Posamezne Številke: Navadne Din —'‘75, ob nedeljah Dm 1"“*• TABOR- izb*!* vaak dan, rarven nedelje in praznikov, ob 18. uri * datumom naslednjega dne ter stane mesečno po poki D 10*-—, za inozemstvo D 18’ —, dostavljen na dom D 11*—» na izkaznice D 10*—9 inserati po dogovora. Naroča se pri upravi »TABORA** MARIBOR Jurčičeva ulica štev. *♦ Poštnina plačana v gotovini cena cianasns® stev. para TABOR Posamezne StevOkei Navadne Din —•75, ob nedeljah Din 1*-—» UREDNIŠTVO *e nahaja v Marfr boru, Jurčičeva aL it. 4, L aad> »tropje. Telefon interurb. St. 270. UPRAVA ac nahaja v Jurčičevi «lici it- 4, pritličje, desno. Telo* fon it, 24.^ — SHS j račun Stev. Na naročila bre* o« ir a. — Rokopisi ^^wmsm^MmsmaBssmsmssBmmmaBBsassm s Naslov T Tit. Kn J it >-ica itc l'JnbljA Maribor, torek 18. novembra 1924. Leto: V. — Številka: 264. aBKBoazaBsaigsaaiEHSEgscagistziZEiisia e Midi prckinjehja proge Maribor— jjiSagreb so danes izostale najnovejše vesti iz Beograda. Pomen beneške konference. Nova nevarnost, ki žuga naši državi. V zunanji politiki naše države je trenutno najvažnejša zadeva konferenca med našo in italijansko de leg. v Benetkah. Po prvotnem načrtu gre zgolj za 'vprašanja, ki se tičejo praktične izvedbe rapajIškega sporazuma in rimskega pakta. Kakor na, vseli dosedanjih .konferencah, tako je Italija tudi na tej pokazala, da .smotre n o in’ z jekleno vztrajnostjo zasleduje svoje imperijalistične cilje. Nji gre slejkoprej za to, da Jugoslaviji kar naijlbolj zapre morje, da prepreči razvoj velikih luk na naši obali in da si v jugoslov. gospodarskem življenju pridobi prvo mesto izmed inozemskih konkurentov. Temu pravijo »penetracija na Balkanu«. Zdi se, da je Italija na beneški konferenci sprožila zelo važna vprašanja in je novi zunanji minister prav' radi njih nujno poklical v Beograd načelnika naše delegacije dr. Rybara. Zagrebški »Obzof« nam je te dni dobro razgalil nevarnost, ki žuga naši državi iz Benetk in ki jo je treba za vsako ceno odvrniti, sicer še bodo Benetke izpromenile v drugi Rapallo. Predvsem' gre za Reko in Zader. Italija že čuti, da je naša Javnost zavzela takoj izpočetka čisto pravilno stališče, ko je proglasila, da italijanska aneksija .Reke in Zadra znaoi gospodarsko propast teh mest. Podobno se je godilo vsej severni obali Jadrana. Samo s takozva-no jadransko tarifo, ki jo je Italija sklenila s češkoslovaško in avstrijsko vlado, iie rešeno ekzistcnčno vprašanje Trsta. Zdaj bi Italija hotela podobno tarifo vsiliti naši državi za Reko in Zader. Italijanski nacionalistični šovinizem ;;c popolnoma prezrl, da gospodarski centri, zlasti pomorske luke, ne živo od nacionalističnih fraz in literarne romantike, temveč zajemajo vso svojo življenjsko Moč iz čisto gospodarskih vrelcev. Te vrelce pa je Italija popolnoma zasula. Zdaj pa ima v Kvarnerju in v Dalmaciji anemični mesti, ki lovita sapo in počasi poginjata od nacionalističnih slaščic. Kdo naj pomore žrtvam' italijanskega imperijalizmal Jugoslavija seveda. Italija je sklenila z Madžarsko pogodbo za skupen aranžman na Reki. Reka bi bila na zunaj, »puirissimo jtaliana«, gospodarsko pa bi jo eksploatirali Madžari. Italijani