Gospodar m gospodinja
LETO 1938	22. JUNIJA	ŠTEV, 25
Češnje so zrele
Kdo se ne veseli tega prvega poletnega sadu, ki je že na zunaj tako pri-kupljiv in vabljiv, pa tudi tako okusen in osvežujoč! Žal, pa po nekaterih izrazito češnjevih krajih češnjevo drevje bolj in bolj propada, ker se ne skrbi za naraščaj, starejše drevje se pa premalo ali celo nič ne neguje. Tudi temu sadnemu plemenu bo treba posvetiti od me-rodajne strani več pažnje in podpore.
Češnje so izvrstno tržno blago, ker so prvo sadje in zaradi tega povsod močno zaželjene. Po nekaterih krajih, kjer posebno dobro uspevajo, dobe zanje lepe denarje. Dasi je to sadje zelo nagnjeno k hitremu propadanju — saj začne g niti že čez par dni, ko ga potrgamo — vendar razmeroma dobro prenese tudi daljše prevoze, ako je primerne sorte, ne pre-zrelo in pravilno potrgano, pravilno »za-pokano« v majhnih zračnih posodah.
Za razpošiljanje, torej za namizno rabo so najprimernejše debeloplodne, tr-domesnate sorte (hrustavke) belice in in črnice. Take sorte bi bilo treba bolj zasejati, namesto malovrednili, drobnih in mehkih sort.
Češnje, ki so namenjene za trgovino, je treba obirati nekoliko prej, preden so prezrele. Seveda je vprav v tem oziru težko zadeti pravi trenutek, ker šele popolnoma zrela češnja ima svoj pravi okus, ki se razvije šele zadnje dni pred popolno zrelostjo. Vedeti moramo tudi, da češnja v shrambi ne pozori tako, kakor n. pr. hruška ali breskev. Zelo napačno je tedaj trgati češnje, ko se komaj dobro začno barvati Takrat še nimajo pravega okusa niti na težo še niso dorasle. Od preranega trganja imamo torej dvojno škodo
Namizne češnje moramo trgati s peclji. Iz češenj brez pecljev, zlasti pri mehkih sortah, se poceja sok, kar jako pospešuje razkrajanje in še hitrejše propadanje Take češnje se tudi rade umažejo, so mastne in zaradi tega ne posebno slastne. Namizna češnja mora biti suha.
Taka pa ostane le tedaj, če ima pecelj. Češnje brez pecljev nimajo v trgovini nobene cene in se morejo porabiti le za dom. Niti za vkuhavanje niso dobre, ker se izcedi iz njih ves sok.
Češnje obirajmo le v suhem vremenu, ob hladnih jutranjih ali vsaj dopoldanskih urah. Mokrih ali od sonca zelo pregretih češenj ne obirajmo, ker take se še hitreje pokvarijo! Ob dežju je obiranje češenj tudi bolj nevarno, ker so veje opolzke. Sploh je treba pri obiru-nju češenj, zlasti na starih, visokih drevesih, velike previdnosti. Marsikdo je preveliko neprevidnost' že plačal z življenjem. Za uspešno iin hitro trganje češenj moramo imeti primerne, lahke pa zanesljive lestve, ki se dado prislanjati tudi od zunaj drevesnega vrha, da dosežemo tudi skrajne veje, kjer so navadno najlepši in najbolj zreli plodovi. Vajen in spreten oberač nabere na dan 50—70 kilogramov češenj. Seveda ako so dobro obrodile in so drevesa polna.
Nabrane češnje je nositi v kak hladen, zračen prostor, kjer se razgrnejo v bolj tankih plasteh, da se ne zgrejejo, kar bi silno pospešilo gnitje. Sicer je pa skr«. beti za čim skorajšnjo odpremo. Zato moramo imeti že vse vnaprej pripravljeno: odjemalca, posodo, delavce, voznika in potreben čas za napolnjevanje posod (za*. pokavanje).
Češnje preneso razmeroma dobro tudi daljši prevoz z železnico ali avtom, ako ne traja dlje nego dan in noč ali tudi kaj malega čez, zlasti če je vreme hladno in se posode med prevozom prevečkrat ne prekladajo. Češnje polnijo v pletenice ali gajbice, iz letvic ali remeljcev, ki imajo svojo določeno mero in drže okoli 10 kg sadov. Posode obložimo z močnim ovojnim papirjem, ki ga upognemo zgoraj navzven. Češnje, ki morajo biti popolnoma zdrave, napolnimo v posode čim tesneje, kar dosežemo na ta način, da med polnjenjem s posodo večkrat potrkamo ob mizo, da se plodovi med seboj
čvrsto vležejo. Sadje naj sega nekaj nad zgornji rob gajbice ali pletenice. Nazadnje zganemo konce papirja čez sadje ter privežemo pokrov, ki trdno pritisne na gornjo plast plodov. Tako dosežemo, da se posamezni plodovi med prevozom ne morejo premikati, če bi se posoda i i na kakršenkoli način obrnila.
