i!8f. 123. V Ljubljani, v sredo, dne 2. Junija 1909. Leto XXXVII. ■s Velja po iiošti: = La celo leto naprej . K 26'— i a pol lota > . » 13'— pa četrt » . » G-50 ja en inesoo > . » 2-20 ja Nomčijo celoletno » 29'— ta ostalo inozemstvo > 35*— =s V upravništvu: s t oelo leto naproj . K 22-40 pol lota » . » 11-20 a četrt » » . » 5-60 a en meseo » . » 1'90 a pošiljanje na dom 20 v, na esec. — Posamezne Stev. 10 v. 1 > .i '*' . .V* -| | » ,; i, 1 1 I Inseratl: Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat......po 15 v za dvakrat.....» 13 » za trikrat.....» 10 » za več ko trikrat . . » 9 ■» T reklamnih notioah stane enostolpna garmandvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljenjn primeren popnst. Izhaja: vsak dan, izvzemši nedelje fn praznike, ob 5. uri popoldne. aar Uredništvo Je v Kopitarjevih ulioah štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo |e v Kopitarjevih ulicah štev. 6. -= Sprejema naročnino, lnserate ln reklamacija. ~ Upravniškega teleiona štev. 188. = Današnja številka obsega 8 strani. '•C U domovino. ;kupščina »Slovenskih krščansko-social-lih zvez« v Št. Jakobu v Rožu dne 31. maja 1909. (Konec.) Odseki v naših društvih. Poročal dr. Krek. Dr. Krek povdarja, da samo delo od-iorovo v društvih ne zadošča. V vsakem Iruštvu je še ljudi, ki so sposobni, da v ruštvu delajo. Razdeliti je treba delo na idseke, glavno nadzorstvo in skrb za ruštvene potrebe naj ima pa odbor. Ze ispešno delujejo v naših društvih telo-adni, dramatični, pevski odseki, pričeti ia je treba še z novim delom! V vsakem društvu naj se osnuje od-,ek za izseljevanje, ki naj izdaja društve-ikoin priporočilne listke. Glede izseljevanja v Ameriko naj deluje odsek s po-nočjo Rafaelove družbe, paziti pa je po-ebno tudi na izseljevanje po Avstriji, rtnog naš človek se, ko gre na tuje, ne ^e kam obrniti. S. K. S. Z. je izdala priporočilne listke, kjer dobi izseljenec napodila, kje dobiti razna krščansko-social-la društva po Avstriji, 'kjer dobi naš iz-e/jenec prijatelje, dobre tovariše in se ,e izgubi v nasprotni ta'bor. Kdo vzdr-uje v Gradcu, v Celovcu socialno demo-racijo? Od povsod čujemo, da je naš de-ivec v tujem mu kraju pol leta dober atolifc, potem pa zaide med nasprotnike i postane njihov najbolj divji pristaš, fsako društvo, v katerem se osnuje tak dsek, nai javi to svoji »Zvezi«, ki mu bo reskrbela za potrebna navodila, tisko-ine itd. V vsakem društvu naj bo deska, jer se naznanjajo oglasi Rafaelove druž-e o izseljevanju, da ne hite ljudje v Arne-iko in drugam, kadar ni ondi dela. Od-ekovj člani naj pouče vsakega, ki gre v ujino, kako ondi naši nasprotniki love iudi. To je pot osvojiti mesta, moč na-ega naroda podvojiti! Naj bi ne bilo tudi lobenega našega društva, v katerem ne ii bilo vsaj enkrat na leto predavanja o zseljevanju. V društvih naj se osnujejo absti-lenčni, zmernostni odseki, ki naj širijo tuli »Zlato Dobo«, prirejajo predavanja o mernosti ter agitirajo za društvo »Ab-tinent« in društvo zmernosti. Tako bodo »reskrbeli za pravo, tečno hrano našemu iudstvu! Snujejo naj se povsod delavski od-eki. Ko pride zavarovanje za starost tudi ia kmete, bo tudi kmet potreboval pravne )omoči. Za enega je to predrago, skup-lost to lahko naredi. V teh odsekih naj bi ie ljudje razgovarjali o svojih težnjah ter jiaj bi organizirali tudi dninarsko ljudstvo, socialna demokracija je najprej posegla w najbolje plačanem delavstvu , sedaj itopa po nekaterih krajih še na kmete, 'otem pojde dalje, in če nič ne storimo 'roti temu, bomo čez 50 let gledali ža-ostne razmere v naši domovini. Vsa naša društva naj takoj osnujejo tbrambne odseke v korist naših mej. V eh odsekih naj se razmotriva narodno ibrambno delo, izstriže naj se iz časopisov vse stvari, ki jih prinašajo časopisi o Slovencih na meji, prirejajo naj se o tem iredavanja, da bodo ljudje vedeli, da na neji žive naši bratje, kako -jim tujec jem-ie njihovo last in da pri tem ne mislimo }stati mirni, da jim moramo pomagati. >dseki naj nabirajo knjig za obmejne Slovence. Društva za parado ne potrebujejo, potrebujemo dela. Na prihodnjem ob-Sneni zboru moramo poročati, da smo v iaših društvih izpeljali te odseke. Predlogi dr. Kreka so hili sprejeti z lepopisnim navdušenjem. Župnik J. Kalan je v daljšem govoru priporočal delo za Rafaelovo družbo n za treznost. Pomen izobraževalnih društev za narodnost. O tem je referiral dr. Ehrlich. ^menjal je splošne in posebne nevarnosti, ki prete slovenski narodnosti. Libe- ralizem je, ki vsako združevanje razbija. Velenemška in vsenemška struja se čuti poklicano in opravičeno, male narode za-treti. Prostozidarstvo hoče uničiti 'katoliško Avstrijo s tem, da litijska narod proti narodu, kar doseže najbolj s tem, da po vseh uradniških oblasteh hoče ger-manizirati. Socialna demokracija uči: kjer .mi je dobro, tam je moj dom, namesto narobe. Proti temu so za ohranitev naroda ,eno glavno sredstvo: izobraževalna društva, 1. ker združujejo to, kar liberalizem ,cepi, 2. ker osvetljujejo s poukom itd. ,opravičene slovenske narodne težnje ■proti velenemštvu, 3. ker so nek domači uradniški aparat, ki druži najboljše narodne moči v neko bojno vrsto, in sicer na verski podlagi: ker gojijo s poukom prave vzore proti materialističnim naukom rdečkarjev. Društveni domovi. Deželni poslanec dr. V e r s t o v š e k je poročal: Za nadaljni razvoj katoliških izobraževalnih društev so društveni domovi neobhodno potrebni, kjer ni primernih prostorov blizu cerkve; društva smejo staviti društvene domove le v sporaz-,uinu s S. K. S. Z. dotične dežele; »Zveza« ,naj ne ovira, temveč pospešuje ustanovitev društvenih domov, če so dani za to vsi pogoji; lastnik društvenega doma je društvo le pod pogojem, da sprejme v svoja pravila: »Vsi sklepi odborovi, oziroma občnega zbora, ki se tičejo društvenega doma, zadobijo veljavo šele takrat, če jih potrdi S. K. S. Z., ki ima tudi pravico te sklepe razveljaviti«; sicer je lastnica S. K. S. Z. dotične pokrajine; premoženje za slučaj razpustitve pripade S. K. S. Z.; nikdar se naj ne ustanavljajo društveni domovi, katere bi vodila dva ali ,več gospodarjev; domovi se morajo zidati ali staviti primerno krajevnim potrebščinam s primernimi prostori in na primernem mestu; v društvenih domovih se sme otvoriti gostilna le v skrajni sili po izrecnem dovoljenju S. K. S. Z. Obširneje o tem referatu bomo ob priliki govorili še v podlistku. Nazorni pripomočki v izobraževalnih društvih. Fr. Krcmžar je poročal: Razliko med ilustrovano iu neilustro-vano sliko čuti iu ceni vsakdo. Vsako predavanje pridobi sila mnogo na mikavnosti, umliivosti in globljem ter trajnejšem vtisu, če je spremljajo slike. Zgodovinska, potopisna, zemljepisna, pri-rodoslovna, medicinsko-Mgienska predavanja bi morale pojasnjevati slike. O upodabljajoči umetnosti predavati brez slik, je pa naravnost brezuspešno. Celo abstraktne tvarine iz sociologije se dajo lepo pojasnjevati z nazornimi1 statističnimi slikami. Najlažje in najceneje se da slike kazati v predavanjih vsem poslušavcem hkrati s pomočjo s k i o p t i k o n a ali projekcijskega aparata. Ta ima dvojno nalogo: 1. pouk; 2. zabava. Najcenejši iu praktično najbolj primeren je ski-, optik z acetilensko lučjo. Ravnanje s ski-optikom je zelo enostavno. Važnejše so sli k e. Krasne in ne ravno drage slike se dobe na Dunaju, na Nemškem (Liesegang v Diisseldorfu itd.), v Parizu, — o vseh mogočih krajih, zgodovinskih dogodkih, umetnosti, naravoslovju, medicini, higieni, slike velikih podjetij itd. — Zelo pogrešamo slik iz domačih krajev, iz domače zgodovine, o naših umetninah, starinah, narodnih nošah, življenju. Zbirko, ki jo je priredil fotograf Ražun iz Litije, bi bilo treba sistematično izpopolniti. Skioptikon pa porabimo prav z uspehom tudi kot zabavno in vzgojno sredstvo. Oskrbele naj bi se slike lepih povesti (Ben Hur, Ouo vadiš itd.), ne le tujih jezikov, marveč tudi iz domače literature. Spreten pripovedovalec naj bi v eno- ali poldrugournem govoru raztol-mačil vsebino take povesti in obenem kazal na platnu skioptične slike. To bi bilo zelo primerno za kake zabavne večere. Pobirala naj bi sc večja vstopnina kot ud poučnih predavanj. Vsako posamezno društvo si ne more samo nabaviti skioptika, ne slik v potrebni množini. Tudi posamezne »Zveze« si ne morejo nabaviti dosti potrebnih slik. Po 20 društev, ki so krajevno in prometno v ozkem stiku, naj si nabavi dober skioptik, ki stane z vsemi pripravami okrog 200 kron. (Vsako društvo bi laliko dalo 10 kron.) »Zveze« (ljubljanska, mariborska, goriška, celovška in morda tudi tržaška) naj sestavijo seznam vseh slik in serij, ki jih že imajo in naj to zbirko izpopolnijo, posebno z ozirom na domačo zgodovino in umetnost, pa tudi z ozirom na medicino in higieno. Kak strokovnjak naj sestavi k vsaki seriji pisano predavanje tako, da bo s pomočjo tega navodila vsak drug predavatelj lahko dobro razkazal slike. »Zveze« naj potem vsako leto naprej določijo, kako si bodo izposojevale, oziroma menjavale serije slik. Vsaka serija naj ostane eni »Zvezi« in pridruženim društvom dva meseca na razpolago1. Vsaka »Zveza« jamči za slike. Pri vsakem predavanju s skioptičnimi slikami naj se pobira kak mal prispevek, ki se vporabi za vzdrževanje in