so voljni popustiti tako daleč, da bi se na Reki osnovala italijansko-madžarska paroplovna družba, čije parniki bi plavali pod madžarsko zastavo. Jugoslavija bi morala dovoliti za prevoz madžarskega blaga čez našo o- MUSOLINI O ZUNANJI POLITIKI ITALIJE. RIM, 16. nov. Pri razpravi o proračunu ministrstva zunanjih zadev je Mussolini imel zopet velik govor o vodilnih smernicah vladine zunanje politike. Z Rusijo in Nemčijo tor enako z držuva-na antante je Italija v prijateljskih od-nošajih. Tudi druge državo iščejo danes njeno prijateljstvo. Italija je za vstop Nemčije v Zvezo narodov. Končal je: kakor doslej bom' tudi odslej nadaljeval politiko zbiranja in trdnosti. Varoval bom vse interese nacije. Italijanski in-dustrijci morajo nastopiti v inozemstvu kot piijonirji italijansko industrije, ki naj očuva ugled nacije. S strogo disciplino v notranjosti, katero morajo držati predvsem fašisti, z metodično pripravo naših vojaških sil, brez agresivnih namon-ov, pa s politiko trdnosti bomo Pripravili srečno bodočnost domovine. — Navzoči poslanci in poslušalci na tribunah so govor burno aklamirali. zemlje take tarife, da 'bi blago stalo v Budimpešti po priliki toliko kot na Reki. Ali z drugimi besedami: Madžari naj bi skoraj zastonj vozili svoje blago po naših železnicah od Reke do madžarske meje. Tak aranžmam pa bi imel samo tedaj trajen uspeh, če bi sc v Kvarnerju ne razvila nobena jugoslov. luka. Tako bi se miorali Jugoslovani radi Italije odreči svojih naravnih pravic, vse to pa za kako bagatelo in za »ugodnosti« v roški luki. Da bi Italijani dobili naše morje še bolj v oblast, bi morala Jugoslavija dati važne in dalekosežne koncesije tudi Zadru. ki je klasična priča laškega impe-rijaliztna. Zader še bolj lovi sapo v zahrbtnem objemu italijanskega nacionalizma nego Roko. Odrezan od svojega naravnega zaledja skuša sesati mater Italijo, kii pa nima zanj ne kaplje mleka, samo uspavanke m,u peje ;n delce lin-gua italiana. Italija'bi hotela, da bi naša država dogradila progo Zader—Knin, tako da. bi Zader postal glavna iuka, po kateri bi šlo italijansko blago v vzhodne dele Jugoslavije. Zato so pa potrebni posebni ugodni tarifi, zato je treba poživeti puls samega Zadra in hm dati prejšnjo naravno zveeo z vso ostalo Dalmacijo. Zader bi bil otrok matere Italije, toda rediti bi ga- bila morala na lastne stroške in v lastno izgubo-—Jugoslavija. Ali Italijani izprcmimjajo beneško konferenco v diplomatično bojišče za. vitalne interese naše držvvc ali ne, tega, no vemo. Sigurno pa jo, da ne bodo, mirovali, dokler ne bodo ta vprašanja rešena, Škripec, ki se v njem nahaja italijanski nacionalizem na Reki in v Zadru, ni niti najmanj, prijeten, kajti gospodarske resnice so vedno tisto pravo jedro, ki mu nacionalizem tvori samo lupino. Že zaradi italijanskega nenasitnega imperij alizma moramo skrbeti, da u-stvarimo močno protitožje ng. jugoslov. strani Jadrana, krepko državo, ki bo lahko uspešno zajezila italijansko »penetracijo na Balkanu«. Gre za važne gospodarske interese in za samo vprašanje našegp narodnega obstoja. Jugoslavija no smo niti trenutek kolebati, ali naj zgradi močno državno