Češnje se dado tudi v domačem gospodinjstvu s pridom uporabiti. Sveže so priljubljena slaščica za staro, zlasti pa za mlado. Pripravne so pa tudi za vsakovrstno predelavo v trpežno obliko. Najbolj običajno konserviranje je vkuhavanje. Vkuhane češnje (češnjev kompot) je zelo okusna in priljubljena jed zlasti za bolnike in za dobo, ko zmanjka svežega sadja. Nekatere bolj mesnate sorte se dado tudi sušiti. Iz češenj se da narediti zelo okusen sok. Vkuhan s sladkorjem je dober nadomestek za malinovec. Kadar jih je prav veliko, bi se dale uporabiti tudi za mezgo ali marmelado.
Kakor vse drugo sadje, tako obračajo tudi češnje vse preradi za žganje, kar je gotovo najslabša predelava, zlasti če bi jih lahko prodali ali na kak drug način bolj s pridom uporabili. Predelava v žganje je opravičena samo tedaj, kadar je zaradi oddaljenosti ali iz drugih razlogov vsaka druga uporaba velike obilice sadja, ki zori vse obenem, nemogoča.
Kdor češnje za namizno rabo kupuje, naj jih pred uživanjem opere. To pravilo velja sicer za vse sadje, ki ga uživamo v presnem stanju, prav posebno pa še za češnje. Ponekod po kmetih je grda navada, da jedo češnje s koščicami vred. To ni le neokusno, ampak tudi nevarno posebno za otroke. Koščica je neprebavna in je le veliko breme za prebavila. Pokazalo se je tudi, da voda na češnje povzroča včasih prav občutne in celo nevarne motnje v želodcu. Po češnjah je pijača sploh nepotrebna, ker imajo same na sebi dovolj vode.	H.
Kaj bomo delali v junija
V sadovnjaku se bo v tem mesecu delo omejilo skoraj samo na borbo z boleznimi in škodljivci sadnega drevja. Med najnevarnejše bolezni štejemo škr-lup, ki napravi vsako leto našim sadnim vrtovom ogromno škodo, ki se da težko preceniti. Nobenega sadjarja ne bi smelo biti, ki bi tej škodljivi bolezni ne posvetil vse pozornosti škrlupa se obvarujemo, če smotrno in vestno škropimo. Prvo škropljenje je bilo treba opraviti takoj po cvetenju, nato 2 do 5 tedne pozneje škropljenje ponoviti. Kdor tega še ni storil, naj ne odlaša. Škropiti je treba tudi taka drevesa, ki nimajo nič gori, da se listje obvaruje škrlupa. Pri soparnem in vlažnem vremeimi naj se škropljenje še tretjič ponovi vsaj pri žlahtnejših sortah. Kot škropivo uporabljamo — ka-3fcor že zadnjič omenjeno — %% nospra-sit, ki mu ni treba ničesar dodajati, ali pa žveplano - apneno brozgo, kateri dodamo 300 g aresina ali meritola na 1001 tekočine.
Poleg škrlupa so sadnemu drevju nevarni še razni živalski škodljivci, kakor jabolčni zavijač, jabolčni molj, listne uši in tu pa tam krvave uši Proti jabolčnemu zavijaču napravimo v drugi polovici junija goseničje pasti na ta način, da okoli debla ovijemo v višini 1.5 m zavitek
lesne volne ali otave in prevežemo z debelejšim papirjem, da se napravi nekaka strešica. Konec junija te goseničje pasti pregledamo, nakar jih vnovič naložimo in na ta način tudi drugi zarod tega škodljivca polovimo. Toda omeniti moramo, da je uspešen boj proti zavijaču mogoč le, če se zatiranja lotijo vsi sadjarji in ne samo nekateri, dočim ga drugi na svojem sadnem drevju naravnost rede!
Jabolčnega molja zatiramo, da gnezda odrezujemo in sežigamo. Kjer drevje redno škropijo z arsenikovimi škropivi, je jabolčnemu molju zapisana gotova propast. Proti listnim ušem uporabljaj 1 do ilA% tobačni izvleček in mazavo milo. Proti krvavim ušem pa je sadjarju najboljši zaveznik osica aphelinus mali, ki v kratkem času zatre to zajedavko.
