ukÂià víak dea rases in prtxniku» ____* daily m«"»*' a JL. and H< PROSVETA CLASICO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški ta uprarntikl proetorii 8667 South Lavndale Ava. . Of flea of Publication i 8667 South UwndaU Ave. Telephone, Rockw.ll 4906 ^YEASXML Cess Mils Je HQS ____ ------ J»»*o it. im, »i «a« wMfliM llllQÉh. »w Um AM of Gommern ot Man* «. UTO. CHICAGO, ILL., TOREK, 28. FEBRUARJA (FEB. 28), 1939 rancija in Anglija aranžirali umik lojalističnih voditeljev Acceptance ^wailing at »pocial rati» of poetage prodded far In »etion 1I0S. Act of Pet. 8. 1917, authoHied «^Jg* 86.00 Yearly STEV.—NUMBER 41 Premier Negrin objavil odredbo o izdajanju potnih listov osebam v starosti 17 do 55 let, ki niso bile prizadete v mobilizaciji. Azana zadal smrtni udarec španski republiki, ko se je odpeljal iz Pariza ▼ Švico. Naciji v Berlinu proslavljajo fašistično zmago Parit, 27. febr. — Zdaj, ko je konec civilne vojne v Španiji blizu 8ta Francija in Anglija aran-Ujrali odhod 10,000 civilnih in Lilitarističnih voditeljev ter njih družin iz lojslistične Španije. Akcijo je pospešil dr. Juan Negrin, predsednik španske vlade, ko je sprejel francosko^an-geiški predlog glede razglasa premirja, ki v bistvu pomeni kapitulacijo pred fašističnim režir mom generala Franca. Razglas premirja je bil začasno odložen, ker pogajanja glede odhoda lo, Ijalističnib voditeljev iz cone Madrid - Valencija - Akcenta* ozemlja, ki je še pod kontrolo ¿panftke vlsde, še niso bile zaključena. Tu pravijo, da bodo francoske in angleške ladje v spremstvu bojne mornarice odpeljale lojali-stične voditelje v varno zavetje. Načrt evakuacije so reprezentan-ti Francije in Anglije predložili generalu Francu in zdaj čakajo odgovora. Španski republikanci pravijo, ds se je Negrin izrekel za razglasitev premirja na podlagi zagotovila Francije in Anglije, da je Franco obljubil, da bo branil neodvisnost Španije in izločil italijanski in nemški vpliv. Madrid, 27. febr. — Premier Negrin je naznanil, da bodo osebe v starosti 17 do 56 let dobile potne liste, kar jim bo omogočilo odhod iz lojalistične Španije. Potne liste bodo dobili samo oni, ki niso bili prizadeti v mobilizaciji, ženske bodo lahko zapustile Španijo brez potnih listov. Pariz, 27. febr. — Španska republik* je dobila smrtni udarec »¡noči, ko se je predsednik Manuel Azana umaknil iz špan-skegs poslaništva v Parizu in od-Hjal proti vasi Collonges-Sous-Saleve ob švicarski meji. Azana "e je odpeljal na predvečer španskega priznanja fašističnega režima po Franciji ln An-fiiji. Objavil ni niti proglasa, da resignira kot predsednik španske republike in poziva ns lojaliste, n«J odložijo orožje in kapitulira-jo pred fašisti. Z njim so se odpeljali proti Švici dr. Marcelino 'Wua y Martinez, španski po-slamk v Parizu, in nekateri pri-Jatelji. • , - T Azanov odhod je potegnil iransko diplomacijo iz zagate in od*»tranil vse ovire glede priznanja španskega fašističnega režija Špansko poslaništvo je bilo '*praznjeno. Zasedel ga bo poslanik vlade v Burgosu, ko bo Fran-C,J* ura(,no priznala fašistični mim. Z» poslanika bo najbrž «menovsn Jose Mario de Leon, r rsneov neuradni agent, ki je bil v p»riz po izbruhu civilne vojne. General Miaja, v rhovni povelj-k>jali.tičoe armade v cen- J^r« I ni Španiji, se bo umaknil v 'počijo. On je resignirsl kot rhovn, poveljnik in vprsšal zs lV} francoske svtoritete. •• J**«' - "Zmsgs gs-"*aia I moča v Apanaki civilni l? * Prva odločitev v borbi, v prilog totaJitar-T^^tnr nagla Aa nacijsko 's «Ji An*«Ja mo- tvno?^J niiu,ultl 1 "»unovi. J '^tga bloka v Sredozem-v katerem bo nova igrals veliko vlofo." Rumunski teroristi «A^k obsojeni np • • r »• .•» • Trije fasisticm voditelji izvršili samomor Bukareita, Rum unija, 27. febr. — Deset članov Železne garde, fašistične organizacije, ki so bili sretirani pred nekaj tedni ns obtožbo, da so nameravali po-gnsti v zrak vladna poslopja, je bilo obsojenih v zapor od enega do osmih let. Obravnsvs proti obtožencem se je vršile pred militarističnim sodiščem. Trije glavni zarotniki so izvršili samomor v ječi predno se je obravnsva pričela. Med onimi, ki so bili spoznani zs krive in obsojeni v zapor, je šest mehanikov in dva zdravnika. Ru-munska policija je odkrila zaroto 25. januarja in aretirala 25 oseb. Ameriške države naklonjene fašistom Bolivija in Venezuela priznali Francov režim > 7 Burgos, Španija, 27. febr. — Fašistični zunanji minister je včeraj naznsnil, ds sta Bolivija in Venezuela, državi v Južni Ameriki, priznali Francov režim. Doslej je že 22 držav priznalo ta režim, deset drugih ps samo v načelu,, toda aktualno priznsnje pride kmslu. BuenoH Alres, Argentina, 27. febr. — Argentina je vČersj na-znsnils, da bo priznala Francov režim v Španiji kot legalno vlado. Jusna Pabla Lojendlo je priznala kot legalnega reprezen-tanta fašističnega režima, ko je Ossorio y Gallardo resignira! kot poslanik lojalistične Španije. Domače vesti Novice iz Penne Irwin, Pa. — Dne 17. febr. je v bolnišnici v Greensburgu u-mrl Anton Koncilja, star 51 let in rojen v Kresnicah pri Savi. V Ameriki je bil 27 let in tu zapušča ženo, brata in sestro. Bil je članSSPZ. — V isti bolnišnici je po dolgi in mučni bolezni u-mrla mrs. Udovič (krstno ime, starost, rojstni k^sj???) in po-kopsns je bila 20. febr. v Irwi-nu. — V Cliff Minu, Pa., je John Pangeršič, predsednik društva 145 SNPJ, uspešno prestal nujno operacijo. Clevelandske vesti Clevelsnd. — Te dni je umrla Alojzija Arko, roj. Orel, stara 82 let in doma iz Zagradca. Tu zapušča dva sinova, 29 vnukov in vnukinj in 29 pravnukov in prav-nukinj.—V North Madisonu, O., je družina Anton Babič izgubila tri tedne starega sinčka. — Dramsko društvo Ivsn Csnkar je zadnjo nedeljo slavilo dvajsetletnico svojega obstoja 8 predstavo v SN D. Italijani odhajajo iz Francije Protifrancoska agitacij« obnovljena Rim, 27. febr. — Tri tisoč Italijanov se je včeraj vrnilo domov iz Francije na petih vlakih. Odzvali so se Muasolinijevemu pozivu, ki je sledil objavi programu repstrisčije. Diktator hoče imeti vse Italijsne doma, ds po-večs fašistično udarno silo. Nadaljnje grupe Italijanov bodo zspustile Francijo v prihodnjih tednih. Dva italijanska psr-nika bosta pripeljale Italijane, ki so zapustili južno Frsncijo, domov prihodnjo sredo. Mussolinijevi črnosrsjčniki so pozdravili vračajoče se Italijane, ko so vlaki prekoračili mejo. Re-patriscija je bila odrejene v zve- Filmi SNPJ v Pennsylvaniji Predvajanje v osmih naselbinah Ponovno opozarjamo slovenske naselbine V aspsdni Pennsylvaniji aa filme SNPJ, ki se bodo zsčeli taafkaj predvajati 1. marca, kakor je že v včerajšnji Prosveii naznanil Jacob Ambrosich, tajnik federacije društev SNPJ ispadne Penne. - Spored pradhrajanja filmov, med katerimi ap tudi filmi v barvah 18 stare domovine in katere bo predvajal ob svojih razlagah br. Vincent Cala|utr. gl. predsednik SNPJ, je 8a enkrat sledeči: Pittsburgh, Ps., Slovenski dom, 1. marca. Coverdaie. Ps* 2. marca. ' Presto, Pa., 3, marca. Sygan, Ps., 6. msres. Burgettstown, Ps., 7. marca. Midway, Pa., 8. marca. Imperial PaM marca. Strsbane, Ps., 10. msrca. Nadaljnji datumi in naselbine bodo naznanjene kssneje. Trije reporterji izgnani iz Italije Rim, 27. febr. — Policija je včeraj odredila izgon treh švicarskih reporterjev, med katerimi je eden tudi poročevalec pariškega liata Le Tempa. Ti so Robert J. Hodel, Paul Gen-tzion in Luigi Pedrazini. Vstf morajo zapustiti Italijo do prihodnje nedelje. Od novega leta so italijanske avtoritete izgnale že 4vajset reporterjev zunanjih listov. zi z odredbami, ki določajo mili-taliziranje ekonomskega življenja italijanakega naroda in delno mobilitirajo rezervistov. Iz tega sklepajo, da se Italija pripravlja na vojno s Francijo, ki