenovan je finančni svetnik pri graški prokuratu-ri dr. A. pl. Drasenovich za finančnega nadsvetnika. — OdS v. Tomaža nad Ormožem poročajo: Strašna smrt je doletela tukaj biva-jožega umarovljenega orožnika gosp. Miška. Šel je na stranišče in padel pri tem v očividno slabo zavarovano greznico, kjer se je zadušil. — Iz Celja. (Zgodba iz Studenč-n e u 1 i c e.) Te dni je javil nekdo policiji, da se pek Lesjak v Studenčni ulici pridno pretepa s svojo ženo in
da si drug drugemu grozita z ubojem. Ravno isti večer je divjal zopet hud boj pri Lesjaku. Ko je došel tje stražnik Bučar, ga je zgrabil Lesjak in hotel poriniti na cesto. Pri tem sta pa padla oba v jamo za smeti. Ko sta se s težavo skobacala ven, je Lesjak svoj boj nadaljeval, vrgel policaja na tla in ga davil, tako da so ga morali priti drugi ljudje reševat. Konec tega boja bo seve pred sodiščem. — Iz Brežic. Ko je šel dne 18. aprila posestnik Jurij Pavlic od Sv. Križa pri Krškem domu, in sicer precej pijan, ga je med potjo nekdo napadel in pobilspalico na tla. Našli so ga nezavestnega ležati na poti in so ga spravili v brežiško bolnišnico. Sumi se tega zločina kmečkega fanta Janeza Klemenčiča iz Sv. Križa.
Koroško.
Nadomestna državnozborska volitev v Beljaku — zmaga socialnih demokratov — blamaža nemških klerikalcev. Pri včerajšnji nadomestni državnozborski volitvi v VIII. koroškem volilnem okraju, to je v be-ljaškem okraju, je bilo oddanih 6633 veljavnih glasov. Izmed teh je dobil socijalnodemokratični kandidat Flo-rijan Groger 3540 glasov, nemški na-cijonalec dr. Angerer 2655 glasov in klerikalni kandidat Herler komaj 438 glasov. Zmagal je torej socijalni demokrat Florjan Gro.^er in sicer z 895 glasovi večine proti nemškemu nacijonalcu dr. Angererju. Volitev je pokazala, da so nemški nacijonalci v tem okraju silno nazadovali. Pri zadnji ožji volitvi med prejšnjim socijalnim demokratičnim kandidatom pokojnim Arnoldom Riesejem in na-cijonalcem dr. Angererjem je zmagal Riese proti Angererju z večino 209 glasov. Sedaj je ta večina socijalnih demokratov narasla na 895 glasov. V obče je število socijalno-demokratičnih glasov za precejšnjo število naraslo, nemški nacijonalci pa so padli od zadnjih volitev za 578 glasov. Še hujše pa so padli nemški klerikalci, ki so v celem okraju, kljub vsemu bobnanju in znani klerikalni agitaciji, zbobnali za svojega klubo-valnega kandidata komaj 438 glasov. Izvoljen je torej socijalni demokrat Florijan Groger, urednik v Celovcu s 380 glasovi absolutne večine.
Celovškega škofa dr. Kahna je zadela kao danes zjutraj okoli 5. ure. Desna polovica telesa je popolnoma ohromela, tudi govoriti ne more škof več. Tekom dopoldneva se je stanje škofa nekoliko poboljšalo.
Nesreča v kamnolomu. V kamnolomu posestnika Mihaela Šokliča v Celovški okolici, je položil neki delavec dinamitni naboj na ognjišče v koči, da bi ga nekoliko ogrel. Med delom je delavec pozabil na naboj, ki se je s silnim pokom razletel. Kočo jo popolnoma raztrgalo. Delavcu je odtrgalo roki, pretrgalo mu je trebuh in ga silno osmodilo. K sreči so bili ostali delavci od koče zadostno oddaljeni.
Primorsko.
Iz politične službe. Provizorični namestniški koncipist Anton M r a -k o v č i č v Pazinu je postal defini-tiven namestniški koncipist, namestniški konceptni praktikant Karel grof Attems v Gradišču pa prov. namestniški koncipist.
Klerikalno »fridolinstvo«. Včeraj se je vršila pred okrožnim sodiščem v Gorici glavna obravnava proti Ivanu, Petru in Kristjanu Cigoj iz Ma-lovš zaradi hudodelstva nečistosti z osebami istega spola. Vsi trije obtoženci so odlični pristaši klerikalne organizacije, vneti Čuki. Obravnava je razkrila grozne stvari, ki se malokdaj slišijo pri nas in katere lahko imenujemo gnusne sadove hinavske katoliške vzgoje v klerikalnih organizacijah raznih »čistih« katoliških družb. — Peter in Kristjan Cigoj sta bila oproščena. Ivan Cigoj pa je bil obsojen zaradi fridolinstva na 7 mesecev težke ječe.
Avtomobilska nesreča pri Devinu. Kakor smo že poročali se je dogodila pred nekaj časom velika avtomobilska nesreča pri Sv. Ivanu pri Devinu, vsled katere je Franc Kožut iz Trsta na dobljenih poškodbah čez 3 dni umrl, dve osebi sta bili lahko in eden težko ranjen. Nesrečo je zakrivil šofer Viljem Amantini vsled neprevidnosti. Pri včerajšnji obravnavi pred okrožnim sodiščem v Gorici je bil šofer Amantini obsojen na 3 mesece strogega zapora. Ker je Amantini laški podanik je moral ostati takoj v zaporu.
Nevarnost pri gradbi novega pristanišča v Trstu. Včeraj so opazili, da se je začel velikanski nasip za obrežje, katero razširjajo v svrho gradbe novega pristanišča in sicer med Llovdovo palačo in Velikim trgom, začet nevarno posedati. Pokazale so se na nasipu velike razpoke in nevarnost preti, da zdrči v kratkem cel nasip v morje. Vzroka posedanja še niso našli, škoda bo bržkot-ne ogromna*
Grozen samomor v tržaški bolnišnici. V tržaški bolnišnici si je pre-rezal neki bolnik, ki je bolehal na neki notranji bolezni z žepnim nožem trebuh. Kljub takojšnji pomoči je samomorilec izkrvavel in v kratkem umrl.
Prijet roparski vlomilec. Policijski nadzornik v Trstu, Titz je aretiral na Reki s pomočjo tamošnje policije enega napadalca tržaškega trgovca Levija. Sled je peljala Titza na Reko, ker je našel na traku od enega čevlja, katerega je ubežnik izgubil v Trstu, naslov nekega reškega čevljarja. Ta se je spomnil, da je te čevlje popravljal pred kratkem delavcu 271etnemu Nikoli Radorani-ču. Radoranič vse taji, prizna pa, da je čevelj njegova last. Radoranič je zapustil Reko takrat v spremstvu dveh tudi brezposelnih tovarišev, katerih pa noče izdati. Policija upa, da bo v kratkem tudi ostala sokrivca izsledila.
Vohunstvo. Ko je priplul včeraj v puljsko pristanišče Llovdov par-nik »Baron Gautsch« je ovadil krovni komisar Franc Ruprecht nekega pasažirja, češ da je ta pri vhodu v pristanišče fotografiral s parnika obrežje. Dotičnik je pravnik Kari pl. Grapper iz Monakova. Odvzeli so mu vse plošče, ki jih je pri fotografiranju porabil.
Usodna stava. Policija je našla včeraj na cesti Molin a venta 251et-nega mladeniča Rudolfa Skilana iz Trsta. Ležal je popolnoma pijan na tleh. Prenesli so ga na stražnico in položili na posteljo. Zjutraj so našli mladeniča mrtvega. Umrl je vsled zastrupljenja z* alkoholom. Dognali so, da je izpil v gostilni Franca Ker-mola za stavo 100 kozarčkov gren-čice »Istria«.
Komisija za varstvo pomorske vožnje. Na Reki se bavi že več tednov avstrijska komisija, sestavljena od obeh ministrstev z reformo glede varstva pomorske vožnje. Te določbe so v Avstriji že silno zastarele vočigled silnemu napredku pomorskega prometa. Te določbe datirajo še iz 1. 1883. Komisija je dosedaj delala silno počasi. Zadnja velika pomorska nesreča parnika »Titanica« pa je tako vplivala na delovanje te komisije, da se je ta zavzela z vso vnemo dela. Avstrijsko in ogrsko trgovsko ministrstvo je sporočilo svojim organom, da naj pospešijo delo in gledajo na to, da bodo tozadevne reforme vsaj do jeseni gotove. Komisija se je dosedaj bavila predvsem z vprašanjem glede števila rešilnih čolnov in drugih rešilnih priprav.
Dnevne vesti.
-f- Razveljavljena zaplemba. Dne 5. t. m. je bil naš list zaplenjen zaradi članka »Absolutizem na Hrvaškem«. Državno pravdništvo ga je zaseglo, češ, da tvori hudodelstvo razžaljenja Veličanstva po § 63. k. zak. Proti tej zaplembi smo vložili ugovor in včeraj popoldne ob 5. je bila o tem ugovoru obravnava pred tukajšnjim deželnim kot tiskovnim sodiščem. Predsedoval je nads četnik gospod Vedernjak, votanta sta bila svetnika Potrato in Ravnikar, zapisnikar pa avskultant dr. Kavčič. Na predlog državnega pravdnika pl. Luschana je bila pri obravnavi javnost izključena. Zato je nam tudi odvzeta možnost detajlirano poročati o tej razpravi. Ugovornik, odgovorni urednik gospod Pustoši e m š e k je z ogrsko-hrvaško nagodbo v roki ter sklicevaje se na državne temeljne zakone in na razne druge avstrijske liste, ki so dosti ostreje pisali o komisarijatu, ne da bi bili zaplenjeni, skušal dokazati, da zaplemba članka »Absolutizem na Hrvaškem« v zakonu ni utemeljena. Po enourni razpravi in po polurnem posvetovanju je sodišče ugovoru — ugodilo ter zaplembo v celem obsegu razveljavilo kot v zakonu neutemeljeno. Državni pravdnik Luschan se je proti razsodbi pritožil na višje deželno sodišče v Gradcu.
+ Klerikalci izdali Hrvate. Z včerajšnjim dnem so klerikalci plu-nili na vso slovensko preteklost, ki je bila svetla edino v eni točki — v bratski vzajemnosti s hrvaškim narodom, ter hladnokrvno izdali svoje hrvaške zaveznike v času, ko bi leti najbolj potrebovali slovenske pomoči. Ni ga dogodka, ki bi bil v zgodovini slovenskega naroda tako žalosten, kakor je ta.    Od pamtiveka, odkar   živimo Slovenci v sosedstvu s Hrvati, sta se naroda slovenski in hrvaški ramo ob rami, bok ob boku borila v neomajni zvestobi za svoje pravice. Vsa zgodovina od kmečkih ustaj in turških bojev pa do dneva današnjega je živa priča tega. Do danes smo bili Slovenci in Hrvatje enega srca, skupno smo delili bolesti in radosti, v neporušeni  slogi smo skupno delovali na to, da nam vsem zasine solnce lepše in boljše bodočnosti. Verovali smo v to, da je usoda naroda hrvaškega tako ozko združena z usodo slovenskega naroda, da
bi bil zločin, ako bi kdo hotel s smelo roko poseči v to bratsko razmerje, diktirano po načelu »Slovenac i Hrvat za uviek brat i brat«. Toda od včeraj ni več Slovenec — to se pravi klerikalni Slovenec — Hrvatu brat, marveč izdajalec kakor Efijalt ali Juda Iskarijot. Susteršičeva interpelacija pa je bila Iskarijotov izdajalski poljub. Odkritosrčno povedano, čudili smo se debelemu prijateljstvu, ki so ga nekatere hrvaške stranke sklenile z našimi klerikalci, ker smo vedeli, da to prijateljstvo na slovenski klerikalni strani ni iskreno. Namenoma nismo hoteli motiti te ljubavne idile, ker smo bili trdno prepričani, da bo te idile itak preje konec kakor bi si kdo mislil. In res, danes stojimo že na njenih razvalinah. Zakaj Čisto gotovo je, da je položaj hrvaških pravašev v Šusteršičevem klubu vzpričo klerikalnega izdajal-stva nevzdržljiv in da je vprašanje najbližje bodočnosti, kdaj bodo pra-vaši po bridki izkušnji, da je še vedno resničen stari pregovor »Romana fides, nulla fides«, za vedno okre-nili hrbet dr. Šusteršiču in njegovim kumpanom. In kaj potem? Treba bo iskati zveze z res narodnimi ljudmi, z vsemi tistimi, ki nimajo nobenih stikov s slovenskimi klerikalci. Na ta način bo prišlo najpreje do tesne združitve vseh, zares narodnih elementov na slovanskem jugu. K temu pa bo čisto gotovo mnogo pripomoglo efijaltstvo slovenskih klerikalcev na hrvaških narodnih svetinjah.