Vse letos precepljeno drevje je treba v teku junija pregledati V bližini ce-pišča odgnale mladice stare sorte odstranimo, da ne ovirajo v razvoju žlahtnih mladic. V vetrovnih legah privezujemo žlahtne poganjke na palice, da nam jih ne polomi veter ali ptice.
Po končani košnji se priporoča sadnemu drevju, ki je obloženo s sadjem, po-gnojiti z gnojnico, kateri dodamo pol do 1 kg rudninskega superfosfata na vsak hektoliter. To gnojenje mora biti izdatno:
na odraslo drevo vsaj 300 do 4001. Gnojnica naj se nekoliko z vodo razredči, raz-važa se pa le ob deževnem vremenu. Pri mladem drevju naj bi noben sadjar ne pozabil zrahljati drevesne kolobarje, da dobe korenine dovolj zraka in vlage. Poganjke na koreninskem vratu pa je treba sproti odstranjevati.
V	vinogradu bo v juniju posvečena glavna skrb zatiranju peronospore in plesni (oidija). Proti peronospori je treba škropiti vedno talko, da je trta stalno zavarovana pred okužbo. Kakor lritro zrastejo večji novi poganjki, jih moramo poškropiti. Zlasti je treba skrbno poškropiti mlade grozde takoj po cvetju, da nam bolezen ne okuži jagod. Proti grozdnemu sukaču (senenem črvu) nastopimo pri drugem škropljenju, če nismo tega storili že pri prvem. Vzamemo lahko 120 g urania zelenila, pri čemer pa moramo zvišati tudi dodatek apna; lahko se pa poslužimo tudi 300 do 400 g apnenega arsenata.
V	juniju bomo že tudi žveplali, posebno če bo vreme vroče. Najučinkovi-
tejše sredstvo proti oidiju je žveplanje z zmletim in dvakrat ventiliranim žveplom. Žveplati je treba vedno ob suhem vremenu, tako da bo vse grozdje dobro po-prašeno.
Važno junijsko delo v vinogradu je tudi mandanje (trebijanje mladic) na trsih. To delo je vsaj tako važno kot trsna rez. Mandamo takoj, ko je grozdje že toliko razvito, da ločimo rodovitne mladice od nerodovitnih. Pri trebljanju odstranimo vse nerodovitne mladice, pustimo le one, ki so potrebne za rez drugo leto oziroma le one, ki so potrebne trsu (če bi bilo rodovitnih premalo), da bo imel zadosti listja. Hkrati s trebljenjem bomo mladice tudi prvič privezali, paziti pa moramo, da ne podvežemo listja in grozdja.
V juniju bomo vinograd tudi drugič okopali, posebno še, če je močno plevelen in ako se je zemlja Zaradi padavin za-skorjila. Poletne kopi naj bodo plitve, da je na ta način zemlja na površini vedno rahla in da se ohrani v zemlji potrebna vlaga.
Na vzorno „V!soko" planino!
Dočim je bila Gorenjska glede uvedbe kmetijskih zboljšav v ravnih, dolinskih legah doslej vedno vodilna, je gorenjsko planinsko pogorje glede oskrbovanja in nege pašne ruše ostalo pretežno »pri starem«, čeprav so v zadnjem času agrarne operacije v Ljubljani zgradile v vseh planinskih pašnih legah mnogo vzglednih stanov, hlevov, potov in vodovodov. Vse te vzgled ne zbol jšave dosežejo vendar le polovico svojega namena, aiko ne oskrbujemo in negujemo pašne ruše in ne pripravimo te do primernega pridelka in primerne rasti.
Zaradi večjega zanimanja za izboljšanje pašne ruše med kmetovalci je kranjski okrajni kmetijski odbor priredil v letošnji zimi dva planšarska tečaja in smo stopili nadalje v stik z agrarnimi operacijami v Ljubljani.
»Na sv. Primoža dan bomo gnali živino na planino; ako hočete iti z nami, nas bo veselilo«, sporoči po nasvetu komisarja agrarnih operacij tajnik agrarne skupnosti Mošnje g. Benedičič.
In zberemo se ob 1 ponoči v Globokem pri Radovljici: inšpektor Pire, profesorica in profesor botaničar, tajnik
agrarne skupnosti Mošnje, dva živinorejca, mlad gimnazijec iz vasi, kateri izjavlja, da mu vzamejo edino veselje, ako mu ne pustijo na planino, dva fanta-gonjača in moja malenkost. Ob bledi petrolejki se pripravimo v prostorni čumnati gorenjske kmečke hiše za pot, se okrepčamo s požirkoni brinjevca in se založimo z okusnim domačim maslom in črnim kruhom.