je nedavni ponovno nagiasila, da bo branila svoj kolonialni imperij. Fašistični tisk je objavil vesti o pritoangleških demonstracijah na Malti, angleškem otoku v Sredozemskem morju, ki leži v bližini Sicilije, zaeno pa je obnovil napade na Francijo. Zahteve po aneksiji Korzike, Tuni* sije, Savoja in Niče, kjer so italijanske naselbine, so spet prišle na dnevni red. PROTIVLADNE DEMONSTRACIJE V LONDONU Protest proti priznanju Franeovega režima CHAMBERLAIN OB-DOLŽEN IZDAJSTVA London, 27. febr. — Policija in gasilci so bili mobilizirani za zatiranje demonstracij pred palačo predsednika vlade Chamber-laina. Demonstrantje so protestirali proti prisnanju fašističnega režima kot legalne Španske vlade. Množica Je kričala: "Cham-berla-in mora iti!" Demonstrantom so se pridružili angleški prostovoljci, ki so se kot člani mednarodne brigade borili na strani lojalistov proti španaklm upornikom. Policija je imela veliko dela predno je razpršila demonstrante. Pristaši španskih lojalistov so potem sprejeli resolucijo, v kateri so ostro obsodili Chamber-lainovo izdajstvo lojalistov In u-ničenje demokracije v Španiji. Resolucija očita premierju, da ae je postavil na stran fašističnih morilcev. Clement R. Attlee, vodja labo-ritske opozicije v parlamentu, je tudi predložil protest proti priznanju Franeovega režima, ko je bilo naznanjeno, da je Chamberlain informiral Pavla y Floresa, španskega poslanika, da bo njegova vlada priznala Francov režim. Prej je Attlee obdolžil pre-mierjs, da je prodal španako republiko in se fvetal a sovražniki demokracije. Robert M. ffodgaon, Chaimber lainov agent v Burgosu, Je vČersj informirsl general Franca o priznanju fašističnega režime. Zdaj se v Londonu širijo govori ce, da bo Veliks Britanija dsls veliko posojilo Frsncu zs rehsbl-litacijo po vojni opustošene Spa nije. _y Eksekucija špionov v Berlinu Berlin, 27. febr, — Trije mož je, ki so bili spoznani za krive izdajstva in špionaže v prilog neki tuji državi, so bili obglav ljeni na dvorišču državno jet-nišnice.r Ti so bili Adolf Er-brich, Bruno Labisch ln Wll helm Mroczek. Argentina ne mara židovskih beguncev Buenos Aires, Argentina. 27. febr. — Avtoritete so prepovedale vstop 68 židovskim beguncem ns srgentinsko ozemlje. Begunci so se pripeljsli v to prists-nišče ns itslijanskem psrniku Conte Grsnde. Policija je zs-strsžils pomol, kjer se je zssi-drsi psrnik. Japonski diplomat umrl v Washingtonu VVashington, D. C., 27. febr.— Hiroši Ssito, bivši jsponski po-slsnik, je včersj umrl v Ws-shingtonu. Zadnjo jesen je zbolel. nakar je tokijska vlada ime-novsls novegs poslsniks. Ssito je bil star 51 let in zs poslsniks je fcil imenovsn I. 1934. Leninova vdova umrla v Moskvi Moskva. 27. febr. — Nsdejds Konstantinov s Krupskaja. vdo-vs Nikolaja Lenina, ustanovitelja Sovjetske unije, je danes u-mrls v Moskvi. Poročilo je objavila sovjetske ursdns časopis-ns sgcrrtura Tsss. Leninove vdova Je bils stara 70 let. \ : Nov spopad med Rusi in Japonci Kitajci odbili naskok na svoje pozicije' Tokio, 27. febr. — Japonska časopisna agentura Do mej poroča is Harblna, da so ruske čete dvakrat prekoračile mejo in invadirale Mandžurijo. V spopadu, ki je sledil prvi invasijij je bU eden ruski vojsk ubit. Bitka ae je vršila pri. ManČouliju ir-je trajala dve url. Obmejni incidenti, ki ao se pripetlfi pred nekaj tednj, so is-«vali zahteve v japonskem parlamentu. naj vlada odločno nastopi proti Sovjetski uniji ln u-stsvl vpade ns jsponsko ozemlje. SanghsJ, 27. febr. — Jsponct so po dolgem obotavljanju pričeli ofensivo pri Kulingu, letovišč nem mestu, v katerem se ns-hajs več tujcev, med temi dva-najat Američanov. Japonski topovi obstreljujejo goro Lušsn kjer ao Kitajci medli utrjene posiclje. Kitajci poročajo, da ao odbili dva naskoka na avoje postojank ke pri čangkaišanu, nekaj milj južno od Kulinga. Ja|x>n*ki topovi spet grmfijo na frontah v centralni Kitajski, kjer v zadnjih tednih ni bilo po^ sobnih aktivnoatl. Včeraj bo Je vršila vroča bitka pri Klngša-nu, sto milj severnozapadno od Hankovs, v ksterl so bile kitajske Čete poražene. duhovi. ( Narisa! Jerg Ciano navdušeno sprejet v Varšavi Protinacijske demonstracije se nadaljujejo VsrAsvs, Poljska, 27. febr. • Grof Gaieazzo Ciano, Italijanski zunanji minister In MussoUnljev zet, Je bil včersj sprejet v Varšavi z velikimi ovscijsmi. Mno-žics se je sbrsla pred ursdom I* tslijsnske kulturne ustanove kjer Je minister Imel sestanek s člani italijanske kolonije. Množi ca je vzkllcala: "Živela Italija!" Ko se je Ciano pokazal pri vratih Je mnoSica pričela kričat!: "Proč z Berlinom i" In *PM 8 osjo Rim-Berllnt" Policija Jo prlčels rszgsnjsti demonstrante, tods potem, ko so ponovili vzklike: "Nsj živi Itsli-ja in Mussollnlt" jih ni več nsd-legovsls. Poljski študentje so poleni razstrosili letake po glsvnih uli-csh Vsršsve s pozivi, nsj MJ-*ka armada invsdirs Gdsnsko, kjer so nsciji zsdnjl teden uprizoril! protipoljske demonstracije. Gdsnsko Je bilo pred svetovno vojno nemško mesto. Po vojni Je postalo svobodno mesto jhnI nomlnslnlm nsdzorstvom Lige narodov. Demonstracijo proti Nemčiji se nsdsIJuJejo. Dijski ns univerzi v Varšsvi so se na avojem shodu isrekli zs izključitev nem-Hklh dijskov, ki obiskujejo univerzo. zaeno pa so pričeli zbirati sklad za nsrodno obrambo. Grof Ciano je imel včeraj razgovor s poljskim zunsrijim m -nlstrom Beckom, pozneje ps je Ml gost ns bsnketu, ki mu gs Je priredil v počast Ignac Mosclc-ki, predsednik Poljske.. Hitlerjevo letalo z 10 mmkmi utonilo Berlin, 27. febr. — Hitlerjeva vlsds uradno priznavs izgubo vojsškegs klala D Aluaa z desetimi možmi vred. ki je pred nekaj dnevi padlo v Sredozemsko morje In utonilo. Kaj Je IsUlo delalo tamkaj, poročilo molči. ROOSEVELT ZA i MIR V DELAVSKIH VRSTAH Predtmdnik urgira pogajanja med ADF in C tO GREEN SE ODZVAL APELU Washington. D. C., 27. febr.-Predsednik Roosevelt je apeliral na voditelje Ameriške delavsko federacije in Kongresa industrijskih organizacij, naj se priČno pogajati o isiravnavl spora. Olm grupi naj Imenujeta odbora, ki nsj bi vodils pogsjsnjs, da se konflikt Čimprej konča. William Green, predsednik ADF, ae je takoj odzval apelu in Imenoval odbor treh članov. Izjavi) je, da je pripravljen ko-operiratl, čeprav se mu zdi, da bodo pogajanja naletela na večje ovire 8daJ nego pred osemnajstimi .meseci, ko se Je konferenca med voditelji obeh grup o likvidaciji konflikta razbila. V od-boru, ki ga je imenoval Greon, so Matthew Woll, Harry C. Bstes in Daniel J. Tobin. Vsi so Člsni eksekutlvnegs sveta ADF. . John L. Lewis, predsednik CIO, ki se je vrnil v Wsshington is New Yorks, ni hotel komentirati Rooeeveltovega spels. "Ne maram govoriti o tem," Je bil njegov odgovor na vprašanje reporterjev, ki so hoteli vedeti, sli se bo odsvsl Rooseveltovemu pozivu. Prodsednikov apel Je uključen v pismu, ksteraga je- naslovil voditeljem obeh grup, ki sts zsvo-jevsni v konfliktu čes dve leti. Roosevelt je iioavsl obe grupi, nsj imenujete |>ogejalce, ki naj bi šli takoj na delo. * Green Je dejal, ds ae konferenca lahko prične le ta teden, če se bo lMtička stranka v tej državi (katera ukljufuje socialiste), ki je o-stsla zv«*sta delavstvu — poziva vse delavce, ki Še kaj drž« do delavakih nač«'l, nsj bojkotirajo te volitve, ki *Jč ne ptmieiiijo za zsvedne dels vite. To je običsjua tekma za o-sebne voditelje dveh starih polih, nih mašin, korumplran« Kelly-Nashove demokratske mašim* (čikaška Tammany!) iu o-«tankov razbit« republikanske msšine, Clksško delavstvo nima ničesar pričakovati od teh dveh mašin, ki sta enako priljubljeni pri kapitalističnih in-terenih, ki Jih zastopajo kspi-talistični dnevniki Daily News. Dsily Tribune In dvs llesrstova lists. Kdins Izjema po priporočilu delavske stranke Je v peti war-di, kjer ksndldlrs za sldermsns Paul li Dooftas, znani liberalni profesor čikaška universe. Delavci v tej wsrdi so posvsnl, nsj glssujejo za Douflssa. ' - .....