• POGOVOR S PREDSEDNIKOM OBČINSKE SKUPŠČINE NIKOM LUKEŽEM
V OSPREDJU VEDNO ČLOVEK
Naša občina se je v povojnih letih iz proletarskega obrobja Ljubljane spremenila v sodoben gospodarski in kultumi predel mesta. Iz leta v leto, iz dneva v dan je vzhodni del Ljubljane po-stajal večji, lepši: sezidali smo gospodarska in stanovanjska po-slopja, v vaseh je iz vodovodov pritekla voda, zgradili smo as-faltne ceste. Kako pa bo naša občina rasla v naslednjih letih? Niko Lukež, predsednik občinske skupščine, ie o teni, kaj lahko pričakujento v prihodnje, povedal:
»Nadaljevati bomo morali s tratiicijo, ki je v naši občini izredno bogata. Pred vojno in med njo so se delavci bojeva-li, da bi imelo delo čast in oblast, da bi delavec razpola-ga! z rezultati svojega dela. To pa hkrati pomeni nadaljnji razvoj socialističnega samou-pravljanja, ki je temeJjni pogoj za razvoj naše občine, življenjskega in delovnega prostora našega človeka. Se-veda pa to ne bo prišlo samo od sebe. ampak si je treba z -všo ustvarjalriostjo, zavze-tostjo in hrabrostjo prizade-vati za to. Strniti pa moramo vrste tudi v kulturnih in športnih društvih, saj imamo že v sebi, to je naša tradicija,. da brez kulture ni lepšega, boljšega, bogatejšega življe-nja«.
Smo, in tudi to je tradicija, ena i>med najbolj industrij-skih občin v Ljubljani. Zato bomo morali karseda največ skrbi nameniti industriji, saj nam od tu priteka denar za vrtce, šole, zdravstvene do-move ipd.
Industrija ima kar 50-od-stotni delež v gospodarstvu naše občine. Nadaljevati bomo morali z gradnjo so-dobnejše, kakovostne, visoko avtomatizirane in produk-tivne tehnologije, tako da se bodo naši izdelk.i lahko po kvaliteti in ceni merili z iz-delki iz industrijsko razvitih dežel, kar bo omogočilo bi-stveno večji izvoz na konver-tibilno tržišče. To pa je edi-nole možno tako kot v sodob-nem industrijskem svetu z ve-liko koncentracijo sredstev.
po naše s samoupravnim združevanjem dela in sred-sfev na dohodkovnih osno-vah.
Pa so v današnjih dneh. ko vemo za omejevanje naložb, v naši občini za rast industrije realne možnosti?
Problem je, kot kažejo po-datki, da je Ljubljana in z njo tudi naša občina, v primerjavi s Slovenijo zaostala na po-dročju investicij, kernima ra-zvojnih programov, ki bi od-goviirjali /ahtevam po pre-strukturiranju gospodarstva. Kakovosten razvoj gospodar-stva pa je temelj za razvoj na-šega mesta in občine. Pozabiti ne smemo tudi na varovanje našega okolja, ki je sestavni in nepogrešljivi del razvoja. To vprašanje seveda zadeva tudi industrijo, ki zdaj še kar v ve-liki meri onesnažuje okolico.
Poleg industrije je za našo občino pomembno tudi kme-tijstvo. Kako pa tu naprej?
Tudi v kmetijstvu bi morali hitreje uvajati sodobno teh-nologijo, povezovati druž-bene proizvajalce ne sarao kmetijske, trgovino in za-sebne kmetovalce.
Prehrana postaja vse večji prc-blem ne le pri nas, temveč tudi v svetu. Ne smemo pozabiti, da po-deželski predeli naše občine že delno oskrbujejo Ljubljano z ze-lenjavo in drugimi pridelki. V naši občini pa so še možnosti za večjo prirejo mesa in perutnine, lahko bi namolzli še več mleka in pridelali več povrtniri. Tbda za to bi morali mladi ostati v teh kra-jih, na domačijah. Tu, in ne v pi-sarnah, bi morali videti svojo lepšo prihodnost.
Toda če bomo hoteli, da bodo mladi ostajali doma, bomo morali vasi približati mestu. Še vedno so namreč avtobusne zveze marsi-katerega našega zaselka z me-stom slabe.