+ Zanimiva razsodba upravnega sodišča. Učitelj Nikolaj Pongjalo je bil svoj čas prosil istrski deželni šolski svet, naj ga premesti v Pazin. Deželni šolski svet je tej prošnji ugodil. Proti tej premestitvi pa se je šolska občina v Pazinu pritožila in naučno ministrstvo je pritožbi ustreglo in je sistiralo premestitev iz razloga, da je pri premeščenjih na lastno prošnjo treba privoljenja vseh šolskih faktorjev, torej občine, kraj-nega šolskega sveta in deželnega šolskega sveta. Deželni odbor se je proti tej odločbi naučnega ministrstva pritožil, a upravno sodišče je njegovo pritožbo odbilo.
+ Klerikalni poštenjaki. Odkar je neomejeno zavladala v naši deželi klerikalna stranka, kaj bujno cvete koritarstvo. Cvet teh protežirancev so različni; Antončič itd. ter med njimi tudi »profesor« na strokovnih kurzih neki Karel Majer, za katerega se je, kot smo že poročali, začelo že tudi državno pravdništvo interesirati. Klerikalna stranka je lahko ponosna na take može.
-j- Narodno-napredni zaupniki v Spodnji Šiški. Dne 25. t. m. se vrši z ozirom na bližajoče se nadomestne občinske volitve sestanek zaupnikov, ki se vrši ob 8. zvečer v prostorih »Čitalnice«. Vsi zaupniki se prosijo,   da se sigurno udeleže tega
4- Od upravnega sodišča. Deželni vladni svetnik v Černovicah, dr. Peter L a h a r n a r, je imenovan za svetnika upravnega sodišča ekstra statum.
+ Iz vojaške službe. Vpokojen je bil generalmajor Ernest Matta-nović, poveljnik 17. pehotne divizije v Velikem Varadinu, rodom Ljubljančan, ter mu je cesar ob tej priliki podelil dostojanstvo feldmaršallajt-nanta in mu podeli viteški križec Le-opoldovega reda.
— Žrtev avtomobilske nesreče. Včeraj popoldne so pokopali ubogo dekle, ki je kratko veselje avtomobilske vožnje poplačalo s svojim mladim življenjem. Pogreb gospodične Mici Keršičeve je pokazal, kako iskreno sočutje je vzbudila nesreča, ki se je primerila v nedeljo pred top-ničarsko vojašnico, v vseh krogih. Udeležba ljubljanskega in šišenskega občinstva je bila velikanska. Pevski zbor šišenske čitalnice je zapel pred hišo in pred šišensko cerkvijo žalostinke. Pred krsto je šla dolga vrsta belo oblečenhi deklet, ki so nosile Šopke in vence, katerih je bilo kakih 60, in šišenska Čitalnica z zastavo. Impozantna udeležba pri pogrebu je pokazala, kako sočustvuje vse z žalujočo obiteljo. Ponesrečeno deklico so na pokopališču v Dravljah položili k večnemu počitku.
— Sekcijski šef dr. Ludvik Di-mitz umrl. Dne 22. t. m. je umrl na Dunaju v 70. letu svoje starosti viso-kozaslužni sekcijski šef dr. Ludvik Dimitz, brat zgodovinarja Avgusta Dimitza, rodom Ljubljančan. Zanimal se je pred vsem za pogozdovanje Krasa, ter je bil leta 1887. imenovan za deželnega gozdnega nadzornika na Kranjskem. Leta 1873. je prišel h gozdnemu ravnateljstvu v Gorico, leta 1877. za nekaj časa v poljedelsko ministrstvo. Končno je bil imenovan leta 1890. za šefa gozdarsko-tehnič-nega oddelka v c. kr. poljedelskem ministrstvu. Zanimal se je posebno za pogozdovanje Krasa in je velik del tozadevnih akcij zasluga njegovega tihega dela. V trajnem spominu ga bodo ohranili tudi gozdarsko-teh-nični uradniki, katerim je izvojeval enakopravno stališče z drugimi aka-demično izobraženimi uradniki. Leta 1902 je šel v pokoj in je dobil ob tej
priliki naslov sekcijskega šefa. Poleg tega je deloval Dimitz tudi na literarnem polju ter je bil znan kot izboren strokovni pisatelj in med Nemci tudi kot pesnik gozdnih idil.
— J ur je van je na Ljubljanskem gradu. Sentjakobsko-trnovska kakor tudi Šentpeterski podružnici Ciril-Metodove družbe sta preskrbeli za letošnje jurjevanje nenavadno izborna vina. Šentpetrskl bosta točili priznano Mencingerjevo vino, sentjakobsko-trnovska pa izvrstno Mrako-vo ter imenitno Rastoharjevo. Oba, gospod Mrak z Rimske ceste kakor tudi gospod Lovro Šare s Karlovške ceste sta znana po svojih okusnih in pitnih vinih in za jurjevanje 28. aprila sta izbrala najboljšo kakovost. Da tudi gospod Mencinger skrbi za svoj renome*, je čisto gotova stvar. Udeleženci jurjevanja se bodo na lastna usta lahko prepričali, da nam še na mar ni prišlo delati pretirano reklamo za imenovana vina, ker so vina sama najboljša reklama za omenjene gostilničarje. Dolžnost naša pa je, da opozorimo vsakogar na izvrstno kapljico, ki bo tekla v prid naši šolski družbi. Dobro vino pripomore k dobri volji in to in nič drugega je eden glavnih namenov ljudske veselice 28. aprila na Ljubljanskem gradu.
— Neumestna policijska odredba. Piše se nam: Znano je, da so prometna sredstva v Ljubljani še jako pomanjkljiva. Tako nimamo od poljanskega pa do dolenjskega mostu nobenega prehoda čez Grubarjev prekop. Tudi zveza s to in ono stranjo Ljubljanice je nezadostna in slaba. Sv. Petra most je zadnji prehod čez Ljubljanico. Sedaj smo imeli za pešce vsaj še tisti mostiček pri prisilni delavnici, katerega so nam dali sedaj zaplankati. Res, da je zadnjič neki čoln, ki se je odtrgal, zadel v to brv in eno kozo nekoliko nagnil, ali radi te malenkosti bi ne bilo treba mostič zapirati prometu. Veščaki zatrjujejo, da je ta mala poškodba brezpomembna in je ta mostiček še sedaj veliko bolj trden kakor pa sv. Jakoba in sv. Petra most. Torej, zakaj se promet ovira? Radi take malenkosti ni treba mosta zapirati.
— Sodišču v Kamniku na znanje. Iz Most nam pišejo: C. kr. okrajnemu sodišču v Kamniku javljamo, da sta glasom sodnega akta E 78/12 Francetu P e č n i k u, posestniku v Vel. Mengšu, zarubljenega konja in razno orodje kupila in ponoči iz Mengša odpeljala Josip Oražem, občinski gerent v Mostah, in Anton Pečar, posestnik v Novem Vodmatu. Ker ima oblast dolžnost ščititi upnike in jih varovati škode, se nam zdi potrebno, da priobčimo sodišču v znanje gori navedeno dejstvo.
— K požaru na Jezici. Gasilna dela pri požaru na Jezici je z veliko vestnostjo in spretnostjo vodil gosp. načelnik Ljudevit S t r i c e 1 j, kar omenjamo dodatno k našem včerajšnjem poročilu.
Ogenj v Rožni dolini. Danes zjutraj ob 4. je naznanil strel z ljubljanskega grada, da gori. Gorelo je v Rožni dolini pri Ljubljani, v hiši, kjer je restavracija »Rožna dolina«. Požar je nastal v podstrešni sobici, kjer stanuje neki sobni slikar. Kuhal je svoji ženi, ki je v otroški postelji, čaj, in prevrnil špirit. Ker so bile ločilne stene sobice zapažene z žaganjem in mrvo, je bilo hipoma vse v ognju. Na lice mesta je dospela požarna bramba z Viča, žardarmerija in oddelek vojakov 27. pešpolka, ki pa ni stopil v akcijo. Posrečilo se je omejiti ogenj na podstrešje in verando, ki je pogorela vsa, podstrešje le deloma. Opravo so rešili mnogobrojni stanovalci iz sosednih hiš. V hiši je bila tudi bolnica, ki so jo morali prenesti na vrt. Lastnik hiše pa ima občutno škodo, ker so tudi stropi uničeni. Hiša je last gostilničarja in trgovca Marna. Gasilno akcijo je vodilo ljubljansko gasilno društvo, kateremu je vrlo pomagala požarna bramba z Viča in Gline. Gašenje je bilo zaradi pomanjkanja vode silno otežkočeno. Vodo so morali donašati celo v škafih. Na pogorišču se je zbralo veliko občinstva, sosedov in tudi veliko Ljubljančanov. Na mestu je bil tudi ljubljanski župan gospod dr. Ivan Tavčar. Nevarnost je bila za celo sosesko velika. Škodo cenijo na okroglo 5000 kron. Pri tem je še omeniti, da pri takem požaru ne zadostujejo vodnjaki in si mora občina vsekako preskrbeti vodovod.
Prememba posesti. Gregoričevo posestvo v Medvodah je kupil tamošnji veleposestnik gosp. Franc Jarc. To posestvo ima lepe in jako ugodne stavbne parcele ob vodi, oziroma ob državni cesti.
Iz Domžal. Dne 18. aprila se je pričela cenitev raznih premičnin pri Bončarjevem mlinu, med temi razne perutnine. Cenilna komisija obstoja iz sodnega oficijala Mesnerja iz Kamnika, dr. Dermastije (koncipijenta dr. Šusteršičeve pisarne) in dveh cenilcev, namreč tukajšnjega župana in občinskega svetnika Iv. Kuralta. Navada je, da se pri takih slučajih občinstvo po listih, ali pa pred cerkvijo
obvesti, kdaj bo javna razprodaja. To se pa upraviteljstvu konkurzne mase ni zdelo vredno, ter so dne 22. aprila kar pod roko pričeli z razprodajo perutnine in masti. Stvar se je jako premeteno izvedla, in sicer dr. Dermastija je kar natihoma privedel iz Ljubljane neko gospo (menda mater), gosp. Mesner je pa v Kamniku o tem obvestil gosp. Kendo, gostilničarja istotam in razprodaja se je pričela. Ta dva kupca sta kupila, in sicer, čujte: kokoši po 1 K, purane, race in gosi, katere so skupno tehtale (t. j. brez zabojev) 200 kg, za bagatelo 113 K. Res je, da sta slučajno tudi dva druga kupca iz Domžal k razprodaji prišla, katera pa nista imela nikakega poguma dražiti, in sicer zaradi tega ne, ker nista im^la časa, vso stvar malo preračunati. Domačini so vsi od kraja nad takim početjem nejevoljni, ker tudi rabijo perutnino, ter bi bili za to veliko večje vsote ponudili. Upniki bi bili že samo pri teh malenkostih za 100—150 K na boljšem. — Usojamo se tem potom opozoriti gg. upnike, ali so zadovoljni s tako razprodajo, ali ne, da se ne bo prodaja drugih premičnin itd. vršila tako, kot ta, ter bo g. dr. Der-mastja poleg matere še kako teto ali par koritarjev na tihem iz Ljubljane pripeljal in si bodo različne premičnine kar pod roko za par grošev razdelili. Mi mislimo, da ne. — D o m -ž a 1 č a n i.