stavbo, ali pa naj se uda pogubnemu načelu »divide ot im-pera« in so razcepi v majhne, med sabo slabo povezane federalistično državice, ki jih bodo spletke tujcev Še bolj oddaljilo, dokler ne bodo balkanska vrata na steza j odipa-ta Italiji in Nemčiji. Železniška konvencija med češkoslovaško in Italijo. RIM, 17. nov. V soboto sita Mussolini in češkoslovaški poslanik Kybal sklenila dogovor glede železu, prometa med Italijo in Češkoslovaško. ^©STO- OURIII, 17. nov. (Izv.) Sklepni tečaj. Pariz 27.40, Beograd 7.50, London 24.03, Praga 15.45, Milan 22.45, Newyork 518.70, Dunaj 0.0073. ZAGREB. 17. nov. Pariz 360.73-365.35, Švica 1338—1348, Londo 318.35—331.35, Dunaj 0.0965—0.0985, Praga 204.98—207.95, Italija 298—301, Newyork 68.40—69.40. VOLILCI! Zadnji rok za vlaganje reklamacij jo d« 24. tm. Imeniki so pri nas na vpogledi Vsakdo se naj zanima, če ie vpisan. — Strankin odbor ne more vedeti za vsakega. „ tajništvo JDS, Maribor, Cankarjeva ul. L Hon to p® sreta. — Imenovanja v šolski upravi v mari- imenovani: za prosvetnega, referenta v borski oblasti. S kraljevim ukazom so mariborski Oblasti dr. L. Poljanec, za oblastnega nadzornika pa osnovno šolstvo Hinko Sc.lie 11, za srezke prosvetne referente (nadzornike): za srez Maribor levi breg Ivan Tomaži'čj za sreza Maribor desni breg in Konjice Mat. L i c h t e n w a 11 n e r za srez Prevalje Peter Močnik, za srez Slov. Gradec Miloš GrMovšek, za srez Šmarje Hinko Šum er, za srez Ptuj Ivan Koro-pec, za sreza Ljutomer in Dolnja Lendava Er. Kartaš, za srez Murska Sobota Franjo Cvetko. — Županska volitev v Središču. Ker je bil klerikalni priziv proti obe. volitvam v Središču šele nedavno zavrnjen, se je vršila volitev župana v pondeljek 17. tm. Dasi so demokrati z 8 odborniki relativno najmočnejša stranka (SKS ima 6 in SLS 3 odbornike), so v interesu napredna sloge glasovali za dozdajoegažupana g. Pr. Lukačiča, ki je sicer pristaš SKS, ki mu pa tudi demokrati zaupajo in ki je bil z vsemi naprednimi glasovi izvoljen. Od obč. svetovalcev so 3 demokrati, 1 SKS. — Program slavnostne vožnje na progi Orincž—Ljutomer—Murska Sobota povodom otvoritve v soboto 22. tm. .ie sledeči: odhod iz Ormoža ob 8.30 uri, prihod v Pavlovce ob 8.43, v Ivan.ikovce ob 9.04, v Žerovipce ob 9.47, v Ljutomer ob .10.16, v Veržej ob 10.58, v Beltince ob 11.19, v Mursko Soboto ob 11.44, Povratek ,iz Murske Sobote ob 12.44, prihod v Beltince ob 12.59, v Veržej ob 13.27, v Ljutomer ob 13.36, kjer je slavnostni banket; odhod iz Ljutomera ob 21 uri, prihod v Ornrež ob 12.05, odtaon povratek gostov proti Pragerskemu ob 22.23. V Ormož prispejo gostje 22. im. zjutraj ob 7.30. Slavnostni vlak bo mogel prevzeti največ 250 'udeležencev. — Lepo ptfčešče.nje vrlega narodnega delavca. V Ptuju je bil v soboto 15. tm. zvečer v Narodnem domu družabni večer v počnščenje g. R. Haladea, vpek. žel. uradnika, prirejen cd njegove stanovske organizacije. G. Haladea je v Ptuju in okolici, pa tudi po vsej ostali Sloveniji znan kot neupogljiv narodni značaj. Že v predvojni dobi je bil delaven kakor malokdo, je vos svoj prosti čas posvetil posebno dramatičnemu društvu, in je na lastne stroške risal in