V obrobnih predelih naše ob-čine so pred vojno domovali ne-dostopnost, zaostalost in revšči-pa. Po vojni smo zgradili do vsake-ga zaselka, skoraj do vsake hiše, cesto, napeljali smo elektriko, posodobili kmetijstvo. Treba pa bo to naduljevati in urejati tudi zdravstvene poslaje, šole, razvi-jati kraje kot kulturna središča, napeljati telefon ipd., tako da bo razlika med mesiom in vasjo vse manjša.
Na seji občinske skupščine ste dejali, da je zdaj, ko obravna-vamo spremembe srednjeročnih planov. priložnosl, da v njih dama v ospredje vzgojo, izobra/evanje in raziskovalno dejavnost.
Vzgojo in izohraževanje bi mo-rali usrneriii tako, da bi pripomo-gli k razvoju naše občine. Vemo, da imamo v gospodarstvu slabo kvalifikacijsko strukturo; brez kadrov, ki so nosilci razvoja, pa si ne moremo misliti napredka ob-čine. Mlade je treha usmerjati v tiste poklice, ki jih naše gospo-darstvo potrebuje. Več moramo črpati tudi iz domačega znanja. Pospeševati bi morali razisko-valna prizadevanja v orgamzaci-jah združenega dela in jih v večji meri povezovati i razisicovalnimi organizacijami v mestu, in to na podlagi dohodkovnih odnosov. Ne smemo zanemariti tudi zdrav-stva in kulture, to je vsega tega, kar daje človeku psihične in fi-zične sposobnosti, ustvarjalne možnosti. da je motiviran za go-spodarski in družbeni razvoj.
Na Fužinah, kol vemo, raste največja stanovanjska soseska v Ljubljani, ko bo zgrajena, bo v njej živelo več Ijudi kot v marsika-terem slovenskem mestu. Ni pa šol, vrtcev, trgovin...
Stanovanjsko naselje naj bi človeku ne bilo le golo prebivališ-če, temveč kraj, ki bi mu omogo-
čal zdravo in kulturno/družabno in družbenopolitično življenje, krajLkjer bi bil v ospredju človek, medcloveški humanejši odnosi. Ob gradnji novih pa ne smemo pozabiti na prenovo starih nase-lij, kjer marsikje še nimajo dobre pitne vode, kanalizacije, toplotne energije in telefona.
To, kar ste povedali o razvoju in prihodnosti občine, je slišati kar precej optimislično. Po drugi strani, pa imamo večkrat prilož-nosl poslušati. čemu vse se bomo morali v prihodnjih letih odreči.
Rekel bi, da je med Ijudmi neko vzdušje, ki prikazuje stabi-lizacijo le z vidika odrekanja, za-tegovanja pasu, kar sicer po eni strani drži; če smo namreč prej več pojedli, kot smo ustvarili, se zadolževali v tujini, moramo zdaj v/.roke takega ravnanja odprav-Ijati. Ti v/roki pa so v tem, da imamo glede na razvitejši svet nekajkrat manjšo produktivnost dela, nimamo dovolj sodobne tehnologije, premalo uporab-Ijamo domače znanje, prepočasi smo tudi razvijali samoupravlja-nje in dohodkovne odnose Vse to pomeni za našo družbo napre-dek, razvoj. Ni pa prav, da v teh težkih časih pozabljamo na dose-danje rezultate, ki nikakor niso majhni. Eno je reatizem, to je ve-deti kje si, in mi danes to vemo; drugo pa je črnogledost.
Zakaj mislite, da nam ni treba »črno« gledati na prihodnost?
Malokatera država se lahko pohvali s tako hitrim gospodar-skim razvojem koi Jugoslavija in Slovenija. Narodni dohodek se je v Sloveniji od leta 1953 do leta 1980 povečal za več kot šestkrat, življenjska raven pa je bila leta 1980, v primerjavi z letom 1975, višja za šestino. Po vojni nismo imeli tako rekoč nič, pa smo uspeli ustvariti vse to. In zakaj? Zato, ker je bil v ospredju človek. Danes pa je to še vedno tako. Go-spodarske težave niso značilne le za nas, temveč za ves svet. S tega vidika je torej odveč pretiran op-timizem, še bolj pa pretiran pesi-mizem.
DARJA JUVAN