prevažanje aparata in za vzdrževanje, oziroma nakupovanje novih slik. Kjer ni ski op tiskih slik, ki bi pojasnjevale predavanja, naj bi sc za to vporabliale druge slike (ilustracije, stenske slike, fotografije itd.). V društveni sobi naj bi bili razobešeni: Zemljevidi slovenskih dežel, države, Evrope. Amerike, domače dežele, okraja, mapa domače občine, prometne proge. Slike medicinskega - higienskega značaja o alholizmu, jetiki, nalezljivih boleznih, o prvi pomoči v nezgodah, o strupenih gobah, nadalje slike iz kmetijstva (stroji itd.), obrti in industrije (delo v rudnikih, plavžih itd.). Statistični obrazci narodne, politične, gospodarske, zdravstvene vsebine. Prav toplo se priporoča društvom, kjer je to mogoče, da prirejajo razne poučne izlete v take kraje, kjer si lahko ogledajo razne javne naprave, tvornice, elektrarne. razstave itd. Take izlete mora spremljati in voditi veščak, ki ljudem obenem razlaga dotične predmete. Tako predavanje na licu mesta izda več ko še tako poljudna predavanja v društveni sobi. Kjer jc to mogoče, bi ne bilo napačno, nabaviti v društvu kake majhne aparate za razne poskuse z elektriko, magnetizmom itd., kar bi zelo dobro vplivalo na razvoj talentov na tehničnem polju. Slednjič pride za društva tudi v po-štev nabava dobrih gramofonov. Cena zabava — četudi le deloma, — glasbeno pevska vzgoja se da dandanes doseči, ko imamo gramofonske plošče vzornih domačih pevcev, zborov in godb, cerkvenih in posvetnih. Dan obmejnih Slovencev. — Skupni narodnoobrambni odbor. — Prihodnja skupščina. Iv. Stefe omenja sklepa ljubljanske S. K. S. Z., naj vse naše organizacije prirede enkrat na leto dan obmejnih Slovencev. To misel je sprejela sedaj tudi štajerska S. K. S. Z. Po dogovoru z voditelji štajerske slovenske krščansko-socialne organizacije predlaga, naj se ta dan letos vrši prvo nedeiio v mesecu septembru na korist Št. Uja. Nadalje predlaga, nai vse S. K. S. Z. pošljejo zastopnike v skupni narodnoobrambni odbor S. K- S. Z., ki naj dvigne narodnoobrambne sile, ki so v naši organizaciji in ki naj narodnoobrambnim odsekom načrta in uredi delo. To bo sila, ki bo rešila domovino. Po dogovoru z voditelji goriške, štajerske in koroške S. K. S. Z. predlaga, naj sc na željo štajerskih Slovencev vrši prihodnja skupščina S. K. S. Z. v Št. Ilju. — Vsi ti predlogi so bili soglasno sprejeti. Poziv na narodno de>'o! Predsednik dr. Brejc nato zaključuje skupščino. Danes ie zboroval slovenski i narodni zbor na tleh, na katerih so naši pradedje ustoličevali slovenske vojvode. Poziva slovensko časopisje, naj se bolj briga za postojanke ob meji. Zeli, da bi »Slovenec« še več prinašal s Koroškega. (Dobrodošlo! Ur.) Spoznavajmo sami sebe. Izmed vseli predlogov je bil na skupščini najbolj važen predlog za ustanovitev narodnoobrainbnth odsekov. Potrebujemo nekaj takega, kar imajo Nemci v, »Sijdmarki«. Ljudstvo mora samo žrtvovati za narodnoobrambno delo, potem bo spoznalo, kaj je dobro. Naj ne bo narodno-obrambnega dela samo v tistih krajih, kjer nam tujec že tišči pest za vratom, delo za narodno obrambo se mora zanesti tudi v tiste kraje, kjer še ni narodnega boja, kjer imajo še polne narodne moči, da pohite na pomoč bratom, ki so v nevarnosti. Posnemajmo Nemce, ki' so delo za »Siidmarko« zanesli celo na Tirolsko, Solnograško, Zgornjo Avstrijo, kjer ni nobenega narodnega boja in vender vse dela za nemška germanizatorična društva. Zato naj našim bratom ob meji hite na pomoč vsi, katerim se ni treba boriti za svoje slovenstvo, vsak naj se vstopi v bran domovine — to zavest moramo zanesti med ljudstvo. To je lepo, idealno delo! Dokler tega nc storimo, nismo izvršili svoje narodne naloge. Pred 100 leti je bilo, ko je Vodnik prerok pel »Oživljeno Ilirijo«. Da, sedaj vstaja »en narod, prerojen ves nov«, prerojen v pravem slovenskem, krščanskem duhu. Rešil bo domovino ta narod! Temu mladeniškemu našemu narodu: Zivio! S tem je bila zaključena velika skupščina naših S. K. S. Z. Vršila se je v. znamenju narodne obrambe, pokazala fe pota vsem Slovencem, da je treba resnega, krepkega, odločnega odpora proti napredujoči nemški sili! Mnogo je bilo doslej že narodnoobrambnega dela v naših vrstah, saj so naši somišljeniki branili postojanke ob meji z najskrajnejšimi žrtvami, a narodnoobrambno delo še ni bilo urejeno. Da se to delo organizira in poglobi, to bodi sedaj prva naloga naših »Slovenskih krščansko - socialnih zvez«! Brzojavni pozdravi. Ljubljana. Vsem zbranim pozdrav in blagoslov! Jeglič, škof. Dunaj. Zborujočim pozdrav in najlepših uspehov! Na ogroženi Koroški bodi postavljen temelj krepkejšemu bbraiinb-,nemu delu! — Slovenska dijaška zveza:, Natlačen. Dunaj. V duhu z Varni pozdravljamo najiskreneje drage zborovalce in želimo, da bi delo. ki je rodilo novo upapolno dobo med Slovenci, započelo tudi za naše zatirane brate ob meji boljše čase. — .»Danica« na Dunaju. Ljubljana. Po delu> do izobrazbe, po .izobrazbi do zmage, vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda, sosebno koroških bratov. — Šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani. Sestanek ljubljanskega in novomeškega »Kat. društva rokodelskih pomočnikov« v Novem mestu. Ze dolgo časa dogovorjeni sestanek ljubljanskega in novomeškega K. D. R. P. se jc izvršil dne 30. in 31. maja. Na sestanek sc je odpeljalo do 40 članov ljubljanskega K. D. R. P. in ž njimi tudi Alojzij Stroj, dr. Alfonz Levičnik, mestni učitelj P. Gorjup, svetnik trgovske in obrtne .zbornice J. Ložar in drugi. Na kolodvoru v Novem mestu sta jih sprejela predsednik novomeškega društva dr. Josip Marinko in varstveni član g. Windischer. Novomeško K. D. R. P. jc Ljubljančane pozdravilo pred lepo okrašenim svojim domom. Novomeški predsednik jc v pozdravnem nagovoru povdarjal, kako ga veseli ta sestanek, ki naj še poživi iskreno vez, ki veže bratski društvi, predsednik ljubljanskega društva sc jc zahvalil za sijajni vsprejem in rekel, da si bo dejanska ljubezen, ki veže K. D. R. P., tudi pri tem sestanku začrtala pota in smeri, po katerih sc nam jc ravnati, da storimo še •več za blagor in korist poštenega rokodelstva. Slavnostni večer. K slavnostnemu večeru se je zbrala polna dvorana odličnega občinstva. Zlasti so dali slavnostni sijaj navzoči slavni .gostje: Presv. škof Jakob Trobec iz St. Člouda v Minesoti, ki biva sedaj v Novem mestu, mil. prošt dr. Sebastijan Elbert, preč. gg. 'kanonika J. Virant in Ant. /logar in drugi'. V govoru je predsednik ljubljanskega K. D. R. F. kot središčnega društva povdarjal kulturni in socialni pomen K. D. R. P. Kakor so junaška dela Novo-meščanov, ki so blizu 200 let odbijali napade sovražnikov krščanskega imena, divjih Turkov, od lepe slovenske zemlje, z zlatimi črkami zapisana v naši zgodovini, je dejal gospod govornik, tako sc pripozna delo K. D. R. P. kot najboljša obramba verske zavesti in pravega napredka rokodelskega stanu. Rokodelski domovi družijo mojstra, pomočnika in vajenca; mojstri se posvetujejo v njih o svojih stanovskih težnjah, pomočniki sc izobražujejo, vajenci najdejo ljubo zavetišče; rokodelski domovi so providienciel-na socialna naprava. Gospod govornik jc jned živahnim odobravanjem ustvaritelju jn 231etnemu voditelju novomeškega K. D. R. P. prof. dr. J. Marinku izrekel kot emi-nentno kulturnemu in socialnemu delavcu zahvalo in prepričanje, da bo v Novem mestu tudi vedno sveženovo K. D. R. P. Obširni program slavnostnega večera se je prav točno izvršil in nam podal y mnogem oziru v resnici umetniškega užitka. Ljubljansko K. D. R. P. ima med svojimi člani izborne pcvce in igralce, katerih nastop mora zadovoljiti tudi 'kritika, ki stavi do takih prireditev velike zahteve. Pevski zbori so pod velespretnim vodstvom g. Gorjupa imeli popoln učinek, zlasti Foersterjev zbor »Povejte ve planine«, kakor tudi Juvančev »Pastir« sta bila prednašana z izredno dobrim ume-vanjem in delata vso čast zboru, istotako tudi zaslužita pohvalo solista gg. L. Bajde in Ivan Erman. Gospod L. Bajde je nastopil tudi tako srečno s samospevom A. Foersterjevim »Tretja solza«, da ga je občinstvo z neprestanim odobravanjem prisililo k novemu nastopu. Izbral si je samospev »Oče Kolpina, tebi hvala!«, ki je dosegel še lepši učinek. Za njim je gospod R. Bukšek prednašal R. \Vagnerjevo .romanco iz opere »Tannhauser«; glasno odobravanje je kazalo, kako je ugajal njegov nastop vsemu občinstvu. In kaj naj .rečem o spevoigri »Po zaklad«? Pred-stavljavec glavne vloge, čarodeja Koio-onajnarja (g. R. Vrančič) je vdahnil vsej uprizoritvi pravo živahnost in ker so ga .podpirali vsi predstavljavci drugih oseb -— prav spretne moči — je igra 'šla z izredno prožnostjo preko odra in nam nudila tem lepši užitek, ker so bili vsi solo-spevi v igri, kakor tudi dueti in terceti .prav točno prednašani in je zbor izborno rešil svojo nalogo. Lepa harmonija petja jn kretanja je pripomogla igri do popolne veljave. Komični kupleti, s katerimi sta spravila dva gospoda vse občinstvo v veselo .razpoloženje, pričajo, kako zna družiti K. I). R. P. prijetno s koristnim. Burno odobravanje koncem kupletov ni hotelo ponehati. Cerkvena slavnost. Lepa vrsta članov ljubljanskega in novomeškega K. 