Skoraj nato gremo v hlev. Gospodinja odveže kravo-voditeljico, ki že nemirno stopica in potrkuje z velikim zvoncem, odveže po starosti ostalo govedo: krave, telice, vole in teleta. Pred kravo-voditeljico hodi z veliko lučjo, dokler se do-* dobra ne zdani, gospodinja^ fantje go-< njači in ostali spremljevalci pa poma-i gamo živino obdržati na pravi poti. Če-stokrat je treba ob strmem savskem pobočju največje previdnosti, da živinče ne stopi napačno in ne zdrkne v reko. Če-stokrat je treba tudi na stranpot zašle-mu ali utrujenemu živinčetu pomagati dalje.
Vedno višje in višje se vzpenjamo, časih pred, časih za živino. Tu in tam za-tegnjeno zapiska srna in hušne v gozd.
se oglaša čuk in jamejo gorski ptiči drug za drugim oznanjati v pomladansko-pla-mnski razigranosti vstajanje dneva, veselja in življenja — — —
Dočim se odrasli spremljevalci stvarno pomenkujemo v vsakdanjih zadevah, ki se tičejo stroke, narave in poti, skušajo fantje-spremljevalci tekmovati, najprej tise, boječe, potem vedno glasneje in odločneje v vriskanju.
. Na odprti jasi se ustavimo. Živina se zarije v visoko pašo, mi pa se zagledamo v prekrasen gorenjski svet, ki leži v sveži jutranji zori pred nami: Radovljica z novim modernim kopališčem, Lesce, Begunje z gradom in bele stene Karavank.
Ko odrinemo dalje proučujemo razne zvrsti planinskih trav, zelišč in cvetlic, ki se »ahajajo ob naši poti in jih v dolini ni najti ter vmes ugibamo, kateri vrsti pripada ta ali oni žvrgoleči gorski ptic, ta ali ona po naši glasni družbi preplašena divjad.
Skozi temne gozdove in redke goloseke mimo zaraslih ogljenic in globokih vrtač dospemo končno do našega cilja, na približno 1400 m visoko Mošenjsko planino na Jelovci.
V vsej zeleni bujnosti ležijo pred nami v jutranjem soncu pašna pobočja, na katerih raste mlada trava tako čisto in sveže, kakor na malokaterem umetnem travniku v dolini.
Tajnik Benedičič pripoveduje, s kakimi težlkočami so dosegli, da je država dovolila posekati les in izkrčiti državni gozd ter zakoličiti 28 z gozdom poraslih
parcel, katere marljiva srenja krči, čisti in spreminja v rodoviten pašnik.
Plevelnato brinje, ruševje in borovni-čevje so iztrebili, deloma kompostirali, deloma požgali. Napravili so apnenico ter izkrčena zemljišča potrosili z apnom. Danes je tu na pašniku tudi iznajdljivi in marljivi predsednik agrarne skupnosti g. Globočnik, ki bo poskusil priti žilavemu nadležnemu boroviničevju s škropljenjem z bencinom in nato s požigom hitrejše do živega.
Nadležni plevel, ščavje, katero zavzema na mnogih našili planinskih pašnikih najrodovitnejše lege, je tu skoraj docela iztrebljeno. Polovica posebno zelenega pašnika je posejana s planinskimi travnimi mešanicami, katere je dodelil po znižani ceni kmetijski oddelek banslke uprave v Ljubljani.
Sredi pašnika se nahaja ograjen prostor, v katerem preizkušajo razne planinske trave na njihovo uporabnost v planinskih razmerah.
Izza pastirskega doma je posebej ograjena senožet, s katere se prideluje suha krma za primer neurja in snega Zemljišča pred pastirsko kočo pa so vsa osu-šena.
Poseben ponos in upanje planine je nov moderen planinski stan, ki je pravkar v gradnji in ki obstoja iz 4 oddelkov hleva in 3 suhih svetlih stanovanjskih prostorov s tujskimi sobami z najlepšim razgledom na Karavanke. Slovesna otvoritev tega planinskega stana bo letos 7. avgusta.	Wernig, Kranj.
V KRALJESTVU GOSPODINJE
Dajte nam
svetih mater!
iNekdo, ki se je zamislil v naš čas, je S-ekel: »Mati umira ...« Pa ne misli na kako posamezno mater, marveč na matere v splošnem, na mater, ki naj bo mati po svojem poklicu. Žalostno. Danes smo res že tako daleč: Mnoge žene nočejo več biti matere. Blesk krone materinstva je zbledel. Saj je to strašna zabloda. Žene hočejo biti danes športne kraljice, lepotne kraljice, a krono materinstva zavračajo. Mati umira ... Sveti Bog, pomagaj nam, ne daj, da bi materinstvo tako za-
miralo, vzbudi zakonskim ljudem njihovo vest!