slikal kulise, bil je pa delaven tudi v drugih narodnih društvih. Ni so bal dati na glavo polhovko. Kdor je poznal ptujske razmere pod Avstrijo, zanj smo dovolj povedali. Nepremakljiv značaj je ostal tudi ves čas vojne in seveda isti tudi po vojni. Kako ga narodno občinstvo spoštuje, je pokazal družabni večer. Vsi spodnji prostori Narodnega doma so bili natlačeno polni, njegovi stanovski tovariši pa so prihiteli od vseh strani, doli od Kotoribe pa od Ljubljane in iz Dravske doline. Mariborski trio je krasno sviral, s petjem pa nas je zabaval pevski zbor mariborske »Drave«. Slavljencu je bil poklonjen Javorjev venec z narodnimi trakovi. Naj 'bi vrli narodni delavec svoj zasluženi pokoj užival še mnoigo, mnogo srečnih let! — Spremembe v potniškem prometu na progi Celje—Velenje. Pričenši z 20. novembrom t. . vozi na progi Velenje— Celijo dnevno redno nov mešani vlak št. 4881 a z odh-odom iz Velenja ob 12.10 in prihodom v Celje ob 14.15 uri. — Samomor. Dne 13. tm. so je v Meži ustrelil vpok. poštar Glavariček. — Tujci snujejo pri nas velike igralnice. Posebna komisijo, inozemskih podjetnikov za igralnice si je minule dni ogledala Sarajevo in se odločila, da o-tvori v llidžah in v Sarajevu velike moderno igralnice. V komisiji so francoski in italijanski podjetniki. Bržkone so pri nas dokaj ugodna tla za takšno izvabljanje denarja. — Požar tekstilne tovarno v Beogradu. V Beogradu je zgorela tekstilna tovarna Ilič in sinovi. Skoda presega 2 milijona din. JDS. Volilna uvertira v Obrežu pri Središču. Za nedeljo 16. tm. ob 3 uri pop. jo bil v gostilne gospe Rakuša sklican zaupni sestanek somišljenikov JDS, občini Obrež pri Središču v svrbo ustanovitve kraj. organizacije JDS. Vrli somišljeniki iz Središča so napravili v velikem! številu iz let v Obrež, da utrdijo tamoš-njc demokrate v samozavesti. Ken- pa se je izvedelo, da so za isto uro v sosedno gostilno sklicali Radičeve! sestanek, na katerem bi imel govoriti nekdo iz Varaždina, so si središki in obrezki demokrati šli najprej ogledat to radičevsko zborovanje. Našli niso nikogar, dasi so iskali do tretje ure, zato so po nagovoru domačina g. dr. Šalamuna šli zopet nazaj v Rakuševo gostilno, kjer pa se je zaupni sestanek spremenil v veliko javno zborovanje, kakoršnegh Obrež že dolgu ni videl. Obe gostilniški sobi ste bili polni poslušalcev, med katerimi so bili tudi klerikalci in samostojneži. tr-Lod je otvoril in mu predsedoval gosp. Martin. Rakuša, posestnik v Obrežu. Obl. tajnik JDS g. Špindler je orisal položaj z ozirom na volitve ter zlasti konkretno dokazal brezplodnost hujskaške klerikalne in radičevske politike. G. dr. Šalamun je povdarjal potrebo organizacije v svrho smotrenega političnega in gospodarskega dela in priporočal ustanovitev kraj. org. JljvS, kar je bilo z zadovoljstvom sprejeto in so bili izvoljeni v odbor organizacije gg. Martin Rakuša, Ivan Borko, Malija Masten, vsi’ posestniki v Obrežu, Jakob Bratuša; pos. sin v Obrežu, Martin Kocjan, Jakob Kocjan, Anton Kukovec, vsi posestniki na Grabah, Lovrenc Kosi, gostilničar na Grabah, sami možje in mladeniči, ki uživajo splošen’ ugled in spoštovanje in ki so porok, da