'D. R. P. je šla drugo jutro iz »Rokodelskega doma« v frančiškansko cerkev. Koga bi nc razveselil pogled ,na dolgo vrsto mladih, čilih društvenikov, ki se ponosno oklepa društvene zastave sv. Jožefa! V cerkvi jc imel propoved profesor dr. Josip Marinko. »Krščanstvo je vrnilo delu čast. K.D. R. P. pa pripomorejo. da spoznajo njih člani ne samo »naravni, ampak tudi nadnaravni 'pomen .dela in da se ž njim okoristijo.« To jc bila ■vodilna misel govora, ki je prišel iz srca, ki čuti in dela za rokodelca in ki je našel tudi hvaležen odmev v srcih članov K. D. R. P. Pri sveti maši, ki jo je daroval predsednik ljubljanskega K. D. R. P., jc lepo podpiralo pobožnost mogočno petje ljubljanskega zbora, kakor tudi lepa samospeva »K Mariji« (g. L. Bajde) in »Ave Maria!« (g. R. Bukšek). Društveno zborovanje. Ob 10. uri sc je pričelo v dvorani ^Rokodelskega doma« zborovanje. Otvoril ga je dr. Josip Marinko, ki je pozdravil v obilem številu došle mojstre in podočnike. kakor tudi goste, med njimi veleč. g. .P. Gotharda Podgorška. Za predsednika predlaga tiskarskega poslovodjo gospoda Urbana Horvata. — Predlog jc soglasno sprejet. Kot prva točka se jc obravnavalo pomočniško vprašanje. Poročal je 'predsednik ljubljanskega društva Al. Stroj in predlagal organizovan strokovni pouk za posamezne obrti. Po daljši debati, katere so se udeleževali gg. dr. J. Marinko, mojstri Picelj, Košir, Malovič, J. Ložar in starosta ljubljanskega K. D. R. P. Vrančič kakor tudi starosta novomeškega K. D. R. P. Cigler, se je sklenilo čimpreje pričeti s strokovnim poukom v krojaštvu in mizarstvu, ker so zato dani predpogoji, namreč zadostno število članov, ki se žele pouka udeleževati, kakor tudi dejstvo, da se v doglednem času dobe strokovno izobražene moči. ki bi prevzele pouk. — K temu pouku sc privzamejo, kakor je to v .strokovnih tečajih sploh navada, mojstri iti pomočniki. — Zbral se je odbor, ki bo .vso zadevo vodil. Prav tako zanimiva obravnava je bila o mojsterskem vprašanju. Poročevalec je bil svetnik trgovske in obrtne zbor-,nice iz Ljubljane g. J. Ložar. Sklenilo se je prirejati v društveni dvorani shode, na .katerih se bo to vprašanje šc dalje obravnavalo. Zborovalci so sc zedinili o podrobnostih, o katerih naj se razpravlja na prihodnjih shodih. Izbrani odbor bo o tem poročal. Po blizu triurnem zborovanju zaključi predsednik Urban Horvat lepo uspelo zborovanje z zagotovilom, da ni bil sama predsednik zborovanju, ampak bo tudi deloval v zvezi z vsemi poklicanimi faktorji, predvsem v zvezi s prezaslužnim g. dr. J. Marinkom, da se sklepi shoda iz-vrše. Ogled novomeške okolice ?n slovo. Po prijaznosti g. Krajca si je ljub-Jjansko K. D. R. P. ogledalo cerkev in kapelo božjega groba poleg Grma. Oddelek pevcev ljubljanskega društva je šel v Smihel, kjer je pod vodstvom g. P. Gorjupa pel pri Šmarnicah. — Le prehitro je prišel čas, da se je moralo ljubljansko društvo ločiti od novomeškega. Kakor so že preje pri sestanku ljubljanski in novomeški pevci zapeli marsikatero lepo slovensko pesem, tako se je tudi pri slovesu ,na novomeškem kolodvoru glasila navdušena pesem Obeh društev. In ločili smo se z zagotovilom, da novomeško društvo prihiti prihodnje leto v Ljubljano, ljubljansko društvo pa v zvezi z drugimi društvi čez dve leti v Novo mesto k slovesni pet-indvajsetletnici novomeškega društva. Iste praznike, ko so obhajali dolenjski bratje Orli najlepši svoj dan na Krki, so slavili mladeniško misel zavedni Vipavci in Goričani. Kot mlada nevesta, vsa v majnikovem cvetju, je sprejela binkoštno nedeljo lepa vipavska dolina medse slovenske mladeniče, ki so prihiteli obhajat svoj dan. Bil pa je to dan Gospodov, da ga jc moral biti vsak vesel. Zastave, mlaji, slavoloki in veseli obrazi tržanov so napovedovali, da pričakujejo nekaj posebnega. nekai nenavadnega. In res. nekaj nenavadnega je bilo, kar so videli. Ob pol 10. uri so se zbrali telovadci v Logu pri Vipavi za odhod v trg. Pozdravili so se tamkaj bratje iz Gorice, Mirna pri Gorici, Sturij, Št. Vida, St. Andraža, Košane, Črnega vrha, Spodnje in Zgornje Idrije, Spodnjega in Zgornjega Logatca, Podgore, St. Ferjana, Starega trga, Ljubljane, Batuje-Selo, Cerknice, Vipave in Trsta. Z zastavami pa društva iz Slapa, Ustij in Sturij. Vseh telovadcev jc bilo 2.30, med njimi 160 uniformiranih. Pod vodstvom brata Kržana se jc razvil sprevod, na katerega čelu je korakala vojaška godba iz Gorice. Sprevod se je ustavil pred slavolokom, ki je stal pred trgom. Tu so se vršili pozdravi. V imenu vipavskega okrožja in odseka je pozdravil najprvo požrtvovalni vipavski g. dekan brate telovadce. Za njim je pozdravil vrli dež. poslanec g. Perhavc, za tem g. župan Pe-trovčič; v imenu izobraževalnega društva g. Ralf. in v imenu deklet v vzneseni besedi gdč. Kališ, obdana od venca zavednih deklet, ki .so pripenjale telovadcem šopke. Na pozdrave sta odgovorila br. dr. Der-mastija iz Gorice in brat Ivan Podlesnik. Nato se ie razvil sprevod na trg, kjer je bil postavljen oltar za sv. mašo, ki jo jc daroval g. dekan. Pred sv. mašo je imel g. dekan govor, v katerem je krasno razložil pomen prave izobrazbe, ki ima svoj izvor in cilj v Jezusu Kristusu. Stregli so pri sv. opravilu telovadci. Glavne dele sv. maše je naznanjal rog, godba pa jc med sv. daritvijo svirala. Krasen je bil pogled na trg, kjer je tisočglava množica ljudstva prisostvovala sv. daritvi. Obhod po trgu. V istem redu kot prihod, sc jc razvil po sv. maši obhod po trgu. Strumno in v najlepšem redu so korakali telovadci, obsipani s cvetjem, ki so ga metale iz oken nežne roke. Javna telovadba. Krasno telovadišče, prirejeno z največjo skrbjo. Visoki mlaji, dolcn venci, prepleteni z narodnimi zastavami. Stotine občinstva, ki je nestrpno pričakovalo telovadec. Godba zaigra koračnico. Vse gleda na cesto, kjer koraka 100 telovadcev, v telovadnih oblekah na telovadišče. Navdušeni pozdravi zaore nasproti vrlim mladeničem, katerih vrste se razvijejo v lepih figurah rajalnega pohoda po telo-vadišču dokler ne obstanejo na mestu, pripravljeni za proste vaje. Izvajali so jih natančno, da jc bil buren aplavz, ki je sle- dil vsaki vaji, povsem zaslužen. Izvajale so se nove proste vaje, določene za izlet v Kamnik. Prostim vajam jc sledila orodna telovadba in sicer: drog, bradlja in koza. Na orodju so se posebno odlikovali telovadci iz Gorice in Idrije. Slikovit ra-jalen odlior jc zaključil telovadbo, s katero so telovadci pokazali, da ne delajo samo organizatorično, temveč zelo pridno tudi v telovadnicah. Naj pripomnim, da je večina telovadccv nastopila prvič in vendar tako lepo, da uspehi tega nastopa gotovo nc bodo izostali. Veselica. Po telovadbi so se zbrali udeleženci k veselici »pod skalo«, kjer se je razvila neprisiljena zabava. Neumorno je svirala vojaška godba. Pevska zbora iz Cola in Goče sta vrlo prepevala narodne zbore. Požrtvovalno so se trudile gospodične s prodajanjem srečk, bratje telovadci iz raznih krajev pa so se pozdravljali in sklepali prijateljstva med seboj. Pa se je ogla-in pripravljala za odhod. Vsi z zavestjo, sil rog, in četa za četo sc jc poslavljala da je bil lep dan in z željo, da se vidijo prav kmalu zopet. Telovadci. Moramo jih posebič omeniti in po-hvaliti. Prišli so mnogi od daleč. Stalo je truda in še kaj drugega. Pa so vendar prišli in kazali cel dan, da je v njihovih vrstah disciplina, zmernost, veselje in pla-meneča ljubezen do lepe njihove organizacije. In tako naprej vi najlepši cvetovi slovenske mladine! Le tako naprej- neustrašeno in pogumno! Vipavci. Srčna Vam hvala! Mladeniški tabor je zbral ta dan v Vipavi stotine in stotine ljudstva, kateremu bo ta dan gotovo ostal v neizbrisnem spominu. Pripravili ste ta dan Vi, bratje Vipavci. Lepo ste naredili in brezdvomno ste si s tem Vašim požrtvovalnim delom utrdili simpatije in vzbudili v sto in sto mladeničih hrepenenje, da se Vam pridružijo. Vodite jih skrbno! Bog, katerega zvesti sinovi ste, bo blagoslovil Vaše delo! Kje je danes v lepi Vaši dolini tisti liberalizem, ki je še nedavno slavil na Vaših tleh triumfe? Ni ga iti nikdar več se ne zbudi sovražnik Vašega ljudstva — za to ste nam porok Vi mladeniči in pa navdušena požrtvovalna vipavska dekleta! Na zdar! Brzojavi: Ljubljana. Pozdrav in blagoslov našim čvrstim, značajnim in Bogu zvestim Orlom. — Jeglič, škof. Ljubljana. Nepričakovane In nepremagljive ovire mi ne puste priti k Vam. Sprejmite najiskrenejše pozdrave z željo, da mogočni Orel s krepkim poletom dvigne naš narod do najvišje višine! — Dr. Pegan. Šmarje. Dvignite Orli v jasne višine, krila ponosna mlade moči. sove se skrivajo v nizke temine, k solncu, k svetlobi Orel hiti. — Trček, dekan, dr. Lampe. Dnnaj. Najboljši četi v obrambi vere in naroda iskren pozdrav! Za slovensko dijaško zvezo: Natlačen, predsednik. Komen. Pozdrav s Krasa! Nevstra-šeno naprej! — Kregar, Valentic, dekan. Postojna. Vrlim notranjskim in goriškim Orlom prisrčni1 pozdrav. Na zdar! — Frančišek Gabršček. Železniki. Orlom Na zdar in slava! Naprej za načela, ki so edino prava! — Železniški Orli. lin za tem! — Od mm do toagel Istega dne, ko so dolenjski »Orli« na Krki, notranjski in goriški pa v Vipavi slavili pomenljivi slavnosti, se je ustanovil telovadni odsek »Orel« v Radomljah. Obenem se je vršila javna telovadba, obiskana od nebroja