Potrebujemo mater, a ne takih, ki bi hlastale za užitki, mi potrebujemo danes predvsem svetih mater.
Potrebujemo mater, ki molijo. Kako naj otroci molijo, kako naj jih mati navaja k molitvi, če pa otroci nikdar ali pa vsaj prav redko vidijo svojo mater, ki sklepa v molitvi svoje roke? Mati brez molitve začenja delo. Kakor ti danes, tako bodo tvoji otroci vedno. Mati naj bi predvsem skrbela, da se moli pred in po jedi, pred počitkom. Koliko je danes še mater, ki svoje otroke pokrižajo. kadar jih zvečer polože v posteljo? Koliko ma-.
ter še uči svoje otroke molitvic in koliko jih nauči svoje otroke vsaj pokrižati? Saj bi človek ne verjel, pa žal prevečkrat sami to čutimo. V nekem kraju na Gorenjskem je katehet v šoli naredil zanimiv poskus: Ko so prišli otroci v prvi razred ljudske šole, je ugotovil, da 36% (šest in trideset odstotkov) otrok ne zna delati križa. To bi se reklo, da 36% mater ne vrši svoje osnovne materinske dolžnosti.
Tudi se zgodi, da otroci, recimo pri desetih letih, ne gredo v cerkev ob nedeljah. Zakaj otrok že majhen cerkev zasovraži? Ker mati ne hodi v cerkev, ker se starši ne brigajo zato. Boste rekli: Saj imamo pri nas šolski zakon, po katerem šoloobvezni otroci morajo v nedeljo k sv. maši. Je že res, hvala Bogu, a s tem nam je bore malo pomagano. Otrok bo moral hoditi v cerkev tudi takrat, ko ga zakon o ljudskih šolah ne bo več vezal. Kdo ga bo pa takrat peljal v cerkev? Otroka ne naredi dobrega zakon, marveč vzgoja, prava, resnična krščanska vzgoja, in to ne samo tista vzgoja, ki jo dobi v šoli, čeprav po katehetu, marveč tista vzgoja, ki jo otrok dobi doma, ki jo dobi pri svoji materi. Le to otroku ostane za vse življenje, če seveda ne pride v kake izredne razmere. Boste rekli morebiti, da so taki in podobni pojavi samo osamljene izjeme. Morebiti. Žal take primere niso več tako osamljene zlasti v industrijskih krajih. Tu nam zeva nasproti huda in težka razpoka, velika rana, ki jo bo treba zaceliti. In kdo naj bo tu prvi poklican? Matere in spet matere same.
V resnici bi se marsikatera mati lahko izgovarjala, da so pač danes drugačni časi, da nima danes mati časa, da bi se toliko bavila z vzgojo in poukom otrok. Mati mora delati, mora v tovarno; ko se vrne, jo čaka sto poslov in res ne utegne. Tu pa ni krivda mater, tu je pa res kriv naš čas sam, ker je otrokom mater vzel. Včasih je mož vzdrževal družino, danes morata oče in mati oba v tovarno po skromni zaslužek, da se more družina preživeti. Žalostno je to in delavska zakonodaja bo morala iti za tem, da spet vrne otrokom njihovo mater, potem bo lahko marsikaj drugače. Sicer je pa tudi res, da bo mati, ki pojmuje prav svojo materinsko dolžnost, kljub temu še našla časa, ki ga bo posvetila svojim otrokom, kar nam tudi zgledi dovolj lepo dokazujejo. Gotovo to zahteva več žrtve, a prava mati zmore tudi to.
Tudi, kar se teh socialnih razmer tiče, bi zakoni mogli veliko pomagati, a vsega nam zakon nikdar ne bo dal. Treba je pravega, duhovnega materinstva, ne samo telesnega, in tega more dati le solidno, versko življenje. Pravo materinstvo nam bo dalo šele resnično in dosledno krščanstvo, ki hoče svetih mater.
Shranki
Doba sadja se je pričela. Že se nam ponujajo vabljive češnje in razne vrste jagod in kmalu bo dozorelo še drugo poletno sadje. Pametna gospodinja skrbi, da družina uživa presno sadje v polni meri, saj so ravno poletne vrste take, da ne trajajo dolgo. Včasih pa sadja ni mogoče pojesti vsega sproti, niti prodati. V takem primeru skrbna gospodinja če le more, nekaj teh božjih darov shrani za take čase, ko ni sadja ne te ne one vrste. Podobno je z zelenjadjo. Tudi te je včasih mnogo na domačem vrtičku in je nt mogoče porabiti sproti. Toda okusen grah bi se prilegel tudi pozimi za prijetno spremembo aLi zgodaj pomladi; ravno tako pa tudi stročji fižol in cvetača, kumare in paradižnik.