se bo nova organizacija- stranko krepko razvijaš la. Značilen je bil sledeči dogodek; navzoči vodja samostojnežev šala je — d-ar si v to povsem neupravičen — zahteval, da morajo posamezniki izjaviti, če sprejmejo odborništvo v organizaciji JDS. Domneval je menda, da 'bodo se iz kakšnega strahu pred njimi potuhnili in odklonili. Vsi so meško in odločno izjavili, da so demokrati in da sprejemajo častna mesta odbornikov. Vsa čast samozavestnim in značajnim možem! in mladeničem! G. Iv. Najžer iz Središča jo kot predsednik tamošnje kraij, org. JDS prinesel iskrene pozdrave novi posestriaruii. Govorili so še gg. V e n i g e r h olč, Hleb e c, R a k uš a, Jakob Zadravec; Kukovec, Škrinjar, Borkd in drugi in šo po zaključenem) zborovanju se je v družbi naprej govorilo- nav. duševalmo, pa, tudi stvarno politično. Tako je krasno končala ta volilna uvertira) demokratske stranke. Novi organizaciji JDS kličemo: krepko na delo, brez ozira na desno in levo! DopSsi. Belokrajina. Ta lepa deželica ob ha*-vatski meji je še prav malo poznana; Vzrok je ta, ker ni imela še do pred nekaj leti nobene železniške proge. Ko pa jo prvikrat predrdrala železniška kača deželico, se je zanimanje za Belokrajtn« povzdignilo. Zlasti belokranjska narodna, noša imponira. Imaimo Pa tudi lepa gorke vrhove, raz ko j ih se nudi gledalcu prekrasen razgled po celi belokranjski kotlini notri do Zagreba, Turi«tika Pa je pri nas še zelo zanemarjena. Da se tudi v tem pogledu približa Belokrajina Gorenjski ali Pohorju, ustanovila se jel Belokranjska podružnica SPD. Poleg drugih načrtov imm podružnica tndi namen zgraditi na belokranjskem) Triglavu — Mirni gori — planinski dom. Stav-bišče in materi jal sta že kupljena. Tudi so tesači že pridno na delu, tako, da bo koča dovršena do konca junija prih. leta. V propagandne svrhe pa izda podružnica knjige. Oglasi za knjigo kakor darovi za kočo se bodo pobirali tudi po Mari-borfc. _ L ......... - Mariborske vesti. Maribor. 17. novembra 1924. M GOSPODARSKO IN POLITIČNO Društvo za i. in iv. okraj, v torek, dne 18. novembra ob 20. uri v tajništvu, Cankarjeva ulica 1 važna odbaro va seja. Polnoštevilna udeležba vseh odbornikov obvezna* m Himen. V pondeljek 17. im. se jev frančiškanski cerkvi poročil ar. Anton Moroeutti, ravnatelj tvrdke Fr. Swaty, z gdčno Berto Grengg iz Gradca. m Smrtna kosa. Umrla je 17. tm. zjutraj gospa Ana Marija Jug roj. Šuligoj, stara 60 let. N. v m. p.! m1 Prvi sneg. Po sol n onih, nenavadno gorkih noveimberskih dneh je temperatura zadnje dni rapidno padala; včeraj so prekrili nebo gostio b laiki in davi nas je v prvem jutranjem1 svitu pozdravilo tsnehko, nežno padanje snežink. Prvi sneg je nato pokril debele plasti prahu na cestah. Kmalu po 8. uri pa so se začeli oblaki trgati in nebo je začasno odložilo poskuse s snegom. Ob 8. uri je kazal toplomer na Slomškovem trgu 2° pod ničlo C. m »Dom ubogih«. Na anketi, ki se je vršila glede grad.be »Doma ubogih« soboto 15. tm., so bili izvoljeni v odbor gg. dr. Kukovec, dr. Medved, Ošlak in Ribarič izven članstva zadruge »Moj-mir«, za zadrugo pa gg. dr. Rapotec, Batistič, Kvas in inž. Jelenc. Uvedla se bo obsežna zbiralna