Drobnič odstavlja cestarje. Na Blokah je cestar Alojzij Končar, mož pošten in marljiv. Ima samo to napako, da se neče plaziti po trebuhu pred tistim modernim poslancem Drobničem, ki je zadnjič v deželnem zboru izbleknil modrost, da se ljudje izseljujejo s Kranjskega v Ameriko zaradi — avtomobilov. Ker je Končan podpisal pritožbo proti temu, da bi se stara šola brezplačno prepustila v porabo izobraževalnemu društvu, mu je Drobnič zagrozil, da bo službo izgubil. In res so Končarju dne 19. aprila službo odpovedali, seveda brez navedbe razlogov. I seveda, cestarje nastavlja in odpušča sedaj Drobnič, saj je pa tudi potreba, saj mora cestarje organizirati za borbo proti — avtomobilom. Odslej ne bodo namreč cestarji več skrbeli za dobre in lepe ceste, marveč za to, da bo na cesti čim največ velikega kamenja, žebljev, stekla itd. Vse to radi tega, da se ljudje ne bodo izseljevali v Ameriko — zaradi avtomobilov »voljo«.
Iz Škofje Loke. Nenavadno živahno je bilo v našem mestu preteklo nedeljo. Na svojem pohodu v Kobarid nas je obiskal 1 bataljon domobranskih alpincev že pred ta dan ter imel tu odmor celo nedeljo, ker je šele v ponedeljek zjutraj odšel naprej po selski dolini. Omenjati moramo, da so se častniki in moštvo vedli povsem ljubeznivo in vzorno ter da se je zlasti častništvo s svojo prijaznostjo in lepim ravnanjem z moštvom prikupilo vsemu našemu meščanstvu. Kakor na čast došlim vojakom je zopet nastopila vrla naša godba v nedeljo od 11. do 12. opoldne na Glavnem trgu s svojim II. prome-nadnim koncertom pod spretnim vodstvom kapelnika g. Eliška. Tudi pri tem drugem koncertu so se vsi glasbeni komadi izvajali popolnoma eksaktno. Brez vsakega pretiravanja lahko trdimo, da naša godba nele ne zaostaja za nobeno drugo godbo na pihala, temveč da se lahko z vsako najboljšo vsporeja ali jo še celo prekaša. Zlasti nas je g. kapelnik Eliška kot solist zopet očaral s finim izvajanjem nekaterih krasnih glasbenih točk. Vsi meščani in tudi častništvo so z viharnim ploskanjem dajali duška svojemu priznanju in navdušenju. Da je g. Eliška v tako razmeroma prekratkem času odkar biva med nami, mogel ustvariti tako dovršeno godbo, bi skoraj nihče ne verjel, kdor ni bil navzoč na zadnjih dveh koncertih. 2e v svojem zadnjem dopisu smo poročali, da se bodo ti koncerti ponavljali vsako drugo nedeljo. Čujemo še, da se g. kapelnik pripravlja presenetiti naše občinstvo z neko svojo večjo godbeno skladbo! — V nedeljo zvečer je bila na našem čitalniškem odru predstava »Martina Krpana«. Tako nabito polno dvorano občinstva — tudi častniki so obiskali predstavo — še ni videla naša Čitalnica, ki proslavlja letos svojo SOletnico. Na splošno željo se bo ta predstava prihodnjo nedeljo ponovila in sicer ob znižanih cenah. Ker si je letos naša Čitalnica omislila popolnoma nov oder in kulise, je vsled tega tudi potrebna izdatne podpore od strani naših rodoljubov, zatorej se nadejamo tudi obilnega obiska prihodnjo nedeljo. Povodom svoje 50 letnice namerava naša Čitalnica prirediti večjo vrtno veselico na Štemarjih s sodelovanjem Sokola in domaČe godbe. Na to že zdaj opozarjamo vse one, ki vedo ceniti delovanje naših Čitalnic in koristi, ki so jih dosegla ta društva za kulturno povzdigo našega slovenskega naroda! — Naš novi župan g. Josip Guzelj je za nekaj časa odšel v Opatijo. Sedaj ga nadomestuje v nje-
govih županskih poslih podžupan, znani Tomažev Pepe, mož nenavadne nadarjenosti in čudovitega talenta! Pravijo da je tudi zato prevzel vodstvo naših klerikalcev, ker se smatra najbolj sposobnega izmed vseh. Pričakujemo torej, da se bodo na našem rotovžu pod vodstvom takega moža delali odslej sami — čudeži!
Posnemanja vredno. Piše se nam: Malo kje je najti toliko narodne zavednosti in smisla za narodno napredno idejo, ko v Zagorju ob Savi. Naravnost sem bil presenečen, ko sem videl, kako vse rado in z veseljem ter brez vsakega nadlegovanja žrtvuje za narodne namene. Po vseh gostilnah se opazi nabiralnike za Ciril - Metodovo družbo in za Sokolski dom. Vsak domačin radovoljno prispeva pri vsakem četrt vina za Sokolski dom in zahteva plačalni listek Ciril - Metodove družbe. Žalostno je, da taka radodarnost ni požrtvovalnost ne vlada povsod na Kranjskem. V marsikaterem kraju bi že lahko stala ponosna stavba Sokol-skega doma, kakor stoji v Zagorju ob Savi, če bi bilo več dejanj in manj besedi, več demokratizma in manj prezirljivosti. Posnemanja je vredno skupno delo med Zagorčani, zato pa tudi klerikalna pšenica ne pride do klasja. Če se ne motim, je Zagorje edina izmed manjših občin, kjer kljub novemu volilnemu redu ni pri volitvi prišel noben klerikalec v občinski svet. Vrlim Zagorčanom pa svetujem le tako dalje v skupni slogi v procvit slovenskega naroda in ponos Zagorske občine.
Otvoritev postajališča Podhom-Vintgar. 1. maja t. 1. se otvori med posajarna Dobrava in Bled proge Je-senice-Trst c. kr. drž. ž. ležeče postajališče Podhom-Vintgar za osebni in prtljažni promet. Prometni časi vlakov, ki se ustavljajo v tem postajališču, so že naznanjeni v voznih redih. Vozne listke izdaja čuvaj na postajališču. Prtljaga se odpošilja proti naknadnemu plačilu pristojbin.
Kinematograf »Ideal«. »Desde-mona«, krasna drama velike učinkovitosti in pa velekomična učinkovitost »Maks Linder proti Nik Car-tru«, predvajata se danes in jutri pri večernih predstavah. Razen teh slik še več komičnih in naravnih posnetkov.
Vozniki in kolesarji pozor! Nekateri vozniki in kolesarji še vedno vozijo po mestu brez vsake razsvetljave svojih vozil, navzlic temu. da so jim tozadevni predpisi prav dobro znani. Ker se vsled tega dogaja vedno več nesreč, so dobili varnostni organi najstrožji nalog, da vsakega voznika, ki vozi bodisi že s kakršnimkoli vpreženim vozom brez razsvetljave, kakor tudi kolesarja, avtomobilista in motorista brezpogojno ustavijo in legitimujejo, po potrebi tudi privedejo k policijskemu uradu, kjer se bode zaradi opustitve teh predpisov proti njim najstrožje postopalo. Vsi naj pa tudi pojmujejo, da razsvetle svoja vozila v lastnem interesu in ne samo, da ugode predpisom.
Kolo ukradeno. Danes med 11. in 12. uro je bilo poštnemu slugi Edvardu Levardu iz glavne pošte ukradeno novo kolo »Stvria« vredno 200 K. Kolo je prostega teka, črno pleskano, prestavo ima ob strani belo, v sredi pa zeleno črtasto. Na sedlu je vtisnjena tvrdka »Jax«. Kolo ima magistratno številko 408 črno na belem polju, na prestavi pa vpis »Diamant«. Pozor pred nakupom!
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 60 Slovencev, 24 Hrvatov ter 56 Macedoncev in Bulgarov, 40 Macedoncev in Bolgarov je prišlo pa iz Amerike. 20 Hrvatov je šlo v Pasavo, 32 v Heb, 13 v Inomost, 20 pa v Rudolfovo. 18 Slovencev se je odpeljalo v Št. Vid na Koroškem, 450 Lahov je šlo pa v Spodnjo Avstrijo in na Ogrsko.
Izgubljeno in najdeno. Trgovska vajenka Antonija Erženova je izgubila dve črni nojevi peresi. — Ga. Jožefa Vrtačnikova je izgubila bankovec za 10 K. — Neki gospod je izgubil bankovec za 50 K. — Dijak Miroslav Reichel je našel tesarsko kladivo.
Priloga. V kako čudovitej meri si je moderna tehnika vse panoge industrije in prometa osvojila in s kako neprestanim izpopolnjevanjem iznajdb človeškega prida prodira pot k vedno novim čudotvorom, daje nam dokaz notranja naprava brem-skih parnikov, ki jo gotovo slednji spoznati želi, kdor se za pomorsko vožnjo zanima. Glavni zastopnik Severonemškega Llovda, g. Edvard Tavčar v Ljubljani nudi našim čitateljem to priložnost z današnjo prilogo, ki smo Jo priložili našemu listu samo za cenj. naročnike na deželi. Ta priloga, v obliki parnikovega prereza, predstavlja nam notranjost teh krasnih plovečih palač s kratkimi označbami vseh prostorov za potnike vseh razredov kakor tudi vseh strojev in skladišč.
Društvena naznanila.
Poziv vsem sokolskim društvom za Praško razstavo. Slovenska Sokolska Zveza se udeleži letos sokolske razstave v Pragi in prosi, da ji vpošljete vse važnejše sokolske spomine, kakor društvene slike (fotografije domov, telovadnic, članov in telovadcev z raznih prilik), razglednice, lepša veselična vabila, brošure, ki so jih izdala posamezna društva, zletne odznake i. dr. Omenjene predmete je vposlati čimprej na naslov: Slovenska Sokolska Zveza (razstavni oddelek) — Narodni dom — Ljubljana. S. S. Z. se zanaša na sokolsko točnost. Razstavni odsek bo skrbel, da se vse razstavne predmete vrne nepokvarjene.
Sokol II. priredi skupno z društvom za zgradbo in vzdrževanje Sokolskega doma veliko veselico v vseh gostilniških prostorih gosp. Fr. Novaka na Tržaški cesti. Na sporedu je godba, petje, telovadba, srečolov, šaljiva pošta itd. Ker je društvo z ozirom na to, da mu je odvzeta telovadnica, potrebno pomoči, pričakuje Sokol II. velike udeležbe.
Veseliški odsek Sokola II. vljudno vabi vse člane veseliškega odseka, kakor tudi druge člane, da se udeležijo seje, ki bo danes ob pol 9. zvečer pri Mraku, Rimska cesta.
Občni zbor »Društva vpokojene-ga učiteljstva na Kranjskem« bode v ponedeljek, dne 6. maja t. 1. v restavracijskih prostorih Narodnega doma v Ljubljani ob 10. dopoldne. Posameznikom se ne bodo izdajala posebna vabila. Društveni tajnik sprejema člane v društvo, ki se oglasijo ustno ali pismeno vsaki čas. Naslov za oglasence je: Ljubljana, Marmonto-va ulica št. 18.
Zabavni večer, ki ga priredi »Zveza jugoslovanskih železničarjev podružnica Ljubljana« v nedeljo, dne 5. majnika v areni Narodnega doma ima sledeči spored: 1. »Nemški ne znajo!« Burka v 1 dejanju. 2. Komični prizori in 3. petje in ples. Začetek je ob pol 8. zvečer, vstopnina znaša za člane 30 v, za nečlane 60 v. Ker je to prva prireditev te mlade podružnice, se pričakuje od ljubljanskega občinstva obilne udeležbe.