** PR08FETA PROSVETA Državna sužnost jav ijs is Londona, do ki pvM v dotika s nfitiiiB nadjaklm i IV HI OmMI »ta o kolonijah, ki jih Hitler tako ehementno zahteva na ra£na PnarfK ia Anglije. Poročevalec j» apeaoril Neme« na dejetvo, da Hitler Tki aa raba gospodarskega bankrota v aami Neenčij» m č* dob* i« kolonije, bo njegova goepodarvfca krita toliko večja. Cemu torej zahteva kalmi je? Nanjski diplomat je Američanu pomežiknil ia pote« ara jt laapai tole: Ca bi Hitler go-apodarii aa načinJug gospodarijo privatni kapitalisti aa Amr&fkefo. r Ameriki ali kjerkoli na cveto, «tifra kot «o nemlki kapitalisti prej gospodarili, bi bil te davno bankrotiral. Ampak Hitler gospodari drugače in na ta na-čin ae bo nikdar bankrotiral Ce M Hitler vodil kolonije po običajnem gospodarskem roda. kot na primer Angleži ia Francozi vodijo svoje kolonija -r- Je resnica, da bi kolonije ne prinašale nobenega dobička in bi bile Nemčiji Ir Ampak Hitler bo vodil kolonije vodil jih bo na ta način kot vod* zdaj Nemčijo — pod vojaško kontrolo. Hitlerjeva ekonomija Je — državna ekonomija. Država Je prva! Dola vel in kapitalisti morajo služiti državi? . . . To Je jasno. Ničesar ni treba več dodati. Odkriti in iskreni nacijski diplomat bi bil le tshko dodal, da nemška drtava je zdaj — Hitler s gango naeijskih generalov in priganjačev vred, pa ni bilo treba, ker lahko vsakdo v* Lahko bi bil tudi pojasnil, da so nemlki delavci in kmetje dane« — državni aužnji, a tudi tega pojasnila ni treba, kajti ljudje, ki ne ape. niso slepi. Na ta način, kakor Je Hitler odpravil broa> poseinost in upoalll vaa ljudi — in kakor je storil Mussolinl v Italiji in Stalin v Ruaiji — jo «evoda najhitrejša reiKev problema. V Ameriki imamo nekaj zgtodov te "roMtve." Zgled jo vsaka ječa. V ameriških ječah ni bretpoael-nosti in r njih v bula običajno nsjvtomejli red! Takisto jo v Nemčiji. Italiji in Ruaiji — povsod, kjer je uvedena državna ekonomija. Vaa deftrla ae pretvori v Ječo ali koncentracijsko taborišče; vsakdo je prisiljen delati, kar mu ukalejo • delovodje" aH pazniki t revolverjem ta pasom, plačo pa določa režim. Razlika med taborilčl, v katerih "plačujejo" težko delo t bikovko In tovarniškimi ali drugimi taboril«, v katerih plačujejo v denarju. nI posebno velika. V obeh primerih delavec iivi v državnih •tanovaajih in ne «me poljubno izpremlnjatl dela. poč pa mora delati tam in to. kar mu jo odkazano! To prisiljeno delo kajpada ustvarja čudesa. V Nemčiji jo ustvarilo čet noč silne munkijoke industrije in letalsko industrijo, katera proia-vaja več bojnih letal na mesec kot vse evropske dežele skupaj rasen Rusije; ustvarilo Jo nove industrije za umetno izdelavsnje kavčuka, bencina In obleke It lesa; ustvarilo je omrotja najboljših rest ta motorni promet v Evropi. V Italiji Je to delo omililo velikanska močvlrj* in dane« pretvarja Abesinijo v moderno produktivno deželo V Roaiji je pri«il jefco delo ustvarilo največje prekope, i vezalo Moskvo t morjem in pretvorilo zanikrno agrarno doto lo r industrijsko deAelo t omrežjem najmoder-nejših industrij v 15 letih! ! R stališča državnega gospodarstva — ki se v vsaki lota lit srn i državi drugače imenuje — je to dobro. Nobena država v zgodovini čtove, štvs ni še kaj tskegs doarfta a — svobodnim delen», v okviru demokrat lje,_ V demokraciji je ' k^labaia anmofats! Tods — kaj naj to pomeni s stališča «love- družina nahajal« z«dnj« čase. Štajerskem. Je pr«*! r xot. te skrajni Äs je. «s »lo- Steve Jacob, cah na to naselbino kot samec leta 1920 s precejšnjo vsoto denarja. Delo Je dobil v premogovnika. Leta 1*22 sta dva mlada Hrtia dnA-tva 971 SNPJ udria v njegove stanovanje z namenom, da ga prtteptfh. V hipnosti j« dnegš obstrelil. ki pa jt okrevaL Sle/ dila je sodna obfavnavt, «a kateri je dobil lest mesecev zapora. Stalo ga je tudi precej fU-narja, da je dokazal, da je streljal v silobranu. ■f*. miaMm. je bil začetek njegove nervaze. Prizadelo ga je posebno. ko Je vidri, da j« obstre I jen i član na pritisk nekaterih članov društva 371 na glavni u-rad dobil vso bolniško podporo. Leta 1925 s« Je otenfl. Neksj mesecev pozneje ga Je v rovu težko pobilo. Bil je vo* mesecev v bolnišnici in ostal nezmožen za vsako delo. Od SNPJ Je dobil odpravnino. Denar Je pošel, na kar je pričela okrajna oblast skrbeti za družino. Prejemali so |42 na mesec za vso družino petih oseb, zadnje čase pa ao jim hoteli le to prikrajšati. Družina je rasla. Hiša — kuhinja in mala spalna soba — je začela postajati pretesna. Apeliral Je tu in Um za pomoč, da bi povečal hišo, toda ni uspel. Potem mu je lena radi prevelikih skrbi in dela zbolela, kar mu je le bolj grenilo življenja, pospešilo njegovo nervoznost in ga končno spravilo v obup, v katerem je napravil to grozno delo. Tuksj je ena slika trnom izmed mnogih, v katerih ae naha* ja narod, kjer je vaega dosti... Martin društva Edinost. drnštv« Danke DT JSKJ član UMWA In direktor Slovenskega doma. On ft naprednega mi*îj*n'a ! rramo zalo ugodno priHko. da ga îsvoîï-rae. «ko vsi Sfovenci in Slovenke r La SaDu, Ogfesbyjo in JanesvfDu agit »rajo in glasujejo tanj Ako dobimo nekaj gfeaov venci v La Sallu in okolici poka-frmc drugim narodom, da sme kot davkoplačevalci in držatija-ni opravičeni do zastopništva r uradu. Tortj pojdimo na delo. ker čas nap*j hiti. Na 4. aprila strank« in o 1*0. * Hkkirji v Atevi N. V pro-v Albnnjjo. da aa na zvišati davka na poaaatva. Zakaj? Zato. ker oni laattij«jo potom morgečev največ. Zahtevajo p«, d« se upelje Uko zvani prodajni davek, katerega mora največ plačati revež. Proti temu davku pa it3MtftfJfc fifi ka, Inderi.sča bo sprejet, bo ne-e«ta ta iMfeofea «eUvta. p§ pojtfmo roka v roki na volišče Uho iM€fOm AFI. ail in nspeb bo nam zagotovljen. Mb Pozen. 337. Shod «. Jäiko Orna trprid loja-listov pa fcornfrfafjilfe iftrtjfc. Tu «f rsfc- like. rojaki, torej protestirajte vaL Ker sem bil ofnanii direktor- I«l da ne boi* oglaševal i &Q>i Ohio. - feot je t* '(toWe fcM*. VatM se infel êm 4. eecr. nnj tu omenim, da sa attfcm s tam pb-polnoma odrekel delu. Moj na Popravek * Glencoe. G. — V 33. Sür. Pro-svete je priobčjena zalivala ti-stim. ki ao darovali za moji sestri Msrijo Kravsnjo in Anno Kau«, prizadeti po požaru. V zahvalo se je. vrinila pomota, ga vem. če z moje strani alf v uredništvo. Popravite kakor sledi: Iz Cheswkka je darovala SOc Mary Komac (ne Andy Kaos); is Rusaelltona je daroval Andy Ks us $1. — Drago Ja vaa v rodu. Prejel sem vsega skupaj $28.60. Anton K ravan ja. M. O delu 4n volitvah U Sslle. HL — Ker je Pro-sveta delavski list, večina dopisnikov poroča o delavskih razmerah. To bom atoril tudi Jas. Cementarna Alpho Je zopet pričala s obratom. V njej dela precej Slovencev. Tudi Perm Wheel Co. je pričela malo bolje obratovati. Na drugi strani pa Je Western Clock Co. skrčila obrat in odpustila več delavcev s* g določan čas. TU dražba upoalu-je samo mladino; ako si star 18 ali 19 let, ai fte prestar za garanje pri ta j kompaniji. Premo govrriki obratujejo vsaki dan To bo 1«, dokler bo mrzlo, potem bomo radarji pa zopet irheTi počitnice brez plače. Zdaj pa nekoliko o biitajnčib sa volitvah, ki bodo 4. april« Prvič v zgodovini naše naagibi-ne imamo slovenskega ksndida-ta SS pomo/.nejrn «oiju-n igorja Ta kandidat jeter. Matt Vogrioh. član društva Trigtsv 2 SNPJ. čiUUljem znano. Je Prosvet. matic« podvaola ponovno kampanjo v prid španskih lo-jaHstm. njih žen in otrok, pa naj si bo beguncev*« Katalonije ali v ozadju za fronto. Oboji so krvavo potrebni pomoči. Delavska solidarnost nas kliče, da jim pomagamo. Ž«to Prosvetna matica