akcija za čimprejšnjo izvedbo načrta. m Šolska kuhinja za revne učence bo — kakor nam poročajo — najbrže že dne 20. tm. otvorjena. Šolska vodstva so sestavila seznam1 najrevnejših, ki bodo dobivali obede v kuhinji, menda krog 300 otrok. m Uspeli sestanek mladih Sokolov in Sokolic. V soboto zvečer je govoril br. dr. Kovačič v klubovi sobi v Nar. domu o bistvu sokolske ideje. Soba je bila polna večinoma mlajših bratov in sester, za katere je bilo predavanje v prvi vrsti namenjeno. Po predavanju je pozval navzoče, da se otglasijo k debati, zakaj tu je mesto, da si lahko povemu, kaij je komu nejasno in nerazumljivo. Na ta poziv pa se je žal, odzvalo le par bratov. Ker so take debate jako pripravne za boljše medsebojno umevanje in spoznavanje, se članstvo pozivlje, da se jih udeležuje bolj živahno. Prihodnje predavanje bo imel br. dr. Kovačič v soboto 22. trri. v Nar. domu. članstvo se poživlja, da se ga udeleži polnoštevilno. m Proslava 80!etn!ce Gregorčičevega rojstva. Proslava, ki jo je priredil kulturno prosvetni odsek Sokol, društva v Mariboru v gostilniških prostorih Nar. doma, je uspela nad pričakovanje dobro., V nabito polni dvorani je govoril o Gregorčičevem življenju br. prof. T e p 1 y. S svojim pesniško navdahnjenim1 govorom je popeljal predavatelj poslušalce v krasne planino solnčne Goriške, v pesnikov rojstni kraj. Z zanimanjem1 je sledilo občinstvo v vznesenih besedah naslikani trnjevi poti, ki jo je imel pesnik v svojem življenju. Živo naslikano pesnikovo trpljenje, duševni in telesni njegovi boji so se zopet odigrali med o-čmi poslušalcev, dokler niso spremili pesnika tja, kjer ni trpljenja in bojev, kjer vlada mir in ljubezen. — »Jadran« je zapel svojemu rojaku nekaj slavljenčevih vglasbenih pesmi s čustvom in pravim umevanjem pesnikove mehke duše. Recitali g. K o v i č a so bili dobra interpretacija Gregorčičevih misli in čustev, zlasti »Človeka nikar«, »V pepelnični noči« i. dr. Ves uspeh te prireditve je bil prav ugoden. Želeti bi bilo, da postane Narodni dom zopet zbirališče narodno zavednega občinstva, in da bi bile vse slične sokolske prireditve enako dobro obiskane. m Zima v »Ljudski knjižnici«. Nedeljski mraz je vzbudil med Mariborčani veliko željo po kulturi, kakoT se sploh s pričetkom zime vedno stopnjuje potreba večje duševne hrane. V »Ljudski knjižnici« je bil v nedeljo dopoldne pravi naval čitateljev. Črez 100 jih je prišlo po knjige, novih so vpisali 10, izposojenih je bilo čez 300 knjig. Cele 3 ure so se gnetli mladi in stari pred linami knjižnice, ki je baš v nedeljo dobila zopet par zanimivih novosti kot drugi del Tarzana, »Tarzan in svet«, Zobec »Zeleni kader«, Skalieky: Kletarstvo, Robida; Rože ob poti, Malova Zgodovina umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih itd. ter v nemškem oddelku poleg znanih svetovnih romanov tudi senzacijonelne Ossendovskijeve knjige v nemškem prevodu, radi katerih se bije ravno sedaj zanimivi literarni boj glede izvirnosti s Sven Hedinorm. Okrog 100 kn.iig najrazličnejših literatur pa ima »Ljudska knjižnica« še v vezavi, tako da bo tudi ob zvišanem prometu čez zimo vedno dovolj veče izbire za. priprosto