Iz Vrhnike. Preteklo nedeljo je priredil naš »Sokol« v dvorani »Čitalnice« zabavni večer, ki se je v vsakem oziru jako dobro obnesel. Zanimanje za to prireditev je bilo splošno in ni čuda. da se je naša dvo4 rana do zadnjega kotička napolnil^ radovednega občinstva, katero je? pazno sledilo posameznim točkam. Kot prvi je nastopil br. Milan Koren-čan, ki je z veliko spretnostjo izvajal na violini krasne komade. Rav-notako nas je tudi očaral močan in lep glas br. Mirka Korenčana, ki nam jc zapel znano podoknico iz opere »Teharki plemiči«, katero je moral na splošno željo ponavljati. Dolžnost nas veže, da se v prvi vrsti zahvalimo požrtvovalni gdč. Pavli Gotzlovi, ki je s posebno prijaznostjo zopet prevzela spremljevanje n:\ klavirju in tako omogočila časten uspeh prireditve. Dosti smeha in aplavza sta želi obe burki, posebno pa zadnja »Bucek v strahu«. Tako spretnega in neprisiljenega igranja že dolgo nismo opazili na našem odru. Predvsem ste ugajali naši vrli gospodični Kunstel in Žitko, kateri kakor tudi vse druge igralce prosimo, da nam ostanejo tudi v bodoči sezoni zvesti. Izvrstno nam je podal od prejšnjih iger dobro znani br. A. Japel naslovno vlogo »Bučka«. Rav-notako je bil izboren br. A. Krašo-vec, ki je s svojim ljubljanskim dialektom, kretnjah in izvrstni maski »grofice Ane« prav dobro zabaval občinstvo. Da ste se burki tako vpri-zorili, gre predvsem hvala našemu neumorno delujočemu članu br. Iv. Tischlerju, ki je bil v vsakem oziru kot režiser kakor tudi kot igralec na mestu. Po igrah se je razvila prosta zabava, pri kateri seveda plesa ni manjkalo, ter so s tem tudi mlajši ljudje prišli na svoj račun. Kakor slišimo, namerava naš »Sokol« v prihodnji sezoni vprizoriti celo vrsto lepih iger ter zabavnih večerov, na kar že danes opozarjamo občinstvo.
Dramatični odsek »Sokola« v Zagorju ob Savi priredi v nedeljo, dne 28. t. m. ob 7. zvečer v Sokol-skem domu narodno igro s petjem in spremljevanjem na novo ustanovljenega seksteta »Rokovnjači«. Ker je ravno za to igro splošno zanimanje, je pričakovati obilne udeležbe ne le od domačinov, temveč tudi iz sosednjih krajev.
Zagorje ob Savi. Redni občni zbor zadruge rokodelskih in sorodnih obrtov se je vršil v nedeljo, dne 21. aprila ob 2. uri v »Sokolskem domu«. Občni zbor je otvoril načelnik gospod Ivan Bajcar, ki je pozdravil lepo število navzočih zadružnih članov, zadružnega inštruktorja g. dr. Blodiga in načelnika deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug g. Eng. Franchettija. Gospod načelnik Bajcar je poročal o delovanju načel-stva za leto 1911. Iz poročila je po-
B.
spo sen ■na
Zag
ju
_
meti, da je imelo načelstvo 4 odbo-ove seje. Zadruga šteje koncem ;011. leta 65 članov in 35 pomočnikov. Vajencev je bilo na novo spre-etih 11, oproščenih 166, koncem le-a jih je ostalo 32. Število raznih dopisov znaša 86. Leta 1911 je zadru-ja priredila važno predavanje, na taterem sta predavala g. Janko Levstik, vodja ljudske šole o obrtnem iolstvu in g. Eng. Franchetti o obrt-ii organizaciji. Prošnje za prepusti-ev k pomagalski skušnji je vlož'io 14 vajencev, k preizkušnji jih je bilo iripuščenih 13. Preizkušnjo so predali 4, z odliko 3, z dobrim in 6 z žalostnim uspehom. Računski zaključek se po poročilu preglednika raču-iov g. Sotenšeka in zadružnega in-;truktorja odobri in načelniku za ipretno vodstvo izreče priznanje in zahvalo. G. Franchetti nasvetuje, da ii zadružno načelstvo takim vajen-:em, ki napravijo pomagalsko preizkušnjo z odliko, obdarovalo z dari-om v obliki kake dobre strokovne ali pa hranilnične knjižnice. Načel-;tvo se pooblašča, da ta nasvet izvrši. Gospod Meden opozarja na važ-tost strokovnih odsekov in predlaga,-da se naj z ozirom na § 39. za-jružnih pravil ustanovi strokovni )dsek kovinskih obrtov. Na predlog zadružnega načelnika se sklene letos prirediti tečaj za obrtno knjigovodstvo, za kar se je takoj priglasilo precejšnje število udeležencev. Naprosi se, zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem, da omenjeni tečaj priredi. Na željo navzočih članov je /vezni načelnik g. Franchetti obširno in temeljito poročal o ustanovitvi -•rastrskih bolniških blagajn. Na to $e je naročilo zadružnemu načelstvu, ?a stori vse potrebne korake in skliče izvanredni občni zbor, da se do-oci ustanovitev mojstrske bolniške
aine. Ker se ni nikdo več oglasil k besedi, se je zadružni načelnik zahvalil navzočim za udeležbo, zlasti gospodu zadružnemu inštruktorju in načelniku deželne zveze za razna zjasnila, in   zaključil   lepo uspeli
ni zbor.
Književnost.
— Engelbert Gangl. Zbrani spisi za mladino. II. zvezek. Založilo društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta. Knjižica obsega pripovedne :esmi in je slično ilustrirana. Cena
z. 50 v, s pošto 16 vin. več.
— Nova revija. Dobili smo novo \\Iturno sredstvo, novo revijo. Usta-
il jo je in urejuje jo docent na češ-kem vseučilišču v Pragi dr. Mihajlo Rostohar.    Naslov   te revije je
Napredna misel«, Časopis za na-io kulturo. Doslej smo imeli tri revije: »Vedo«, socijalistične »Naše Zapiske« in klerikal. »Cas«.PoZdrav-Ijamo »Napredno misel« kot važen pripomoček za umstveno povzdigo slovenskega  naroda, pozdravljamo
) s taliko večjim veseljem, ker ima odločno napreden program. »Napredna misel« bo izhajala kot dvomeseč-nik in stane v narobčbi na leto 5 K, za dijake pa 4 K. Posamezni zvezek stane 1 K. Prva številka ima naslednjo vsebino: Naš cilj; dr. M. Rostohar: Katoliško naziranje o narodno-
ti; dr. F. Loskot: Verska kriza; dr. E. Beneš: Politične stranke in struje; dr. M. Rostohar: Romantika in delo; A. Jirak: Delo češkega učiteljstva in njegov položaj; Pregledi in referati: Knza slov. umetnosti; Prepoved ab-sinta; I. Mačkovšek: Koroška šolska politika; Logika kot splošno vedo-slovje; Amerika in Amerikanci; Pedagogija; Lj. Mlakar: Slovansky Pfehled; O Nastavnem Vjestniku; Slovenska žena; Dr. Dragotin Pro-haska; Glasnik zemaljskog muzeja v Bosni in Hercegovini; Epikur kot spovednik; Slovenski znanstveni seminar v Pragi; Slovenski docent na zagrebški univerzi; Praga in Zagreb.
Razne stvari.
* Saraor šansonetke na Dunaju.
V   nedeljo se je ustrelila v svojem tanovanju v Czernin ulici na Dunaju 261etna šansonetka Heddy Herdi-na (prav Zimmermann),   doma iz Uortmunda. Na mizi je pustila pismo, ' katerem navaja več stvari glede ijtnega pogreba in premoženja. O vzroku samomora ne omeni nič.
* Novi Campanil v Benetkah. V Benetkah pripravljajo na vse kriplje vsepotrebno za slovesno otvoritev uovega Campanila. Cel trg bo krasno I okrašen in zvečer   bodo vprizorili
Osvetljavo, kakršne že dolgo ni bita v Benetkah. Iz vseh krajev Italije so poslali v Benetke golobe pismonoše, katere bodo ob priliki odkritja izpustili, da poneso veselo vest po celi Italiji. Kralja bo zastopal pri slovesnosti vojvoda Ženevski.
* Odkrito grobišče iz dlluvijalne dobe.    V okolici Znojmega je našel neki posestnik, ko je kopal na svojem Jyrtu greznico, približno 10 m globoko I Jako dobro ohranjen skelet diluvijal-?]ega človeka. Kotlina, v kateri je le-
skelet, kaže, da je ostanek stare
grobnice, ki Je krog in krog ožgana.
Izkopnino je dvignil in prenehal z nadaljnim kopanjem, dokler ne pride kustos muzeja v Znojmom, pod katerega vodstvom bodo kopali naprej. Upajo, da bodo odkrili znamenito staro zgodovinsko grobnico.
* Vseučilišče v Frankobrodu o. M. Frankobrod o. M., 23. aprila. Mestni občinski svet je odobril s 43 proti 26 glasovom vseučiliško predlogo. S tem je zagotovljeno vseučilišče v Frankobrodu. •
* Eksploziia. Dortmund, 23. aprila. Prr pripravah za neko veselico je eksplodiral cilinder za ogljikovo ki* slino ter na mestu ubil nekega moža, tri druge pa tako hudo ranil, da so kmalu nato umrli. Trije so še težko ranjeni. Železje je frčalo deloma po 100 in več metrov daleč.
* Zrakoplovstvo- Berolin, 23. aprila. Včeraj se je ponesrečil prt zra-koplovnem poletu v Quedlinburgu balon zrakoplovnega oddelka, ko se je ravno spustil na tla. Iz neznanega vzroka so padli trije pasažirji iz višine 15 m iz koša ter je dobil poročnik Bele 120. pešpolka resne notranje poškodbe in tudi nadporočnik Mecheln 173. pešpolka je bil močno poškodovan. Vodnik je dobil le majhne poškodbe. Balon se je posrečilo spraviti.
* Umetniška razstava v Bene -k ah. Ob navzočnosti vojvode ženevskega, ki je zastopal laškega kralja, so otvorili včeraj v Benetkah med velikimi slovesnostmi mednarodno umetniško razstavo. Danes odkrijejo z velikimi ceremonijami novi Campanille. Slovesnosti so se udeležile tudi sosedne države po svojih zastopnikih. Med njimi so tudi avstro-ogrski, nemški in angleški poslanik ter razni tuji domači diplomati, Mestni magistrat je prepovedal avijatikom med slovesnostjo pluti nad mestom, posebno nad stolpom.
* Brezžična telefonska zveza okoli sveta. Profesor dr. Rudolf Gold-schmidt v Darmstadtu je izumil nove streje za proizvajanje močnega električnega toka, s katerimi bo, kakor zatrjujejo, mogoče napraviti brezžično telefonsko zvezo okoli sveta. Te stroje preizkušava sedaj neka velika družba za gradbo električnih strojev v Berolinu. Ti stroji so komaj pol metra visoki in zelo pripravni za prevažanje.
* Izgredi vojakov v Krakovu. V neki gostilni v Krakovu so začeli dra-gonci 10. polka pretep. Razsajali so s sabljami po lokalu in vse razbili. Drugi gosti so pobegnili deloma skozi vrata deloma skozi okna. Ko je prišla policija in orožništvo jih vojaki niso pustili v gostilno. Neki dragonec Musil, ki je stražil eno okno, je nevarno ranil s sabljo policijskega agenta Učinka. Odpeljali so ga v bolnišnico. Sele ko so zapretili orožniki, da bodo streljali in ko je prišla močna vojaška straža so se izgredniki udali. Odpeljali so jih v zapor. Drugi dan so dragonci napadli civiliste z revolverji in meči. Eden je bil težko ranjen. Mestni svet je vložil na vojaško po-veljništvo oster protest, obenem pa zahteval, da se zabrani nasilnemu vojaštvu nositi v prostem času po mestu orožje.
Telefonsko in brzojavna
poročila.
