Posamezna štev. 6t> vin. Stev. 236. foStefna - "ST" - paviaflrana. ifLiimiafli, v sredo, dne », decembra m Leto XLVH nja sporazumom vseh zakono-fUfmh Žiniteljev, skupščine ia vladarja pstancftnfo tprvo narodno (predstavništvo. \Ta narodno predstavništvo je imelo biti po modernih parlamenlarrrih načelih tisti opravn* fektor, kateremu je vlada odgo-19orna rn ki naj bi v izvrševanju zakona, oblasti reševalo najnujnejše državne posle tet pripravilo vse kar jc potrebno za (BBtavotvtrno skupščino, in da bo skalna parlamentarna vladna kontrola. Ono nalj v sporazumu vseh strank in pc vladarjevi S»esedi ostane zbrano vse do ustavotvorne skupščine ter se nc more nc odgoditj, ne razpustiti I Da bi začasno narodno predstavništvo moglo izvršiti dano mu nalogo, bi morali njegovi člani imeti zavest o veličini in težki odgovornosti, ki iim jo nalaga nase «wfinjcn?e in nanovo ustanovljena država, rnvest o koristnih vplivih in dobrih uspehih pravilne uporabljenega parlamentarnega načela, morali bi imeti ljubezen, zmi-»1 »n umevanje za v-se narodne in dr-javne potrebe in morali bi ves čas, dokler traja frevizorii, v (sporazumu vseh skupin vzajemno delati in nosili odgovornost za delo v vladi in v parlamentu. Proti tej nalogi, ki jo je cslo naše ljudstvo sprejelo enoglasno in z največjim navdušemem in od kaitere pravilne rešitve je pričakovalo velikih koristi ,so od vsega začetka delali razdor nekateri, ki 'ih je tako v parlamentu kakor v vJadt vodila težnja po neodgovorni oblasti, katera bi jim omogočila, uporabiti državno oblast v strankarske svrhe. Ta peščica ie ustanovila takozvano Demokratsko zajednico in s svojimi strankarskimi pohlepi izzvala popolno nedelavnost, razkroj v vseh delih naroda v času, ko bi bilo Ueba radi notranjih iu zunanjih razmer nase države zediniti vse ljudske vrste Vse to je izzvalo prvo vladno krizo, ko je predsednik tedanje vlade g. Protič obtožil dober del tedanjih ministrov. Cd te dobe pa do danes vlada v naši državi ministrstvo g. Ljube Davidoviča, sestavljeno iz takozvane Demokratske zajednice in trojice, ki se nazivajo sociaHsti. To minististvo se je — dasi predstavlja v Narodnem predstavništvu manjšino ■—• po nelojalnih dogovorih, ko je bilo podalo demisijo, navzlic prgišču loblju.b in prevar končno odločilo, da vlada neparla-mentarno in protipostavno. Ono hoče odgoditi našemu ljudstvu narodno predstavništvo pod izgovorom, da ni sposobno za delo. Ono namerava po vsej državi izvesti volitve in uničiti vsako samoupravo občin, kar sc je že zgodilo po Hrvatskem in v Slavoniji in kar sc pripravlja v Bosni, Sloveniji, Vojvodini, pa tudi v Srbiji. Ono sklepa škodljive in docela uničujoče trgovske pogodbe, kjer gre za milijarde ljudskega denarja. Najrevnejšim slojem utrgava 20 odstotkov od denarnega imetka, lahkomiselno oktroira in z naredbami ruši narodno gospodarstvo in tako izzivlja čim dalje večjo draginjo, po-deluje zločincem privilegije za izkoriščanje našega naravnega bogastva, širi korupcijo po vseh področjih narodnega, državnega, trgovskega in upravnega življenja ter vzbuja nezadovoljnost kmetov, delavcev in javnih uslužbencev, kar more dovesti do razsula naše uprave. Celokupen promet, prehrana in preskrba, ureditev valute, rešitev invalidskega vprašanja izziva vsesplošno nezado- voljnost ter zapostavlja nebrojne javne interese in jim škoduje. Ne jamči za varnost življenja in premoženja, uničuje ustavno svobodo in s cenzuro duši svobodo tiska. V najvišjih vprašanjih bodisi kateregakoli področja ljudskega življenja odloča po svoji samovolji potom naredb in ukazov. Državni denar troši samovoljno in brez parlamentarne pooblastitve ter spravlja ljudstvo v dolgove; in vse lo dela samovoljno in brez parlamentarnega pooblaščenja in kontrole. Uveden jc absolutistični režitp in rušijo sc ustavni temelji kraljestva, a narodno predstavništvo se obtožuje z lažnji-vo trditvijo, da preprečuje delo parlamenta, dasi ono ni niti z enim činom dokazalo, da jc onemogočilo karkoli bi bilo koristno za državo, Nasprotno je resnica, da sc vlada izogiba narodnemu predstavništvu in sc ga hoče otresti, samo da more izvajati svoje strankarske namene brez kontrole in brez odgovornosti Lcr da ji ni potreba odgovarjati na že vložene interpolacije o velikih zlorabah gotovih članov njene skupine (suboLiška aiera) in na interpelacije o mandatih tistih poslancev, ki so bili za časa okupacije v službi sovražnika. Dolžni smo, da opozorimo ljudstvo na posledice takega absolutističnega strankarskega vladanja, ki širi v državi sami nezadovoljnost, -razpihuje strankarske strasti, troši narodne sile, namesto da. bi: delalo na izgradbi pravega narodnega prosvetnega in kulturnega državnega življenja, a v inozemstvu vzbuja misel, da naše narodno in državno edinstvo ni osnovano na varnih temeljih naše volje in srca, nego da jc za njegovo ohranitev potrebna tudi sila, kar nas kot narod in državo kompromitira, ker nas pri prijateljih omalovažuje, a pri neprijateljih kaže kol preslabe in nesposobne, da bi obvarovali cclokupnost našega narodnega ozemlja. Nepričakovano je, da je šla la vlada v vprašanju zunanje politike tako daleč, da jc — holeč se osvoboditi parlamenta tudi v poslih zunanje politike — izpostavila avtoriteto krone, dočim mora v vsaki ustavni monarhiji vlada ščititi krono. Naš zunanji položaj bo samo tedaj močan in čvrst, ako bodo notranje razmere urejene in bodo temeljile na zadovoljnosti ljudstva in podpori parlamenta, ker samo to daje moč tudi vladi. Živela ustava is svoboda Beigrad, 4. d^.cmbra 1919. PREDSTAVNIKI KADIKALNEG \ KLUBA. Stojan Protič Joca P. Jovanovic Vass Bogojevič dr. Aleksa Stanišič Sulejman Saliagič Temko Popovič dr. Nikola Snbotič Milan Topalovič Nikola Drmončič Božidar Popovič dr. Milan Svinjarev Ilija nič dr. Momčilo Ninčič Mihajlo V. Ilič Dragoljub Božinovic Miladin Štefanovič Jr. Velizar Jankovič Nlkodija Mile ti č Vojislav šola dr. Milan Pečane*; Dimitrija Popadič Čeda Gagič Angjelko Nješic Seraiin Popovič Mita Gjorgjevič Pera Miloradovic dr. Mita Mušicki Živan Vilolič MiSa Triiunovie t i joka Brnvinm Ljudski zastopnici Andra Stanič Živojin Tajsič dr, Slavko MUetič Mita Klicin dr. Ejub Muezinovič Ilija P. Mihajlovič Ranko Obradovič Svetozar Hadžič Vlada Savič dr. Aleksandar Roknič Milan Nedeijkovič dr, Žarko Miladinovič Sretan V. Kojič Bogdan Mihajlovič Gjara Jeremič Joca Selič Milan Kapetanovič Tihomir Konstantinovic Andrija Protič dr. Aleksandar Pavičcvj.; Stojan Kostič Peter Vuksanovič dr. Jovan Manojlovič Pera Jovanovic dr. Živko Prodanovič čada KoBtič Mihajlo Jovanovic Velisav Mihajlovič Krsta Gjorgjevič Sali-beg Rasovac Nikola Minič il Iulin Dratfovič. opozicijskega bloka r Uroš Brkič Milan Protič T omo K. Popovič t PREDSTAVNIKI NEODVISNEGA KA-1 -IKALNEGA KLUBA: Marko Trifkovič Nastas Petrovič Velja Vukičevič TOSTAVNIKI JUGOSLOV. Kl " 3 A: dr. Anton Korošec dr. Franc Jankovič dr. Franc Šavbah Franc Smodej Fran Gralenauer Janer. Štrcin Anton Sušnik dr. Janko Šimrak Josip Gostinčar dr. Velimir Deželic Ivan Vesenjak Janez Brodar Stanko Banič I'.-čD61 AVNIKI NARODNEGA KLUBA: dr. Matko Laginja dr. Gjuro Surroin dr, Kadovan Markovič dr. StiepanSrkuli dr. I »ka Čabrajič 7 - n T.juho Galič di. Jujo Sunarič Z ozirom na razmere v deželi in od-nošajc naše države nasproti inozemstvu, v svesti si odgovornosti, ki smo jo prevzeli žc v času našega zedinjenja, zahtevamo, da vlada črpa svojo moč iz ustave in narodnega predstavništva. Zato temeljem prevzetih obvez zahtevamo: da ostane narodno predstavništvo do ustavotvorne skupščine zbrano in da dela; da vlada stopi pred to predstavništvo in sc podvrže tisti ustavni odgovornosti, katero temu predstavništvu dolgu-guje; da se narodnemu predstavništvu pred-lože žc izdane uaredbe, trgovinske in druge pogodbe, odredbe (koncesije), ki spadajo pred narodno predstavništvo; da sc zakontim potom glasuje o vseh državnih potrebah (proračun); da se predloži parlamentu volilni zakon za ustavotvorno skupščino; da se potom narodnega predstavništva uzakoni občinski volilni red, ureditev valute, agrarno vprašanje, vprašanje o na-knadn odškodnini, vprašanje o vojnih dobičkih, kakor tudi zlasli važno vprašanje invalidov in da sc narodnemu nredstavništvu predloži določbe o naših državnih mejah in druge pogodbe, sklenjene na mirovni konferenci. Ako ta vlada brez udeležbe parlamen-ta vztraja v dosedanjem svojem neustavnem delovanju, mi ljudski zastopniki že sedaj proglašamo vsak njen čin za nezakonitost in neustaven ter izjavljamo, da jo hočemo kot ljudski zastopniki v prvi priliki pozvati na zakonsko in ustavno odgovornost. V skrbi in želji, da se naše javne razmere urede, opozarjamo vse ustavne čini-telje na vse liste težke posledice, ki morejo nasto.fi vsled dušcnj>. temeljnih ustanov