ljudstvo, kot tudi za inteligenco. Pri izposojeva-nju 3krat na teden je sedaj zaposlenih stalno 8—10 knjižničarjev, kar najlepše ilustrira krasni razvoj naše »Ljudske knjižnice«. m Radio - klub. Seja tehn. odseka v torek dine 18. nov ob 19. (7.) uri. m Posrečen lov. Včeraj je v gostilni Pnntigam nekdo ukradel tehničnemu u-radniku Janku Jakše zimsko suknjo in klobuk, vredno vse skupaj 1390 din. — Gostilničarjev sin’ Ferdo Božič pa je prijavil, da mu je včeraj z hodnika med kuhinjo in gostilno ukradel neki tat 2000 din. vredno kolo. Policija se je takoj dala na lov za t atoma in je po skrbnem P>ri«SISe! Glejte! Čudite sel FERI z ZRAKOM! samo 3 dni Poskusno pranle v MARIBORU. <4 Češki patent Enkratl Pridite, prosim I Sedaj! M pondeljek 17. nov. V torek 18. nov. V sredo 19. nov. ob 4. uri k pivcmu ali ob 5. url k drugemu poskusnemu pranju in prinesite za vsak slučaj neka umazanega perila. Aparat stane 150 Din in ga lahko takoj kupite in vzamete s sabo. Prot varščini v znesku kupne cene Vam dam aparat 24 ur na poskušnjo in denar vrnem, če niste x njim zadovoljni. Vstop prost! 2611! v dvorani restavracije „MALBWI®L/, leta, pinegaverska telica 2V, leta in 9 ovc. Pojasnila se dobe Iz prijaznosti v Tattenbachovi ul. 17/1. iskarOu zasledila, da je obe tatvini storil isti dolgoprstnež. Zvečer je natmreč policijski nadzornik aretiral v kavarni »Drava« 25letnega pekovskega pomočnika Antona Žab eri a, pri katerem so našli suknjo s klobukom in pa kolo, ki ga je ukradel pri Božiču v Tafenbachovi ul. Žaberl, ki je bil že sedemkrat kaznovan radi raznih tatvin', je imel tokrat smolo; bila je pač nedelja in se je hotel najprej pobahati pred toMariši z lepo suknjo in s kolesom, šele potem bi bil ukradene predimete vnovčil. Tako pa se je ravno o pravem času v jel v zanjko. m Radi žepnega noža. Deček Avgust Ž. iz Studencev se je včeraj sprohajal s krojaškim' vajencem- Ljubem še kom. Nazadnje sta razpravljala o neki za njiju sila važni stvari; o žepnem' nožu. Ker nista mogla drug drugega zlepa prepričati, je Avgust 2. zgrabil za nož in ga zasadil Ljubenšku v levo nogo nad kolenom. Rana je 2—3 cnm globoka, a nenevarna. Ljubenšek se nahaja v domači o-skrbi. m Poskus samomor«. Ko je snoci °-brtnik K v Vojašniški ulici odšel z doma, se je njegova žena Marina podala v delavnico, kjer imajo plinsko napeljavo iu odprla cev z namenom1, da se s pomočjo plina prenese na oni svet, kjer ni zakonskega življu ja in njegovih razočaranj. Ob pol 23. uri je mož prišel domov in ker žene ni bilo v sobi, jo je odšel i-skat v delavnico. Tu je ležala nezavestna na tleh. Obupanko so takoj prenesli v bolnico in bo po vsej verjetnosti okrevala. m' Tatvine. Delavcu Fr. Vebru je nekdo odnesel iz shrambe v tovarni planinske čevlje. — Ravnatelju neke tovarne, ki biva v Gregorčičevi ulici, jle neznan ljubitelj kuretine ukradel iz kur njok a 9 kur in petelina. m Nasilni kaznjenec. Vinko Kavran je odlužil v moški kaznilnici 18 mesečno ječo radi tatvine. Danes je bil odpuščen. Določeno je, da se ima vsak odpuščeni kaznjenec predstaviti policiji, ki potem poskrbi, da se lahko vrne domov. Ko je danes paznik Meško vodil Kavrana