Vse našteto lahko na razne načine spravimo za zimo. Tako dobimo razne shranke, kakor vkuhano zelenjad in pa sadje (kompote), marmelade in sadne sokove. In ravno iz poletnega sadju se dado napraviti prav okusni in hvaležni izdelki z malo denarja in stroškov. Tudi tovarne izdelujejo razne shranke kar na debelo, vendar so več vredni domači, če so skrbno napravljeni v steklenih kozarcih, ki je najboljši material za ta namen.
Kot stalna hrana shranki ne pridejo v poštev, ker ne morejo nadomeščati sveže hrane in ker so za splošno rabo predragi. Pač pa so dobrodošli ob mnogih prilikah, ker pomagajo gospodinji iz marsikake zadrege n. pr. ob nenadnem obisku, in ji odvzamejo precej dela. Kako prav pride shranek sadja ali zelenjadi, če je v hiši dogotrajnejša bolezen, pa tudi zap raznike. Vse poletno sadje je kaj prikladno, da ga shranimo. Jagode vseh vrst dado osvežujoče sadne sokove in okusne marmelade, za katere se izplača žrtvovati malo sladkorja in časa. Boljši in cenejši način shranjevanja je sušenje, posebno ono na zraku in soncu, a je bolj primeren za jesenske pridelke.
Če gospodinja količkaj utegne, naj po svojih močeh poskrbi, da pride vsaj nekaj sadnih in zelenjadnih dobrot v obliki shramkov v jedilno shrambo. Kako z veseljem bo posegla po tem ali onem pozimi, v veliko zadovoljstvo vseh domačih in tujih gostov. Seveda bi bilo nespametno, ako bi hoteli vse, kar dobimo svežega, predelati v shranke. Ti imajo sicer nekaj vrednosti kot živilo, vendar jih nikoli ne moremo primerjati s svežim blagom. Samo kar svežega ne moremo porabiti, smemo shraniti. K shrankom pa ne prištevamo alkoholnih pijač. S tako predelavo gre vsa red i In a vrednost v izgubo in smo dragoceno živilo prav za prav za prehrano uničili.
Med shranke iz zelenjadi prištevamo tndi kislo zelje, ki je najbolj zdrava kon-serva sploh. Sami ga pa oškodujemo s tem, da ga največ pripravljamo kuhanega, kar seveda zmanja njegovo vrednost za hrano. V soli vložen fižol, kot ga ponekod pripravljajo, nima nobene vrednosti. Slana voda, ki se napravi, zabra-njuje vstop bakterij, a obilica vode, ki pri tem pride iz zelenjadi, pobere obenem vse rudninske in druge važne snovi. Ostane samo težko prebavljiva stanič-nina, ki se zmehča šele po dolgotrajnem kuhanju, jed pa je brez vsake prave vrednosti.
Sedaj je pravi čas, da mislimo na zalogo za zimo. Pregledamo posodo, ki jo že imamo v ta namen doma in napravimo malo načrta, kaj bi konservirali in koliko bi lahko utrpeli za sladkor in morebitno novo posodo.	II £
kuhinja
Sveža surova jajca za bolnike. Surova j&jca so lahko prebavljiva, zato so zelo priporočljva slabokrvnim in bolnikom med okrevanjem. Da so lažje vžitna, se pripravljajo na več načinov: 1. Celo jajce se prav dobro raztepe, doda se mu žiicica sladkorne sipe in par žlic vina. Spenjeno jajce je zelo okusno. 2. Celo jajce se dobro stepe, doda se mu žiicica sladkorne sipe, nekaj žlic mleka in žiicica konjaka. 3. Rumenjaki se mešajo s sladkorjem toliko časa, tla se spenijo. Iz beljakov se napravi trd sneg in se narahlo primeša rumenjakom.. Spenjenino stresem v skledo. Njeno površino potresem z jagodami, malinami, ribezlom ali dodam vkuhano sadje. 4. Rumenjaki, ste-
peni s sladkorjem in zmešani z beljakom, se potresejo nalahko z naribano čoiko-lado in okrase z malimi piškoti.
Šparglji s kislo smetano. Vi kg špargljev osnažim, operem in skuham v slanem kropu. Kuhane zložim na podolgast krožnik jih polijem s tremi žlicami kisle smetane, potresem z drobtinami in zabelim z dvema žlicama razgretega surovega masla. Potem jih postavim za 10 minut v pečico. Dam jih po juhi na mizo.