naše države. Prepričani smo, da bo vse naše ljudstvo v vsiljenem mu boju za ohranitev ustave in svobode pokazalo tislo možatost in vztrajnost, samozavest in dostojanstvo, s katero se jc znal opredeliti za svojo sedanjo edinstveno državo in s čimer bo edino mogel postaviti zdrav temelj za bodoči napredni razvoj v popolni svobodi. iT C. • ■ : dr. Didak Buntič dr lavoslav Hanžck Jr. Ivan Lorkovit'' dr. Fran Barac Ivan Peršič :Tr. Hamid beg Hrasnica Peroslav Paksijevič dr .Svetozar Ritlig dr. Živko Petričrč Ivan Kovačevič dr. Mato Drinfeovir dr. Kcrubin Šegvič Nikola Winterhalter dr. Ante Pavelič dr. Ivan Krnic '"ODVISNI DEMOKRATJ"E: dr. Bogdan Mcdakovič Vasa Muačevič dr. Dušan Pelcš Anton Mihajlovič dr. Gavro Manojlovič \VNIKI NACIONALNF' KLUBA: Stojan Ribarac Todor Stankovic Milivojc Bašič POSLANCI IZVL': Ljuba Babič-Gj«iM-: Hurnija Gjumruk ' .lova Banjanin Alt-ksa žuievL STOVENie, 1». STecemSra 1919, 8tw. 236. klub razpada, v vrste organiziranega socialističnega delavstva vdira povodenj nezadovoljstva. Vedno očitneje sc javlja v vseh mislečih prepričanje, da je Ljudska stranka v Sloveniji edina nositeljica demokracije in ljudske svobode. Stran X Nova deželna vlada. V deželah, ki so vladane demokratično, je običaj, da vlade nastopajo po volji in milosti ljudstva ter odstopajo na zahtevo ljudskega nezaupanja. Tudi pri nas se radi ponašamo s iirmo demokracije, katere počelo je zdrava volja ljudstva, katero predpogoj jc moderna samouprava, selfgoverument. Toda le zunanja firma je v Jugoslaviji »demokratska«, vsebina fraze jo pustolovska tiranija nekaj politikov, ki jim je ljudstvo deveta briga, pri nas vlada domišljava oligarhija skrahiranih politikov, ki stoje v službi liberalno-meščanskega kapitalizma in njegovih velebank. Te poja,ye opažamo dosledno izvajane na Hrvatskem, to so pričeli izvajati tudi pri nas. y Sloveniji. Ko se je s pomočjo spletk posrečilo demokratskim kapitalistom in ž njimi zvezanim socialistom, da so ostali na vladi v Belgradu, so hoteli po, vsej državi uvesti svojo diktaturo, diktaturonmanjšinske oligarhije, da rešijo svojo stranko. Takoj, ko je v Belgradu zavladal Pribičevičev absolutizem, jc v seji deželno vlade za Slovenijo predlagal dr. Žerjav, izvršilni organ Pribičevičeve stranke, naj odstopi sloven-, ska deželna vlada. Jasno? je bilo, da za slovensko deželno vlado, ki-i je bila sestavljena na podlagi sporazuma vseh slovenskih strank, prememba osrednje vlade v Belgradu nc more biti povod, da odstopi. Deželno vlado je imenoval regent po sporazumnem predlogu vseh sloven. strank. Zato za zastopnike Ljudske* Stranke v deželni vladi ni moglo biti povoda, da odstopajo, dokler koalirane stranke (JDS in JSDS) kot take ne odpovedo sodelovanja. Tega pa ti stranki nista storili. Zato so se poverjeniki, ki pripadajo Ljudski Stranki, izjavili, da ne morejo glasovati za demisijo, dokler ostali dve stranki ne izjavita, da nočeta več sodelovati z Ljudsko Stranko v deželni vladi in ž njo deliti odgovornost za vodstvo uprave v deželi. Te izjave še danes ni, pač so podali demisijo dr. Žerjav, dr. Kavnihar in Prcpcluh. V odgovor na lo je prišel iz Belgrada Pribičevičev ferman, s katerim so bili odstavljeni predsednik deželne vlade dr. Brejc ter poverjenika dr. Verstovšek in Golja. Namesto odstavljenega dr. Brejca, ki ni demisi-joniral, pa jc deniokratsko-socialistična vlada v Belgradu postavila za predsednika v Sloveniji dr. Žerjava, ki je malo dni prej demisijoniral. Jasno jc bilo, da je. bilo to nasilje domenjena igra, Ljudsko Stranko, zastopnico velike večine ljudstva, potisniti nasilno na stran, cla zamore z nasiljem zavladati nad ljudstvom kiika, ki med ljudstvom nima nikogar za seboj. Dr. Žerjav je tako postal predsednik deželne vlade za Sloveni jo po milosti bel-grajskib ministrov in proti volji večine slovenskega ljudstva. Tako vladanje se v Jugoslaviji nazivi j c demokratsko! Novo-imenovani zaupnik demokratske osrednje vlade jc začeJ takoj sestavljati novo vlado. In k sestavi nove vlade je dr. Žerjav povabil tudi Ljudsko Stranko, prav kakor jc dr. Korošec na velikem kmetskem zborovanju 0. novembra v »Unionu« napovedal, ko je dejal: »Mi imamo v Belgradu vlado, ki zastopa manjšino v narodu, ne le pri nas v Sloveniji, marveč tudi v Srbiji, Hrvatski, Bosni in Hercegovini. In sedaj so isto neumnost naredili v Ljubljani. Odstavili so predsednika deželne vlade dr. Brejca in poverjenike, ki so bili zastopniki največje kmetske stranko, ki so hoteli delati v vladi in nositi odgovornost... A kljub temu nas bodo sedaj vabili, da zopet stopimo v vlado! Zakaj to? Ker hočejo sami zasesti najvplivnejša in najvažnejša mesta, nam pa bi dati samo nevažna mesta, kjer se za ljudstvo nc more dosti narediti. Toda mi odklanjamo tako vabilo, ker hočemo popolnega zaupanja. Nismo stranka beračev! Stranka, ki je sedaj na vladi, umira, in z umirajočimi ne sklepamo nobenih kompromisov! Hočemo enakopravnost, in ker smo najmočnejša stranka, zahtevamo pri vladi prvo besedo!« To stališče jc množica 4000 mož iz ljudstva, katero so zastopali, z vsem navdušenjem odobrila. In to stališče je bilo merilo za Ljudsko Stranko, ko je odgovorila na dr. Žerjavovo povabilo z dne 15. nov., naj se naša stranka udeleži medstrankarske seje za sestavo nove vlade. Odgovor, ki ga je prejel dr. Žerjav, se je glasil: »Ker je V. L'. S., kakor nekdaj, tudi danes mnenja, da položaj našega naroda zahteva sodelovanja vseh strank v vladi, je pripravljena, udeležiti se pogajanj za sestavo ljubljanske vlade pod pogojem, ako se poprej popravi nasilje, storjeno pretežni večini slovenskega ljudstva, s tem, da sc upostavi prejšnje stanje. Če se ostale stranko s tem pogojem strinjajo, prosimo Vas, gospod doktor, da nas o tem obvestite, nakar bi V. L. S. bila voljna, voditi pogajanja za sestavo ljubljansko vlade.« Po milosti gospoda Pribičeviča postavljeni predsednik dr. Žerjav seveda rta to pismo ni dat odgovora.. Pač pa je so- cialno - demokratična stranka povabila Ljudsko Stranko v pismu z dne 20. nov. na medstrankarski razgovor o sestavi vlade, ki naj bi so vršil dne 21. uov. Na to pismo^ je Ljudska Stranka odgovorila s tem, da je opozorila socialiste na pogoje, stavljene dr. Žerjavu ter izjavila: »Ker stavljeni pogoji šc niso izpolnjeni, so VLS nc udeleži predlaganega medstrankarskega razgovora za sestavo dež. vlade.« Še Isti dan jc došel od socialistične stranke naslednji dopis: »Obžaluje jemljemo na znanje, da je Vaša spoštovana stranka odklonila se udeležiti današnjega medstrankarskega razgovora glede, sestave bodoče dež. vlade. Ker momentane pol. situacije v dež. vladi naša stranka, ki si je Vašo spoštovano stranko usodila k razgovoru povabiti, ni povzročila, VaSc odklonilno stališče našemu vabilu nasproti ne smatramo za dovolj utemeljeno. Ker jc rešitev krize pri dežcnli vladi nujna, jc umevno, da smatramo za potrebno, da se pogajanja med strankami, ki so se današnje konferenco udeležile, nadaljujejo, o čemur si Vas usojamo obveščati, s pristavkom, da je želja našo stranke, da bi se Vaša spoštovana stranka odločila za sodelovanje v centralni in vsled tega tudi v deželni vladi, kar bi bilo v eminentnem državnem interesu.« Tako sodi soc. dem. stranka, medtem ko so njeni trije ministri v osrednji vladi sopomagali, izvršiti v Ljubljani nasilje nad zastopniki večine slovenskega ljudstva. Dokler vladajo v kaki stranki take razmere, je jasno, da resnemu človeku ni mogoče, udajati se še tako lepim vabilom, posebno ko ni nobene besede o tem, da se popravi storjena krivica in nasilje. Sedaj sc že nekaj tednov vršo tisti nujni in važni medstrankarski razgovori — seveda brez Ljudske Stranke —, ki sc jih udeležujejo JDS, ki jo skoraj več ni, socialisti in nova kmetijska stranka, katera je nastala iz agrarno-kapitalističuega dela demokratskih magnatov na deželi. Gospodje sc z vso vnemo trgajo in pulijo za poverjeniška mesta, a zediniti sc ne morejo. Medtem pa vlada sam dr. Žerjav po svoje, in uspehi njegovega gospodarstva sc občutno kažejo. Najhujši birokraški absolutizem brez vsakršne kontrole se jc razpasel tako, da izziva v ljudstvu najhujši odpor. Občinski zastopi, zadnji ostanki ljudske avtonomije, se razpuščajo, izdeluje se občinski volilni red, kakor so ga vsilili Hrvatom, kjer so ti čudni demokratje uveljavili na deželi javne volitve. Medtem pa še bolj cvete verižništvo malih in velikih oderuhov, ceno rastejo. Moke zmanjkuje, čeprav jo je dr. Žerjav obljubljal. Usnja ni, čeprav ga je dr. Žerjav zaplenil. Ljudstvo hodi boso, usnje pa sc celo baje izvaža, ali pa leži kje v skritih skladiščih. Tako vidimo sadove absolutistične vlado brez ljudske kontrole tudi v Sloveniji. Ko so zastopniki Ljudske Stranke bili še v deželni vladi, jim je Pribičevič jemal kos za