na policijo, se mu je surovež začel zoperstavljati in ga kar klofutati. Blizu državnega mosta je pazniku priskočil na pomoč stražnik in ga pomagal peljati na policijo. Tudi zdaj se je kaznjenec upiral, tako, da ga je moral stražnik seznaniti z modernim1 »pentakom«. Kavran' je šel namesto domov v — jetnišnico. m Iz policijske kronike. Včeraj je bilo aretiranih 5 oseb in prijavljenih 14 drugih prestopkov, danes pa je bila are- tirana! oseba radi tatvine, izmed ovadb,-ki so jih vložile straže, pa omenjamo: 3' tatvine, 1 sum tatvine, 1 lahka tel. poškodba, 2 cestno-pol. prestopka, 1 poskus samomora, 1 prekoračenje policijske ure itd. m Orjuna. Danes v torek 18. tm'. ob 20.-(8.) uri sestanek Veseličnega odseka v restavraciji Narodnega doma. Točnost in udeležba obvezna. Zdravo! Predsednik. _ N 53 m Sejemsko poročilo. Na svinjski sejem v^ Mariboru dne 14. nov. 1924 se je pripeljalo: 313 svinj in 1 koza, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tedno-g sta.rik omad 75—125 D, 7—9 tednov stari! 150—212.50; 3—4 mesece stari 300—-00 D, 5—7 mesecov stari :500—700 D: 8—10 mesecev stari 750—-950; 1 leto stari :'!250—' 1625; 1 kg žive teže 16—17.50, 1 kg mrtve' 21.25—25 D; koze po 150 D Narodm* ^edsSSšče. REPERTOAR, Pondeljek, 17. nov. Zaprto. Torek, 18. nov. »Kajn«. Ab. C. kreda. 19. nov. Zaprto, četrtek, 20. nov. »Apolonov hram«. Pre* mijera«. | »Apolonov hram«. V četrtek, 20. t. rrt. se vrši premdjera izvirne slovenske operete skladatelja Viktorja Parme, To delo je bilo prvič vprizorjeno v Zagreba (marcu 1909) ter doseglo na tamkajšnjem! odru zelo lep uspeh. - Vstopnice se že sedaj lahko rezervirajo. Spon. : Pokalna tekma ISSK Marib ; SV, Rapld, Maribor 0 : l. Oboje moštev je nastopilo reducirano t. j. ISSK Maribor z 9, SV Rapid z 10 igralci. Tekma se je odločila v prvi polovicijgre. — Sodil je g. kapetan Šuput odlično in v splošno zadovoljnost gledalcev kakor tekmovalcev. : SV Rapld, Maribor • ISSK Maribor 2 : 1. Po pokalni tekmi je sledila prijateljska tekma, ki je končala z navedenim rezultatom. ISSK Maribor ima en lasten’ gol, katerega je zakrivil levi half. Zastreljal je tudi on-o enajstmetrovko. Igra je bila ves čas odprta in je val o var la zlasti v Prvi polovici iz enega polja na drugo, dočim’ jo v drugi polovici igre ISSK Maribor obvladal prostor in tako-rekoč blokiral nasprotnika. Sodil je dobro g. Nemec. — Občinstva je bilo precej. Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tužno vest, da je naša dobra mati, oziroma stara m iti in tašča, gospa Ana Marija Jug roj. ŠuSigoj danes dne 17. novembra 1924 po dolgi mučni bolezni v starosti 66 let, previdena s tolažili sv. vere, mimo v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo dne 19. novembra 1924 ob 3. uri popoldne na Pobrežkem pokopališču. Zadušnica se bo brala v stolni cerkvi dne 20. novembra 1324 ob 7. uri. Maribor—Trst, dne 17. novembra 1924. Žalujoči: Andrej, soprog. Rudolf, Josip, sinovi, Angela, poročena Klemenc, hči, Ines, Marija, snahe, Milan, zet, Vally Dušan, vnuki. Lastnik in izdaj atil j: Konsorcij »Tabor«. Glavni in odgovorni j rednih: Vekoslav Snijidler. — Tiska Mariborske tit Varna d. d.