prireja obode po različnih naselbinah v podporo teh Žrtev, Id so se branili ns svojih tleh proti invaziji svetovnega faiiz-ma in se le borijo. Eden od teh «hodov se bo vršil v četrtek dne 2. marca v Narodnem domu na St. CUur ave. Pričetek ob 7:30 zvečer. Govoril bo sodrogo Joško Oven iz Chiea-ga. Vsi, ki ste fe Ovna slišali govoriti, vem, da ga boste pri-ili poslušati tudi sedaj, bodisi v četrtek ns St. Clairju ali v petek v Delavski dom na Waterloo. Povejte tudi tistim, ki ga ie niso slilali, naj pridejo, ker bodo imeli uiitek, kot ste ga že imeli vi. - L Žarka. To tn oho iz Goicande Gmranda, N. Y. — Minulo ja ie precej čaaa, odkar sem poročal v javnosti, kaj so dogaja v naši mali slovenski vasi. Čakal sem, oziroma naredil nekaldten sklep, da bom videl, če se ie kdo drugi zanima za niffe not ice in jih poroča javnosti. Kar aam pa spre videl, da ao.la redki U po-ročevaki, aem se zopet odločil, da napišem par vratk, akoravno si akoro vsak poročevalec s tem delom nakoplje kritike. Dne 19. januarja smo imeli dve svatbi v Goarandi. Omožfla ae je hčerka slovenskih staršev Louiae Huch z Davidom John-«onom ter Amalia Klancer, tud; hči slovenakih atarleV, z Bober tom Tmguejem. Bilo arečno! Naslednjega dne eta pa obha jala Jožef in Marija Božič pet desetletnico zakonskega življenja To je torej bila prva "zlsta poroka" v Gowandi. Kdo JOk Jo ob taj priliki poročil mi ni znano, ker niaem bil navsoč, gotov« pa na! pionir v naselbini Charles Strnisha. Slišal aem, da so prijetno zabavali ob veliki ude- ležbi rojakov. Boftičevim kličem« tral. da bodo mogoče že zrele de na mnoga leta v boljšem zdravstvenem položaju, kakor se sedaj nahajata! Članstvo lokalna usnjarske o-ni je je pridno na delu ter leta Ofcrog a pet nt i jami proti amen diranju delavskega zakona. Ho* di s poštnimi daptankaini in resolucijami flfcro« organizacij katere uslužbenci Strica Sama odnašajo proti Bali bili in k našim »astopnikom v VVashingto-nu. Med temi organizacijami oo društva 336 SNPJ, 211 SSPZ, fe JKJ. lokalna unija, ¿»atojanka Pripravljamo aa na lapsiukel gMNa. Krepko se zopet obmetavajo ™ blatom. Cloveko, ki gleda a strani, se «3 paj gnusi. Dragega na more kot^H današnjo politično demokracijo, ke? take farse. ^ «Vi j ¿'i V Chicagn in aploli v Dlinoisu v ■ tuaciji drntaga skoraj ni «ognče km polIHftiih fars, ker ne mora nobena ™ pisov, ki bodo vzdržali "vse VgalistiOne L Zakaj takega pa je potrebna močna I, I IMKu, organizirana v wart)ih ¡s pr tih in finančno podkovana. Za drakonsko volilni zakon ata poskrbeli kapitaliničnil i, a1u> le he v foriai, fzv«jtd men Je bd. naj ie kdo dri^gi poroča o teto v javnosti, la ča nas več pOToča, mogoče bo boljši u-speh. Da pa naredim svojo doli-noat, vabim tem potom delničarje in neddničarje na to zabavo/ ki se Vrti v korist Slovenske dvorane. Vstopnine ni nobene in godba je izvrstna. Naj ie tudi omenim, da sa večina delničarjev sploh ne zanima za obatoj in položaj Doma. Priporočal bi, da se bolj opri' mémo gospodarstva, ker v zadnjih letih gre blagajna vedno niže; in če ie letos ne bo boljle opore, potem bomo morali po posojilo. In če Se to pripeti, potem nam bo posojevalec, če bo nasproten naprednemu elementu, dejal: Ven pojdite, prolcfeti rdečkast zborujte v gozdu, če hočete! To pa ne bo zadeto sa» mo usnjarske unije (CIO), nego vsa društva, katera aedaj zborujejo v Slovenskem domu. Dobro bi bilo, da vai to premislite in pričnete podpirati svoje ¿kupne stvari, namesto da ae podpirajo tujerodni privatnaži. Pomnite, da jaz s tem ne kritiziram nobenega, nego aamo apeliram na vaa, da ai ohranite, kar ste si i krvavimi žulji postavili. Torej, da se vidimo dne 4 marca na zabavi! i * 4 J*" ~ clan direktonja. /z mladih let — Plney Fork, O. — V mojih mladih letih sem doživel tri dogodka in nesTeče, katerih ip morem poaablti. Vaa tri so se zgodile na sv. Vida dan. * Prvi od teh dogodkov ja bil v zvezi a češnjami, ki pri nas na Dolenjskem navadno aort okrog sv. Vida. Vsaj kmeCka prislo-vka pravi, da av. Vid ja Menj alt Bilo mi je enajet let Sv. Vid je bil takrat ravno na n*d*i I jo. Polastila se me Ja velika želja po — češnjah. Kje in kako bi prišel do njih? Spomnil sem se grajičakovih češenj, ki so bile zasajene v hribih. Ker so rasle na solnčni strani, sem sma t Hi love prsi I Msddes is I oren M čl*as rkxekotivaega «dhsra avtne nnije Mahnem jo naravnost čas nji ve in gozd proti mojemu ciljui Ko pridem na mesto, opazim na mojo žalost, da čeinje ie niso povaem zrele. Lo rdečile so, toda za paatirja ao bile dobra. Hitro sploaam na drevo in gledam ut bolj zrelimi. Naenkrat zavpije tpodaj grajski hlapec, ki me prične zmerjati Hi preklinjati na vso moč. Ukazal mi ja, da moram takoj n drevesa, drugadt me bo uatrolil. Ker sem videl, da nima puike, aem splaml ia bolj proti vrhu, nakar je hlapec spremenil svojo taktiko. Zdaj ie poetal prijaaen in rekel, da mi ne bo «torfl nič žetega, če pridem doli. Rekel je tudi, da me grajlčak opasuje s daljno-«Mom. Njegovim sladkim besedam aem verjel in ae apustil na tla. Toda takoj aem sprevidel, da «o bile sladka «»lapčeve besede le vab«. Zgrabil me Je sa in neusmiljeno probuhal. S o aem se mu iztrgal in zle-tel t gozd Potem je bilo le hujio. ko sem šei k spovedi in kaplanu povedal, da aam kradel grajake češnje. Strašansko velik grah sem na rodil, mi je rekel. Odveao mi da le pod pogojem, če bom grajiča-k« prosil za Odpuščanje in kaplanu povedal ob prihodnji spovedi To Jo bilo zame bolj mučno kot pa tisto srečanje a hlap- » PEBSU, Tedenski odmevi PHP"***! « ANTON GARDEN ClKA&Kl CIRKUS V Chkagu imamo zopet zanimiv pod- pri grajščini ae '«t*!l« sa g. i reklo Pr t bistvu, asoze ne v iormi, izvajstti politično he^eMoniJo, svôjo raket toVo tura. T K l 1 r l; ■ Vsaka nova delavši* stranka, kadar priitj nje, bo morala temeljito napasti ves ustroj kapitalizma in ne samo njegovo e| ako domlnncijp in sla, katera bruha iz Seveda bo morala tudi isdelati program u tičpo reorganizacijo države. Če tega ne bo i rila, bo le Slepomišila m delavstvu prsvl koristila. V tej politični farsi -imamo'* v Chicapi i županske kandidate, dva republikanca, dvtj mokratii Kolikor se čikaškeg« kapitalisti tiska tiče, so prav a prav le trije akndk demokrata Courtney in iupan KeHy in kanec Green, ker starega Thompson* nié omenjajo. Thompsons čikaški kapitalisti kotirajo, ne vsled toga, ker je kakšen ali vsled njegove notorične korumpiranost je ie trikrat župan—marveč vsled tega, čikaško burzvazijo m dovolj rafiniran son je "out" pri "boljših" ljudeh vsled prostaike vulgarnosti. Mogoče tudi vsled kar med vOjno ni kot župan hotel pr radikalcev, marveč je grmel proti—angh kralju in si polnil iepél 4* ? * Poleg Greens, zveznega dfstriktnega prav ka pod Hoovrovo administracijo, agitirajoi blikanski veljaki za demokratskega H pravdnika Courtney ja. Republikanska krači ja ima torej vseeno dva kandidata, neyja podpira, ker račtma, da bo s to mogoče razbila Kelly-Nashevo demokratsko a Šino in leta 1940 zmagala pri predsedniških litvah v Chkagu. Dokler ne razbije Kd| Nasheve maline, nima nobene prilike. To jr pubfikanska strategija. Kako konfuzna in farsična je čfluški t tika," je razvidno iz sledečega: Pri zadnjih lavnih volitvah proilo jesen so se "liberal element je s komunisti vred ogrevali zs Col ney-Hdh)er}avo liato. Trdili ao, da je v pria a Kelly-Nashevo malino ali republikanci "manjše zlo." Zdaj pa so isti elementi prq m Courtney ja za—"večje slo" in ogrnili Ki ja, ki je odgovoren za policijeki massker jed ski h delavcev v South Chkagu pred ptr li v svetniško haljo! Skozi tako metamorfozo je torej prisk lcalka "progresivna politika" od zsdnjega vembra ! Pri malomeščanski burlvsziji, ki ji pod znamko političnega liberalizma, je Ki Nashevs malina kur