kosom njihovega delokroga, vse je hotel centralizirati. V hudem boju ž njim je mogla tedanja deželna vlada saj kaj malega rešiti za ljudstvo iz žrela demokratskega centralizma. Danes pa ima dr. Žerjav polno moč, a stvari gredo navzdol, ker gre navzdol tudi samouprava ljudstva in je izginila ljudska kontrola. Zato velja v našem boju tudi glede deželne uprave geslo: Ven z ljudsko samoupravo! Ven z ljudsko kontrolo! Žfsrefc n strankarske razmere. Politični pustolovci v Sloveniji so dosegli svoj namen. Imajo že razne nesrečne spomine za seboj, vendar hočejo Slovenijo tudi v političnem in upravnem oziru privesti do poloma. Pribičcvic, znani demokratični nedemokrat, je dekretiral svojega ljubljenca, ki sc oklepa istih policijskih manir kakor njegov duševni oče, dr. Žerjava za predsednika deželne vlade. Ko bi se bilo to začetkom letošnjega leta zgodilo, bi imelo to še kak smisel, in mnogi nepoučeni bi bili mnenja, da to imenovanje res odgovarja strankarski moči v Sloveniji. Takrat so namreč naši demokrati, Vi prisegajo na policijski sistem, oznanjali v celi Jugoslaviji veliko demokratsko stranko, ki bo pritegnila nase ljudstvo v svoje vrste. Bilo je veliko vpitja, veliko govorov in veliko dragih pojedin. A vse to porajanje je imelo eno veliko napako, da ljudstva ni bilo od nikoder zraven. Najmanj odziv* jc dobil ta novi stvor v Sloveniji. Bilo jc mnogo dobre volje, mnogo kandidatov za razna mesta, lodo stranka je bila že v svojem počciku mrtvorojeno dete. Vsi zdravniki, ki so slali ob porodni postelfi, niso mogli ttdahnili življenja temu otroku. Kar jc mrtvo, bo c stalo mrtvo na veke. Razni voditelji nove stranke, ki so se žc videli na vaclt vodilnih mestih v državi, so morali tudi sami sčasoma izpr? /idetJ, da so jih vsi rnhcvi upi goljufali, C krita pot ne vede do cilia. To iim ie bilo ssn^. Nastopiti bo treba pot po ovinkih. In ko-rajžno so nasicf>ih to pot. In sedaj opazujemo v Sloveniji dejstvo, da jc JDS Wi; iz njenega naročja pa se s trudom iz/ija»a dve novi stranki, ki skušata po ovinKih prilastiti si nekoliko politične moči, kateic si ni mogla z odkritim vizirjem priboriti JDS. Od vsega nekda-riega sijaja jc ostela lc še streha, ped katero sta se t.celili Samostojna kmetijska in Narodno sccialna stranka. Kar je lastro vsem liberalnim stran-katiem otj začetta do današnjega dne, tega seveda tudi ti dve novi stranki nista mogli zavreči. F«za jim je geslo, kri:a-vost v spi en t f'. o, nasilje orodje, ovinkar-stve sredstvo. Posebne jasno se lo razodeva pri takozvani Samcitojnl kmetijski stranki, ki je postala glavna opora političnemu sv?bc-domislecu dr. Žrr,avu. Čudno je to. da ti zna kapitalizem vedno pridobivati zvestih biaprev, ki mu uaano služijo in opravljajo njegova isteijska dela. To vlogo bo igrala sedaj ia stranka. Od početka je bilo la^no vsem, ki poznajo naše politične razmere, v katerem gnezdu je bila ta stranka rojena. Njer< us tare vitel ji in navidezni voditelji so se sicer z vso silo trudili, da bi zb.isali sled svtjega izvora. Pa na svetu jc že fako, da se nc more nobena stvar, nai je šc tako tajno zasnovana, stalno prikriti. Oklenili so se jc vsi podeželski nekdanji takozvani naprednjaki, svobodomi-sleci, kapitalistični magnatje — vsi ti so bili in so njeni rajzvestejši in uajpožitvo-valncjši agitatorii. Na zunaj so pa le vsi zatrjevali, da ne marajo imeti z JDS riti nrlntanjšega stika- Seveda, navadnsmu človeškemu lazumu je to nerazumljivo, kako bi mogel človek v trenutku bistveno svoje mišljenje plemeniti ter postati bolj papeški kakor papež. Toda ti novi odre-ŠMVki so tc našim kmetom z vso resnostjo ia vstramoitjo dopovedovali. Mnogi so jim tudi fo verjeli. Ko so očetje videli, da jc dete začelo samostojno hoditi, niso mogli prikriti svojega očetovskega veselja nad tem dogodkom. Neizkušeni podpredsednik JDS prof. Breznik je mnenja, da »bo bližnja bodočnost zahtevala od vseh protifarških ljudi obilo političnega dela,« je seveda tudi mnenja, da bo pri tem »protifarškem delu« Samostojna kmetijska stranka imela nalogo, opravljati najvažnejše delo. »Zato — pravi neprevidni mladinski vodja JDS — Jugoslovanska demokratska stranka Samostojno kmetijsko stranko po možnosti podpira«, in pristašem JDS »celo svetuje, da stopajo vanjo.« Čisto jasno je JDS povedala to mnenje o novi kmetijski stranki v posebni okrožnici, ki jo je 22. novembra razposlala vsem svojim krajevnim organizacijam po deželi. Ta okrožnica dobesedno pravi tako: »Da sc od pomore, pomanjkanju gospodarskih in prehranjevalnih potrebščin po deželi in v mestih, snujejo naši pristaši »Neodvisne kmetske stranke« gospodarsko organizacijo »Ekonom«, ki ima namen skrbeti za živilske in kmetijsko-gospodar-ske potrebščine (krmila, gnojila in orodje). Deleži znašajo po 400 K in se plačujejo pri Jadranski banki v Ljubljani na račun »Ekonoma«. Vsem našim gospodarskim organizacijam na deželi (Posojilnice, hranilnice, kmetijska društva itd.) kakor tudi posameznikom priporočamo, da pristopajo. Takih organizacij mi dosedaj nismo imeli in zalo so naši pristaši velikokrat trpeli očitno škodo, med tem ko jc klerikalce podpirala Gospodarska zveza. Glede razmerja do Neodvisne kmečke stranke poudarjamo sledeče: Naša stranka ne bo nikjer ovirala razvoja Neodvisne kmečke stranke in naši pristaši lahko povsod vstopijo tudi v organizacijo Neodvisne kmečke stranke.« — Tajništvo JDS.« Stvar je tedaj jasno povedana: Vsi podeželski »demokrati« v novo Kmetijsko stranko, s katero bo JDS zedinjena tudi po skupni gospodarski družbi •»Ekonom«. Istočasno je namreč tudi »Kmetijska stranka« naznanila, da snuje gospodarsko družbo »Ekonom«. Agrarni in bančni kapitalisti si bodo prisegli ljubezen in zvestobo pri svojih kapitalističnih žepih! Kapitalistične družbe kakor Jadranska banka, Impex, Ekonom bodo skušale uničiti svobodno zadružno organizacijo našega kmeta. In temu namenu služi v politiki bankir-sko-kapilalistična JDS ter agrarno-kapita-listična Kmetijska stranka. Ljudstvo pa je opozorjeno ter hiti skrivati svoje žepe pred prsti teh »prijateljev«. Podobno se godi tudi naprednjaški slranki novih Narodnih socialcev. Imeli bi tvoriti pribežališče vseh tistih rcvežev-delavccv, ki so obsojeni, da vlačijo politični voz tega narodno in demokratsko pobarvanega mednarodnega kapitalizma v Jugoslaviji. A javnost pozna že tudi to firmo, ki pomeni življenjsko zavarovalnico politično jetičnih buržuaznih voditeljev. Med tem pa nasilna socialna demokracija v svojih lastnih vrstah trpi na najhujši bolezni: razpada ob živem telesu. Socialistično delavstvo noče več vedeti za svoje voditelje, ki so si- udinjali kapitalističnim mogotcem: njihov parlamentarni Kolkovanje in deolzna centrala. Kolkovanje bankovccv se vrti v pol« nem teku. V Sloveniji bo v soboto že končano. Stavimo pa si že sedaj lahko vprašanje, bo li imelo uspeh, kateri se ie pričakoval ali pa se bo nadaljevala naša zmeda v denarnem vprašanju tam, kjer smo se 30, novembra ustavili. Eflto pričakovanje, ki ga je stavila vlada v kolko-vanje in ga je v svojem uradnem komentarju tudi javno povedala, znižanje cen za 20%, sc ni izpolnilo. Sicer jc bilo vsakemu tudi površnemu poznavatelju denarnega vprašanja jasno, da se to ne bo zgodilo. No, glavni calj kolkovanja ni bil ta. Če se bo sedaj preprečil vsaj nadaljni uvoz bankovccv avstroogrske banke na naše ozemlje, je doseglo kolkovanje precej, kajti to utihotapljcvanje krivo žigosanih bankovcev je postajalo za našo državo že katastrofalni. Jasno sliko o tem bomo dobili šele, ko objavi ministrstvo financ vsoto bankovcev, ki jih ie bilo sedaj kolkovanih, Prištevši tem 20% za= držanih bankovcev, se nam bo pokazalo za koliko milijard smo obogateli« od četka leta, ko je bilo uradno žigeeaB& nekaj manj kot 6 milijard kron. Ima pa to kolkovanje še namen, c pooblastila Poljsko, da prične z veliko ofenzivo proti sovjetski Rusiji. Poljski vojaški zvcdcnci se nadejajo, da bo mogla poljska armžJfla osvoboditi Moskvo in Petrograd v treh tednih. Bolgarija je 27, novembra podpisala tnirqyuo pogodb^ Zapadno Galicijo jc vrhovni svet prisodil Poljski. Habsburžani izgnani. Dunajska vlada jc razglasila zakon, s katerim se izreka izgon vseh članov habsburške rodovine iz avstrijske republike in konfiskacija vsega premoženja, ki sc nahaja na avstrijskem ozemlju in pripada članom habsburške hiše. Na Češkem so narodno socialistični ministri ministrskemu predsedniku Tu-sarju naznanili, da izstopijo iz vlade. Turčija pod nadzorstvom. Vrhovni svet je sklenil, da ostane turški sultan v Carigradu ter da sc Turčija stavi pod nadzorstvo. Država SMS. Regent Aleksander v Parizu, LDU Pariz, 6. dcccmbra. Predsednik francoske republike Poincare je sprejel prestolonaslednika regenta Aleksandra. Porazgovor jc trajal tri četrti