Kuhana solata z grahom. Veliko pest solatnih listov osnažim. operem in skuham v slanem kropu. (Za kuhano solato so dobri obkrajni listi.) Kuhano solato odcedim in polijem s svežo vodo. Liste nato prav drobno sesekljam in denem na bledorumeno prežganje, ki sem ga napravila iz žlice masti ali surovega masla in pol žlice moke. Jed zalijem z osminko litra juhe ali kropa ter dodam polmo pest z mastjo in zelenim peteršiljem dušenega graha. Ko vse skupaj še prevre, dam kot prikuho na mizo.
Pražena bržola. Bržole operem, po-tolčem, nasolim in malo s poprom potresem. Nasoljeno meso pustim pol ure stati. V kožico denem žlico masti ali košček surovega masla Segreto mast pokrijem s surovim olupljenim in na listke zrezanim krompirjem. Na krompir denem sesekljano čebulo, na to pa na eni strani z moko potreseno meso. Na meso zopet krompir s čebulo. Jed zalijem z juho ali vodo toliko, da ta pokriva krompir. Kožico dobro pokrijem in dušim na štedilniku ali v pečici toliko časa, da se krompir zmehča. Nazadnje pridam še eno žlico kisle smetane. Dušeno bržolo dam s solato ali posiljenim zeljem na mizo.
Češnjevi zrezki. Prav dobro mešam 4 dkg surovega masla z 2 rumenjakoma in s 5 dlkg sladkorja. Za dober duh dodam malo limoninih lupinic ali vanilije. Mešanici dodam sneg 2 beljakov, 2 dkg zmletih orehov, lešnikov ali mamdeljev ter 6 dkg moke. Pekačo dobro namažem, potresem z moko in zravnam testo za prst na debelo po njej. Češnjam odstranim peške in peclje in obložim testo z njimi. V pečici pečem pol ure.
Holandsko čistilo: Operi in razrezi 16 g polaja in 16 g žajbelja. Temu primešaj 16 g razrezane sasaparile in ravno toliko sassafrasa in 3 suhe smokve. Zalij z litrom vode in kuhaj, dokler ne povre za Vi litra vode. Tega pij po kupici na tešče,
GOSPODARSKE VESTI
ŽIVINA
g Ljubljana, dne 15. junija. Voli I. vrste din 5.75 do 6, II. 5 do 5.50, III. 4 do 4.50; telice I. din 5.75 do 6, II. 5. do 5.50, III. 4 do 4.50; krave I. din 5 do 5.25, II. 4 do 450, III. 2.50 do 3.50; teleta I. din 8, II. din 7; prašiči špeharji din 10 do 10.50, pršutarji din 9 do 9.50 za 1 kg žive teže. Goveje surove kože din 8 do 10, telečje din 12, svinjske din 6 za 1 kg. Na sejem so prignali 52 volov (prodali 13), 27 krav (4), 11 telet (7), 72 konj (5) in 97 prašičev (75) v starosti od 6 do 12 tednov. Ti prašiči so šli po din 120 do 200 komad.
g Na zadnjem ponedeljskem sejmu v Kranju dne 13. junija je imela živina sledeče cene: voli I. vrste din 6, II. 5.50, III. din 5; telice I. din 6, II. 5, III. 4.50; krave
I.	din 4.50, II. 4, III. 4; teleta I. din 7.50,
II.	din 7; prašiči špeharji din 10.50, pršutarji din 8 za 1 kg žive teže. Surove kože goveje din 12, telečje din 12, svinjske din 8 za i kg. Na sejem so prignali 53 volov (prodali 39), 34 krav (17), 12 telet (12), 3 bike (2) in 145 prašičev razne starosti (81). Najboljši vol je dosegel ceno din 3.800, najboljša krava din 2.000.
g Na mesečni sejem v Novem mestu 13. junija so prignali 268 glav goveje živine in 387 mladih pujskov. Kupčija pri goveji živini se je neugodno razvijala in je bilo prodanih komaj 23 glav živine, po večini vprežni voli. Cene pri klavni in vprežni živini so nazadovale, razen pri pitanih volili, ki držijo ceno od din 5 do 6.50 za 1 kg žive teže, in pri teletih, ki tudi držijo ceno. Cene so nazadovale kljub temu, da je sedaj krme že dovolj in da tudi pridelek sena kaže ugodno. Boljše kot pri goveji živini se je razvijala kupčija pri prašičih. Prodanih je bilo 315 pujskov raznih starosti po razmeroma ugodnih cenah od din 70 do 150 za komad.