čez noč posula—mai zlo! "Možganski trnat" ta akupine so čika komunisti in njih "feHow travelers" ali af niki. de celo profesor Paul Douglas je pa dal Ketty-Naaheve maš i ne kot njen kandid* lmncihnana v petem wardu. Douglas je fS sogovornik "nem- daala"; tudi Courtneri» smatra vsaj sa polovičarskega pristala vehove administracija, med tam ko KellyjH števajo sa—sovražnika new daala. Bolj groteskne politične kombinacije il « ni mogoče predstavljati. "Novodeslerji" » munisti in profeswjem Dougtasom vred n noč postali politični zavezniki antinewW Kelly-Naaheve do mozga konnnplrsn* mai Na dragi atrani pa se Je četrtinaki. polovi» ali tričatrtinski "new dealer" Courtney n z republikansko torijako reakcijo. Takšne politične godle najbrže ni mogoči bati nikjer drugje kot v Chkagu. Vsaj «J vršju tako izgleda. V biatvu iaveda ni razlike med kandidati. V korumpir»no*ti torizmu prekašajo drug drugega. Komun» res na vaa načine prizadevajo, da pobeli r» ričnega Kellyja, katerega je Van BimvrJ par leti javno obtožil, da je prejel ^ southchicalki masaker. Med jeklar k n ^ gi. kot tudi med drugimi, pa zdaj kom® na voe pretoge agitirajo sanj ! Seveda ni f» nay nič manj notorfcen—on je neke vrstM tični Capone, tip 100% političnega t*1* (Dalje «s 4. strast.) _ M (Iz Prosveto, 28. februarja 191*> j Domače remtu V Indisnapolis« Valentin Milharčič in John Habjan. PJ in SSPZ ( ^ DHarnke vesti Delavske unijo Prit^L Wilsona, naj k«j ukrene za oUjleVo nost i rt Po »vetorni véjwL "Soča naj htevajo Jugoslovani na mirovni koster^ So r j et m ko Rmmja. Sovjetsks vM« ^ . vnrila zaveznikom, ds pogajanj » ¡^"^l nasprotnimi «trafikami v RnsIJi ne h" tOHEK^J^^ )ROBNE NOVICE IZ PMMOfc-JA n,men V Kočeh pri Slavini nt ivkUe je poročil f. Ivan Penko ^ Fanico Boštjsnčičevo. CaVobova.Dne2.febr.jev ^ii^Trstu umrl 34-letni Ene Kriimanič, po domače KO-,inov. Mnoge je vest o njegov, irerani smrti bridko iznenadila. ] je vzgled vsem svojim vrst-ikom in trdna opora svoji dra-ini ki je šele pred nekaj mese-lUgiibita tudi 20-letno Marijo, ijegovo sestro. Pri Sv. r Trstu paje preminul po kratk »olezni v 43. létu starosti Angel (obal Svoj čaB je sodeloval jv „nogih domačih društvih in pb-*bno v pevskem društvu "Iliri* r ter v Šentjakobski čitalnici, lil je med svojimi številnimi pri-atelji in znanci izredo priljub-jen. Zapustil je ženo in sinčka. I Pred kasačljekim sodiščem V timu se je vršil pred kratkim zh- limiv proces na pritožbo Karla hmelja, ki je leta 1935 zbežal n mejo. Nekaj mesecev pozneje je sodilo njegov prestopek gotiko sodišče. Cermelj je bil ob-žen, da je zbežal iz političnih zlogov in zato, da bi mu ne bflo rreba v Abesinijo. Sodišče je u-[otovilo, da v resnici ni zbežal i političnih razlogov, nego iz bb-azni pred vojaško službo. Proti emu se je pritožil «rfavni toži-ec. Prizivno sodišče v Trstu ¿a ie je postavilo na stališče, da je Cermelj s tem, da se je odtegnil vojaški službi, prekršil svoje po-itične obveznosti in ga je obso-ilo v smislu zakona, ki določa ¿a ik prestopek 2 do 4 leta ječe in isjmanj 20 tisoč lir denarne kaz-Cermeljev branilec pa seji jroti tej sodbi pritožil ns kari* iijsko sodišče. To je sedaj pofcr lilo obsodbo tržaškega sodišča, tazsodilo je, da je smatrati ne-zpolnitev vojne obveznosti tik ir«d kakšno vojno za političen [ločin. Beg iz države se mora v takem primeru smatrati za dejla-nje, ki škodi prestižu države v notranjosti in tujhii. Prehrana šolskih otrok. Faši- itičnim mladinskim orgsnfeaci-(am je poverjena poleg1 vojaške ugoje vse mladine od 4. do JŽO. eta starosti tudi skrb za prehrano Aolske mladine. Lokalne organizacije opravljajo tío svojo unkcijo v smislu fašistične ideo-ogle, tako da ima tudi ta akcija «roj poseben pomen In vflliv na nacionalno politično vzgojo šolske dece. "Vedetta d'ItaHa" poroča, da je v preteklem decembru - prehranjevanje šolske mladi-i* «e omejuje v glavnem na zim-«Ve mesece — v reški pokrajini, ki ¿teje okrog 100 tisoč prebivalcev, prejemalo dnevno po 1 obrdk hrane preko 3000 šolskih otrok, jim je bila v smislu statutov prehranjevalne akcije taka podpora potrebna. Na Reki Je prejemalo hrano 800 otrok, v letoviški Opatiji 300, v Moščenicah 300, v *atuijah 270, v Knežaku 200, v JeUaneh 220, v Illirski Bistric »0, v Podgradu 150, v Jablanic. v Klani 130, na Premu Í00, I Uvrani 150, v Materiji pa 200. Oelavske mezde. Na podlagi toebnega sporazuma med orga-jjucijama gozdnih delavcev in janih industrijskih podjetij v tr »W pokrajini so bile določene a fwehnim dekretom korporscIJ-ministrstva nove mezde *a Wavstvo. Po tem dekretu preje-■JJ'» gozdni delavci sedaj po "•«lir na dan. Na enaki osnovi hile določene mezde za prista-težake v Labinju, ki tvori-g »'anjski premog na ladje, na w "f dnevno. u,r*i pokrajinekl u>ravn \r Jt V* dnevi najel pri savo-* »ocialno skrbstvo 900.000 r Pojila, s katerim namerava l™' pokrsjinska izdatke ss že- v ari Jake roke, pridružili dve manjši, S. A. Fondiaria Emilia-na in S. A. Sistemazioni Edilizie e Sovenzioni. Glavnica obeh družb Je znašale po 1 milijon lir. Obe sta imeli svoja aedeža v Trstu. Ukinjena železniška zveza. Zaradi pičlega potniškega prometa e bila s 1. februarjem ukinjena železniška zveza med Trstom in biljem z motornim vlakom, ki je prihajal v Pulj ob 12.12 in se ob 7.20 vračal v Trst. «r« Nova organizacija pomorskega prometa. V okviru reorganizacije talijanskih paroplovnih družb, s ! ;atero je bila likvidirana tržaška ružba Cosulich, ki se je združila v genevsko družbo Italia, so bili razdeljeni tudi delokrogi poedi-nih glavnih od države podpiranih podjetij. Tržaškemu Lloydu so v okviru teh preureditev dodelili jredvsem promet z Vzhodno A-riko, sredozemskim Levantom n Azijo. Te dni je "Gazzetta Uf-liciale" objavila seznam pomorskih prog, na katerih bodo v bo-coče plule ladje omenjene tržaške družbe, ki bo zato od države subvencionirana. Teh prog je 28. ^ voje izhodišče imajo vse v Tr-tu in na Iteki. Poleg tega pa je kil pred dnevi dosežen sporazum med tržaškim Lloydom in druž-jama RAMB ter Lauro in Garibaldi, po katerem so bile prometne zveze med Italijo in italijanskimi kolonijami v vzhodni Afriki razdeljene tako, da bo letos odpadlo na tržaški Lloyd 252 vo-ienj, na ostale tri družbe pa 133. krit na v Spodnjo Tribušo nek 40 let stari moški. Kakor kale, se je med potjo v torek ponoči na poti v vas zaradi oslabelosti zgrudil in obležal kraj ceste. Naslednje utro so ga kmetje našli, a k življenju ga ni bilo mogoče več obuditi. V Spodnji Tribuši ao ga v četrtek pokopali. Doslej še ni b<-o mogoče dognati njegove istovetnosti. Požar. Dne 1. febr. je nastal velik požar na posestvu Josipa Cerviča v Prvačihi. Ogenj je uHi-čil hišo in Mev. Vaščani so si zaman prizadevali, da bi posestni-cu rešili vsaj stanovanjsko hišo. Obvarovali pa so pred ognjem vse sosednje stavbe. Požar je napravil za 45.000 lir škode. Umor. V Labinju je bil pred dinfevi "po plesni prireditvi v tam-cajŠnJefA "dopalavoru" umorjen mladi delavec Hektor Zupšnčlč. Napadalci so ga pobili s kamni na tla, da je nezavesten obležal, nato so ga zavlekli do obale in V**M v morje. Naslednjega dne e morje njegovo truplo splavilo iat#*čir*>. Karabinerjiv ki so tako* pričeli s preiskavo, so aretirali 5 delavcev iz Brescije v severni Italiji, ki so se z Zupančičem na fflesu sprli zaradi nekega dekleta fh ga po prireditvi iz maščevalnosti ubili. Svoj zločin ao pHšnali. ■ l j * l Zagoneten zločin. Dne 31. jan. zjutraj je našel neki .