ure. Ko je zapustil prestolonaslednik regent Aleksander elizijsko palačo, je bil njegov obraz radosten in pričujoči so imeli vtis, da jc zadovoljen z porazgovorom. Drugi dan jc predsednik Poincare vrnil regentu Aleksandru poset, ki jc bil prav tako prisrčen in ki je trajal prav tako dolgo. LDU Belgrad, 7. decembra. Prcsbiro poroča iz Pariza: Dne 6. decembra je dal jugoslovanski poslanik v Parizu Vesnič prirediti diner na čast Nj. Vis. prestolonaslednika regenta Aleksandra v poslaništvu. Povabljeni so bili g. Polk, Berthelot, ravnatelj političnega oddelka francoskega zimanjega ministrstva, g. Huklakov, ruski poslanik, in več drugih odličnosti iz političnih krogov. Predujem Srbiji. LDU Belgrad, 8. decembra. Repara-cijska komisija je odločila, da sc Srbiji nakaže predujem na račun vojne odškodnine. Ta predujem znaša 300 milijonov. LDU Belgrad, 8. decembra. Vprašanje vojne odškodnine jc povoljno urejeno in sedaj sc vodijo pogajanja za večji pred-jem. Vlada jc določila, da dobe ves predujem srbski državljani, ki so bili za vojne oškodovani. Zato se bo tc dni pričela ceniti škoda, ki so jo storili v Srbiji sovražniki. Parlament še ni odgoden. LDU Beograd, 8. dccembra. Predsednik začasnega narodnega predstavništva dr. Draža Pavlovič je bil danes ob 10. dopoldne pri ministrskemu predsedniku Da-vidoviču. V demokratskih krogih se govori, da ukaz o odgoditvi parlamenta še ni podpisan. Italijani v Črnigori. , LDU Cetioje, 8. decembra. V Baru so izkrcali Italijani bataljon vojske, ki naj baje zamenja staro posadko. Ker medicin stara posadka šc ni odšla iz Bara. so bile od naših oblasti ukrenjene vse odredbe, ki jih zahteva opreznost. sc bodo izplačevali sorazmerno. — Povoljno leko ludi pregovori glede vprašanja na račun naših bodočih dohodkov. Ameriški delegati odpotovali. LDU Lyon, 8. dccembra. (Brezžično), Glavni člani ameriške mirovne dclcgacijc, med njimi Polk in Whitc, odrinejo v torek zvečer iz Pariza v Zedinjene države. Ameriški vojaki, ki so vršili službo v hotelu >Grillon, so odpotovali že včeraj, tajniki, strojepisci in ostalo osebje pa danes ponoči. Večina uradov, ki so poslovali dosedaj v hotelu »Grillon« bo razpuščena, oziroma porazdeljena v druga poslopja, ki so zasedena po raznih ameriških uradih. Tako se bo ameriški tiskovni urad mirovne delegacije preselil v Avenuc Mon-taigne št. 45. Razna poročila. Papež za vojne ujetnike. LDU Lyon, 8. dccembra. (Brezžično.) Kakor sc poroča iz. Rima, jc Sv. Stolica že dvakrat intervenirala za izpustitev vojnih ujetnikov. Prvi korak je obstajal v pismu Sv. Slolicc na pariškega kardinala Amet-tea, ki sc v pismu naproša, naj osebno posreduje pri Clemenceauju za to, da bodo vojni ujetniki mogli prebiti letošnje božične praznike že v krogu svojih rodbin. Drugič je Sv. Stolica posredovala v ta namen z izjavo, da se pridružuje koraku švicarskega zveznega sveta za skorajšnjo izpustitev vojnih ujetnikov. Francoska zbornica. LDU Pariz, 8. dcccmbra. (DunKU-Brczžično.) Danes popoldne jc bila otvorjena novo izvoljena zbornica. Seja jc bila radi prisotnosti 24 zastopnikov povrnjenih pokrajin zelo slovesna. Zastopniki Alzacijc in Lorenc so vstopili za drugimi poslanci, ki so jih ob vstopu svečano pozdravili. Starostni predsednik Sicgfried je imel pozdravni nagovor, nakar je zastopnik Alza-cije in Lorene prečital izjavo, in končal s slovesno obljubo, da bosta Alzacija in Lo-rcna kot skrajni straži francoske misli ob Renu stražili. Nato jc govoril Clcmcnccau, ki je pozdravljal vrnitev obeh pokrajin k materi domovini. Prihodnja seja bo 16. decembra. Morilci ruskega carja. .LDU Dnnaj, 6. dec. (ČTU.) »Wiencr Allgemeiue Zeitung« poroča iz Kodanja: Glavni krivec jfri umoru ruskega carja, Jaltotttov, jc bil pred ruskim sovjetskim sodiščem obsojen na smrt. Kazen je bila že Izvršena. Sovjetsko sodišče je že pred clafjo časa- uvedlo preiskavo proti vsem peterim udeležnikoni pri umoru. Glavni krivec Jaliontov je bil član krajevnega sovjeta v Jekaterinburgu ter je dal na svojo odgovornost in brez vsake sodbe ustrelili carju, ko so se mestu bližali čehoslovaki. Ostali štirje krivci so bili oproščeni, ker so sodelovali pri usmrtitvi le prisiljeni. 60 K tedensko, v četrtem letu učne dobe 70 K tedensko brez doklad. | Ako vajenec trajno zanemarja svoje dolžnosti in nc izpolnujc učne pogodbe, si pridržuje učni gospodar pravico izmero teh nagrad tudi znižati. Vajenci, ki so že dosegli izmero pravkar navedenih nagrad, dobe 10 K tedenskega poviška na dosedanje nagrade. V učno dobo se vajencem ne vsteje en rncscc sedanje stavkarske dobe« 5. Rcdovito nočno delo znaša v nepretrgani dobi sedem ur, v pretrgani osem ur m se plača poleg običajnih prejemko« kvalificiranemu osobju (tehničnemu) od 18^do 24. ure 1 K 50 vin., od 24. do 6. ure 2 K 50 vin.; grafičnemu pomožnemu osobju pa od 18. do 24. ure po 1 K; od 24. do 6, ure 1 K 50 vin. Ekšpedicijsko osobje se ne šteje med grafično pomožno osobje, o katerem je tukaj govor. 6. Kvalificiranemu grafičnemu osobju sc priznava četrtletni nabavni prispevek vi izmeri 200 K za -stimcc in 250 K za ožc-njencc, pomožnemu, grafičnemu osobju sc; priznava četrtletni" nabavni prispevek, in! siccr po 100 K samcem in oženjencem po 150 K. Prvi nabavni prispevek se izplača 31. dcccmbra t. 1„ nadaljni nabavni pri-) spevki sc izplačujejo koncem vsakega.' kvartala. Za slučaj izstopa iz službe tekom četrtletja gre izstopajočemu po času razmeroma pripadajoči znesek (pro rata tem-poris et quanti). 7. Obe stranki izrekata soglasje, da sd revizija obstoječe kolektivne pogodbe od-godi do 30, junija 1920. 8. Osobje, ki je bilo nameščeno za 'ča-> sa stavke v druga grafična podjetja, ne da bi odpovedalo prejšnjo službo odnosno predložilo novemu delodajalcu cvojc delavske knjižice, mora vstopiti v staro službo, katero more zapustiti Ic, ako zadosti 14-dnevnemu zakonitemu odpovednemu roku, 9- V slučaju spora ali nejasnosti vsled pričujočega dogovora odloča razsodišče, sestoječe iz treh članov, in sicer od strani delodajalcev g. Karel Čeč, od strani delojemalcev g. Werzak Leopold in kol predsednik g. dr. Windischer. 10. Dogovori sc generalni pardon gle-. -dc vseh oseb, ki so bile udeležene pri' mezdnem sporu. 11. Z delom sc z^čne v ponedeljek, dne 8. t. m., brez. odškodnine za ta dan kot praznik. Polltline novice. H- Iz našega uredništva. Glavno uredništvo »Slovenca« je prevzel poslanec Franc Smodej. j »Samostojni« proli kir.eiom, Za nedeljo je sklicala Kmetska zveza shod v Š'i. Jerneju na Dolenjskem. Na shod so, prišli tudi (akozvani »samostojni« z namenom, da bi shod razbili. Tako umevajo namreč liberalni gostilničarji in njihovi najeli ljudje delo za kmeta. Spočetka so »samostojni« s svojim divjaškim kričanjem iri razgrajanjem nekaj časa preprečevali zborov anje. Naslopil je poslanec Brodar, ki je pozval navzoče razgrajače, naj miru-* jejo, ker bo tudi njim dana svobodna beseda, da naj pokažejo, kako pojmujejo svobodo. saj so vendar na shodu zbrani sami kmetje. Toda tudi to jim ni pomagalo, Seveda je vsled tega nastalo tudi ogorčenje meti pristaši Kmetske zveze, ki so pričeli klicati: »To je olika in izobrazba »samostojnih«, to so kmetje, ki ne pusto govoriti kmetu Brodarju, da bi povedal resnico, ker sc je boje! škandal! To jc de-inokratizem liberalnih kmetov, trgovcev in gostilničarjev!« Po četrturnem kričanju je poslancc Brodar nadaljeval svoj govor in je bila ob koncu shoda sprejeta soglasno nezaupiiica •sedanji' vladi, sv prvi vrsti dr. Žerjavu. Po shodu so pravili kmetje, da so šele sedaj spoznali zverinsko samostojnost liberalnih kmetov in gostilničarjev in da jih bodo šele sedaj znat prav ocenili. Značilno jc, da sc izmed samostojnih kmetov nihče ni hotel oglasili k besedi, ko jih je pozval k temu pred-sednik shoda. Vsa niihova, učenost je obstojala v rjoenju. V Šcnt Jernej jc pri-hitel hujskat tudi »samostojni Kuralt ia Mavčič na Gorenjskem. Ko ga je poslancc Brodar vprašal, če ima tudi na Dolenjskem posestvo, so začeli z golažem po samostojnih kmetih podkupljeni kotniji. mesarski pomočniki in razni pobalinčki vpiti: »Udari hudiča!