ljudstva. O tem smo dobili naslednje poročilo: Na binkoštni ponedeljek popoludne so priredili »Orli« iz Kamnika. Mengša in Komende izlet v Radomlje. Bilo jih je v kroju nad 50. V Radomljah so sc udeležili šmarnične pobožnosti. Po šmarnkah so odkorakali z mestno kamniško godbo na dvorišče g. Kralja, kjer so priredili javno telovadbo. V najlepšem redu so se vršile rajalne vaje. Mnogo zanimanja so vzbudile nove proste vaje, katere so telovadci pod poveljstvom br. Cererja in br. Stcrcina res precizno izvajali. Veliko odobravanja so vzbudile vaje na bradlji in drogu. Telovadci na drogu so pokazali velik napredek, zlasti pa moramo pohvaliti brata Kladnika. Po telovadbi se je vršila okrožna seja. Upamo, da bode nastop naših telovadcev vzpodbudil mladeniče iz Radomelj in Rov, da ustanove v kratkem v Radomljah lasten odsek. Proti večeru so telovadci zopet v četi z godbo odkorakali iz Radomelj. Mnogi izmed njih so se še isti večer z vozovi odpeljali k mladeniškc-mu zborovanju na Brezje, drugi pa v ponedeljek zjutraj z vlakom. Čast jim! Slavlje moravskih katoličanov (Izvirno poročilo.) Olomuc, 31. maja 1909. Danes se je tukaj vršila veličastn sijajna manifestacija češke krščansko socialne organizacije na Moravi. Cel vrsta posebnih vlakov je pripeljala v Olc muc iz Moravč, Slezke in Dunaja ogronin množice češkega ljudstva, da manifestir tu za verska in narodna svoja načel; Zbralo sc je približno petnajst tiso naroda. Zastopanih je bilo nad 200 dru štev, ki so prisostvovala po večini z za stavami in tudi deloma z godbami. Kra sen je bil pogled na to, v narodnih noša navzočo množico. Posebno so se postavi Hanaki in Hanakinje v svojih bujni nošah. Ob pol 10. uri je bila v stolni cerk\ sv. maša, ki jo je služil ekscelenca nadške dr .Bauer. Po maši pa se je razvil spreva po ulicah na zborovališča. Veličastno j bilo videti ogromne množice ljudstva vse stanov se pomikati ob zvokih godb p olomuških ulicah. Socialni demokratje s hoteli ponekod motiti sprevod, toda so j odkurili in navzlic veliki množici si ni niso upali razbiti shodov, kakor so name ravali. Glavni shod se je vršil v »Narod nem domu«, dva druga pa v drugih pre storili. Govorili so: drž. posl. Sramel Hruban, Stojalovski, Valovšek, Stojan i Gostinčar. Sklepni govor v »Narodnem domu je imel ekscelenca nadškof dr. Bauer, ki j izvajal, da iz malega raste veliko in j bode z vztrajno delavnostjo krščansko socialna misel slavila zmago, in je podel zbranim blagoslov. Z gromovit.imi slava klici in pesmijo »Kje dom je moj«, kojo i pel ves shod, je bil shod zaključen. Ljudj so se razšli na svoje domove nav^ušet za krščansko organizacijo. Red je bil vzc ren, niti najmanjšega nereda frii l*if|. Sl{ venci se imamo od Čehov ušiti TJavdt šenja. r^SsrKf AVSTRO - OGRSKf Proti nižjeavstrijskim Čehom je ustanovljena »Zveza nižjeavstrijski Nemcev«, ki je zborovala binkoštni poru deljek. Minulo leto je poskočilo števil »Zvezinih« članov od 1700 na 15.000. Z; bavljali so proti Čehom in naznanili, da s ■v Temenavu pridobili šolo. V Temenav na^ Nižjem Avstrijskem je občinski svi č ešk i Češki anarhisti so o Binkoštih v Pragi tajno zboroval: Sklenili so protivojaško propagando i ustanovitev mladeniške arganizacije. Cesar v Požunu. Dne 1. t. m. se je v cesarjeyi navzoi nosti otvorilo Elizabetino zavetišče v Pi žunu. Zavetišče se je ustanovilo glede r 7001etnico rojstva sv. Elizabete. Ogrska kriza poslabšana. Ogrska kriza se je poostrila, ker : nastala resna nesporazumljenja med Ki šutom in Wekerlom. Košut se je priuri žil pristašem samostojne ogrske banke. Solnograška »Kmetijska družba«. Pri volitvi v odbor solnograške Km tijske družbe so z vsemi 14 kandida .zmagali pristaši »Katol. kmečke zveze PROTI AVSTRIJI. »Reichspost« je poročala, da se Sklenila protiavstrijska rusk2ivio«-klici korakala na kolodvor spremit vrle izletnike. Z Bogom, smo rekli, delujte vrlo za brate na nevarn, meji! — Umrl je v Podgori pri Št. Vidu nad Ljubljano vrli mladenič Ivan Zalo k a r. Bil je vnet in zvest član šentviške mladeniške organizacije, ki žaluje za delavnim odbornikom. Blagemu mladeniču »Orlu« blag spomin! — V Dravljah je umrl 32 let stari posestnik Franc Arhar, — Izlet v Vintgar in na Bled je priredilo pretekli ponedeljek društvo tiskarskih faktorjev v Avstriji. Izletniki so bili polni hvale o lepoti naših krajev in o ceneni, izvrstni postrežbi v Vintgarju in na Bledu. — V trebuh ga je sunil. Dne 25. majnika t. 1. sta se sprla v Predtrgu dva laška zidarja in sicer 20 let stari Janez Sturm in ,34 let stari Janez Marchiol in sicer radi .tega, ker je baje Marchiol na knjižico Šturma nekaj kruha vzel. Začela sta se ruvati, a vzlic temu, da so ju razdvojili, skočila sta skupaj, pri tem je pa Sturm svojega nasprotnika z obuto nogo tako sunil v trebuh, da je ta vsled vnetja trebušne mrene umrl. Storilca so oddali sodišču. — Ali straši degeneriranka po Tlrstu? Še so v spominu slučaji v Berolinu, ko je bilo dan za dnevom ranjenih več žensk po neznanem degenerirana! (morda jih jc bilo celo več) ali pa znano jc ime razparača Jacka v Londonu. Sledeči slučaj diši nekam po enakem fenomenu: Včeraj zvečer je osemletni deček Rozarij Andcloro, stanujoč v ulici 5, šel s svojo materjo po ulici Istituto. Naenkrat je neznana ženska šla urno mimo njega in ga sunila z bodalom v desno stegno. — Na to jc urno zbežala. Rana je precej težka. — G. Šiškovič in volitve v Istri. Ko jc bil volivni boj v Istri končan, prejeli smo od »volivnega odbora« sledeči popravek: Slavno uredništvo »Slovenca«, Ljubljana. »Na podlagi S 19 tisk. zakona paj izvoli to slavno uredništvo, oziraje sc na notico, priobčeno v Vašem listu dnč 7. t. m. št. 257: Šiškovič in Butolič sc oči-, vidno brati s slednjim, priobčiti v zakonski .obliki sledeči popravek: Mi volivci, oziroma udje odbora deželnozborskih volitev v imenu svojem in Šiškovičevem odločno oporekamo škodoželjno, neresnično notico, ker smo prepričani, da g. Šiškovič ni nikakšna narodna izdajica in tudi ni resnica, da bi g. Šiškovič bil v kontaktu z g. Bartoličem glede zadnjih deželnozborskih volitev. Resnica pa je. da v splošni ,kuriji jc imel na pomnjanščini Šiškovič komaj en glas, a g. Pangcrca pa 268. Tudi ■resnica je, da g. Šiškoviča smo mi pri-onorali kandidirati proti oficijelnim kandidatom iz razlogov, navedenih od osem zaporedoma odposlanih deputacij, predsedniku političnega društva g. profesorju Mandiču. Volivni odbor. — Baš tistikrat je prejel g. Šiškovič sledeče pismo: Po-,mjan, dne 18. novembra 1908. Vclecenjeni gospod Šiškovič! Obžalujem, da Vas brez .nobene krivde obdolžujejo v časopisih, da sva imela zvezo radi deželnozborskih vo-Jitev, kar dobro znate V i in v s i v o 1 iv c i ■našega volivnega okraja, da ni res in sicer da jc gola in izmišljena laž najbrž od .strani gospode političnega društva na ,Vašo škodo, samo da Vas črnč pred Vašimi volivci, kateri v Vašo čast Vas boljše .poznajo nego nekatera gospoda zgoraj jmenovanega društva. Torej, ker vidim samokrivico, čeprav sem Vaš politični nc-prijatelj, objavljam Vam in po potrebi tudi javno, da ni res, da bi bil jaz nigdar s ,Vami menil v volivnih zadevah niti delal S porazuniljenjem, ker skoraj še mi ni čast ,Vas osebno poznati, kar lahko dokažem s istimi volivci, kateri dobro vedo, du nisem kandidiral z nobeno drugo osebo, niti agitirai, čc volivci so hoteli mi dat zaupnico z Vami ali z drugimi kandidati brez da bi bil znal, v tem ničesar me ne briga, ker politični neprijatelj ste mi Vi kakor gospod Mandič in Valentič, saj mislim, da glas je prost za vsakega volivca. Oprostite mi, da Vas nadlegujem s tem pismom .ali za resnico tudi za neprijatelja grem na .smrt. S odličnim spoštovanjem Anton Bartolich, 1. r. — Obžalujemo, da smo .g. Šiškoviču delali krivico. k Novo društvo naperjeno zoper slovenstvo je jelo delovati v Celovcu; to je društvo c. kr. državnih uradnikov na Koroškem. Varovati hoče koristi nemških nastavljencev nasproti čezdaijc bolj naraščajočemu vrivanju ljudi drugih narodnosti in delovati na to, da izpraznjene službe zasedejo Nemci. Zato bo društvo v vedni zvezi z nemškim narodnim svetom koroškim. Da sc jim posreči njihov dovolj jasno izraženi naklep, zato rade volje poskrbi nemški minister rojak. — Radi detomora je bila pred novomeškimi porotniki obsojena 25 let stara dekla Ivana Novak, pristojna v Trebnje, na šest tednov težke ječe, poostrene s postom vsakih 1-4 dni. V preiskovalnem zaporu je bila dva meseca. — Poroka. Poročil se je v Barkovljah gospod Ivan Škalak, bančni uradnik in eden najmarljivejših odbornikov »Nar. delavske organizacije«, z gospico Dragico Vistetič. Bilo srečno. — Ponemčevalnih društev v Avstriji dohodki in število članov koncem leta ,1908: Schulverein 617.000 K. 100.000 čla-,nov; Siidmark 226.000 K. 50.000 članov; Zveza Nemcev na Češkem 190.000 kron, 55.400 članov; Nordmark (proti Čehom in Poljakom na Šlezkem) 148.000 K, 20.000 .članov; Zveza Nemcev za severno Moravsko 62.000 K, 44.000 članov; Zveza krščanskih Nemcev v Bukovini (proti Ru-sinom in Rumunom) 60.000 K. 4900 čla-.nov; Tirolska ljudska zveza (proti Italijanom) 56.000 K, 24.000 članov; Nemška pošumavska zveza (proti Čehom) 47.000 kron, 36.000 članov; Zveza Nemcev za južno Moravsko (proti Čehom) 9900 K, ,7500 članov; Zveza Nemcev za Dolnje Avstrijsko (proti Čehom) 7t>00 K, 7000 čla-,nov: Zveza krščanskih Nemcev v Galiciji (proti Poljakom in Rusinom) 2600 K, 3500 Članov: Nemška zveza v Gornji Avstriji .