železniški nameščenec tik ob progi med Op-Činami in Konkoneljem nad Tr stom truplo neznane mladenke. Njena obleka je bila prepojena s krvjo, ki pa je bila Že vsa strjena. SOini izvedenci so Še tisto dopoldne dognali, da je dekle, k je bilo staro okrog 22 let, a ga n bilo mofcoče identificirati, podleglo poškodbam Že pred kakšnim mesecem t n Takrat dšm še spolnjeval cerkvene zapovedi, toda bolj po ta večjim. Enkrat grem k spovedi Rejenega župnika Je bila polna apovednlca. Dihal in smrčal je ns glas od ssms debelosti, Pove dal se** mu le take jrrehe, ds aem Ishko odvezo dobil. To rfem atoril valed tega, ker aem prec slišal neksgaj misijonarja, ki je rekel, da amo vai grelniki in ds po amrtl ne bo nlkdo izveličan da bi šel v nebesa. Ce Je temu tako, aem al mislil, zakaj naj W pripovedoval moje grehe, ker pogubljen bom tako aH tako. Pozneje aem prišel, do pfepMčsnja en j, jaz pa drugo živino zneje sem prišel do prepnesnjs, ». Doma sta ostatfle dva «a je IWel tisti misijonar popolnoma prav, ker po amrtl je res vsakdo obsojen po naravnem zakonu v trohnobo. V nebeaa itak ne bo mogel nlkdo, lest jih ni. Po spovedi sem se «vrstil pred ioHttrjem med druge izpovedane .................. __ grešnike, da dobimo obhajilo. vsaj svojo praznično obleko, da| 'Ne vem, Če se js bil župnik prej bom Šel lahko v nedeljo k maši u- Andrejs A. Smreksrja, ki je mrl Že 1. 1918 v Zedinjenih držs-vsh. Ricmanje. — Pretekli teden je umrl v Rtemanjih dolgoletni cer kovnik Miha Kuret, ki je bil dobro znan po vaej okolici. Zapušča številno družino z desetimi otro s|. Znanci in prijatelji ao mu napravili velik pogreb. St. Vid nad Vipavo. — Zarad možne zastrupitve so aprsvlli i trž. bolnišnico Ivsns BrsjdIČs atarega 2$ let. trat. — 46-letna Katarina Ka tarinčič Je prišla pri prehodu čez cesto pod svtomobil. Dobils je težko rsno ns glavi in ai zlomils rsmo. Trst. — Pred sodiščem ao bile oproščene Sofija Jazbec, por Brsvjčar, Krlatlns Hočevsr, Ms rijs Rijavec in Avgusts Hočevar Obtoženfe ao bile. ds ao delale splsve. i v dobi od 1. ju- »m do V), junijs 1940. Po-bo amortitirsno v 1» letih, kri? ^ •• bo po 5.75%. Po-' jamčils zavodu a "I';*' olitične maline v New Vorku, krivega kršenja zakona proti loteriji in prudajsnjs politične protekcije. Obravnavi je predsedoval sodnik Charles C. Nott, prosekutor pa je bil Thomas K. Dewey, kandidat republikanske stranke za governerja pri novembrskih volitvah, III-nesu preti maksimalna kazen dvajset let zajwra. Hodnik ho izrekel obsodbo 1$. mena. morali čez 14 dni nazaj in izpraševanje ae Je ponovilo. Tods msralksterl fant sil dekle še nI ksj tskegs sliisi kskor od spo-vednlks. , Moram nehati, ds apla ne po stane preveč suhoparen. Ce bolj pišem, bolj ml taki dogodki pri-hajajo v spomin. Nare žlemberger, 176. Hiafford C davni, Irk Mučen lat ake al ranks. SIGRID UNDSET: JENNY * - ROMAN l'vlvvrmü Fr*» Albrtki Priznati moram, da se je moja ljubezen spre-menila, potem ko je moje upanje, da bi jo kdaj dobil za ženo, počasi, počasi ugasnilo. A ie vedno mi kot najkrasnejši dragulj mojega živ-Ijenja «¿je «pomin nanjo, ki živi zdaj daleč odtod v nekem drugem delu «veta za to, da lajša «vojim otrokom breme, ki jim ga pomeni njih oče, kateri hodi okrog ve« zapit in propal. Zavoljo nje aem ae v«a ta leta tako čvr«to oklepal «voje vere v čiatoat, lepoto in «ilo človeške duše — in »voje vere v ljubezen. In Jaz vem, da daje »pomin name Heleni onkraj morja tiato skrivnostipolno »ilo, da »e moro boriti in trpeti. Kajti ona me dane» ljubi kakor v najinem detinstvu — In veruje vame, v moj talent, mojo ljubezen in v to, da sem bil vreden boljše usode. A tako tudi zdaj še nekaj pomenim zanjo — jeli da, Jenny?" Ona ni odgovorila. "Saj areča ni samo v tem, da je kdo ljubljen, Jenny. Največji del »reče je — ljubiti." "Hm. Vaekakor je kaj bore »reča, Gert, ljubiti — če človek ni ljubljen." Ta je dolgo molčal in gledal k tlom. Dokler ni dejal malone šepetajo: "Majhna ali velika — sreča Je, poznati bitje, o katerem ml»lii zgolj dobro. Bitjo, zavoljo katerega »i praviš: Bog nebeški, daj mi jo videti »ročno, ker zasluži to — »aj je vša či»ta in lepa, topla in notna, umna in dobra. Tako, da lahko moliš: Bog, daj ji vsega, v»ega, česar »am niaem prejel. Zame je to prava areča. Jenny-ca draga, da morem tako moliti zate . , . Ne, nikakega povoda nimaš, da bi me tako prestrašeno glodala, mala moja —." VsUl Jo In tudi ona je vatala in napravila kretnjo, ko da se boji, da ae ji bo približal. Gram je obstal in se tiho zasmejal: "Kako si lo mogla misliti kaj drugega, taka umna, mala deklica kot si ti? Jenny, zdi ae mi, da si morala čutiti to, že davno prej, proden sem sam vedel. Je mar moglo priti drugače? MoJo življenje se nagiblje zdaj k zatonu — v starost, v slabost, v temo, v smrt. 2e, že čutim z vso gotovostjo, da toga, po čemer sem hrepenel vsov svoje živo dni — nikoli ne bom dosegel. Tu pa srečam tebe. In meni jo v duši, ko da si ti najkrasnejša žena, kar som jih bil kdaj srečal. Ti stremiš po vsem tem, po čemer som stremel nekoč jaz, po cilju, ki som si ga bil zastavil tudi jaz. Je moglo moje ar-ce kaj drugega, nego moliti v goreči prošnji: Bog, popelji jo k cilju. Bo«, pomagaj Ji, no daj, da bi se razbila, kakor aem ae razbil jaz. In tako mila si bila s menoj, Jenny. Prišla al tja dol v moj brlog, pripovedovala o sebi in me poolušala in ai vse tako lepo razumela, tvoje prekraane oči so bile polne sočuvstvovanja in tako blago in tople —. Ali, za boga. ti jočeš?" Prijel jo jo za roko in prižel avoja usta nanje. "Tega ne smeš, Jenny •*—> nikar tako ne Joči — zakaj pa jočeš? Saj vsa trepetaš ... Zakaj vendar tako jočeš?" "Zaradi vsega," je zaihtela ona. "Sedi — tako." Spuatil se je prednjo na kolena in za sekundo pdbesil svojo čelo na njeno naročje. "Tako ne amoi Jokati zaradi'meno, čujoš? Kaj meniš, da bi mi bilo ljubše, če bi te ne bil srečal? Duša moja draga — ali ai kdaj srečala koga in al želela nato, da se ne bi bilo nikoli zgodilo? Potem kljub temu nisi ljubila, to je resnica, lahko ml verjameš. Oh, Jenny, jaz ne bi maral vedeti, kaj čutim zato — za vso na svetu no! Pa tudi zaradi sebe ne smeš jokati t Srečna boš — to vem. Izmed vseh moških, ki bodo prihajali in te ljubili, bo nekega dno eden, kakor jaz zdajle, klečal pred teboj in dejal: to je življenje, ležati tako pred tvojimi nogami, — in ti nama boš mislila, da Je to življenje, ln tedaj boš razumela, kaj Je sreča; tako lepo sedeti ž njim, pa bodisi v najbornejši koči, eno samo kratko urico počitka po najbolj sivih, naj-bridkejših naporih. Veliko, veliko večja sreča nego bi postala najznamenitejša umetnica, kar jih je kdaj živelo, nego bi dosegla vse. kar je moči doaeči časti in slave., V to tudi ti veruješ — jeli da?" "Ds." je šepnila Jenny v solzah. "ln nikar se ne boj, da no bi mogla biti deležna sreče. — Kajneda. Jenny, aaj tudi ti ~ čutiš v sebi željo, da bi, potem ko ai ae borila. da bi bila kdaj dober in vrl človek in častivre: den umetnik, srečala koga, ki bi ti povedal, da je bilo prav, da si se tako borila in ki bi te i-mol rad zavoljo tega?" Jenny je pokimala. Gram ji je spoštljivo poljubil roke. "Saj si tako blaga in plemenita, tako ponosna in krasna. Povem ti, nekega dne ti bo mož, ki bo veliko jnlajši in boljši in močnejši od mene, rekel isto —InJi boš tako vesela — tako na vso moč vesela. Ali nisi že zdaj čiato, čisto malo vesela, ko ti pravim, da si najboljše in najčudovitejše dekle na vsem božjem svetu? Poglej ms, Jenny! Ali ti ne napravim majhno veselja s tem, če ti pravim, da ti bo, miallm, dano okusiti v življenju najvišjo srečo, ker jo zaslužiš?" Ozrla se je navzdol v njegov obraz ln se poskusila šibko nasmehniti. Nato je pobesila glavo in se pogladila z rokami po laseh: "O Gert — o Gert — jaz vendar ne morem nič za to! Saj ti nisem hotela storiti nič žalega. Jaz ne morem nič za to — kajne, da ne morem?" "Zaradi tega ne ameš biti žalostna. Mala moja — rad te imam, ker si taka, kakršna ai in kakor sem sam hotel biti nekoč. Nikar no bodi ¿aloatna, tudi Če mialM, da si kriva moje bolečine. So bolečine na svetu, ^i so dobre — blagoslavljene bolečine, veruj ml." Ona je še dalje tiho plakala. Cez nekaj časa jé rekel on Šepetaje: "Ali smem šo katorikrat—priti k tebi? Kadar boš žaloatna—mo ne bi hotela poklicati? Tako rad bi poakuail, ali ns morem svoji mali deklici vaaj malo pomagati, Jenny—?" "No upam al, Gort" "Draga, mala prijateljica moja—saj sem vendar atar mož—lahko bi ti bil oče." ~ "Zavoljo—zavoljo tebe, sem mislila. Zaradi tebe bi to no bilo prav od mene—." "Pač, Jenny. Kaj meniš, da mislim nate manj, Če te ne vidim? Saj bi te aamo vide! rad —aamo govoril a teboj—poakuail ti biti vsaj malo—ali smem-? Oh, ali smem—?" "Sama ne vem, Gert—sama ne vem. Ah, dragi, pojili zdaj—zdaj moraš iti—aaj ne morem—to je tako hudo—. Pojdi, dragi—." On ae je tiho dvignil. 