« ter groziti s pestmi. Kmetje so rc seveda zgražali nad tako liberalno surovostjo. — Naslednji dan je imela Kmetska zveza shod v Kostanjevici v stari šoli, na katerem je tudi govoril poslanec Brodar. Tudi tu jc nekdo izmed samostojnih kmetov skušal motiti shod, pa je cul dober pouk. Ostalo je na shodu še 6 samostojnih kmetov, ki se pa kljub pozivu niso oglasili k besedi. Po govoru gospoda Stanovnika je neki 18 letni fant skušal dokazovali, da samostojni kmetje niso proti veri, zborovalci pa so zapustili dvorano, češ: »Tega tiča pa mi žc poznamo,« Nalo jc tudi osamljena šcstorica pobrisala iz dvorarie. — Nova stranka« k? ruši samo kmetsko slogo, s svojimi surovimi nastopi pač ne bo nci«'^!' > ir»l moJ našim ljudstvom, Proti 8nrnemu delavniku. LDU Beograd, 8, dccembra. Včeraj je jc bila lukaj skupščina zveze obrlnijskih udruženj. Sprejeta je bila resolucija proti 8urnemu delavniku, v kateri sc zahteva od vlade, naj sc uvede svoboda dela. Amerikanci in D' Annunzio. LDU Beograd, 8. decembra. »Pravda < pOroča. da jc naša vlada dobila od ameriškega admirala na Jadranskem morju zatrdilo, da jc vsaka D' Annunzijeva akcija na Reki, v Splitu ali sploh na Jadranskem morju nemogoča. Clemenceau proti D' Annunziu, LDU Berlin, 9. decembra. (DunKU,) »Lokalanzciger« poroča iz Ženeve: Clemenceau je v svojem glasilu »L'Homme Librc« italijanskega ministrskega predsednika Ni tli ja resno opominjal, naj vendar enkrat napravi red z D' Annunzijcm, na čigar programu so razen Reke tudi Zadar, Kotor, Ljubljana, Split in Šibenik. V bratskem objemu. LDU Berlin, 8. dccembra. (DunKU.) »Lokalanzciger« poroča iz Lugana: Uradno sc poroča: Italijanske čete so davi sporazumno z d' Annunzijcm vkorakale na Roko. D' Annunzijcvc čete so sc z vladnimi četami pobratile. To vest so v Italiji sprejeli z navdušenjem. mirovni posvet. Podpis mirovne pogodbe. LDU Pariz, 6. decembra. Včeraj ob pol | sedemnajstih jc jugoslovanska delcgacija j podpisala mirovno pogodbo z Avstrijo in Bolgarijo. Vse težkoče o vprašanju glede kompenzacij so odstranjene po posebnem sporazumu. Ta sporazum je potrjen v protokolu, podpisanem od obeli pogodbenih strank. Novo osvobojeni kraji so izenačeni v načinu plačevanja s češko in Poljsko. Izdali sc bodo boni na.ime p inašalca m TfiSfisrsl?2i stavil v Stoogiiip. Po osem tedenskem odmoru sc je pri-cclo la leden delati v vseh tiskarnah Slovenije. Knjigoveška slavka še ni končana, vendar je upali, da se tudi to sporno vprašanje čimpreje reši. Prva pogajanja jc zasnovala vlada že koncem oktobra ter izročila lo perečo zadevo poverjeniku za socialno skrbstvo g. Prcpcluhu, pod čigar vodstvom pa niso uspela. Zadnji teden stavke jc vodi'-oziroma predsedoval poga- j janjem tajnik trg. in obrtne zbornice, g. dr. Fr, \Vindischer, pod čigar objektivnim in spretnim vodstvom sc jc — dasi zadnji čas vsled nekaterih izkočivših tiskarn zelo zamotani položaj končno vzravnal. V soboto, 6. t. m. ob 10. uri zvečer so sc pogajanja končala in se jc sestavil sledeči zapisnik: Temeljem večdnevnih pogajanj med zastopniki dclojcmalccv in delodajalcev ! grafične stroke se jc 6. t. m. med obojestranskimi odposlanci in zaupniki pod. vodstvom g. dr. Frana ,Windischerja sklenil sledeči dogovor: 1. Veljavnost dogovora stopa takoj v veljavo. 2. Zastopniki delodajalcev priznajo grafičnemu delavstvu 60 odstotkov za- . htevkov v predloženi spomcnici z dne 7. oktobra t. L, t, j. a) kvalificiranemu grafičnemu osobju in siccr strojnim stavccm 60 odstotkov od zahtevanih 200 K, t. j. 120 K tedensko; b) vsemu drugemu kvalificiranemu osobju 60 odstotkov od zahtevanih 180 K, t. j. 108 K tedensko; c) moškemu in ženskemu pomožnemu osobju 60 odstotkov od zahtevanih 100 K, t. j. 60 K tedensko. 3. Za novinke pomožne delavke sc določa enoletna učna doba. v kateri dobivajo za prvo polletje 60 K in drugo polletje 80 K tedenske plače brez doklad. 4. Vajcncem se prizna prostovoljno tedenska nagrada in sicer v prvem letu učne dobe 40 K tedensko, v drugem letu učne dobe 50 K k-densko. v tretjem letu k '-f- Klub socialističnih poslanccv. Ža-tostno vlogo kapitalističnih priganjačev igrajo v osrednji vladi trije možje, ki jih je poslal v Belgrad socialistični prolcta-rijat, da endi zastopajo njegove interese, Trinajstorica socijalistov menda sedi v belgrajskem parlamentu in trije možje so jih vodili: Kristan, Korač in Bukšck. Iz treh grmečih levov so postali trije janci, dobri in pohlevni, ki ližejo Pribičeviču z roke. Socijalistično delavstvo stiska pesti in trinajstorica v Belgradu poveša glave ter sc sramuje primerjati socijalistično teorijo s prakso svcjc voditeljske trojicc. Kaj čuda, da se niti več nc shajajo v klubu. Kdo bi sc pač mogel borit,i proti divjemu zakonu, ki ga je trojica socialističnih -voditeljev sklenila s kapitalistično buržoazijo! Zgodilo pa sc je pretekle dni, da so vsi klubi morali podati predsedstvu parlamenta seznamek svojih članov. Vsi klubi so to storili. Klub socialističnih poslancev pa je po sodrugu poslancu Knc-ževjču podal to-le izjavo: Odkar so trije njegovi člani v vladi zastopani, klub soci-jalističnih poslancev ni imel nobene seje več. Ni znano, koliko članov šlcjc klub, in ni znano čc ima sploh šc kakega člana. Tako približno sc glasi ta izjava. In res. čemu seje, čemu člani, ko pa trojica socijalistov v vladi z absolutističnim Pribi-čevičem na čelu sklepa kakor sc zdi. Čemu bo socijalistom klub, ko pa imajo je-roba Pribičeviča! Socialistični prolctari-;at, zakrij si obraz! -f- Občinski volilni rod na Hrvatskem. Naša demokratsko - socialistična vlada si jc v dobi svetovne demokracijo .stekla nc-.vcnljivo zaslugo, cla je hrvatskemu ljudstvu oktroirala občinski volilni red, ki bije v obraz vsem pojmom demokratizma. Dali so sicer volilno pravico moškim, a ne kmetskim in delavskim ženskam, kakor da bi kmetske in delavske matere ter žene no čutile na sebi posledic svoje brezpravnosti. Ta demokratsko - socialistična gospoda pa je Sla še dalje ter jc tudi glasovanje moških dala pod kontrolo svojih pandurjev, policajev, žandarjev ter ljudskih pijavk. A'olilni red za hrvatske občine na deželi določa namreč, da bosta hrvatski kmet in delavec morala voliti javno, na glas, vpričo vseh tistih, ki so doslej imeli ljudstvo pod svojo policijsko in oderuško peto. Tak je demokratizem sedanje demokratsko-socialistične vlade, katere eksperiment jc pri nas dr. Žerjav. -f Clemenceau odstopi? V pariških parlamentarnih krogih govore, da bo Clemenceau tri dni po volitvi predsednika, torej dne 5. februarja odstopil. , mmm Poslcdicc ravnokar končane tiskarske stavke bodo zelo občutno zadele vse slovenske časopise, Ako bi hoteli zvaliti vse novo velikansko breme na ramena cenj- naročnikov, bi morali dvigniti cclo-lctno naročnino r>a >Slovcnca« na najmanj 150 K. Treba namreč pomisliti, da «so sc poleg tiskarskih plač zvišale tudj ccnc vsem tiskarskim potrebščinam. Tolikega bremena si seveda nc upamo naprtiti ccnj. naročnikom, ker v polni meri uvažujemo neugoden položaj, v katerem se nahaja velika večina ccnj. naših naročnikov. Skušali bomo pokriti razliko s povišanjem inseratnega tarifa, z intenzivnejšim nabiranjem novih inseratov ter po potrebi s primerno omejitvijo obsega lisLa. Vsekako bo pa treba poseči vsaj po delnem zvišanju naročnine in upamo, da nc bomo segli predaleč, ako bomo v novem letu zaračunavali naročnino na Slo-venca-< z 10 K na mesec. Da vsaj nekoliko odškodujemo cenjene naročnike za dobo stavke, bomo za meseca december in januar računali naročnino po dosedanji ceni. V prijetni nadi, da bodo cenj. naročniki upoštevali skrajno težaven položaj našega časopisja in nam nc bodo odrekli malenkostnega povišanja, vabimo vse somišljenike in prijatelje na najobilnejšo na-ročbo. - . . -i . '.;.. • D g! uro i — Težko obolel jc v Dupljah župnik Peter Bohinjec. Zdravil se jc bil žc v ljubljanskem Leonišču, kjer se mu je bolezen toliko zboljšala, da sc jc mogel vrniti domov. V Dupljah se mu jc bolezen nevarno ponovila. Priporočamo ga vsem znancem v prijateljski spomin. — Škofijska kronika. Za svojega generalnega vikarja jc imenoval gospod kne-zoškof stolnega prosta prelata Andreja K a 1 a n a. — Mons. dr. Andrej I< a r 1 i n , ki ga je Nj. Svetost papež Benedikt XV. razrešil od školijske stolicc tržaško-ko-perske in ga imenoval za naslovnega škofa termskega (Themiscyra v Pontu) ter mu hkrati podelil naslov prcstolnega asistenta papeževega, se je naselil v ljubljanski škofiji. Poverjeno mu je vodstvo Zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano. Do-iji rektor zavoda in ravnatelj šk. za- sebne gimnazije v zavodu dr. Janez G n i-dovcc jc vstopil v kongrcgacijo misijonarjev sv. Vinccncija Pavi. v Ljubljani Za ravnatelja gimnazije v Zavodu sv. Stanislava je imenovan profesor Anton Ko-r i t n i k. — Imenovani so bili: Jožef L a v r i č , župnik na Breznici, za škof. duh. jetnika in dekana radovljiške dc-kanijc, dr. Gregor Žerjav, prefekt v Zavodu sv. Stanislava, za pomožnega učitelja verouka na ljublj. drž. realki in Ivan D r e š a r , žup. upravitelj v Žalini, za žup. upravitelja na Sv. Planini. — Stalni pokoj je dovoljen dr. Ivanu Janežiču in dr. Jožefu Dolencc, profesorjema bogoslovja v Ljubljani, Martinu Ncmanič, župniku v začasnem pokoju v Metliki. — Na podeljene jim župnije so bili umeščeni: Kari Gnidovcc, žup. upravitelj v Žužemberku na župnijo Žužemberk ter bil hkrati dne 28. 9. 