(proti Čehom) 8300 K, 2100 članov. Skupaj 1,454.000 K, 358.900 članov. IZPRED TUKAJŠNJEGA POROTNEGA SODIŠČA. Zviti slepar. Jožef Pibernik, oženjen, ■iz Mokronoga, se jc imel zagovarjati za-j-adi hudodelstva goljufije. Ze pred ve-,Čimi leti je imel pri Sv. Križu v litijskem okraju trgovino, katero ie pa moral za-jadi preobilo dolgov opustiti ter bil zaradi hudodelstva goljufije kaznovan. Od tega časa sc je bavil z zavarovanjem in agenturami ter je po sejmih prodajal razno blago. Ker ni imel denarja, nc kakega drugega premoženja, so sc jeli zopet kopičiti dolgovi. Upniki so ga priganjali k plačilu, a on jc pri okrajni sodniji v Mokronogu položil razodetno prisego, češ, da ničesar nc poseduje. Tudi banko .Slavijo«, pri kateri je precej zaslužil, jc izdatno oškodoval ter bil zato pri c. kr. okr. sodišču v Rudolfovem kaznovan zaradi poneverbe. Pibernik pa si je hotel na vsak .način preskrbeti denarja za Ameriko in ker ni mogel tega po poštenem potu, jel je goljufati. Naročal jc od raznih tvrdk .raznotero blago. češ. da je trgovec, pri tem pa jamčil za točno plačilo. Ni torej čuda, da sc mu je posrečilo razne stranke za občutne vsote opehariti. Tvrdke so ga opetovano tirjalc za plačilo, a obdolženec Jim še na taka pisma odgovoril ni. Če jc pa prišel zastopnik kake tvrdke k njemu, ■se mu jc pa znal prikrivati, da ni prišel ,ž njim v dotiko. Tako mu je po naročilu poslala tvrdka Su'šič na Visu dva sodčka vina v vrednosti 72 K 63 h; tvrdka Novakovič v Ljubljani mu jc zaupala za 236 K 24 h vina in slivovko; župnik Nikola Zug-,lja iz Kringe mu je poslal tri sode vina, vrednega 136 K 18 h. Naročeval je pa tudi pivo. Tako jc zastopniku tvrdke Dreher jia poslanem pivu opeharil za 205 K 50 h, Auerjeve dediče v Ljubljani pa za 148 K 50 h, tvrdko Fischer v Beljaku za 91 K. Obdolženec je hitro spravil pijačo s posodo vred v denar, katerega je zase p r i -držal. Na prav slični način jc opeharil tvrdko Pcrdan v Ljubljani zav poslane vži-.galice za 52 K 92 h, Antona Znidaršiča na testeninah za 33 K 81 h, Maks Foček v ,Kranju mu jc poslal mila, vrednega 123 K 68 li. Končno se je dognalo, da jc od tvrdke Filrnberg v Iglavi prejel za 494 K Sl h »maiiufakturncga blaga, katerega ui plačal. Pibernik v obče nc taji mu podtika-nih sleparif in priznava, da je ocl skupila prisleparjenih reči nesel 1200 K v Ameriko, ker pa ni našel tam zaželenega uspe-■ha, se je vrnil v kratkem domov. Porotniki so bili za krivdorek obdolženca; sodišče ga je obsodilo na tri leta težke ječe. ZEPPELINOV A NESREČA. Friedrichshafen, 2. junija. Zrakoplov »Zeppelin II.« so pri rekonstrukciji okrajšali za 35 metrov, nakar je odplul proti Friedrichshafnu. Aretirali so v Goppin-genu nekega moža, ki jc risal motore. Stuttgart, 2. junija. Cesar Viljem je brzojavil Zeppelinu, da je bil zelo razočaran, ker ni priplul »Zeppelin II.« v Berolin. Pozval je Zeppelina, naj kmalu obišče Berolin, ker je to dolžan berolinskemu občinstvu. Zeppelin je cesarju takoj odgovoril, da ni brzojavil, da obišče Berolin in da jc moral kdo drugi odposlali brzojavko. da pride v Berolin, kar je napravilo veliko zmedo. lj 6. ob 6.! Dne 6. junija ob 6 uri zvečer je pričetek velike ljudske veselice na korist »Aljaževega Doma« v vseli prostorih »Uniona«. Vhod na veselični prostor bo lc pri vrtnem vhodu. Opozarjamo rodoljubno občinstvo, da v velikem številu pohiti na to veselico, na kateri bo preskrbljeno za vsestransko zabavo. lj Vc ikomestuo. Hišo Kušarjevo v Kolodvorskih ulicah, ki jo jc kupil magistrat. podirajo zdaj že cel mesec. Delata po dva. vrhtega pa počiva clclo večkrat. To je tako za tujski promet kvarno in gotovo silno slabo vpliva, kakor tudi v zdravstvenem oziru ne odgovarja sodobnim načelom in menda tudi tozadevnim predpisom ne. Kako pridejo sosedje do tega, da že ce! mesec morajo požirati prah te podrtije ? lj Pešpolk št. 27 ie danes odkorakal na Rakek, kjer ostane do 18. junija. Pri procesiji sv. Rešnjega Telesa v Ljubljani bodo nastopali domobranci, kar bo občinstvo gotovo veselilo. lj Slovenska učna kniiga za po icijo. K naši sobotni notici o šolskih knjigah za pouk ljubljanske policije izvemo iz zanesljivega vira, da sestavlja policijski načelnik, svetnik Lauter, sam žc dalj časa posebno knjigo v slovenskem jeziku, ki bode služila stražniško-šolskim namenom. Ij Jubilej mehikanskega veterana. Pomožni uradnik mestnega stavbnega urada, gospod Alojzij B c n d a, praznuje jutri •svojo sedemdesetletnico. V svoji mladosti je najprej služil v avstrijski armadi, potem pa jc vstopil kot prostovoljec pod ,zastavo cesarja Maksa Po tragični smrti .vladarja mehikanskega se je vrnil v domovino ter znova oblekel avstrijsko vojaško obleko. Gospod Benda se prav rad in z mladeniškim ognjem spominja dogodkov v daljnji Mehiki. Vrlemu veteranu: Na mnoga leta! Ij Tujski promet v Ljubljani meseca maja. Zadnji mesec jc prišlo v Ljubljano 5220 tujcev, torej 706 več kakor meseca ■aprila in 949 več nego lani meseca maja. Nastanilo pa se je v hotelu »Union« 1164, Slon 920, Llovd 504, Cesar avstriiski 299, .Malič 265, Južni kolodvor 232, Ilirija 222, Štrukelj 190, Bavarski dvor 108 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 1322 tujcev. Ij Aretovala je včeraj mestna policija 40Ietnega dclavca Iv. Pibcrnika iz Loke pri Kamniku, ker je bil zasledovan v policijski tiralnici zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe in 44letnega dclavca Petra Rinka iz Cerkna na Primorskem, ki jc sumljiv hudodelstva tatvine. Obadva so izročili deželnemu sodišču. Ij Iz žepa ukradena jc bila predsinoč-njim v cirkusu Zavata potniku Josipu Šimencu zabeležna knjižica s tremi bankovci po 20 K. V listnici je bila tudi legitimacija in otroška slika. lj Povozil jc včeraj v Kolodvorski ulici hlapec Anton Bali, ko je peljal naložen vez z moko proti sv. Petra ccsti pekovskega pomočnika Jožefa Šustcrja in ga im desni rami težko telesno poškodoval. Šuster jc bil prepeljan z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Ij Nesreča. Včeraj dopoldne je neljal Josip Zupančič, hlapec, s tovornim vozom po VVolfovi ulici, kjer mu jc pripeljal nasproti s samokolnico hlapec Anton Vojska, kateri sc jc prvemu premalo izognil in ga je le-ta z vozom pritisnil v prsa in ga tako poškodoval, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico. Li Umrli so: Bogomir Pirnat, paznikov sin; Franja Boben, tesarjeva vdova, 57 let. Dragica Ravnikar, poštarjeva hči, 2 leti. Stanko Dražil, predstojnikov sin, 13 mes. Ivan Drašler, posestnikov sin, 5 let. Ivan Potokar, posestnikov sin, 16 let. Antonija Kraje, kajžarjeva hči. 24 let. Ma-,rija čclhar, posestnikova hči, 17 mesecev. lj »Slovenska Filharmonija« konccr-tira jutri v četrtek pod vodstvom g. kapel-■nika Friseka na vrtu hotela ; Ilirija«. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop prost. lj Prvi kinematograf »Pathč«, prej .■Edison«, Dunajska cesta št. 22 nasproti kavarne »Evropa«, Spored od srede 2. do ■petka 4. junija 1909: Janczkova svalčica. (Komično.) Bojazljivec pri zdravniku. (Fantazija.) Za žensko. (Pretresljiva drama v 21. slikah.) Mehika z okolico. (Poučna, po naravi posneta projekcija.) Opi-,ca na maškaradi. Moderna umetnost. (Jako komično.) Cene prostorom: I. prostor 50 h, II. prostor 30 h, 1. prostor otroci 30 h, II. prostor otroci in vojaki do narednika 20 li. Vsak četrtek in soboto od pol 3. do pol 6. predstave za učence po znižani ceni: I. prostor 20 h, II. prostor 10 h. štajerske mmt š Sv. Lenart v Slovenskih goricah inora pasti v nemško žrelo. Da pojde po-nemčevanje hitreje od rok, postavi nemški Schulvcrcin Šentlenarčanom nemško šti-rirazredno šolo, ki bo — kakor prorokuje Malik — »izmed najlepših in najmočnejših branikov nemštva na nemškem potu na jug, nepremagljiva nemška trdnjava — v njej sc srečno strneta nemška misel in gospodarska potreba.« Za nemško šolo deluje poleg Schuivereina, ki je dal 30.000 kron zanjo, poseben odbor, na čelu mu dr. Zirngast. Izšel je poziv zahtevajoči, da naj daruje 14.000 nemških mož in žen vsaj po kroni. Za Št. lijem je prišel na vrsto Sv. Lenart. Nemci napredujejo na vsej črti, zato jc nujno potrebno smotreno, na-rod-noobrambno delo. š V Brežicah hoče »Schulverein« namestu sedanje utrakvistične, popolnoma nemško šolo. š Frankfurtarice na c. kr. uradih. — Burši napadli slovensko gospodično. Na poslopju c. kr. državnega urada in državnega p r a v d n i š t v a v Celju .je visela te dni frankfurtarica. — Burši v Celju so brez povoda rnapadli nefco slovensko gospodično. Čast nemškim junakom. š Samoumor godbenika. V Dravo je skočil pri Mariboru godbenik Vencel Opel iu utonil. š Nemci na Pohoriu. 