DRŽAVNI ZBOR,
Dunaj, 24. aprila.   Na dnevnem
redu današnje seje državnega zbora je konec prvega branja službene pragmatike. Začetkom seje je prebral ministrski predsednik cesarjevo zahvalo za čestitke povodom zaroke nadvojvodinje Elizabete Frančiške. Nato je ministrski predsednik odgovoril na nekatere interpelacije čeških poslancev. Govorila sta potem oba včeraj izvoljena generalna govornika.
Dunaj, 24. aprila.  Po izvajanjih
generalnih govornikov je bilo prvo branje službene pragmatike končano ter odkazano odseku, ki bo v najkrajšem času dogotovil dela, tako da pride službena pragmatika v drugem branju pred zbornico. Delo je vsled prejšnjih del že skoro dovršeno in gre večji del samo za formalnost, da pride predlog zopet pred plenum.
Zbornica je izvolila danes tudi 52članski vodno - gospodarski odsek, kateremu je bila predložena kanalska predloga. Danes so se odločili tudi slovenski klerikalci, ki so se doslej upirali vstopiti v ta odsek, ter bodo komandirali v ta odsek Šuster-šiča, Korošca in GostinČarja.
Interpelacija poslanca Mandića.
Dunaj, 24. aprila. V današnji seji državnega zbora je odgovoril minister Heinold na interpelacijo poslanca Mandića glede ustanovitve ambulatorija za brezplačno zdravljenje ishiasa in revmatizma, ter izjavil, da je za ambulatorično zdravljenje iz javnih sredstev dovolj preskrbljeno na dunajski bolnišnici in da vlada nima vzroka ogrevati se za Mandičevo idejo.
Dunaj, 24. aprila. V železniškem odeku se Je danes vršila 'eba-ta o dalmatinskih železniških zvezah in o dolžnosti Avstrije napram Ogrski po nagodbenem zakonu ple-de bohuminske zveze. Železniški minister Forster je izjavil: V kratkem se bodo vršila pogajanja z ogrsko vlado glede železniške zveze Koši-ce-Bohumin. Obenem pa bo to vprašanje stalo v Junktimu z zagotovitvijo zveze kranjska meja, hrvaška proga, dalmatinske železnice. Opozarjam na to, da se bodo pokazale pri teh pogajanjih težkoče, zlasti glede financijalne zagotovitve drugega tira železnice Košice-Bohumin.
Šlo bo tudi za to, da se najde taka oblika, da se zagotovi izpeljava južnih železniških zvez na način, ki je dan po končnem protokolu in v njega sprejetem junktimu železnice Košlce-Bohumln in hrvaško-dalmatinskih zvez.
Ta izjava železniškega ministra kaže jasno, da niti on sam ni prepričan, da se lahko zanese na obljubo Ogrske glede Južnih zvez.
Železniški minister pravi nadalje: O namerili Avstrijske vlade glede pogajanj ne more pred začetkom pogajanj govoriti.
Brambni odsek. —  Slovenski klerikalci zaščitniki militarizma.
Dunaj, 24. aprila. V brambnem odseku so se pojavile resne t^žkoce. Včeraj so predlagali socijalni demokrati, da naj se brambni odsek od godi. Predlog je bil stavljen z av-rom na ogrske razmere in ie propadel le ker so glasovali slovenski klerikalci proti njemu. S tem so se postavili slovenski klerikalci očivkino na Stiirgkhovo stran. Nevarnost pa je, da sc ponovi tak predlog in ni izključeno, da ne bo pri prihodnjem glasovanju nanesel nesrečni slučaj za min. predsednika, da ta picdlog prodre. Min. predsednik Stiirgkh je tedaj v velekritični situaciji in se vzdržuje sedaj samo še s oomočjo slovenskih klerikalnih glasov.
Pravni odsek.
Dunaj, 24. aprila. Pravni odsek je imel danes generalno debato o zakonu glede preosnove delitve parcelacij.
Deputacija avstrijskih učiteljskih organizacij.
Dunaj, 24. aprihu J>putacija avstrijskih učiteljskih organizacij, slovanskih in nemških, je prišla danes dopoldne v zbornico, da posreduje za spremembo § 55 državnega ljud-skošolskega zakona. Pri predlogu odseka se nahaja namreč pasus, da naj se da deželam dotacija za izboljšanje učiteljskih plač, česar pa učitelji ne morejo sprejeti. Slovenska učiteljska društva je zastopal predsednik jugoslovanskih učiteljskih društev Jelene. Deputacija se je predstavila voditeljem raznih parlamentarnih strank in tudi poslancu dr. Ravniharju.
Poslanci dr. Ravnihar, Pacher in Konečni so spremili deputacijo k ministrskemu predsedniku in nauč-nemu ministru, ki sta deputacijo skupno sprejela ter izjavila, ia ne zadeva izprememba § 55 avtonomije posameznih strank in da je z ozirom na dejstvo, da je v šolskih vprašanjih kompetenten deželni zbor nemogoče, da bi kak tozadevni ukrep zadovoljivo odpomogel pritožbam učiteljev. Ministrski predsednik je izjavil, da so časovne razmere zelo težavne, in da je od njih odvisno zelo mnogo tudi v učiteljskem vprašanju. Obljubil pa je, da bo vlada sledila z velikim zanimanjem in iloorc-hotnostjo težnjam učiteljev in -a hoče v obeh odsekih podpirati učiteljske predloge in težnje.
Občinske volitve na Dunaju.
Dunaj, 24. aprila. Izid včerajšnjega prvega volilnega dneva za občinske volitve na Dunaju je na splošno začudenje zadovoljil na vseh straneh.
Krščansko socijalna »Reichs-post« pravi, da so volitve pokazaie, da se krščansko socijalna ideja na Dunaju zopet krepi. Nasproti temu pa je napredna stranka mnenja, da pomenjajo včerajšnje volitve začetek velike katastrofe za krščanske socijalce.
»Neue Freie Pressec priobčuje članek, ki se začne z besedami: Krščanski socijalci zopet v srce zadeti!«
Jutri se prično ožje volitve v IV. kuriji. Napredni sloji so mnenja, da spravijo krščanski socijalci v občinski svet pri ožji volitvi samo še dva, največ pa tri svoje pristaše, ter bi bilo njih število potem reducirano od 14 mandatov na 6 mandatov.
Stranke so že izdale volilno parolo, in sicer vse napredne stranke proti krščanskim soetjalcem, samo nemško nacijonalna stranka, ki pa ne igra velike vloge, poživlja svoje volilce, da naj podpirajo meščanske kandidate, to Je seveda krščanske socijalce.
Najbolj čudno je postopanje dunajskih Cehov, ki so zedimli na svoje kandidate 13.000 glasov. Centralni volilni odbor je namreč sklenil priporočati dunajskim Čehom, da naj se vzdrže volitve. Ta ukrep centralnega volilnega odbora je naletel med dunajskimi Čehi na ostro kritiko.
Dunaj, 24. aprila. Po objektivnem računu je pričakovati po izidu zadnjih volitev po jutrišnjih ožjih volitvah naslednjega resultata: 13 socijalnih demokratov, 6 krščanskih socijalcev in 2 naprednjaka. Socijalni demokrati bi prišli tedaj na mesto krščanskih socijalcev.
Antialkohollčno gibanje.
Dunaj, 24. aprila. Notranji minister Heinold je odgovoril danes na interpelacijo glede boja proti pijančevanju. Minister je opozarjal na dejstvo, da je ta predloga skoz in skoz ponesrečena, je naznanil, da je vlada že objavila razne naredbe proti temu gospodarskemu in socijalne-mu zlu. Vse to pa ne bo imelo učinka, če se družba ne bo zavedala, da je za boj proti alkoholizmu treba posebne pomoči vse javnosti.
Češko-nemška sprava.
Praga, 24. marca. Ker je češka državno-pravna stranka sklenila odpo-klicati poslance državnega zbora, so češko-nemška spravna pogajanja prišla v velekritičen stadij. Bati se je, da se pogajanja zopet razbijejo. Ce se to zgodi, bo to imelo velik upliv tudi na parlamentarne razmere na Dunaju.
Rusinsko in poljsko vseučilišče.
Lvov. 24. aprila. Kakor poročajo iz dobro informiranih krogov, bo obsegala cesarska naredba, ki naznanja ustanovitev rusinske visoke Šole, istočasno tudi priznanje poljskega značaja starega vseučilišča v Lvovu.
Odgoditev zgradbe dalmatinske železnice.
Budimdašta, 24. aprila. Na predlog ministrskega preosednika dr. Lu-kaesa je trgovinski minister odredil, da se odgodi zgradba one proge dalmatinske železnice, ki teče po hrvaških tleh na poznejši čas. Z zgradbo bi se imelo pričeti že te dni, ker je bila že pred tedni zaključena zgradbena pogodba z nekim bančnim konsorcijem. Kot razlog za odgoditev se navajajo razmere na Hrvaškem. List „Az Est" piše, da bodo Hrvati dobili to železnico šele, kadar se zopet vzpostavijo normalne razmere, to se pravi kadar bodo Hrvati na vsi črti kapitulirali pred Madžari. Zgradba dalmatinske železnice bo v tem slučaju ena izmed madžarskih koncesij Hrvatom.
Madžarski grb na Hrvatskem.
Belovar, 24. aprila. Včeraj dopoldne so na mestnem magistratu razobesili tablo z napisom „kr. redarstveno povjereništvo za grad Bjelovar* in s hrvatskim in ogrskim grbom. Ker smejo biti po nagodbi na avtonomnih hrvatskih uradnih poslopjih pritrjen samo hrvatski grbi, je nastalo v javnosti silno ogorčenje nad to novo kršitvijo nagodbe. In zdi se, da se je oblast ustrašila morebitnih posledic, ker je zvečer odredila, da se naj grb odstrani, češ, da je pleskar pomotoma naslikal napačen grb mesto hrvatskega.
Lukacsevo stališče.
Budimpešta, 24. aprila. Stališče Lukacsevega kabineta se je znatno poslabšalo. Kossuthova in Justhova stranka sta odklonili njegov vjlilno reformni program. V ponedeljek se predstavi novi kabinet zbornici ter bo imel Lukacs programri govor. Poudarjal bo nujnost brambne refoi me na eni strani, na drugi stram pa začrtal svoj volilni program. V budimpeštanskih političnih krogih smatrajo njegovo misijo že v naprej za ponesrečeno.
Turško-bolgarska železniška zve za.
Sofija, 24. aprila. Turška vlada se je odločila za zgradbo železniške proge Kumanovo—Kiustendil. Ofici-jozno glasilo »Mir* poudarja, da ima ta proga velik gospodarski in politični pomen za Bolgarsko in za razvoj bolgarsko-turških razmer.
Grški otok Ciper.
Atene, 24. aprila. Prebivalci otoka Cipra so imeli protestno zborovanje, na katerem so sklenili proklamirati otok za grško last. Prišlo ni do nikakršnih nemirov.
Turčija.
Carigrad, 24. aprila. V vladnih krogih govore, da je bil minister za poštni in brzojavni promet Talaat izvoljen za predsednika zbornice. Njegov naslednik na ministrskem sedežu bo baje neki Armenec, najbrže carigrajski poslanec Haladžian.
Carigrad, 24. aprila. Za poslanike so bili izvoljeni: poveljnik arabske kolone pred Derno, major Abdul Kadir in prejšnja poslanca Mansur paša in Setvan beg za Bengasi.
Vihar v Črnem morju.
Odesa, 24. aprila. V Črnem morju divja hud vihar. Mesta Odesa* Teodozija in Krč so poškodovana.
Maroka
Pariz, 24. aprila. Kakor poroči »Figaro«, je padlo pri vstaji v Fezu 118 častnikov, vojakov in francoskih podanikov, ranjeni pa so bili 104. Kakor poročajo iz Arzile, je pleme Džebala napadlo šerifove čete.
Pariz, 24. aprila. Ministrski svef je sklenil v soboto poslati nove čete v Maroko.
Ženska volilna pravica v Rusiju
Petrograd, 24. aprila. Ministrski svet je odklonil predlog 40 poslancev ruske dume, da naj se dajo ženam politične pravice. Zlasti se je izrekel ministrski svet proti priznanju volilne pravice ženam za rusko dumo.