1919, imenovan za dekana žu-žemberške dekanije, Fr. Zorko, žup. upravitelj v Kamni gorici, na župnijo Kamna gorica (dne 20. 9. 191.9) in Jakob Falur, žup. upravitelj v Radovljici, na župnijo Radovljica (dne 16. nov. 1919). — Podeljene so župnije: Št .Jurij pri Kranju Janezu Pibcr, župniku v Gorjah; Poljane Mateju Tavčar, kaplanu v Selcih nad Šk. Loko; Žalina Jožefu Šolar, župniku v Li-poglavi; Preserje Mihaelu Perčič, kaplanu v Križali pri Tržiču. — Premeščeni so kaplani: Anton Anžič iz Šmartna pod Šm. goro v Selca, Franc Belec iz Kočevja v Stari trg ob Kolpi, Anton Rovtar iz Starega trga ob Kolpi v Kočevje. Rudolf Kapš je nameščen za kaplana v Šmartnem pod Šm. goro. — Umrli so: Fr. Vrhov-šek, župnik v pokoli' -'ne 30. 9. t. 1. v Kan-diji pri Nov. mestu, Tomaž Rožnik, župrik v Dobrniču, dne 18. i0,, Matija Kralj, župnik v pok. v Ljubljani, dne 26. 10 in Fr. Ivanetič, voj. kurat v pokoju, dne 10. 11. t. 1. na Savi ob južni železnici. — Razpisane so po okrožnici do 31. 12. t. !, župnije Gorje, Lipoglav in Poba-nica. — Uprava »Narodne Politike« v Zagrebu nas prosi objaviti, da je za časa stavke pošiljala nekaterim gospodom po Sloveniji svoj časopis na ogled. Kdor izmed teh lista nc namerava naročiti, naj ga nemudoma vrne. — Uradniške plače, LDU Belgrad, 6. decembra. >-Pra.vda<- javlja: Včeraj dopoldne ob pol 10. jc bila seja ministrskega sveta, ki je trajala do večera. Na tej seji jc bilo urejeno Iudi uradniško vprašanje. Kar sc tiče draginjske doklade, jct. bila sprejeta zahteva uradnikov, izražena v memorandumu. Na ta način bi uradniki X. in XI. činovnega razreda dobili 120 odstotno draginjsko doklado, dočim bi dobili uradniki višjih razredov doklade vi treh kategorijah, namreč po 100, 80 in 60 odstotkov. — Dobrodelna efektna loterija v korist slepcem, sirotam, invalidom in hiral-cern. Skupno vrednost dobitkov znaša 80 tisoč kron. Giavni dobitek v vrednosti 20 000 K. na daljni dobitki v vrednosti po 5000, 3000, 1500, 500 K itd. Srečka rtanc 2 kroni. Z ozirom na blag namen tc loterije priporočamo, da. si vsakdo kupi nekaj srečk. Srečke prodajajo razni trgovci in trafikanti. Naročajo sc lahko tudi v loterijski pisarni, ki jc sedaj na Poljanskem nasipu št. 10 v Ljubljani. lj Poroka. V nedeljo, dne 7. t. m. se je poročil v šentpeterski cerkvi g. Albin Zajec, rač. jevident, z gospodično Beto Treoiovo iz ugledne ljubljanske družine, lj Žalostna manifestacija. Za ponedeljek dopoldne so sklicali takozvani narodni so-cialci javen manifestacijski shod v Mestni dem, na katerem so hoteli proglasiti ustanovitev svoje stranke. Shoda pa so se udeležili v velikem številu socialni demokrati, ki so med brezuspešnimi protesti narodnih sccialcev izvolili svoje predsedstvo shodu. Govoril jc v imenu narodne socialne stranke- g. Brandtncr, ki pa jc moral večkrat prekinjen prenehali, a tudi socialni demokrat Tokan jc zaman skušal uveljavili svoj glas. Vpitje, žvižganje in pretepanje jc bilo tako splošno, da jc bil vsak govor popolnoma nemogoč. Končno jc. dcšel na shod vladni komisar v spremstvu policajev ter je shod razpustil. Zborovalci pa so sc lc neradi ločili od prijetnega prostora ter so sc še dalje zmerjali in pretepali, dokler jih ni policija s silo iztirala iz dvorane. Narodni sccialci so ob koncu zapeli Lepo našo domovino«, kar pa so socialni demokrati iz-žvižgali. Prepiri so sc nadaljevali tudi pred Mestnim domom, kjer so se skušali pršiti v izbranih psovkah. Od Mestnega ma so korakali narodni socialisti v sprevodu, bilo jih jc okoli 150, po mestu, med tem ko so jih socialni demokrati spremljali in kričali, da gredo za pogrebom, V Prešernovi ulici je cel sprevod policija raz-kiopila. lj Nova založba. Nova založba naznanja, da je odprla svoje prodajalniške prostore na Kongresnem trgu (nasproti Zvezde), kjer so na prodaj knjige, ki jih je izdala Novu založba, po zaip&niii ccnah. Iz- šla jc »Kasija« v Učni vezavi in sc prodaja po 11 K za izvod. lj Občni zbor »Ruskegja krožka«. V petek dne 11. t. m. ob 8, uri zvečer se vrši v veliki dvorani Mestnega doma redni občni zbor Ruskega kružka, na kar opozarjamo ne lc člane, marveč tudi vse prijatelje ruskega jezika in naroda. Na občnem zboru sc bodo sprejemale tudi priglasitve novih članov. Članarina se določi mesečno na 3 krone. Otvoril se bo takoj tečaj za učenje ruščine za začetnike in pa konverzacijsld večeri za one, ki so ruskega jezika vsaj deloma vešči. Na teh večerih se bo tudi predavalo. — Odbor. lj Konec stanovanjske komisije in mestnega najemnega urada v Ljubljani. Ker jc te dneve izšla in stopila v veljavo nova vladna naredba o ustanovitvi drž. stanovanjskega urada za Slovenijo v Ljubljani, preneha s tem obstoj stanovanjske komisije in mestnega najemnega urada in preidejo vsa opravila teh dveh oblasti na državni stanovanjski urad, kj se ustanovi in prične s svojim delovanjem šc tekom tekočega meseca. lj Zakotni menjalci denarja — lako-iinenovani sarafi — so čas, ko sc jc žigosal denar in so banke odklanjale vsak drug posel, dobro izkoristili in gulili ljudi, kolikor so le mogli. Tako so dajali v Zagrebu vračajočim se izseljencem samo po 80 K za dolar. Tudi v Ljubljani cvete sarafstvo seveda na škodo splošnosti. Te dni, ko sc v bankah ni moglo menjati, sc jc neka žena zatekla k sarafom v kavarni »Slon«. Ponujali so ji za 200 dinarjev 700 K! Tako smo dobili tudi pri nas nove vrste ljudskih pijavk! lj Vlom v Klandrovo trafiko. Štefan Mamola, Ivan Skabin in Jožef Štrukelj so se. dogovorili, da vlomijo v Klandrovo trafiko v Kolodvorski ulici. Vlom so tudi izpeljali, a so bili pravočasno zasačeni. Skabin je stal že pred poroto v Srebot-nja.kovom slučaju, Štrukelj jc pa stal pred poroto zaradi znanega drznega roparskega dejanja, ko so ljubljanski nepridipravi odnesli blagajno. Porota jc oba oprostila. Zaradi vloma v Klandrovo trafiko je prisodilo ljubljansko deželno sodišče Mamoli 13 mescev, Skabinu 6 mescev in Štruklju 10 mescev težke ječe. PODPIS MIROVNE POGODBE. LDU Pariz, 9. dec. (DKU Brezžično.) Včeraj so Jugoslovani in zastopniki velesil podpisali v uradu Julcsa Cambona dodatno pogodbo k st. germainski mirovni pogodbi. V tej dodatni pogodbi priznavajo velesile Jugoslovanom gotove ugodnosti, zlasti glccle sporeda uveljavijenja njihovih reparacijskih zahtev. DVORNI MARŠAL. LDU Belgrad, 9. dccembra. Govori se, da bo za dvornega maršala imenovan g. Savko Grujič, dosedanji poslanik v Washingtonu. Dosedanji vršilec dolžnosti dvornega maršala polkovnik Jašo Damja-novič bo imenovan za vojnega atašeja v Parizu. , CLEMENCEAU V LONDONU. LDU Pariz, 9. deccmbra. (DunKU.) Ministrski predsednik Clemenceau odpotuje danes v London, in sicer na povabilo Llovd Gcorgeja, da sc z njim pogovori o raznih dnevnh vprašanjih, kakor o ruskemu in turškemu vprašanju, o načelni ugotovitvi, ali naj mirovna konfcrenca deluje naprej, o stališču proti Nemčiji in o položaju nastalem vsled zakasnitve ratifikacije mirovne pogodbe po Amerilci. »Izjalovijenje. Wilsonovega načrta,« veli pariški in londonski komunike, »prisili Evropo, da sc osamosvoji.« Posvetovanja med Clemen-ceaujem in Llovd Gcorgeom sc bodo iorej bavila s politično in gospodarsko vzpostavitvijo evropskega ravnotežja. LJENIN ZA MIROVNA POGAJANJA. LDU Moskva, 9. dec. (DunKU Brezžično.) Sedmi sovjetski kongres jc na predlog Ljcnina sklenil, pozvati aliiranc in aso-ciiranc države, naj se takoj prično mirovna pogajanja. BOJI NA RUSKEM. LDU Moskva, 9. decembra. (DunKU. Brezžično). Frontno poročilo z dne 8. decembra: Na fronti ob Narvi močan arli-ljerijski ogenj. Na južni fronti smo zavzeli mesto Boričevo, ki so ga rdeče čete zopet osvojile, Železniško progo Kijcv-Pol-tava smo dosegli in prekoračili. Rdeče čete so prodrle 20 vrst od Pavlovska. Na ! turkestanski fronti ie bil v nedeljo zare-i den Avančuk (?). Ujeli smo 1500 mož in vplenili 10 lokomotiv in 150.000 pudov kurilnega olja. Naše čete so zasedle Pctro-Alcksandrovsk. TURŠKA MIROVNA POGODBA. LDU Pariz, 9. dec. (DunKU - Brezžično.) Iz Carigrada javljajo: Medzavezniška posebna komisija za pripravo turške mirovne pogodbe je dokončala svoje preiskave in bo predložila najkasneje do konca decembra svoje poročilo vrhovnemu svetu, Narodno gledišče. Opera: 10. dccembra, sreda, Hoflmannove pripovedke. Abonn. C/2. — 11. decembra, četrtek, Prodana nevesta". Abonn. A. — 12. dccembra, petek, Lepa Helena. Abonn. E. — 13. sobota, Rigolctto. Abonn. D/2 •— 14. decembra, nedelja, Hoffniannovc pripovedke. Abonn. izven. — 15. ponedeljek, zaprta. — 16. decembra, toiek, Prodana nevesta. Abonn. E. — 17. dccembra, sreda, Lepa nevesta. A_bonn. B. Drama. 10. dccembra, sreda, Na Pologu. Ab< E. — 1L dcccmbra, četrtek, Hlapci. Ab. izven. — 12. dccembra. petek, zaprto. —■ 13. decembra, sobota, Pcpclka. Abonn. A< — 14. decembra, nedelja, popoldan, Pc-pelka. Abonn. izven. — 14. nedelja, zvečer, Konjiček, Ženitba. Abonn. izven. —< 15. deccmbra, ponedeljek, Mimogrede. Abonn. C. — 16. decembra, torek, zaprto. — 17. dccembra, sreda, Na Pologu. Abonn< Cerkveni vestmi?