20. junija otvori nemško planinsko društvo pri Sv. Bolfan-ku nad Mariborom 19 metrov visoki razgledni stolp. š Lončarski mojstri v Gradcu so ustavili ves obrat. Pomočniki namreč stavkajo že od 19. maja, ker mojstri nc dovolijo novih poviškov in izboljšanj pri plačah. Mojstri so izjavili, da sedanje obratne iu tržne razmere ne pripuščajo zahtevanih priboljškov ter so ustavili vsako delo v svojih delavnicah. Pogorela predilnica. Iz Hohcnelbe poročajo: Pogorela je predilnica Florian Pilz in sinovi. Škoda znaša nad 400.000 K. Norec usmrtil pet oseb. V vasi Arru-,fas na Španskem je neki norec zaklal na cesti dva stara moža in tri žene. Le s težavo so prijeli in odvedli .norca v norišnico. Sitnosti s princem Jurjem. Srbski minister zunanjih zadev, dr. Milovanovič. je ponudil bivšemu prestolonasledniku Jurju 70.000 dinarjev, ako zapusti deželo. Princ nc mara denarja in hoče ostati v deželi. .»Mali Zurnal« odločno zahteva, da se Jurij odstrani. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 2. junija. Proračunski odsek razpravlja danes o naučnem ministrstvu. Jutri se zbere plenum drž. zbora. Na vrsti ,bo najprej nujni predlog dr. Šusteršiča o ogrski agrarni banki za Bosno. OGRSKI MINISTRSKI SVET. Budimpešta, 2. junija. Wcckerle se je vrnil z Dunaja. Danes se vrši ogrski ministrski svet. Po posvetovanjih bodo potovali ogrski ministri na Dunaj. Košut sc baje nc strinja s svojimi tovariši in noče niti skupno z njimi potovati na Dunaj. ZABRANJENA PREDSTAVA. Trst. 2. junija. Včeraj so hoteli pred-stavljati D. Atmuncijevo tragedijo »La jiavc■■<. Policija je predstavo prepovedala. ZDRAVJE KARDINALA KOPPA SE BOLJŠA. Vratislava, 2. junija. Zdravje kardinala Koppa se boljša in če ne nastanejo komplikacije, jc tipanje, da šc kardinal .ozdravi. OBSODBA ZARADI ŠPIONSTVA. Zagreb, 2. junija. Inženir Perišič iz Splita jc zaradi vohunstva v korist Italiji obsojen na pet in pol leta težke ječe. SESTANEK NEMŠKEGA IN RUSKEGA CESARJA. Berolin, 2. junija. »Tagblatt« javlja, da se nemški in ruski cesar sestaneta 17. junija v Revalu ali v finskih vodah. LASKE OPRAVIČBE. Rim, 2. junija. Oficiozna »Tribuna« opravičuje govor predsednika zbornice Marcora na nekem banketu, češ, da ni na-migaval na Avstrijo, marveč le »splošno« povdarjal potrebo oboroževanja. Besed o »sumljivem, do vratu oboroženem sovražniku na vzhodni meii« da ni rabil. OGLEDUŠKA AFERA V SRBIJI. Belgrad. 2. junija. Kasacijsko sodišče .ic razveljavilo razsodbo, po kateri je bilo oproščenih več oseb, ki so bile obtožene veleizdaje. Oproščeni Avstrijec Miiller je rzopet aretiran. ČEDNE RAZMERE NA FRANCOSKEM. Pariz, 2. junija. V Larzaconu so rezervisti pri strelnih vajah napadli podčastnike in peli internacionalo. 12 so jih zaprli. DVOJNA REVOLUCIJA. Angčres, 2. junija. Tu so rojalisti napravili ob prihodu vojnega ministra demonstracijo, kličoč: Živel kralj! SRBIJA SE OBOROŽUJE. Belgrad, 2. junija. Vojno ministrstvo je razpisalo ofert za 87.000 pušk in 80 mi-ljonov patron. Nabavilo si bo tudi trdnjav-ske topove. ZEPPELINOV ZRAKOPLOV ZOPET POPRAVLJEN. Manzell, 2. junija. Zeppelinov zrakoplov se je vrnil sem ob 6. uri zjutraj. Popravljen je bil včeraj ob 12. uri 40 min. ponoči. SULTANOVI OTROCI V JAVNIH LJUDSKIH ŠOLAH. Carigrad, 2. junija. Sultan je izdal ira-de, po katerem bodo njegovi otroci obiskovali javne ljudske Šole. VELIKA VSTAJA KMETOV. Madrid, 2. junija. V provinci bo izbruhnila velika vstaja kmetov. Nad 200 .tisoč kmetov se je organiziralo v zvezo proti veleposestnikom in političnim avto-kratom. Kmetje izjavljajo, da od svojih za-,htev ne odstopijo, Sa so pripravljeni na .boj na nož, če tudi po vzgledu »črne roke«. ec Zdravniško Zdravilna voda proti oteklini v želodcu in Izborni krčem, Brigthoveniu -— vnetju ledvic, katarom Zdravilni V grlu in krhlju, v želodcu v. in črevih, diatezi, zaprtju, učinki! M 1538 boleznih na jetrih itd., itd. Jjjftfatron-vrelec glavna razpošlljatev: 85110-1 DUNAJ e. S. Uiigar jr. tamBOMr.*. Suveren, olajšev. sredstvo proti vodni kislini, 1 trganju, diabetes, želodfinemu in črevesnemu ka-(taru, gorečici itd. Dobiva se po vseh lekarnah in trgovinah min. voda. CENE, Cene veijajo za 50 kg. Budimpešta 1. junija, Pšenica za oktober ...... 13"40 Rž za oktober 1. 1909............1028 Oves se oktober.......7'60 Koruza za juni 1909 ..........7'90 . maj 1910 . . . , 712 Efektiv: Višina n. morjem 308 2 m, sred. zračni tlak 736*0 mm. --- S a Čas opa-covasja Stanje barometra v nim Temperatura po Celilla Velrovl Nebo XJ3 J3 23 8°E O" t. 1 0. zveC. 735 7 18'3 brezvetr. jasno 2 7. zjutr. 36 2 13-7 sl. jvzh. ■ od 3. pop 34-9 lfc'4 sr. jzah. > Srednja ygc-a|8n)a temp. 18 9', norm. 1610. Delaven, mlad ali večjo trgovsko hišo v svrho ustanovitve trgovine v mestu 1467 3-1 na Spod. Štajerskem. Hiša na ngodnem prostoru je na razpolago. Naslov pri upravi »Slovenca«. Podnižnžcc Spljet, Cclovcc in Trst - Delniška glavnica -M 3,000.000. Stritarje?® iMce51 Enpuje in prodaja sprejema vloge na knjižice in na te- g/ Q/ koči m&aa ter je ©toresflujje po čistih 4fiMr h /g Spominjajte se i darov! ,»Rokodelskega Poma" v Ljubljani! ja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev in po dnevnem kurzii. 8" Rczervnl Služba občinskega redarja na Jesenicah, se razpisuje z mesečno plačo 96 K in prosto obleko. Nastop službe takoj. Županstvo Jesenice dne 31. maja 1909. 1537 2-1 Občinski gerent: A. Čsbulj. Velika saiSffijvjsa rasraših 2267 edina v okraju, občeznana, z vso opravo, orodjem in dvema vajencema, se odda takoj v najem. Več se izve ustno ali pismeno pri ključavničarskem mojstru v Loki pri Črnoml ju (Belokrajina). 1533 3—1 Dne 15. junija letos ob 9. uri dopoldne sc bo pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Ljubljani potom ustne obravnave oddajal lov občine Podgorica pri Sv. Jakobu ob Savi. Lovišče v najboljšem stanju. Leta 1907 se je n. pr. v enem dnevu ustrelilo 70 zajcev in 10 srn. Županstvo Podgorica, 29. maja 1909. Andrej Paternoster 1513 3—1 župan. ceniki od grnn-.o. tonov In pioič na razpolago. Fr. P, M _ urar In opilkar Ljubljana, Stari trg, §tv. 28. na Kranjskem, dolenjska železu, postaja fea-Toplice. Okratov vrelec 38° C. Voda za pijačo in kopanje. Izredno uspešno proti trganju, revmi. išias, nevralgiji, kožnim in ženskim boleznim, Velike kopeli, separatna kopališča in močvirna kopališča. Bogato urejene sobeza tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdov bogata okolica. Dobre in cene restavracije. Sezona od 1. maja do t. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno 896 12—1 zdraviliška uprava. ajLj-ajK.JLflji Edino zastopstvo za Kranjsko za prava Puch-kolesa: »Specijal" Pnch-kolesa.......K 150'— „Cnrier" kolesa........... 115-— Najboljše pneumatike Reithoffer-jeve. — Najnovejši 527 šivalni stroji od K 66-— naprej Za preknpovalce ista cena, kakor v tovarni! Ker prodajam brez potnikov, vsled tega vse blago veliko ceneje Ceniki zastonj in poštnine prosto Z odličnim spoštovanjem FR. ČUDEN nrar in trgoveo v Ljubljani. 1331 4—1 lili se vljudno priporoča Ilj ****** w ta £ Vzorci za cerkveno slikarijo se na zahtevo sproti izgotavljajo. Cene zmerne! Postrežba solidna! '•■■j Avstr.-ameriška zaloga čeljev v Ljubljani. ..............^ Poleg kavarne ,prl Sloflr. Pazite natančno na tao. b \ „ Sv.tttoo , , \ EH [i cesta S7, "r s snssin ^kOSOJSi^ iz prvih tovarn Avstrije: DiSrkopp, !»ftyrics CPuoh>s ^afarejsrasrad. v izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarn«) v Lincu. jj Ustanovljena leta 1867. Vezenja poučujemo brezplačno. Ceniki zastonj in franko. Irondirano pre§tws ob štajersko-kranjski meji, obstoječe iz približno 50 oralov travnikov in njiv ter iz 50 oralov mešanega zaraščenega gozda, sc proda oziroma zamenja s posestvom na Kranjskem v vrednosti približno 40.000 K. Doplačilo sc eventuelno vknjiži. Na tem posestvu se redi lahko do 35 glav živine. Poizvedbe v pisarni Peter Mateliča, Miklošičeva cesta št. 10, ■ Ljubljana. —■ 1421 3-1 mlekari}:, pingaverc, z dvema teletoma, ima na pradaj Ivan Krst. Trpin, župnik v Mošnjah. 1513 iz hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro ohranjenih in močnih v obsegu 150, 600, 700, 800, 900, 1400, 1500, 1600 do 5000 oddai po primerni ceni tvrdka KI. Rusnei* in di Za šport in premet m Zaloga k©S'©© PiiSh, (Ma), 51o?] as, Rcgsnt la tinigll? Suiliclolalli znamH ter coseimaih ov. Izposojevanje koles urejen koles zu emnjllranje, : ugniiilanje ter popravilu : eciSdno in oemo. Karol Ciiss' Ljufcljsm&j Dunajska c« i it o vv 00 na Kranjskem z zelo zdravim zrakom in prijetno lego z mrzlim in gorkim kopališčem, kjer se nahaja krasni park za šetališče z lepimi izleti v okolici, na Kamniško sedlo in k romantičnem izviru Bistrice se nahajajo II! Sl s pristransko sobo, kuhinjo z vodovodom in verando v bližini farne cerkve, na oddajo za letošnjo sezono. Stanovanje je brez vsakih strank popolnoma zasebno. Zelo primerno je vsled miru za pre-častito duhovščino ali za kako miroljubno zakonsko dvojico. Poizve ise pri Jankotu Eržen v Kamniku. 1522 3-1 Štev. 292/pr. agister 1531 3-1 V svrho vodstva lekarne v deželni bolnici v Ljubljani se ima namestiti magister pharmaciae z letno plačo 3000 K poleg prostega stanovanja, proste kurjave in svečave. Namestitev bo za enkrat začasna, pri zadovoljivem službovanju bo pa deželni odbor po preteku enega leta deželnemu zboru predlagal, da se to mesto kot definitivno ustanovi. Prosilci za razpisano mesto morajo dokazati, da so avstrijski državljani, da so za samostojno vodstvo kake lekarne opravičeni in da so vešči slovenskega kot nemškega jezika. S potrebnimi dokazili opremljene prošnje je 22. iimii pri podpisanem uradu vložiti. Deželni odbor kranjski v Ljubljani, dne 7. maja 1909. (vila) v Ljubljani, z idilično in mirno lego ter lepim vrtom se pod ugodnimi pogoji proda. Pismena vprašanja pod šifro „Vila 36" na upravništvo »Slovenca". 