Italijansko-turška vojna.
Mirovna pogajanja.
Carigrad, 24. aprila. Odgovori Turčije na noto velesil glede miru je gotov, ter ga je turška vlada že izročila diplomatičnim zastopnikom. Turška vlada pa vsebino tega odgovora še skriva. Kljub temu govore, da zahteva turška vlada anulacijo aneksiskega dekreta in priznanje sultanove suverenitete nad Tripoli-tanijo kot temelj nadaljnih pogajanj. Turška vlada poudarja baje nadalje, da je italijanska akcia v Egejskem morju že vnaprej brezuspešna in da so italijanski mirovni pogoji za Turčijo popolnoma nesprejemljivi. Turčija poudarja, da so Italijani le v posesti nekaterih mest v Tripolitaniji, med tem ko je vsa druga Tripolita-nija še zvesta Turčiji. Od drage strani poročajo, da bi bila Turčija pripravljena skleniti z Italijo mir pod pogojem, da odstopi Turčija Italiji Cirenajiko, ki pa naj ostane pod sultanovo suvereniteto, glede Tripolita-nije pa se Turčija ne spušča v nikakršna pogajanja. ,
Italijansko-ruska pogodba.
Carigrad, 24. aprila. V turških krogih kroži vest, da obstoja faktično med Italijo in Rusijo tajna pogodba glede skupnega nastopa pri turški vladi zaradi zatvoritve Dardanel. Ta vest vzbuja v turških krogih velik strah.
Carigrad, 24. aprila. Sedaj je zasidranih v carigradskem pristanišču že 90 trgovskih ladij, ki ne morejo skozi Dardanele. Odpravljanje podmorskih min se še niti pričelo ni. Ruski poslanik v Carigradu Giers je izročil turški vladi pismeno noto, s katero zahteva ruska vlada, da Turčija takoj odpre Dardanele za trgovske ladje.
Oboroževanje Turčije.
Carigrad, 24. aprila. Turška vlada je poklicala pod orožje topničar-ske rezerve 96. polka v Smirni.
Italijani ob Egejskem morju.
Carigrad, 24. aprila. Italijani so zasedli otok Lemnos ter okupirali brzojavne postaje.
Izgnani Italijani.
Carigrad, 24. aprla. Turška vlada je izgnala dva italijanska časnikarja.
Sfavnost zasedanja turškega prestola.
Carigrad, 24. aprila. Porta je odredila, da se proslavi 27. april, ko je zasedel novi sultan turš.d prestol, posebno v Tripolitaniji na slovesen način. Turški častniki in vojaki dobe takrat darila v denarju, med tem ko dobe Arabci darila v živilih.
Odprto pismo*)
gospodu
Mihetu Čobalu
v Zagorju ob Savi.
Prav nerad se pečam z Vašo »častivredno« osebo, ker mi pa ne daste nobenega miru in se vedno zaletavate v mojo osebo, sem primoran v svojo obrambo javno nastopiti.
1. Odločno zavračam, da bi bil jaz dopisnik člankov v »Slovenskem Narodu« pod Šifro »Opozicijonalci Jugoslovanskih socijalno demokratičnih voditeljev«.
2. Da je veliko preveč pod mojo častjo, da bi se pečal s človekom, kateri me je že neštetokrat denunci-ral, samo zato, ker sem odločen Slovenec in se mi tudi ne vidi umestno, da bi se prerekal s Človekom, kateri ne more svoje častne besede izpolniti, kljub temu, da bodete kmalu že dve leti minuli.
3. Vas pa opozarjam, če bodete še nadalje širili laži. da sem jaz dopisnik Člankov v »Slov. Narodu« bodem primoran Vas prijeti za Vašo »kuštrasto« glavo, ter citirati pred sodišče.
Upam, da bodem imel sedaj pred Vami mir!
Zagorje ob Savi, 22. aprila 1912.
IVAN TAUFER.
• Za Tseblno tega spisa j* «rednt*t*e odgovorno to toliko kolikor določa sakoa
—
93 štev.
SLOVENSKI WAgQfX
Stran &
Gospodarstvo.
— Perutnina rs ki tečaj na Grmu.
Kmetijska šola na Ormu priredi ob popoldnevih dne 12. in 16. maja t. L perutninarski tečaj s sledečim sporedom: V nedeljo, dne 12. aprila od 3. do 5. popoldne: Važnost perutninar-stva. Dohodki kokošje reje. Napake pri kokošji reji. Vrednost kokošjih plemen. Odbiranje kokoši za pleme. Na praznik, dne 16. maja od 3. do 5. popoldne: Izboljšanje kokošje reje. Krmljenje kokoši. Strežbo kokoši. Bolezni pri kokoših. Izboljšanje kur-nikov. Poduk bo združen s praktičnim raziskavanjem. Tečaj je namenjen gospodinjam in kmetskim dekletom.
— Tečaj za pridelovanje zelenja-
di priredi kmetijska šola na Grmu dne 13., 14. in 15. maja t 1. z naslednjim sporedom:   V ponedeljek, dne
13. maja: Od 2.—4. popoldne: Važnost pridelovanja zelenjadi na kmetih in okolici mest. Naprava in razdelitev vrta. Obdelovanje in gnojenje zemlje. Od 4.—5. popoldne: Razkazovanje šolskega vrta. V torek, dne
14. maja: Od 8.—10. dopoldne: Naprava gorkih leh. Pridelovanje sadik in zgodnje zelenjadi v gorkih lehah fn na prostem. Dobava potrebnega semena. Naročanje semena po cenikih. Kolobarjenje na vrtu in medset-ve. Od 10.—12. dopoldne: Praktično razkazovanje na vrtu. Popoldne od 2.—4.: Pridelovanje najvažnejše zelenjadi za prodajo in domačo rabo. Od 4.—5.: Praktično razkazovanje. V sredo, dne 15. maja od 8.—11. dopoldne: Pridelovanje najvažnejše zelenjadi (nadaljevanje). Od 10.—12. dopoldne: Ohranjevanje in vkutiava-nje zelenjadi za zimsko rabo. Popoldne od 2.—5.: Vkuhavanie zelenjadi v sadni kuhinji (praktično). — Oddaljenim in podpore potrebnim udete-žencem s Kranjske plača ravnateljstvo stroške za pot do Novrga mesta in za prehrano po 2 K na dan. — Podpore dobe le tisti, katerim se izrecno dovoli, in ki zanjo do 5. maja po dopisnici prosijo. Ker se pripusti k tečaju le omejeno število udeležencev, se je zglasiti za tečaj do 5. maja. Vabimo naše gospodinje in kmetska dekleta k obilni udeležbi.
Darila.
Upravništvu naših listov so postali :
Za »Ciril - Metodovo družbo«:
Marija Gorenc. gostilničarka pri Sv.* Puhu nad Krškim 5 K, nabranih v veseli družbi.
Za »Slovensko planinsko društvo« : Dijaki V. a razreda L državne gimnazije v Ljubljani 21 K 80 v, mesto venca na krsto g. dr. Cerka.
Živeli nabiralci in darovalci!
Naprednjak!,
spominjaite se pri vsaki priliki
»Narodnega sklada44
in nabirajte prispevke zanj! današnji list obsega 6 stranu
Izdajatelj in odgovorni urednik: Raslo Pustoslemšek.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Pogum do življenja in živ-ljenska moč zahteva zdravega telesa in zdravih živcev. Kdor hoče svoje telo ohraniti trdno in krepiti
svoje živee
ne dobi boljšega pripomočka Pristno samo s kakor je dobro znana in že ^^Li dolgo preizkušena Scot- scottovega po. tova emulzija z apnenimi «°p™>i»-in natronhipofosfati Že 35 let uživa Scottova emulzija svetovni sloves, da je prav posebno dobra ob onemoglosti in prenapetju, in ta dobri glas se vedno bolj utrjuje, čemur vzrok je to, da se pri napravljanju
Scottotfe emulzije
v vseh sestavinah porabljajo izključno najboljše surovine.
Pri nakupu zahtevajte izrecno Scottovo emulzijo. Saj znamka „Scott," ki je že čez 35 let vpeljana, jamči za izborno kakovost In učinek.
Cena originalni steklenici 2 K SO h. Dobi se v vseh lekarnah. 12
Nevarne starosti ni
pač pa nevarni letni čas. Nevarna je
predvsem predpomlad, ki notorično prinaSa  največje  Število prehlajenj.
Kdor si noče pokvariti pomladanskega veselja in si hoče hitro odpraviti morebitna vnetja vratnih sluznic, ta naj se navadi na to, da uporablja vedno Faveve prave sodenice. Kupi se škatljico za K 1*25 v vseh lekarnah in drogerijah, pazi pa naj se vedno, da se ne dobi ponaredi?.
Ptoti Mfcoft— prebavijanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela
je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni »aSoU-ov Solsllta pratofe," ker vpliva
na prebavljanje trajno in oravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Skailjica velja
11. Po poStnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOtt, c in kr. dvorni zalagatelj na »(TKAJU, Ta ■■!■■»■■ V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati Mali »¥ preparat, zaznamovan z varnostno znamko ia podpisom. 3 22
i MOJ STARI
nazor je in ostane, da proti prhljaju, prezgodnjemu osivenju in izpadanju las kakor sploh za racionalno negovanje las ni boljšega sredstva nego svetovnoznani B a y - r u m s konjičkom, znamko lesen konjiček tvrdke Bergmann & Co., Dečin n. L. V steklenicah po K 2— in 4*—. se dobiva po vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in brivnicah.
Zlata svetinja
'Berolin, Pariz, Rim itd.
Kemik dr. ing. Hlrsch, Olomnc. Ke-
miCno-tehnična preiskava je izpričala, da je „Sevćiin" prav izvrstno uporabna ustna voda. ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se ž njo lahko razkužuje.
25
>eamo
1
J. Ciuha
Stari trg št. 1
K-o d Tr«n6o.
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje naj bolj ie priznana
Tm-cMd tinta
katera   ©krepeuje   lasleče, odstranjuje luske in preprečuje Izpadanja las.
1 ■teklenieas navodom t krono.
RazpoSilja se z obratno posto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicina!, vin, epeol|ell-tet, najfinejših parfumov, klrurgiikih obvez, svežih mineralnih vod itd.
Del lekarno Milena Lensteka
vLiubljani fUsijeva usta it. I.
poleg novosgrajenega Fran Joiefovega
iubli. mosta. 17
V te| lekarni dobivate zdravila tad! elani bolniških blagajn faine železnice, C kr. tobačne tovarne in okr. bolniške blagajne ▼ MablfanL
Dratreeenm prednost je, ako se
dojenčki preživljajo ob materinih prsih, ker dobe 8 tem zase najprimernejšo hrano in so najbolje zavarovani pred bljevanjem, drisko, želodčnim katarjem itd. Ako pa kaka mati svo jemu ljubljenčku ne more izkazati te dobrote, naj mu daje »Kufeke« kot dodatek h kravjemu mleku, ker se je »Kufeke« že v tisočih slučajev obnese 1 najbolje in zaradi svojih lastnosti tvori izborno živilo za zdrave in bolne otroke.
Borzna poročila.
Mnnl|snsks
»Kreditna banka v Ljubljani«.
Prasni karti iamjskc vem M. aprila iti2
Siagatal
89 25 92-20 89-25 8915 93*25 92*75
eaalrH.
4V« majeva renta . . . . 4*2*/, srebrna renta .... 4*/v avstr. kronska renta . . 4*/» ogr. M 4*/# kranltko deželno posojilo 4»/i k. o. teatre dež. banke .
Srečke Is 1.1860 ■/,   . . m    it  tt 1864. .   • .
„ tiske......
■emeljske I. izdaje
M U« II
ogrske hI po tečne .
dnn. komunalne •
avstr. kreditne . .
ljubllanske .  . .
avstr. rdeč. krila ,
°P-    n t*
bsatUka.....
taroke . . . . ;
nsiaUe.
Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne železnice . . « . Državne železnice ... Alpine-Montan .... Ceske sladkorne družbe • Zhrnostenske banke.   • .