'Torej pojdem. Zbogom, Jenny—ali, dete, saj si vaa is sebo—." "Da."^e šepnile ona. "Tako tedaj grom. Ali smem priti še kdaj? Tako rad bi te Še videl, preden odpotuješ. Ko se boš pomirila in to ne bo več razburjalo. Saj nl razloga za to, Jenny—." Stala Je nekaj časa pri miru, nato pa ga je iznenada za trenutek privila k sebi in se z usti dotaknila njegovih lic. ■ "Zdaj pojdi, Gort." "Hvala ti. Bog a teboj, Jenny." Nato pa je pričela begati po sobi som ter tja. Sama ni umola, sakaj tako trepeče. Globoko v duši pa — aaj nemara to ni bila radoat — a tako dobro JI je delo, ko Jo poslušala, kar Je govoril, ko Je klečal pred njo. Oh. Gert, Gert t Zmerom Js gledala nanj kot na slabiča — na človeka, ki se je dal poraziti in ga je življenja zatiralo kakor vas ljudi brsz odpornosti. Zdaj pa je nenadoma zasnala, da je imel na dnu avojo notranjosti neko globoko silo in gotovost. Stal jo Um kot bogataš, ki je vedel, da lahko pomaga in je rad pomagal. Med tem ko Jo bila ona vsa zbegana in negotova — v svoji najgloblji notranjoati vsa bol na od hrepenenja, za okopom nazorov in mnenja, ki si jih jo sama ustvarila. In nato ga je prosila, naj gre. Cemu? Ker je bila sama Uko brezmejno bedna in ker mu je potožila svojo stisko. nJemu, ki je menils o nJem, ds je prav Uko obog kot ona — med tem ko ji je on pokazal, kako je bogat In jI rade volje ponudil malo pomoči iz svojega bogastva. Zaradi tega se Jo čutila ponižano ln ga je prosila, naj gre. Gotovo je bilo Uko. Sprejemati pomoč od neke ljubezni, ne da bi bilo moči v vzdarje dajati kaj, Je bilo njthih očeh zmerom nekaj sramotnega. Saj svoj živ dan ni nikdar pomislila na to. da bo ona kdaj tisU. ki ni potrebovala take pomoči. (Dalje prihodnjič.) Takrat, ko so klicali: 'KruhaT. *. (Zgodba is delavskega boja.) ■ Ivan Vuk. Hodili so v službo ob url. ki Jo jim Jo določil delodajalec . . , odhajali so domov v uri. kstero jim je označil delodajalec .. . Težki so bili njihovi koraki Zakaj njih miali «o bile doma pri otrocih, pri tonah, ki so s bojazljivim glasom spraševale: "Kaj naj skuham sa večerjo?" V tla so glodali sil pa »koz« okno. da bi ne videli sdvojenega obreza *en in otr<»k in trdo. je*m» go\uril4i ^ „ "Kar bo .. Jezen je bil glas žen: "Nič nit" "Pa nič ne kuhaj." »o rekli možje in stopili na cesto. Zakaj mudilo so je v službo. In tisto "nič no kuhaj", Jih Jo preganjalo. Kako "nič"?J Vsaj otroci mo* rajo jesti! Kako jim dopoveš, da ni nič? ln njih telo potrebuje hrano. Kako bo pa rastlo, kako ao bo krepilo sa trpljenje, ki Jih čaka? Ce bodo «topili vanj s slabotnim. izstradanim telesom In IkkIo prekmalu omagali v truda In znoju, kutrs bodo doHUU? Njih. očete svoje, zakaj so jih rodili, če nl kruha Kako jim do}« »mlati, da jo ta | alušek tako pičel, da ni mogoče s nJim takorekoč nič kupiti, delo zahteva hrane. Kako jim odgovoriti, če bi vprašali, aaka, sa težko delo tako pičel saslu šek? . Težki so bili koraki v službo a takimi težkimi misli. • Pa se Je zgodilo, da so delavci pogledali drug drugemu v oči. Val. kar Jih Jo bilo in so trpeli pomanjkanje, so si pogledali. In glej. v očeh slehemegs Je bil krik: "Kruha!" In v očeh vseh Je bila misel in nj: 'Zahtovajmo'" lu ko so se sevodli tega, ao si 8 VET* podali roke. Vsi do poslednjega »o si jih podali in njihove desnice so prisegle slogo in združitev. 0 je bil trenutek velike moči, moči, ki potresa temelje pekla in se majejo piedesUli malikov. Ta moč je stopila pred delojemalce in izpregovorlla: cv Kruha! ... Ne vašega, ampak našega! Tistega, ki nam ga prikrajšujete. Zakaj od jutra do noči delamo zanj!" Siti so bili delodajalci in smešna se jim je zdela U' zahteva: . Kruha hočete?! Kruha!" so dejali in ae amejali. "Človek ne Ivi samo od kruha!" Niso razumeli besede delavcev. Saj tudi žuljev in znoja ne razumejo. Ker če bi razumeli in bi ugodili« bi propadlo njihovo gospodstvo. Zato pa ne smejo razumeti! . ^ . O Ali glej, velika moč sloge in združitev, tisto stiskanje desnic tisočerih, je stopilo na ulico. V vzduhu so bile besede in kriča-e: t "Kruha! . . Mogočniki pa so se razsrdili. "Da si upajo?" so govorili. "Tisti, ki smo jih najeli, da nam prodajo svoj znoj in svoje žulje, se punUjo in kriče neumne besede, ki žalijo naša kulturna ušesa!? Hlapci prete, nam, gospo* darjem, ki jih oblačimo in hranimo?!" * Po zraku pa so leUle besede: "Kruha! . . ." V teh besedah jo bilo nekaj takor v oddaljenem .gromu, k ae bliža od nekod in grmi vedno ailneje. "Kruha! . . ." Strah Je jel navdajati mogoč-nike. Bilo jim je kakor človeku bojazljlvcu, ko od daleč vidi o-blak, se mu roga, ae mu smeje Ako zasliši grom, se mu stisne srce in prva misel jo strah. "Ni se šaliti," govori tisU mi* sel: strah. "V gromu Jo blisk .. v blisku Jo etrela!" In oči ae obrnejo na podstreš jo, kjer je zataknjen blagoslav Ijen les, da se ga zapali na ognjišču in tako prežene blisk in strelo . . . O Množica lačnih pa je Šla po ulici. Kakor je kdo mogel, šel. V naročju otroka, ker ga n bilo mogoče nikjer pustiti, se je pridruži) ta in oni oče-delavec z množico očetov-delavcev. Oče je lačen, otrok je lačen Zakaj bi ne zahtevali kruha, led ga jo pa toliko, da gnije. Ali mogofcviki so izvlekli bla goslavljen let; V njem prprež smrt, da poljubi tiste, ki pros jo kruha. Kajti piaano jo: "Kdor me prosi kruha, mu bom ksmen dal . . ." "Nazaj!" kriče nosilci blagoslovljenega losa. "Razldite se . . . Zakaj, gorje, če zagori bla goslovljeni let ... " Množice so čudijo. Neverjetno se jim zdi, kar ališijo. Saj niso prosili ognja Iz blagoslovljenega lesa, kruh* ao prosili, tistega kruha, ki ga sami prideljujejo Tistega zahUvajo, a ne ognja is zloveščega blagoslovljenega sa. Ali hlapci dvignejo blagoslov 1 jeni les. Zakaj množica, kruha kličoča, se jim zdi kot preteč oblak, poln bliaka in strel... Za to je treba žgati U blagoslov Ijen i les. da ne bo nearoče i.. za gospodarje da ne bo nesreče "Nazaj!" sakriče preteče nosilci blagoslovljenega lesa in ga dvignejo. Suhe so njih besedo, sovražne Zakaj drobtinic s mite gospodove ao aiti. Množice no razumejo tistih besed. In tedaj taavsti blagoslovljeni loa in majhen dim lijo V množico . . , In flej. ulica j« rdeča In tiato rdefe je kri . . . Človeška kri . . . Kri kruha proeečih . . . In triindvajset ljudi, ki so sahtovali kruha, (sil v mlaki kr- vi . . . leži nepremično . , Blsgoslovljeni los jo odgnal nevihto .,» s. Triindvajset ljudi. In triindvajset druiin sajoče obupno . . . Triindvajset družin Js uničenih ... o Oče pa. ki jo imel v naročju otroka, ljubezen svojo* mladiko svojo, začuti kako Je omahnila otroška glavica.. Po rokah pa se je vlilo nekaj toplega . . . Pogleda. Prebita je glavica otroka, bla* goslovljeni dim je glsvioo ras- Newyorftki župsn La Guardia (na sredi) razpravlja o stanovanjskem programu z grupo št Zmagoslavje A. P. Cehov Bilo je o polnoči. Mitja Kul-darov je razburjen 'in razvnet pritekel v stanovanje svojih sUršev in jel begati po vseh sobah. Starši so že legli spat. Sestra