«, c Z-ap«im uradom! Dne 17. decembra jc rojstni dan Njegove kraljeve Visokosti prestolonaslednika in regenta Aleksandra. Radi lega naj sc v vseh šupnih in drugih duhovnijskih cerkvah opravi dne 17. decembra, oziroma naslednjo »nedeljo slovesna služba božja po načinu, kakor je določeno za cerkveno proslajvo državnih praznikov, n. pr. po odloku šk. ordinari-jata z dne 20. novembra 1919 št. 6129. V cerkvah, kjer sc bo opravila slovesna služba božja dne 17. dccembra, je vzeti mašo po gratiarum actionc po formularju de Beata Maria Virgine in Adventu: Ro-ratc. Škofijski ordinarial v Ljubljani, dne 9. dcc. 1919. Generalni vikar, A. Kalan 1. r, Opomnja; Ta odlok sc objavlja tem potom, ker uradno ni mogoče pravočasno obvestiti župnih uradov. Trajno odredbo glede službe božje na državne praznike bo prinesla prihc-dnja številka >:Škofij-i skega Lista«, c aCongregatio Mariaaa academica«. Vsled potrebe, da so poglobi versko življenje med visokošolskim dijažtvom, se je osnovala akademska kongregacija pod \odstvom prof. dr. Lukmana. Svoj sedež ima v zavodu Marijan išča. Poživljamo vse tovariše akademike ljubljanske univerze, ki hočejo vstopiti v kongi-egacijo, da pridejo na prvi sestanek v sredo, dne 10. decembra 1919 ob 5. uri p o-pol dne v Marijan išče, kjer sc natančneje pogovorimo o prihodnjih sestankih, o pravilih kongregacije in drugo. > Začasni konsult. d JaaosI, kat. akad. društvo ;>Ban!ca« posluje sedaj v Ljudskem domu, IT. nad., Štev. 25. Uradno ure vsak dan od J. do 5. ure popoldne. d B's?kusijcM večer »Danice« ne vrši v četrtek, dne 11. t. m. oh pol 3. uri zvečer v pisarni S. D. Z., Ljudski dom. Trosimo zanesljive udeležbe vseli članov in gostov. Odbor. Šentpetcrski Orel v Ljubljani vabi člane in prijatelje na fantovski večer, ki bo v sredo ob pel S. uri zvečer v Šentpctcrskem prosvetnem društvu. Prosi sc zanesljive udeležbe; #&Di*ovlzacSga. a Krompir zn ubožno akcijo A in B sc bo delil pri Miihleisnu po sledečem redu: Na A izkaznice od S. do U. ure dopoldne i;: od 2, do 5. ure popoldne in sicer na št. 1 dj 100 dne 10. decembra dopoldne; št. 100 do 200 dne 10. deccmbra popoldne; št. 200 do 300 dne 11. decembra dopoldne; št. 300 do 400 dne 11. deccmbra popoldne; od št. 400 naprej dne 12. decembra dopoldne. — Na R izkaznice od S, do 11, uve dopoldne tn od 2. do 5. uro popolne in sicer na št. 1 do 100 dne 12. dcccmbra popoldne; od št. 100 do 200 dne 13. deccmbra dopoldne; od št. 200 do 300 dne 13. deccmbra popoldne; od št. 300 do 400 dne 15. dccembra dopoldne; od št. 400 do 500 dne 15. dcccmbra popoldne. — Vsaka oseba dobi 10 kg krompirja. Kilogram slane 1 K 50 vin. — Nadaljni spored se objavi. i Iščemo: Modelne mizarje za stalno, ključavničarje za 8 tedensko delo. Sii ijue tovarne in livarne d. d. Ljubljana. Imate bolečine? V obrazu? V celem telesu? Vale mišice in živci Vam odpovedujejo? Poizkusite pravi Fellcrjev Elza-lluid! Bodete se čudilll 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici 24 K. , AU trpite na počasni prebavi? Na slabem apetitu? Zaprtju? Proti temu pomagajo prave Fellerievc Ll-ja-krogijicel 6 škatliic 12 K. Prava želodec okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenica 10 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. — Etičen V. Feller, Stubica donfa, Elza trtf št. IM, Hrvatska.__A llronka se sPreime ▼ modno in mi-UlCllnU nufakturno trgovino; biti mora zelo poštena, dobra v računstvu ter stanujoča v Ljubljani. VpraSa se v trgovini Albine Samec, Sv. Petra c. 55. 6050 (2) Kupili bi male vozlCke (voooncke) in plolče za obračanje za opekarsko obrt in podložne deščice za strešnik. 6058 (4) Clglana Čarma, Hrvatsko. Ifanpnriai je večjo množino lepih Jabolk. ItujJI UUUJ Naslov pove upravništvo pod St. 6051. KupIm žimo in Mne art® film«no, Ljubljana, Kailovsk cesta 8. Prazne steklenice Wf5le Ivan Perdan v LJubljani. Und in uncnlr kupuje v vsaki mno-ifltjll lil VUjKR žini družba „Sad« preje Primož Hudovernik, Ljubljana, Kolodvorska ulica. Kupim sladkor Ponuditi jo: Vratarju hotela .Slon* v Ljubljani. V Kozjem je na prodaj nna zidani enonafistropna hiša 9 5 stanovanj i, obširnim dvoriščem, drvarnico in velikim vrtom. Ponudbe je nasloviti na Posojilnico v Kozjem. 6073(2 Odvetnik dr. Ivo CEŠNIK naznanja, da jc otvoril svojo pisarno v Kandiji-Novem mestu (v dr. Buhovi vili). Odvetnik dr. Boštjan Schaubach naznanja, da je otvoril svojo pisarno v Borovljah. Odvetnik dr. Andrej Veble naznanja, da Je otvoril odvetniško pisarno pri Sv. Lenarta v Slov. Goricah ▼ posojOniSki hiši (I. nadstr.) Senifna ponudba Mlad inteligenten gospod, ki govori več jezikov ln zna tudi čevljarsko obrt se želi seznaniti z mlado inteligentno gospodično, ki bi Imela posestvo ali pa kakih 50.000 K. Ponudbe pod »Mnogo sreče« 6054 na upravo lista. 6054 U VII 377/19-7 i V imenu Njegovega Veličanstva Kralja! Deželno sodišče v Ljubljani kot vzklicno sodišče je vsled naredbe z j dne 29. junija 1919, s katero je bila j določena razprava, razpravljalo dne S. julija 1919 pod predsedstvom v. s. sv. Vedernjaka, v navzočnosti dv. sv. Andolška, v. d. s. sv. Einspielerja in d. s. sv. Nagodota kot sodnikov in sv. Hudnika kot zapisnikarja, v prisotnosti I. državnega pravdnika Bežka in zagovornika dr. KrejCijanoe dr. Fetticha o vzklicu, katerega je vložil javni obto-žltelj zoper razsodbo okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 14. maja 1919, opr. št. U VII 277/19-3 in po predlogu zagovornika obtoženca na zavrnitev vzkli-ca, dne 8. julija 1919 razsodilo tako: Vzklicu javnega obtožitelja radi izreka o krivdi zoper sodbo okrajnega sodišča v Liubliani z dne 14. maia 1919, opr. št U VII 277/19-3 se ugaja, spodbliana sodba spreminja in obtoženec Maks Černak spozna krivim prestopkn rlra-ženia po §20. t. l.z dne 24 marca 1917 št. 131 d. z., storjenega s tem. da je zahteval dne 25. februvarja 1919 v Ljubljani, izrabljajo izr«dne po vojnem stanju povzročeno razmera za 1 škat-liico vžigalic 30 vlnariev, torej za potrebne reči očitno čezmerne cene in se obsoja po § 20 t. 1. cit. naredbe z vporabo §266. 281 k. z. v 500 (pet sto) kron denarne globe, v slučaju neizterljivosti na 5 dni zapora, po § 45 št. 2 te naredbe se sodba objavi v vseh štirih ljubljanskih dnevnikih (v Slovenskem Narodu, Slovencu, Jueoslavijl in Napreju) ln z nabitjem na občinski deski v Ljubljani. V smislu § 389 k. p. r. ima plačati stroške kazenskega postopanja. Dvajsetletno močno kmečko 6053 dekle ki ni Se nikjer služilo, želi primerne službe v mestu ali na deželi. Va eno je vsakega gospodinjskega in kmečkega dela, nekoliko Šivanja in priproste kuhe. — Ponudbe z navedbo plače na naslov: PoStno ležeče St. 1001 Velike LaSče. Išče se 6055 foorta k zelo solidni družini z dvema otrokoma (6Ietna deklica, l'/2 letni deček). Mesečna Dlača 70 K. Deklice z dobrimi spričevali in sliko naj se obrnejo na naslov: Milinkovič, sodnik v Pankracu. Preklic! S tem prekličem, da ni res, kar sem govoril 1. decembra o gospe) Slamnjak na hodniku pred njenim stanovanjem. Ljubljana, 6. decembra 1919. Jurij Gabrijel. Brez posebnega obvestila. Ana VonSIna, roj. Ahačič, naznanja v svojem imenu ln v imenu svojih otrok Edvarda, Rudolfa, Ladislava, Milana in Adolfa, Anke in Marije VonCina prežalostuo vest, da je njen ljubljeni in dobri soprog oziroma oče, gospod Adolf Vončina, tajnik okrajnega zastopa kozjanskega, danes dne 16. t. m. previden s sv. zakramenti za umirajoče v starosti 71 lot mirno v Gospodu zaspal. Kozjo, 16. oktobra 1919. Okrajni zastop ln okrajna hranilnica v Kozjem naznanjata pretužno vest, da je dne 16. okt 1.1. mirno v Gospodu zaspal njiju letni in mnogozaslužni tajnik, gospod Hdolf VonCina Zvestemu uradniku blag in trajen spomin! Kozje, 16. oktobra 1919. 