M
H M
»t
M M
Scaaral
89*05
92 — 89 05 88-95 9225 91*75
427 — 612-— 296-50 308 — 26950 25050 500 — 491 — 7M5 5925 38 — 31-50 241-
455'—
63575 530*75 !04 10 726-75 956 20 368 — 282-—
Cekini.....i ^  . H 11*40
Marke........| 11785
Franki........II 9575
Ure . A 94 65
RaMJl.........ft 254-12*
439 — 624 — 308 50
320 — 281 £0 256 50 512 — 503 — 77 15 65 25 44 — 35 50 244 —
456 —
636 75 531 75 10510 72775 95720 372 -283-—
11-43 118-05 95 90 94 90 255 12*
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 24  aprila 1912. Termin.
Pšenica za april 1912    .  . za 50 k«* 12 —
PSenica za maj 1912.  .   . za 50 kg 11 87
PSenica za oktober 1912.  , za 50 kg 11 32
Rž za april 1912..... za 50 kg 1080
R2 za oktober 1912 .   .  . za 50 kg 939
Oves za april 1912 ... za 50 kg 1005
Ove« za oktober 1912   .  . za 50 kg   8 90
Koruza za maj 1912 .   . . za f>0 kg 9-45
Koruza za julij 1912 .      . za 50 kg   9 33
Meieorolosično poročilo.
Višina sad -norjem 300-2
Srednji zračni tlak 30*76 nm
o. . «3 i
Ca$ imanje |
i baro- I •»      w i_ metra   I? j Vetr0Vi ™*  t mm £ S
Nebo
23.
24.
2.pop.! 739-2 9. zv.! 7401
7. zj. i 740*1 j
12-6 |moč. svzh.del. iasno del.oblač.
8i j si. szah. 8*1 I brezvetr.
oblačno.
Srednja včerajšnja temperatura 9-4', norm. 11*0°. Padavina v 24 urah 0 4 mm.
1503
za veliko in malo delo (sV* sprejme takoj
L Mestnik, krojaltie. Jesenice, Gorenjsko.
Proda aH v najem se da
trgovina in pssestvo
v sredini mesta na severnem Goriškem. Natančnejše pogoje se izve pri lastnikn Tome »traklj«, trgov. v Cerknem no Oorlikem. 1451
Zahvala.
Med boleznijo in ob smrti mojega nepozabnega soproga, gospoda
Blaža Mevželja
poMsudka Ia gostUslcarla v Mokronog*,
sprejela sem toliko sozalnih dopisov, da sem primorana to le javnim potom z svojo   zahvalo izreči
Zahvaljujem se vsem iz dna srca, ki so mi ob bridkih arah stali ob strani ter mi lajšali obupno stanje.
Izraziti moram posebno zahvalo blag. g. okrajnemu glavarju v Krškem, gospodom uradnikom, gosp. zdravniku Dr. Alb. Česarku preč. duhovščini, darovateljem prekrasnih vencev, gg. pevcem za ganljivo petje, nadalje slavni tukajšnji požarni brambi, ter si. telovadnemu društvu. Sokol-, ki so okrasili zadnjo pot k počitku.
Ogromna množica ki je spremila mojega soproga, ml je tolažila vest, da sem izgubila obče priljubljenega soproga, Vi dragi spremljevalci pa svojega prijatelja.
Zahvaljujem se javno vsakemu posebej, prosim Vas, da ga ohranite v prijaznem spominu ter da se ga spomnite v molitvi.
Iskrena hvala vsem!
MOKRONOG, dne 23, aprila 1912.
1504
J. Mevželj.
Odda se taboj lepo meblovana
soba
i pnMi nafti i kipaliico ter brano.
Kje, pove upravnistvo »Slov. Naroda«.
loden in modno blago
na gospode in dame razpoaUja
Karel Kocian,
tvornica sukna v Humpolco
£ Viorei i ranko. T »omiške i
Stara trgovina.
V kraju s preko 3500 duš, že nad 30 let obstoječa, z vsakovrstnim blagom kakor tudi :: z    trafiko, 80.000 letnega prometa,    :: ::
•ar     odda resnim kupcem -fjn
pod zelo ugodnimi pogoji. Reflektanti morajo biti samci, delavni, najraje z dežele in ki razumejo mešano stroko. — Ponudbe naj se pošljejo pod šifro „trgovac s dete le 100" na uprav. „Slov. Naroda." O lira se samo ■a resno ponudnike ! 1366
IV 1010/96/185/1X
1506
koncesija
ml. dedičev v Ljubljani
:: se odda v zakup. ::
Vprašati je  na  tukajšnjem okrajnem sodišču, soba št. 37
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani,
odd. IX, dne 23. aprila 1912.
C4
Najboljša in najzdravejša tt
barva za lase In M
je dr. Drallea „NERIL", ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri
Štefan Strmoli
Ljubljana, Pod Tranco št. 1.
Poulične Šminke in puder najfineje po zmernih cenah.
S lota pismene garancije.
5 kron
stane noja pristna švicarska patentu remoa-toarfca na sidro št. 406« 2 masirala, soIMnim aotiarag. kalcajea aa sidro, prist. emajlu i m kazalnikom (ai papir) a varstveno plombo In : pristnim niijastlai : ekroTJem. Šarnirni pokrov nad kolesjem, M ■rno. (ac 12 urno) navijanje, okrašeni in pozlačeni kazalci, natančno regitlraaa ara t triletnim jjaranctjskim listom I 5-—. St.4002
s seksatOlsi kazalcem K OSO. St. O00S v prt-sttem srebrnem okvirja •rez sekundnega kazalca I 11-50.it. 4101 o kaalcea I ll-M. St 407t ista ? jeklenem okrtrji t K Kajbofatejia fzbfra vse* vrst ar v milem glavnem kataloga. Brez rizika!  Zamena dovoljena ali denar aazaj. Razpošilja po povzetji ali denar naprej.
Prva tvornica ur Jan Konrad
c. kr. dvorni dobavitelj, Most 1142 (Češko)
Giavni katalog z 4000 slikami na zahtevanje zastonj in poštnine prosto. ::
Gospodična
ki je dovršila trgovski tečaj s hvalnim uspehom, vešča slov. in nemškega jezika,
hli tltiki i obitiiiki ali »tanki pisani
eventueino tudi kot kontoristinja, najraje na
deželi. — Ponudbe pod šifro „Absolventka11
na upravnistvo »Slov. Naroda«. 1434
V najem se odda s 1 majem
udobno stanovanje
s 4 sobami, kuhinjo in pritiklinami na lepem kraju ter 7 velikim vrtom. V Ro2ni dolini, L vrrsta št 153. 1480
Proda se pod Rožnikom
5 minut od Ljubljane 1344
enonadstropna hiša
z velikim vrtom. — Naslov pove upravnistvo »Slovenskega Naroda«. 1344
Stalni
Rralevni agenti
zmožni nemščine se sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih :: srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe pod :: 9,MERKUR(<f Brno, Meugasse Nr. 20,
150 hI. belega in rdečega
sonkesa vino
letnik 1912 se ceno proda.
Več pove F. X. Felcbter vinogradnik v Stnbiclj HrvaŠko. 1231
V najem se odda radi bolezni
z mešanim blagom, v prometnem kraju ob Železnici, deželni cesti, in farni cerkvi na Gorenjskem. — Vprašanja na uprav. »Slovenskega Naroda« 1230
Stanovanje
s 3 sobami ter pritiklinami 1413 išče obitelj (dve osebi) s lm Julijem 1912 v Spodnji Si&ki
ali v predmestju ljubljanskem. Ponudbe upravi »Slov. Nar.« do 10. majnika 1912.
sprejmeta
11 [Klin [13 na stanovanje in brana
IU Ji U   Soba je zračna ter na
w s* je "ar SMSM   novo   opremljena. —
Več se poizve v Zatlskl ulici st. l/L levo.
IslOtam se sprejme tudi
1507
več gospodov na hrano.
v Idriji 1485
se takoj ali pozneje dalo ? najem.
Kje, pove upravnistvo »Slov. Naroda«.
Serviroa Igajmlki
brhka, spretna,
1499
:: se sprejme
■a
Kakšno naj bo moč in zdravje podeljujoče živilo ?
Slavni lipski vseučiltski profesor Hoffman pravi: „4© sdavnai sme S tem na fsusassm, Se se sSrmvjs, ilvllsnska moč ne da ohranjati s zdravilnimi pripo-meekl tn andosJ, nago samo s tem, ker nase tele rosi In vsak dan senat k nevensn stvljenin, nemreS s primarnim prehranlavanlem1«.
Oziraje se na najnovejša znanstvena raziskavanja se je sestavilo živilo Nu-trigen, ki ga zaradi njegovih prednosti imenujejo kralja živil. Njegovo dobroto in dopustnost potrjujejo poverjene kemične analize. Ako hočete torej vedeti, kakšno bodi idealno živilo, petam pooknslts ffntriesn.
Bnme Vam ontrinen sastenj!
Treba je napisati samo dopisnico in pošljemo Vam tekel skstlioe Hntrlgana
zastonj in poštnine prosto
obenem i zanimivo knjigo, ki služi za vodnika pravilnega prehranjevanja.
■eslsj ss Is v Aiatro Oyrakl porakUo »0.000 Ikstlls Rntriiens, kar snilsolie dsksnla nedosstno dobroto in velike sjujaelienoat tt§a tiviis.
Podjetje Nutrigen9 Bndapešta, Elisabethringl6
■BnSBBBm
326863
3
7526^1
74
1944
78003529
R3
U8
93 štev.
slovenski narod«
Stran 7.
pc-in
na ta«
134
em
ini,
480
344
a
tvo 344
ti
;ta-nih
* ■
20.
FRAHCOUE KOPELI
JEZU«: 1. taja do 30. septeibn O KOPELI: l aprfa H 30. nlifcn
Prvo aiahovno kopališča na. avatu.
6« It« 090
iw» is
10 aJliJMov fc.yp.lfc m**wm
INDIKACIJE: [
BSalakrvaast, bledi*«©«, akrofuloM, loadfcaran. otroak. boku i, peaaSaSj M«, DTOtla,
hram ralin mrtvi o Hiialntjie kttaigfj za m UM
—pil, Bctei in pr«b.«rilni orff.ooi,
Ml«MK> aaprtj«,   Sl«atl«   feN»lazaia nerm-
— Protpakt. daje
•ccnija, histerija,
SsajL .ka»dati, njom,  bol*Zftl •tkO«, srca« slabosti, kroaičSM*
vnet j« srčnih mltic,  bolesni  srčnih saklopntc,   aerron srca,  otolBcelont srca.
in
Povest — Spisal  Blaž Po h I in.
Cena broš. 1 K 60 vin., ve*. 2 K 50 vin., s poŠto 20 vinarjev več.
: Opatov mM.:
Zgodovinska povest. Spisal Iv. Remec.
Cena broš. 1 K 80 vin., vez 2 K
70 vin., s pošto 20 vinarjev več.
Ti   najnovejši   zabavni   in   veseli   knjigi   priporoča najtoplej
JlaroBna knjigarna v liubljani
a.
IO-
1
mi
H
3'U
^cvi av. !30
413
•i)
yu
r ifcfe
12. ta
300
na
VO.
507
0.
485
a«.
(a
199
Modni salon
Stuchly - Jlrtaschke
ŽIDOVSKA. ULICA
naznanja in priporoča častitim damam tu in na deželi svojo krasno izbiro ravnokar đoŠlih
duneiskiti in pariških modelov katu mm zalogo športnih klobukov.
Žalni  klobuki vedno v zalogi.
Popravila aa točno izvršujejo.      2306       Cena brez konkurence!
Prostovoljna j
unodružbo
V soboto, 27. aprila 1912
11(111 m se h podajalo na lira mesta ped lato oioHoH togoii oa pmtmoj. sodni mM
hiša štev. 74 v Štepanji vasi
z več sobami, kletjo, lastnim vodnjakom z dobro pitno vodo« — Izklicna cena 9.000 K, vadi? 900 K.