Je ležala v postelji in čita-a zadnjo stran romana. Bratje-gimnazijci so spali. "Odkod pa si se vzel?" sta se začudila roditelja: "Kaj je s te-x>j ?" "Ah, ne sprašujta! Nisem pričakoval tega! Ne, tega nisem pričakoval! To je . . . neverjet- no: Mitja se je zasmejal in sedel naslanjač. Od radosti se ni mogel vzdržati na nogah. To je neverjetno! In vi si te-ga ne morete misliti! Poglejte sem! Sestra je skočila s postelje, se površno odela in prihiteli k bra tu. Gimnazijci so se zbudili. "Kaj je s teboj?" "Neizrečeno sem vesel, draga moja mamica. Zdaj me pozna vsa, vsa Rusija. Vsa! Prej ste vedeli samo vi, da živi na svetu kolegijski registrator Dimitrij Kuldarov. zdaj pa to ve vsa Rusija. Mamica! Gospod!" "A kaj se je zgodilo? Govori pametno!" "Vi živite kot divje zveri. Ne čiUte novin. Ne zanimate se za javnost, a v novinah stoji mnogo tega, kar mora vse zanimati. V novinah se izve vse, kar se zgodi na svetu. ~Nič ne osUne skritega. Kako sem srečen! O, Gospod! fifaj pišejo novine samo o znamenitih ljudeh! A zdaj so pisale tudi o meni!" "Kaj pa govoriš? Kje?" Oče je obledel, mamica je pogledala na ikono in se prekrižala. Gimnazijci so se v svojih kratkih nočnih srajčicah približali svojemu starejšemu bratu "Da, da! O meni pišejo! Zdaj ve zame vsa Rusija. Vi, mamica shranite te novine za spomin CiUI jih bom sem in tja. Poglejte!" Mitja je privlekel iz žepa čas nik in ga izročil očetu. Pokaza mu mesto, začrtano z modrim svinčnikom. Oče si je nataknil naočnike "CiUjte vendar!" Mamica se je spet ozrla ntf ikono ln se prekrižala. Oče je zakašljal in jel čltati: "Dne 29. decembra ob enajstih zvečer je kolegijski regis trator Dmitrij Kuldarov . "Vidite, vidite? Dalje!" * . . kolegijski registrator Dmitrij Kuldarov prišel iz pivovarne v Mali Bronski v Koziko-novi hiši, in nahajajoč se v pijanem sUnju . . ." 'Bila sva skupaj s Semjonom Petrovičem ; . Vse je natančno opisano. Nadaljujte! Poslušajte!" "... in nahajajoč se v. pijanem stanju klecnil in padel pod conja izvoščka Ivana Drotova, seljaka iz Durikina v juhnov-skem okrožju, ki je stal tamkaj. Konj »e je »plašil, zdirjal preko Kuldarova, prevlekel čezenj sani, v katerih je sedel Ste par Lukov, moskovski trgovec drugega ceha, nato pa drvel po ulicah, dokler ga niso ustavili stražniki, Kuldarova, ki je bil skraja nezavesten, so prepeljali na stražnico, kjer ga je pregledal zdravnik. Udarec, ki ga je dobil v tilnik . . ." "Padel sem na kamen. Naprej! Citajte dalje!" ". .. ki ga je dobil v tilnik, se smabsa za lahko poškodbo. O dogodku se je sestavil zapisnik. Poškodovanec je prejel zdravniško pomoč . . ." "Naročili so hni, naj si močim tilnik s hladno vodo. Zdaj ste čiUli? A? Evo! Tako je to! Zdaj se je razširilo po vsej Rusiji. Dajte sem!" Mitja je pograbil novine, jih zganil in potisnil v žep. "Pohitim k Maksovim in jim pokažem. To moram pokazati tudi Ivaniškim, NaUIMf Ivanov ni, Onisimu Vasiljeviču . . . Kar pojdem, kar pojdem! Zbogom!" Mitja je poveznil na glavo službeno čepico s kokardo ter zmagoslavno in radostno pobe žal na ulico. HUMOR . Izpraševanje "Oče, kako more zrakoplov tako hitro leteti?" "Ker se mu mudi." "Oče, zakaj je zrakoplov tak šne oblike kakor cigara?" "2e mora biti tako." "Oče —" "Zdaj pa že miruj s svojim neumnim očetom, drugače boš dobil klofuto!" O Srednja pot "Rekla sem mu, da me sme na vsako lice enkrat poljubiti." "In kaj je storil?" "Izbral je zlato sredino." • To je bolje "Izletniki so pa ren nemaifl da mečejo prazne ovitke in | pir kar po tleh. Jaz, na pria z mečem vse takšne reci — v, biralnik!" \ Izgovor * 'Tako samo zaradi tega torej vlomili v trafiko, da K kupili smotko. Cemu ste pa tem vdrli v blagajno??" "Denar za smotke sem hal dati vanjo, gospod sodnik!" -i..» - * Požar ''Gospa, slišala sem, da j« j vas gorelo." "Da. Pomislite, v plesni oti ki, brez plašča, sem morala i pustiti hišo." "Potem ste pa res dol rešili samo golo življenje." »rata a >beseJ V gledališču "Lani sem dala zavu svoj glas za pol milijona jev," »e pohvali pevka. "In kaj si potem z denarja storila?" jO vpraša tovariši«.] rova dold Tedenski odmevi (Nadaljovanjo t Z. strani.) prav tako v službi velebizniill raketirjev kot so Kelly, Greei* Thompson. Takšna je čikaška "palitiW Smrdeča do neba. Delavec, I ima količkaj samoponosa, se I pri teh volitvah čim dalj of4 volilne koče. Človeku je le U da je tudi profesor Douglai I šel v to gnojnico. --—4 SLOVENSKA NARODNA «i PORNA JEDNOTA izdaja noje publikacije toj posebno list ProsveU za k«W ter potrebno agitacijo N društev In članstva in za F* gando tvojih idej. NikskaJ ne ta propagando drugik pt pornih organizacij. Vsskil ganizacija ima običajno H glasilo. Torej agiUtorlM Aj In aatnanila dragih podpori organizacij te njih drsšttfl so ae pošiljajo lista Prav* Agitirajte ta Pros**' »##««>—........... naroČite si dnevnik prosveih BS Ust Prot**!» mesaril. Se ni dobro začelo ži veti, je mlado življenje moralo kloniti svojo otroško glavico. In krik, strašna obsodba se iz-vije iz ust očeta: . "Prokleti!" . . . * In leti po ulicah U krik in bi je vaakogar . . . Udari v nosilce blagoslovljenega lesu, da se stresejo in zbeže ... Kakor Kajn bože in njih lica so spačena od prekletstva grose . . . Na cesti je prazno. Mrliče so zavlekli nekam stran in jih poakrili. Vest svojo hočejo skriti. Ali mlake krvi so še tam . . . Strnjena kri . . . človeška kri ... kri delavcev, ki vpije: "Prokleti r Cujte d rd ran je! Kočije drdrajo, avtomobil* mrmrajo. , Meščanstvo v lepih oblekah se pelje, da vidi čudovito ceato, kjer Je človeška kri. Radovedni ao. kakšna Je človeška kri. Zakaj znameniU je in punUrska. Služijo kočijaži. V kleteh-aUnovanjih pa pla-ka triindvajset družin sa mrtvim možem in očetom. V kleteh-stanovanjih pa ati skajo posti milijoni . . . Ne želel bi biti v koži tistih, katerim veljalo »t¡anione pest milijonov , i f V, Po aklopa 11. roteo keaveaeije ao lahke ——----- . prišteje edea. dva. tel. štiri aU pet Baaev Is oas tesšiao k «al «r* aailaaoaUaotlaa*»*» Ker pa Clasl «s plačajo pri neeoanento U * • tedalk. oo lia to prištele k aaroèaiaL Torej sotel si vrsoka. rf& * Jo Ilot predrag m član« SNPJ. Mot Proeveto I« vaša '*" BV" šotore lo v vsaki druiiai aokdo. kl M rad êital Ilot vaak da», listu Proeveto J«: Za Zdraft. državo la Kouado.ftJO Za Clc«ro la Cklcspo M " 1 todalk la..v...........4.SS 1 todalk In.............[J t tednika la............ S.SO S tednika la............JJ S todalk« {a. .v»........ 2.40 t tednik, la............JJ] 4 todalk« la............ l.M 4 todalko la............ I todalko? la........... aM f tedalkor la...........** Za Evropo Jo............$M0 Izpolnite apodnjl kupon, prltešlte potrebno *»®to denarja aH M«« Order o plaai« In al naročite PrOooota. Ilot, ki Jo vaša laataina. Pojasnil«:—VmIcj kakor hitro kateri teh članov preneh« bHI «J SNPJ. aH *• se proaeli proč od drušin« in bo sahteval »srn »vsj^j tednik, bodo moral tisti élaa is dotične družino, ki > tsko naročena na dnevnik Proaveto. to takoj nasnanltl apramiltva in obenem doplačati dotiéno vsoto listu Prosveta. Ako te*a ne tedaj mora uprsvnlštvo tniftaU datons sa to vsoto naročnika. P KOS V BT A, SNPJ. MS7 So. Lawadale Ave.. Chica»«. I*> Pri loten« poMljam naročala« sa tlet Prooveto v«ote .............................. «CL ialla Nootev a,..,,..,...,,...,..,,..,...........,.......""" U «ta vi t* tednik la fa pHpIélte k m«)l aarotalal «d aledeAk A meje drnMnet D....................................droštva It ... W». •••••*••. u..... «z. •............... »OL društva It*.* d.................m.........*..*.........Cl. droitvs s.«" i)...............................t.....A dfSUVS It.«" Mooto.. ............... 1) Ins«. Pilais. Nov OtessdSooooesooeoeoossfoeosMafsssotelMMsssoisoassoseo'1