1453 S-l Gospodarsko društvo v Bermu p. Pasšn, Esftra posreduje brezplačno pri pro-t8a>|« svojih udov. Cena je nizka. Vino je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna. 362(3) -—--- ■» -—-- 1524 3-1 Za zgradbo prizidka šoli in popravila starega šolskega poslopja v Bukovju na 18463-69 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Dela so proračunjena in sicer: Zidarska dela na...............K 9905-20 tesarska „ ..................2293*66 mizarska M N • • • • • • • • i • • 0 • • • V 2006-96 kovaško-ključavničarska dela na...............» 902'50 kleparska dela na................240-13 slikarska in pleskarska dela na.............670-90 steklarska dela 316-24 pečarska dela na ............. . « 1068-- šolska oprava na.................lit' — kamnoseška dela na.................2S4iO Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do •<■ 10. junija f. 1. ob 12. uri opoldne pri podpisanemu krajnem šolskem svetu. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom: „Ponudba za prevzetje zgradbe iii popravila starega šolskega poslopja v Bukovju." Ponudbi mora biti dodana izredna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni. Kot vadij je dodati 10"/o stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih Krajni šolski svet si pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene. Načrti, proračun in stavbni pogoji so ua ogled pri krajnem šolskem svetu v Bukovju. Krajni šolski svet v Bukovju pri Postojni. dne 25. maja 1909. Celo leto odprte. Odlikovana z veliko zlato kolajno in častnim znakom na mednarodni zdravniški razstavi, Dona j 1903 in MileniSki razstavi, Budimpešta 1906 itd. itd. 1506 5-1 Železniška postaja Zagorske železnice! trg štev. 1. Največja zaloga naflineišlh ===== barv-= za umetnike, od dr. Sdionfelda & Co. Fine oljnate barve za študije, akvarelne trde in tekoča, tempera barve v tubah, pastelne barve. Raznobarvna kreda. Zlato in raznobarvne bronoe. Pristno ln kovinsko zlato, srebro in alumininm v listih. Štampili|ske barvo. Oglje za risanje. Raznobarvne tinte in tnši. Slikarsko platno la papir. Palete, škatlje za študije. Čopiči za :: umetnike, slikarje in pleskarje. :: slikarski vzorol in papir za vzoroe po najnižji ceni, najnovejše in moderne suhe, kemične, - prstene in rudninske barve. ===== :: Priznano najboljše in najizdatnejše :: = oljnate barve = za pleskarjo, stavbne ln pohlfiteue mizarje ===== ln hišne posestnike Itd. . :: priporoča :: MIS Hauptmaon Prva kranjska tovarna ol|natlb barv, Ilrmežev, lakov In steklarskega kle|a. ===== Prodaja najboljšega mizarskega ===== lama po najnlžl oeni, samo boljše vrste, alabastra In stakatnrnega za podo-2961 barje ln zldarfe. 1 - Ustanovljeno 1832. ===== :: Zahtevajte cenike! Analiza dvornega svetnika prof. dr. Ludvrig v letu 1904: .'8° Celzija vroč vrelec, žveplcno močvirje neprckosljivcga učinka pri revmi mišic in v členkih, bolečine v členku, vnetici in zloinljeuju kosti, protinu, nevtralgiji kakor Ischias itd., ženskih boleznih, kožnih In skrivnih boleznih, kroničnem obolenju ledvic, katarih v mehurju, čkrofulozi, rahitis, zastrupljenju s svincem in zastrupljenju z živim srebrom itd, Zdravljenje s pitjem: pri bolezolh grla, prs, jetr, želodca, čreves, hemorhidij itd. Elektricftcta, masaže. Zdravilišče z vsemi komforti. Popolnoma dodelan zdrav hotel s krasnimi sobami v prelepi legi z moderno opravo, prvovrstna kopališča v hiši, dvigalo, električna razsvetljava, elegantne čitalnice, restavracija, kavarna itd., solnčne kopeli, zdravljenje z mrzlo vodo, s prsno kopcljo po Kneippu. Krasen velik park, stalna vojaška zdraviliška godba. Posebni vozovi pri naprej naročilu pri kopališkem oskrbništvu, pošta, telegraf in telefon. Kopališki zdravnik dr. J. Matkovič. Prospekte razpošilja zastonj in poštnine prosto oskrbništvo kopališča. Staroznane žveplene toplice na Hrvaškem. Sezona od 1. maja do 1. oktobra. Pristni ceneje. Preji je stal K IO'— sedaj K 6'* Ljubljana, Mestni trg 5. izpeljava mm vseh poslovnih transakcij. - izdajanje čckijv, nakaznic in KREDITNIH PISEM za vsa olavna in stranska mesta tn- iu inozemstva. W1VTB'■ BaMMmBBHI JM J Mil — ——I I iwiwili'l»l ii innn i" i van« . .v —— — ——^m mju .uwuj m—i— — mm MENJHLNIČNil DELNIŠKH DRUŽBA \ HM rDrTTB / OSREDNJA MENJALNICA: ' A1\MZMX\+ DUNAJ I., WOLLZEILE 1. Afitro« Baden, Češka Kamnica,Češka Lipa, Brno, AloravskiZum-Mr UUt U^IiltLkZ » berg,MOdling, Novi Jičin, Plzen, Praga, Liberce, Cvitava. Ljubljana, Mestni trg 5. NliKUP IN PEODilJH vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk i. t. d., i. t. d. Zavarovanje preti m pri žreiiaii srsOH in vrafln. papirje*. Prospekts in cenike premij zastonj in franko. .; \.7.!f •• ••. -J jfilll (v Ustanovljen leta 1608, Telefon štev. 97, Mlfilf! prodajam radi ogromne zaloge letnih oblek gospode, dečke in otroke. a iuimfflMKiHissgB omua^a aw •1 ■ j otoca ki jih izdeluje in zalaga parna to :: varna lesnih izdelkov : e, iaamvulie, ce ■tava iti; viadat e: x>i>a t> zajlega P. n. trgovcem in cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril novo obrt, in sicer Ljubljena, f)ucrni trg 3 ::: podružnica Qcus mesto, Ql«:i?m trg. Nadejaje se, da bodo p. n. slovenski trgovci in občinstvo podpirali novo industrijsko podjetje, se priporoča za obila naročila „Prvo in edino jugoslovansko izdelovanje zavratnic" _ T. Mleku ž, Ljubljana, Privez št, 3. Slavnemu občinstvu in vsem p. n. izletnikom naznanjam, da sem otvoril dne 15. maja 1.1., popolnoma na novo urejen hotel Štemarje v Škofji Loki Termalni vrelci 53» C toplote in močvirne kopelji so prav posebno primerni proti trganju, revmatizmu, isehiji, dalje ženskim boleznim, kroničnim katarom, eksudatom, nervoznosti, kožnini boleznim, ter tudi za rekovalescente. — Najboljša vporaba studenskega blata, podobno francovarskemii močvirju. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Krasen gozdni park, najlepša okolica, Najceneja brezkonkurenčna prav dobra prehrana in bivališče. Zdravljenje s snritloha. Sobe od K 1'— nadalje. Pojasnila in prospekte daje kopališka uprava v Stubičkih Toplicah, Hrvatsko. PoŠta Zabok, brzojavna postaja Stubicn. Interurbanska telefonska postaja. Z velespoštovanjem bivši gostilničar v kolodvorski • restavraciji v Kranju. priporoča za pomlad in poletje vsakovrstno sufcnono, volneno in platneno blagio Solidne cene in točna postrežba. 349 Pilil Prei »edison«. mmm cesta, mm i lllioSlIlIill lil ri I m k0™ soUolo. in sredo rov prosrun! ■ ---K—^——__ Predsfoue 06 delMKih: oU 4i, 5„ S„ J. in s. url. Predstav® ob nedeljah in praznikih t ob tO. in II. uri dopold. in ob 3., 4., S., 6,, 7., 8. in uri popoldne. Cene prostorom; tnKVo-'»"'TproiS^tris^ iVsak četrtek |n sobot° °d 3- d°6-°re pred-1SUke te doblvaio samo iz nvesvet-pariske tvor-pa,he ™res' 2613 26 vojaki do narednika 20 v. | po znižani ceni. I. prostor 20 v., II. 10 v. | ROVDOtClJSitVO HlBSi!iat0gr2{n MPflthŽ". Delniška družba združenih pl^o^aresi Žalec in Laško Specialiteta: „SaIwafor" (črno pivo a Sa monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187). ===== Poiiljatve no dom sprejema restavrater „Narodnega doma" a. Kržlšnlk, (Telefon §t. SH.) ===== Letošnja huda zima je pokazala, da presega glede trpežnosti vsako drugo opeko Patentirano v 30. državah. z zarezo cementna stresna !J£Lf!ft&JS Se'"811 za Ivan Jelačln na Glincah pri Ljubljani. Ravnotam se dobi tudi navadna cementna opeka brez zareze v najboljši kakovosti. ———————— lv:fi Jelačin v Ljubljani. ————— Vprašanja je nasloviti nas 1296 8-1 Dež. lekarna pri »Mariji pomag aj' -i- M, Leusfek Ljubljana, Resljeva c. I zraven cesarja Franc Jožeforega jubil. mosta j priporoča ob sedanjem času za jemanje nujbolj pripravno pristno, čisto in sveže Dorševo med. ribje olje ,uaCnS:| Ijivo. Mala steklenica I K, večja 2 K. Nadalje zaradi svojega izbor, učinka ;:nanc[ Tanno = chmin tinktura za lase, katera okrepčuje lasišče in preprečuje upa-1 danje las. — Cena steklenici z rabilnira na-vodom I K. 2700 I Slovita Melasine astna in zeibnal vnil« deluje izborno proti zobobolu in gtiji-TUUfliobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. — Steklenica I K. Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Nlalaga, rum * itd. razpo&ilja po pošti vsak dan dvalcrat. Absolutno ognlevame blagajne jekleno-oklopne blagajne in kasete ponudi starorenomir#na tovarna za blagajne Jan. Lancige Dunaj, XVIII J. WMwi Gilrtel m 7. Telefon 21485. 3157 26-9 Ceniki zastonj. Dobavitelj domačih hranilnic. Tf®, Razglas. Radi oddaje prizidave šolskega poslopja v Domžalah razpiše se tem potom ofertna obravnava in zmanjševalna dražba na dan 16. Ma 1909 ob IZ. uri opoldan v ofetimki pisarni v Domžalah. Pismenim, z 1 K kolekovanim ponudbam naj se priloži 10% varščine stroškov onega dela ali pa vseh del, na katere se ponudba glasi ter se ima ponudilo zapisati s številkami in besedami kakor tudi naj iste obsegajo izrečno opombo, da so dotičnemu oferentu vsi pogoji, troškovnik in načrti dobro znani in da se istim brezpogojno podvrže. Dela se bodo oddajala posamezno. Vsak podjetnik se mora zavezati, da bo izvršil svoje delo pravočasno in solidno. Stavbena dela so naslednje proračunjena: 1. Dninarska in zidarska dela .... K 18.294-43 2. Kamnoseška dela.......» 2484-32 3. Tesarska dela....................6.098-59 4. Mizarska dela................2638-- 5. Ključavničarska dela ..»