Natančnejši dražbeni pogoji se pozvedo med uradnimi urami v pisarni
podpisanega sodnega komisarja ali pred dražbo na licu mesta.
Mate Hafner
o, kr. notar kot sodni komisar.
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
::   priporoča svojo bogato zalogo ::
voznih koles.
Šivalni stroji
za rodbino in obrt.
Brezplačni toni za vezenje v kili.
i««
PletUni stroji
vseh velikosti
Preblavske
rudninske vode.
Staroslavne natronske kiselice velike vrednosti in izvrstnega okusa, neprekosljive čistosti in velike vsebine ogljikove kisline.
slatina,
Preblavska
najčistejša alkalska rudninska voda, preizkušeno zdravilna pri motenjih prebave in menjavanja snovi, katarih, kamenu, boleznih v mehurju in na ledicah.
Preblavski livadni vrelec,
ogljikove kisline velebogat,   naraven natronskl Melee«
vsled prijetno rezočega okusa prav posebno pripraven za brizganje vina, za mešanje s sadnimi sokovi in je tudi brez vsake primesi uživan izborna osvežilna pijača.
1082 Dobiva se v Ljubljani pri i
A. Sarabonn, Mihaela Kastnerjo, Petra Lassnika, A. Stacnlti, T. Mencingerju,
ter po vseh lekarnicah, špecerijskih trgovinah ter pri vrelski
razpošiljalniri
====== Preblaa. Eoroiko. -
s6
Trgovski vajenec
Deček z dežele, s par razredi srednje Sole,
idi Mi za fajena i tali trgovlsa.
Kdo, se izve v upravništvu »Slov. Naroda« 1433
z gospodarskim poslopjem in vrtom, ob državni cesti, oddaljena 1 uro od Ljubljane, 5 minut od bližnjega kolodvora Hiša je v sredini vasi, pripravna za obrt al» letovišče — Vprasan.a pod „H!ia it 1460" upravi »SI. Naroda«
Spomladanska io poletna sezija 1912.
£n Irnnofl 310 n đels ra IfBmpltfnoEnSkocbieko
(suknja, rtlače, in te!ovmk)stane
1 kupon 7 kron 1 kupon 10 kron 1 kupon 15 kron 1 kupon 17 kron 1, kupon 20 kron
Kupon sa Crno aalonsko suknjo 20 K , dalje blago «.» po vrinite turistovski loden,  svilnate kamgame itd   rat pošilja po tvornilkiti cenah za solidno in reelno dobro mon» irorniika zaloga sukna
Siegel-Imhof v Brnu.
Vaerol §ratta In frsaho. 54'
ri SSatSSl   tcl  J'*1 priTatni odjemalci, ako
blago naročajo naravno«! pri firmi f leget-Imbol na kraju tvornice, to velike Stalne najniije cene, VeUSa tetbtrs. Tudi najmanjša naročila se trvrie s popolnoma   sveim   blagom   natančno   no vsorcu
1
(Saoiiiitn Samaru pzipozoca
26
č/oS č/vanco.
&altii AloSufu vcSrto pzi-ptavifcnt. cJafio tudi venet o Iza&ovt asj za&tte cvejftce .*.   Soma i&qoiovtfcn&. .\
i- j
Tapetnik
ragotin Puc
Limilan. laiijt TerezUe cesta itn. K
na dvorišču, levo 3856 se priporoča za vsa v to stroko spada* jo£a dela Velika izber zgotovljenih
: clivanov :
otomanov in mo9roccv.
Igličevje.
Pričel se je najtepSi £as za razpošiljanje in traja do konca maja. — Smreke 30 —186 cm vis. kom.
30—130 vin., smer. borovec 20- 200 cm vis. kom. 50—250 vin., kil ta Ml aoraaas 30 — 300 cm Vis. kom. 70— 200 vin., macesen 30—300 cm. visok
kom. 70-300 vin., Banksov borovec 30-80 cm visok kom 70-100 vin. — Ikaotiaaa (inozemsko) W*fjlti 70
najlepših vrst kom. 1—5 K. Saarfeas 100 kom. tuz. in inozem igltfevja 50—300 cm vis. K 100--. 50 kom. K 55—, 25 kom. K 30-—. 20 mil. Posebno tepe 3-4 letne iMail sadike irnlbor 100 kom. 7_9 j£ 3—4 letni hrast 1000 kom. 15—20 K, 3—4 letne akacije 15O—300c^ vis. 1000 kom. 40 65 K, 2-4 »eb* gMUijc 20 do 250 cm vis. 100 kom. 15-» K. — Dalje: pasmena perutnina in nj« jajca m valjenje, lovski ta lepotni fazani in njih Jajca za valjenje. Glavni jfftalo^ nA zahtevo rastom. - tvoja ^igpi« rft OaMSa vri       t*, im
registrov, zadruga z omejeno zavezo
se priporoča
1432
13
Proračune in načrte pošlje na zahtevo zastonj. — Izdeluje slasti krasne sobne oprave za zasebna stanovanja, hotele, i:  vile itd. Gene zmerne. Delo solidno. Postrežba točna.
Lastna tovarna opremljena z najmodernejšimi strofi
na Glincah pri Ljubljani.
vseh vrst se dobe po najnižjih cenah ▼
Narodni knjigarni «
:: v Prešernovi ulici št. 7. :: |
sasooasseal
priporoča
2a poletno se^no
„fyiglesko shodišče obisk!'
,v O, Jjernafovič;:
/Ljubljana —  cestni trg štev. 5  — Ljubljana
svojo velikansko izbiro fostumov, lahkih plaščev 13 blaga, prašnih plaščev 13 listra ter svilnatih plaščev 3a dame vseh najnovejših barv. /najmodernejše obleke, klobuke m slamnike
ya gospode in dečke do prignano niskih in solidnih cenah.
ELEKTROTEHNIŠKA D6LNKKA DRUŽBA
PREJE
KOLBENIM DR.
PRAGA-VYSOCANY
3
strop ln električni motorji, s Napravo u eleMiitao raxarotlla¥o ta lurevalnailo aloktrliaia ffla. b BtMriitf •brat vsoli vrat. 8 ¥asitnatar|l ■ Tmt^
uSmSS^^mH 1b tfttf.de* ■ OU#!w ■Ica la isaTrtM mh mL m Vmšmm
tsvMM wtai wm$mm (Ti Moti, v*Mm$*
a Točna, oou tm Mira poprafrit* vnoh oiofcirttalfe atro|oT
14
04
69
S-
887^41
0U
93 Stev.
Priporočamo našim «_gospodinjam j j
KOLINSKO CIKORIJO M iST, '
Za izdelovanje
1455
vseh ?rst se priporoča po nizkih cenah tvrdka
M. SCHUBERT
prej Bilina Kasch, Židovska, ulica štev. 5.
najsolidnejše iz- $ vršitve, po naj- I nižjih tvorniških J cenah. Št. 8008. Fina ro-/ena pipa z leseno glavico z rjavimi žilami poslikano, konec cevke okovan s kovino, kar zabranjuje zoprno napetje. z roženo cevjo, roženo odtočno cevjo 21 cm dolgo K 1*60. Pipe elegantno izvršene K 1*80,2*30,2*80, 3*50 in naprej. Pri naro-čitvi naj se pošlje denar naprej vštevši poštnino ali pošlje po povzetja c. in kr. dvorni dobavitelj
Jan Konrad, Most štev. 1163 (Češko).
Brez rizika! Zameša dovoljena ali denar naša).
Glavni katalog s 4000 slikami na zahlevo gratis in franko.
Prva največja
tvrdka ur,
Suttner, Ljubljana
Mestni trg št. 25. nasproti rotovža.
Nudim svojo veliko
izbiro draguljev, zlatnine, srebrnine in vseh v stroko spa-dajočili predmetov.
Mestni trg št. 25, nasproti rotovža.
Cene brez konkurence. P. n. odjemalcem se priporočam za vsa zadevna
naročila.
Blizo LJubljane v prilaznom krala
odda se starosloveča
: gostilna:
z ledenico 1505
na račun, po dogovora todi v najem.
it
- Ponudbe naj se pošljejo pod šifro P- M.11  na uprav.   »Slov. Naroda.«
JE
Sanatorij
„Mirni dom".
Zdravilišče za živčne in notranje bolezni, rekonvalescente. Indi-viduelno zdravljenje. Zmerne cene. Celo leto odprto. Ceniki.
Dr. Fran Ceh
pošta Gornja  Kungota  pri Maribora.
Fr. Stupica, Ljubljana.
Zahtevajte   samo  najnovejše,   patentovane    *   - ■ *
s samosnazilnjmi zvezdnimi členki, ki se do-     TT 3Vlll5lCt?     Ol dTltL
bivajo le pri edinem zastopniku za Kranjsko.     11 m w W1
Dalje priporočamo občezna-ne, svetovne neprekosljive kosilne stroje
„Deering"
navadne in jeklene pluge (Sack). osipal-nike, poljske
in navadne travniške brane, moto rio raznih sestav, miatil-
nice, slamoretnice, gepeljne, brzoparilnike, sejalne strofe in vse za poljedelstvo potrebne stroje nerazrušljive konstrukcije po znano nizkih cenah.  —  Velika zaloga zajamčenega
:: porilaBd in roman cemente, traven. železnih šin. beton železa, železa za vezi ii razne ieieznine in orodji, s Ceniki in ponudbe na zahtevo na razpolago- ~VI
Bfl
Zastopstvo le prvovrstnih tovar en in priznano najboljših koles „KINTA" modeli 1912
Karel Čomernik & Ko.
Ljubljana
, Dunajska cesta 9—12.
Specialna trgovina s kolesi, motorji, avto-motrili in posameznimi Seli.
Mehanična delavnica prvega razreda za
vsa v to stroko spadajoča dela in popravila. Garaža za avtomobile. Zaloga pnevmatiko* za avtomobile, motorje in kolesa Popravila pnevmatiko* potom vulkaniziranja. Bencin in olje za vse vporabe. Izposojevalnica koles. Šola za vožnje z vsemi vozili. Interesentom smo s strokovnimi pojasnili brezplačno na razpolago.
zmožni nemSčine se sprejemajo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe pod „Merkur*   Brno, Neagaasa 20. 971
Natančno
pazite na to
tvorničko znamko
kavni mlinček
pri nakupu prave
Mmlu in od poznavatelje/ odlikovane so
Ivanine mejanice
Karla planinca
pruo ljubljanska ucleprežarna za \wo.
Dobivajo se v pražarni na vogalu Dunajske ceste — Sodne ulice in v moji trgovini s špecerijskim blagom Dunajska c 6.
r
: Fpanckove:
preskušene kavne primesi!
Dobi se v vseh špecerijskih trgovinah.
trn
M
a
O
M
1
m
QJ
o .S
mm O
9 £
CO
*3?
cd
(0
SS
(M
o
m
•■^ <i *«
o
D.
■ 04
O
*o
1
3JI. Sedej-Strnad
pupozocu cenf&nint damam
latili fito&uki vedno v oalocju
SzcScznova  t+ticet.   —   Samaca  ttteotne -fizaitilnicc.
Priporoča se domača najnovejša
konfekcijska trgovina
Maček & Komp.
Franca Jožefa cesta 3. ■■■
Sprejemajo se naročila po meri, ter se izvrše točno in solidno.
■■■
Založniki c. kr. priv. juž. žel.
Solidna postrežba.
Najnižje cene.
Tehnični biro in stavbno podjetje
Resljeva cesta Stev. 26 (poleg plinarne) izdeluje: Resljeva cesta stev. 26 (poleg plinarne)
: Beton, Žclezobeton, :     Strokovna izvršitev     : Vodovodi, električne :
* .cm-., v.*.  ..c*v. w.,     centrale, turbine, mlini,
mostOVC, Strope, OVO-       nrevw>H<, m*&\>. žage, opekarne,
rane, zazidke turbin.
vseh vrst načrtov,
prevzetje zgradb, :: tehnična mnenja.::
s moderne apnenice. ::
: Obisk strokovnih: inženirjev na željo.
11
410
55
^919
18
68