7f|K Komandant in častniki kralj, rečne {lotile javljajo vsem znancem in prijateljem tu/.no vest, da Je njih mili ln najboljši tovariš Vladimir Trost poročnik fregate duc 14. oktobra 1.1. ob 10. uri dopoldan našel smrt v Du-navu pri izvrševanju svojih službenlhdolžnostl. Zemeljske ostanko nepozab. se do sedaj še ni našlo. Maša zadušnica se bode čitala dne 25. oktobra 1.1. ob osmih zjutraj v tukajšnji župni cerkvi. Vječnaja mu pamjati Novi Sad, 2L oktobra 1919. Komandant in častniki Kralj, rečne Motile. U vn 528 /19-9 V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Deželno sodišče v Ljubljani kakor vzklicno sodišče je danes pod predsedstvom podpredsednika deželnega sodišča Regallyja, razsodilo tako: Vzklicu javnega obtožitelja radi izreka o krivdi zopet sodbo okrajnega sodišča v Ljub-liani z dne 4. avgusta 1919, opr. št U VII 528/19-5 se ugaia, spodbijana sodba spreminja in obtoženec Bogomir G6tzl spozna krivim, da je meseca aprila t. 1. v Ljubljani v svoji prodajalni na Mestnem trgu prodajal navadni črni ševijot po 220 K meter, tedaj izrabljajoč izredne po vojski povzročene razmere zahteval za potrebne reči očitno pretirane cene ter s tem zagrešil prestopek po § 20/1 ces. nar. z dne 24. marca 1917., št 131 drž. zak. in se obsoja po isti zakonski določbi z vporabo §§ 266 in 261 k. z. v denarno globo 5000 ("pet tisoč) kron eventualno v slučaju neizterljivosti na 10 dni zapora in v smislu § 389 k. p. r. v povrnitev stroškov kazenskega postona-nja; po § 45 cit. naredbe se sodba oblavi v vseh štirih ljubljanskih dnevnikih (v Slo vencu» Slo venskem Narodu, Jugoslaviji in Napreju) in z nabitjem na občinski deski. V Ljubljani, dne 30. septembra 1919, Parni stroj 75 HP ležeč, brzotekoč BD & C 1914, predvojno delo, skoro nov, od opnščene žage, se ceno proda. A. G. Pokoruy, Praga 1. 200, Iščeta sc za takoj: ILnrvar (Slovenec) z državnim iz-pitom za gozdarsko varstveno službo, revir pribl. 500 ha gozda; isti ima zajedno tudi vodstvo pri poljedelstvu pribl. 10 ha v lastni režiji. Vrtnar (S1°vencc) z približ. 1 ha v * »mui vrta s sočivjem in sadiem, park / nekaterimi cvetličnimi gredami in rastlinjakom. (Vrtnarski pomočnik žetam.) Ponudbe na nrola Goess v 2retco na Koroškem. Cebelni PiSSfe suhe satlne in odpadke sveč kupuje po najvišji dnevni ceni J. Kopač, svečar v Ljubljani, Gosposvetska cesta 90, Sp. Šiška. Svilene gaze za mline in strojne jermene švicarskega izvora — morete dobiti pri firmi h. & Ch. Vogeli Beograd, Trgovačka ulica 3. vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno ter plačuje najbolje trg. firma J. Kušlan, Kranj, Gorenjsko. Pozor gospodinje! V predilnici, skladišče St. II, vbod iz-Pra-žakove ulice prodajajo se št. 1 in 2, komad po K 3'50. Trgovcem pri večjem nakupu znaten popust. Prodaja od 10. do U. ure dop. Prinesite drobiž. Vr. XII 288-19-26. V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Deželno sodišče v Ljubljani je razsodilo tako: I. Obtoženca Maks Japelj, rojen dne 1. oktobra 1876 v Košani, pristojen v Logatec, kat. vere, vdovec, trgovec, stanujoč v Mostah, že kaznovan, in Anton Boe, rojen 2. junija 1864 v Seiu pri Šmarju, pristojen v Ljubijo no, kat vere, oženjen, barvar na Glin-cab, že kaznovan, sta kriva: in sicer: 1. Maks Japelj: a) da je začetkom februarja 1919 v Ljubljani s sladkorjem, torej s potrebščino, verižno trgoval; in b) da je — zaradi draženja že obsojen — meseca februarja 1919 v Ljubljani izkoriščaje po vojnem stanju povzročene izredne razmere zahteval za sladkor, torej za potrebščino očitno čezmerno ceno 16 K za 1 kg. pri čemer je neopravičeni dobiček, ki ga je dosegel s kaznivim dejanjem, presegal 2000 K: in 2. Anton Boc, da je meseca februarja 1919 v Ljubljani izkoriščaje po^ vojnem Btanju povzročene izredno raz mere zahteval za sladkor, torej za potrebščino očitno čezmerno ceno 16 K za 1 kg. S tem sta zakrivila, in sicer: ad L) Maks Japelj pregrešek veriženja po § 23, št. 4, (ad a) ln pa pregrešek draženja po § 20, št. 2, točki a) ia b), (ad b) cesarske naredbe z dne 24. marca 1919, drž. zak. št. 131, — in ad 2.) Anton Boc prestopek draženja po §. 20, št 1, iste cesarske naredbe. Zato se obsojata in sicer: ad 1.) Maks Japelj po § 23, št. 4, oznamenjene cesarske naredbe z ozirom na § 267 k. zak. in z uporabo § 260 lit. b) k. z. na tri tedne strogega zapora, poostrenega z enim trdim ležiščem na teden, in pa v denarno kazen 10 000 K (desettisoč kron) oziroma, ako bi se ta ne dala iztirjati, za nadnlnja dva meseca v zapor, dalje po § 44 imenovano cesarske naredbe,"3a izgub! obrtno pravico za dobo petih lot; — in ad 2.) Anton Boe po § 20, St. 1 iste naredbe z uporabo §§ 266 ln 267 k. z. v denarno kazen 2000 K (dvatisoč kron) oziroma, ako bi se ta ne dala iztirjati za dvanajst dni v zapor. V Ljul>';ani, dne 20. maja 1919. prvovrstno, žgano nudi po najnižjih dnevnih cenah iz lastnega apnenika v Rečici ob Pak.". Veletrgovina M. Oswatitsch, Celje. Kupim tudi bukovo ogije v večjih množinah. = ki opravlja tudi druga nišna tlela sc iščo v dobro meščansko hišo v Ljubljani. Cenjene ponudbe pod »M. K. — Lj.« na upravništvo tega lista. — r Iia ta: iia drobno škLli ju ojti z vložki iz mecesnovcfcja losu. Otročje in večje banje ter žebtniki imajo poleg vložkov tudi mecesnovo dno. — Kible za mast samo iz mecesnovega lesa. Lesene lopate, tooorišča za sekire, kladva itd. — Blago je KOROŠKI izdelek j)rima kakovosti ter se ne sme ZAMENJATI z ribniško robo! — Ernest Aljančič, Ljubljana Gosposvetska Marije Terezije cesta t'. KUPUJEM vse vrste stoječa drevesa v vsaki množini, tudi ccle gozdove, kakor tudi posamezna drevesa: hrast, oreh, brst. javor, čeSnjo, smreko itd. po najvišji ceni. Ponudbe: JOSIP PLRNKAR, Ljubljana, Dolcnj. c. St. 5. veliko blagajno Wcrthcim, rogistrir omaro, dvo pisalni mizi broz nastavna, malo decimal tehtnico do 20 kg. — Ponudbe pod »Pisarna« na upravo Usta. Kupi se takoj hiša z gostilno in vrtom v bližini Ljubljane ali kje drugod na Kranjskem ali Štajerskem. Pismene ponudbe na upravo tega lista pod »TA .OJ 5921«, M Mc=g>=iffl Maznanjam cenjenemu občinstvu, da sem ©TV0RIL TRG0VIN© s špecerijskim in mešanim blagom v Mostah 79, preje trgovina Cvek in sc cenjenemu občinstvu priporočam za obilen obisk. Cene nizke! F. J. Peneš, Postrežba ločna! Cehoslovaška republika. IKemo m zrni z uvoznimi in izvoznimi tvrdkami radi blagovnega promota vseh vrst — »Fides«, trgovska in špedicijska družba z. o. z. PRAGA, Vaclavski trg 12, — Telef. 8125/VI1L i;".če se par 6055 zakoncev z odraslimi otroci za neko večje posestvo. Plača po dogovoru. — Pismene ponudbe na Emilij a pl. Pom ner, Draganič (Hrvatsko). h la liptavcc, večjo množino, franko Zanreb, prodam kg po 7 K v sodcih o:i ;U do M) kg. Mlekarstvo I. Horvatit. Zaatcb. Uica «9. išče zastopnika za Jugoslavijo s komisijsko zalogo. Ponudbe pod »W.H. 5351« na Rudolfa Mosse, Dunaj I. Seilerstatte 2. — Zahtevajte cenik! razne vrste srajc, spodnjih hlač, spalnih srajc in mehkih o vratni ko/ nud trgovcem samo na dpbeio Domače fvomica reaija d. d. Zagreb, Jclac čev >g 2, II. n. Naročila po povzetju se izvršujejo z obratno pošto. Stfu BL SfOVEVEC, TO. žfofcemSra 1*1* Že U se kupiti v MJIBIBOBD mala hiša ali vila z vrtom v prosti legi. Cenjene ponudbe z navedbo cene na upravništvo Slovenca pod 5t. 6040. !! KONJHK!! Pri slabostih vsled starosti, teikočah v želodcu, peSanju moii je star vinski konjak pravo življenj« vzbujajoče sredatvo Dve polliterski steklenici poMJe z za bojem vred za «8 K franko BENEDIKT BEBTL, veleposestnik, grad Gollč pil Konjicah, štajerske. Kupujem: železniške pragove, les za kurjavo ln tavolete iz bukovega lesa. Prodajam: pneumatlko, vino, limone, brlnjeve jagode. Prosim, oterlrajte na Ant. Buda - Trst vt. Ireneo 4 —F- Stev, 336. timm.. iwi »murncj-T »am Zimske suknje moške in ženske, malo rabljene pa kemiSuo očiščene, iz angleške** ameriškega blaga it čiste volne, po ceni 136 dinarjev moške suknje 80 dinarjev ženske suknje Patetojl, poldolgi, žaketi, nogavice in čevlji, se laorvjo dobiti po selo nizki ceni v skladiščih Baltomsko-AinBrfSliBga Izvoznega DruStva Združene opekarne preje F. P. Vidic & Korap. Vič, Ivan Knez, Brdo nudijo: zarezane strešnike [utorni crepj in zidno opeko Vprašanja na llidic S% Komp., LJnblJaaa. DRUH mehka in trd« dobavi in pripelje na dom V. Scagnetti, par na žaga za drž. kolodvorom. f m oglje, smrekov les deske in trame kupuje »Croatia«, gozdna ind. delniška družba v Ljub-ljani, Mar. Terezije cesta 2 [BsHnm-jhitriian Expwt »d Mavigotion Do Itd) Belgrad, Kralja Petra ulica 35. Imenovano društvo ima v prodaji neko specialno usnje, pomešano z gumi jem. za podplate in pete. Cena je 40kc. nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta — Daje posojila na na vknjižbo- poroštvo, vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih. Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. — Zavod je neposredno pod državnim nadzorstvom. AVAROVALNICA V LJUBLJANI. DUNAJSKA (ESTA 17 prvi in edini slovenski zavarovalni zavod, je ustanovile oddelek za živliensko zavarovanje. Sprejema V milili Ančkam nrlrlalhii* Zavarovanja na doživetje in smrt v vseh sestavah, £IVIjen5KSm OUUolul. zavarovanja na otroško doto, rentna in ljudska za- varovanja pod najugodnejšimi pogoji. tu-"''/.ijv'./'--''i—l* ;''('^'J/i^' ' VnATSmnm ArlrlftUhll • Zavarovanja vseh premakljivih in nepremakljivih POŽdmem UUUGIKII 9 predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli in po eksploziji svetilnega plina po znano nizkih cenah. t ' Ceniki in pojasnila z okafno pošto brezplačno. Zanesljivi posredovalci se vedno sprejemajo.