...„ 3242-06 6. Kleparska in krovska dela ....>, 2554-89 7. Steklarska dela ..........451-86 8. Pleskarska dela..........412*59 1539 3-1 9. Lončarska dela .........1349-15 10. Šolska oprava ....... . „ 3770-- Skupna svota . . K 41.295-89 Take ponudbe se bodo sprejemale pri krajnem šolskem svetu v Domžalah le do dneva obravnave, na pozneje došle ponudbe se sploh ne bo oziralo. Ponudbe se bodo rešile v osmih dneh. Navedene dele stavbenega elaborata in stavbene pogoje si vsakdo lahko ogleda v navadnih urah pri podpisani oblasti. Krajni šolski svet kot stavbeni odbor si pridrži pravico oddati delo le zanesljivim mojstrom in podjetnikom. Krajni šolski svet v Domžalah dne 24. maja 1909. Ure! Nllko Krapeš Gramofoni! urar. LJubljana, Jurčiče« trg itev. 3. Priporočam svojo zalogo zlatih« sreb. tula nikel. žepnih in različnih stenskih ur, vsake vrste budilk, zlate verižice, prstane, uhane, bisere z dragulji. Sre- f hmumaCamm in najnovejše slovenske plo-{SFGRlOlGnS šče od K 3 naprej. Vsi tu navedeni predmeti se točno in po nizki ceni popravljajo 2393 36 Staro zlato in srebro kakor tudi drago kamenje , kupujem ali vzamem v zameno. .Ceniki na zahtevo poštnine prosto. Razprodaja posestva! Dne 3. in 4. junija se vrši na Malem Do-brempolju št 1 pri Brezju na Gorenjskem razprodaja večjega posestva. Prodajalo se bo: poslopja, zemljišča, živina, krma in vse gospodarsko orodje. Plača se kupnina za poslopja in zemljišča v štirih obrokih. 14912-1 ma priporoča sledeče knjige: Ijani Wallaee-Podravski, Ben-Hur. Roman iz časov Kristusovih. Vez. K U'50. Ljudska knjižica; 1. zvezek: Znamenje štirih. Londonska povest. K --60. 2. zvezek: Dostal, Darovana. Zgodovinska povest iz dobe slovanski h apostolov. K -'60. 3. zvezek: Sienkiewicz, jcrna č Zmagovač. Povest. — Achtleitner, med pl azovi. K —.60. 4. zvezek: Deteia dr., Malo živi jenje. Povest. K 1'—, vez. v platno K 1'6Q. 5. zvezek: Zarinr '"lečka vo jska. Zgodovinska po\ est iz leta 1573. K 1.60, v platno vez. K 2-60. 6. zvezek: Finžgar, Gozdarjev sin. Povest. K --20. 7. zvezek: Deteia dr., Prihnjač. Povest. K — 90, vez. v platno K 1"70. 8. zvezek: Pasjeglavci. Zgodovinska povest iz Kristusove legende. K 2 20, vezana v platno K 3'20. Spillmanove povesti; 1. zvezek: Ljubite svoje sovražnike! Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. II. natis. K —'10, karton K —-60. 2. zvezek: Maron, krščanski 'deček iz Libanona. Povest izza časov : zadnjega velikega preganjanja po Dru zih. K —'10, karton K —"60. 3. zvezek: Marijina otroka. Povest iz kav-kaških gora. K —-40, kart on K —-60. 4. zvezek: Praški Judek. Pel vest. II. natis. K --40, karton K -'60. 5. zvezek: Ujetnik morskega: roparja. Povest. K —'40, karton K —r60. 6. zvezek: Arumugam, sin inrl'jjskega kneza. Povest. K —-40, karton —-60. 7. zvezek: Sultanovi sužnji. Carigrajska povest. K -'60, karton K — '80. 8. zvezek: Tri indijanske povesti. K —'60, karton K —-80. 9. zvezek: Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz japonskih misijemov. K —-60, karton K -"90. 10- zvezek: Zvesti sin. Povesit za vlado Ak-barja Velikega. K —"40, .'karton K —-60. H. zvezek: Rdeča in bela vrtnica. K —"40, karton K 60. 12- zvezek: Korejska brata. Črtica iz misi-jonov v Koreji. K —"60, karton K —'80. zvezek: Boj in zmaga. Po vest iz Anama. K -'60, karton K -"80. 14. zvezek: Prisega huronskega glavarja. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske. K -"60, karton K - 80. 15. zvezek: Angel sužnjev. Brazilska povest. K - 40, karton K -'60. 16. zvezek: Zlatokopi. Povest iz misijonskega potovanja po Alaski. K —"60, kart. K —"80. 17. zvezek: Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo. K --60, karton K - 80. JurčiCevi zbrani spisi: 1. zvezek: Deseti brat. Roman. 2. zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. III. Jesensko noč med slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. 3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrov-ske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smukova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični dogodbi. — IV. Koz-lovska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine. 4. zvezek: I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. 5. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iž 15. stoletja. — II. Nemški valpet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. 'Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. 6. zvezek: I. sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotariev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Črta iz življenja političnega agitatorja. 9. zvezek: I. Doktor Zober. Izviren roman. — II. Med dvema stoloma. Izviren roman. 11. zvezek: I. Tugomer. Tragedija. — II. Berite Novice! Vesela igra. — III. Veronika Deseniška. Tragedija. — IV. Pripovedne pesmi. Cena: broš. a K 1'20, eleg. vez. a K 2—. flndrejčkovega Jožeta spisi: 1. zvezek: Črtice iz življenja na kmetih. 30 v. 2. zvezek: Matevž Klander. — Spiritus fa-miliaris. — Zgodovina motniškega polža. — Gregelj Koščenina. 30 v. 3. zvezek: Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše. 30 v. 4. zvezek: Popotni listi. — Cesar Jožef v Krašnji. — Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi. — Spomin na Dubrovnik. — Damberški zvon. 90 v. 5. zvezek: Žalost in veselje. 30 v. 6. zvezek: Nekaj iz ruske zgodovine. — Voj-niška republika zaporoških kozakov.30v. 7. zvezek: Božja kazen. — Plaveč naSavini. — Čudovita zmaga. 30 v. 8. zvezek: Emanek, lovcev sin. — Berač. 30 v. Gregorčič, Poezije. — Isto, II. K 2--. vez. K 3.20. — Isto, III. K 2--, vez. K 4--. — Isto, IV. K 2-70, vez. K 3 20. Kociančič-Svave, Podučne povesti. 80 v. — 26 povesti za mlade ljudi. V bohoričici tiskano). 40 v. Hočevar, Mlinarjev Janez. Slovenski junak ali uplemenitba Teharčanov. Povest. 80 v, Cigler, Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih vojakov. K —'60. — Kortonica, koroška deklica. Povest, K—'60. Kržič, Angeljček, otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. Tečaj II.-XV kart. a K --80. — Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letniki 95, 96, 97, 05, 06, 07, kart. a K 4. — Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva. I.— III. del a 60 v., kart. 80 v. — Nedolžnim srcem. Pesmi s slikami, vez. K 1-45, kart. K 1'20. — Sveta Germana, izgled krščanske potrpežljivosti, 20 vinarjev. Šmid Krištof, Roza Jelodvorska. Lepa povest za mladino. S 6 podobami, vez. 2 K. — Mladi samotar. Povest, 30 v., kart. 50 v. — Timotej in Filemon. Povest krščanskih dvojčkov, 40 v., kart 60 v. — Nedolžnost, preganjana in poveličana. Povest. 60 v. — Evstahij. Povest. 40 v., kart. 60 v. — Genovefa. Povest iz starih časov. 40 v., kart. 6o v. — Genovefa. Povest. (Silvester) 40 v. — Dve povesti: Golobček, Kanarček. 30 v., kart. 50 v. — 100 majhnih pripovedek za mladino, vezana 80 v. — Cvetina Boroarajska. Povest. 80 v. TomSič, Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letniki 1889, 1890, kart. a K 4-—. Zakrajšek, Ogljenica ali hudobija in nedolžnost. Povest. 60 v., kart. 80 v. Malavašič F., Oče naš. Povest za mladino in ljudstvo. K 1-70. Mati božja dobrega svčta ali bratovska ljubezen. Povest iz časov turških bojev koncem XVI. stoletja. 80 v. Slovenski R. B. C. v koloriranih podobah s pesmicami. Priporočljiva knjiga otrokom v zabavo in za početni nauk v branju. 80 v., trdo vez. K 1'20. Leposlovna knjižnica: 1.zvezek: Bourget. Razporoka. Roman. K2-, vez. K 3*—. 2.zvezek: Turgenjev, Stepni kralj Lear. Povest. — Stepnjak, Hiša ob Volgi. K 1-20, vez. K 2-20. 3. zvezek: Prus (Alex. Glowacki), Straža. Povest. K 2-40, vez. K 3-40. 4. zvezek: Ponižani in razžaljeni. Roman. Broširano K 3--, vez. K 4-20. 5.zvezek: Sevčenko-Abram. Kobzar. Izbrane lirične in pripovedne pesmi z zgodovinskim uvodom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. Broš. K 2-40, vez. K 3'60. 6.zvezek: Cuampol-Levstik, Mož Simone. Broš .K 1-90. vez. K 3—. 7. zvezek: Sevčenko-Abram, Kobzar II. del Hajdamaki. Poem z zgodovinskim uvodom o Hajdamaščini. Broš. K 150. 6. in 7. zvezek skupno broš. K 3 40, vez. K 4'50. Slenkiewicz, Potop. Zgodovinski roman. I. in II. del. Broš. K 6 40. vez. K 9'20. — Križarji. Zgodovinski roman v štirih delih. Broš. K 5-20, vez. K 7- 30. — Z ognjem in mečem. Historičen roman, 4 deli. Broš. K 4'50. vez. K 6"50. — Rodbina Polaneških. Roman, 3 zvezki. Broš. K 10-—, vez. v 2 zv. K 12"60. — A\ali vitez, Pan Volodijevski. Zgodovinski roman, 3 zvezki. Broš. K 7'—, vez. K 8 40. Medved, Poezije, I. del. Broš. K 3 80, vezano K 5-—. — 11. del. Broš. K 4--, elegant. vez. K 5 40. Sardenko Silvin, Roma. Poezije. Broš. K 2—, elegantno vez. K 3-20. — V mladem jutru. Poezije. Broš. K 1'50, vez. K 2-20. Prešerna Franceta, Poezije. Uredil L. Pintar. Broš. K !•-, vez. K 140. .. •. :■•■.'•>• \tvls <- - .v v •• ■ 1 .-•'.. yj?-$\tr' ,■(''] -.v ■ "V.:1. i "V SM