g Iz Maribora poročajo o sledečih cenah za govejo živino: voli I. vrste din 5.50, II. 5, III. 4; telice I. 6, II. 5, III. 4.50; krave I. 4.50, II. 4, III. 3; teleta I. 7.50, II. 5.50 do 6; prašiči špeharji din 9.75, pršutarji din 7.50 za 1 kg žive teže. Surove kože goveje din 14, telečje din 16, svinjske din 10 za 1 kg.
g V Konjicah so plačevali na zadnjem sejmu govejo živino tako: voli II. vrste
din 4 do 5, III. din 3.50; krave I. 3.50, II. 3, III. 2.50; telice I. 4.50, II. 4; teleta I. 5 do 5.50, II. 4.50 do 5; prašiči pršutarji din 6 do 7 za 1 kg žive teže. Surove kože goveje din 8, telečje din 12, svinjske din 6 za 1 kg.
cene
gLjubljana. Pšenica za 1 kg din 2.75 do 2.95, ječmen din 2.45, rž din 2.80, oves din 2.40, koruza din 1.85, fižol din 5, krompir (inovi) diin 4. Seno din 80 za 100 kg, slama din 30.
g Kranj. Pšenica 1 kg din 3, ječmen din 2.50, rž din 2.25, oves din 2 do 2.25, koruza din 1.20 do 2, fižol din 2.25 do 4, krompir (stari) din 1.25, seno 100 kg din 125, slama din 60.
g Maribor. Pšenica t kg din 2.75, ječmen din 2.25, rž din 2.60, oves din 2.35, koruza din 1.80, fižol din 2, krompir (st.) din 1.50, seno 100 kg din 80, slama din 35.
g Konjice Pšenica 1 kg dim 2.25, rž din
2,	ječmen din 2, oves din 2, koruza din 1.75, fižol din 2, krompir din 1.25, lucerna 100 kg din din 60, seno din 45 do 50, slama din 20. Vino navadno (na debelo) din 4 do 5, kvalitetno vino din 6 do 8 za 1 liter.
ljubljanski trg
g Mlevski izdelki: moka št. 0 t kg din 4.05 do 4.30, št. 2 din 3.85 do 4, št. 5 din 3.65 do 3.80, št. 6 din 3.50 do 3.55, kaša din 3.50, ješprenj din 3.50, otrobi drobni din 1.45, koruzna moka din 1.95 do 2.20, koruzni zdrob din 2.25 do 2.85, pšenični zdrob din 4.50, ajdova moka din 4.80 do 5.60, ržena moka din 3.80 za 1 kg.
g Zelenjava: glavna ta solata i kg din
3,	štrucarca din 3, ajserica d*n 4, cvetača din 3, zgodnje zelje din 5, ohrovt din 6, karfijola din 3, šparglji din 10 do 20, ko-lerabice din 2, špinača din 3, paradižnik din 12 do 16, kumare din 8 do 10, grah v stročju din 3 do 5, luščen grah din 12 liter, konoplja 1 kg din 8 do 10, laneno seme din 4, fižol v stročju (domač) din 6 do 8, čebula din 4 do 6, por din 1, česen j din 6 do 10, krompir (novi) din 3.50 do 4, stari din 1.50, repa din 1, kisla repa din 2.50, jurčki merica diin 4, korenje 1 kg din 10, peteršilj din 10, zelenjava za juho din 4.
PRAVNI NASVETI
Vinkulirana vloga. S. A. Z. T. V Ameriki je pred dvema letoma umrla oseba, ki je v oporoki določila dediča za hranilno vlogo, ki jo je imela naloženo pod geslom pri nekem domačem zavodu. Dedič gesla ne ve, zavod pa noče izplačati vloge. — Dedič naj izposluje od zapuščinskega sodišča, da bo v prisojilu točno opisana vloga, ki jo je podedoval. S takim uradnim odlokom, ki bo zadostno dokazoval njegovo pravico do vloge, bo po našem mnenju tudi brez znanja gesla dosegel izplačilo vloge.
Rudarjev dolg na speceriji. P. I. Z. Dolg, ki ga je naredila žena v trgovini za živila, ki so se uporabila v domačem gospodinjstvu, ste dolžni plačati. Tak dolg zastara v treh letih. Zastaranje pa prekine priznanje dolga, bodisi sodno ali izvensodno, pismeno ali ustno. Če je tedaj preteklo več kot tri leta, odkar je bil dolg storjen, oziroma odkar ste dolg na opomin priznali in ga obljubili plačati, potem je ta dolg zastaran in ni več utožljiv.
Darovanje pred smrtjo. A. S. Kar vam
je stric izročil gotovine in vrednostnih papirjev pred svojo smrtjo, to je vam daroval in je s tem postalo vaše. Zato nimajo dediči pravico zahtevati od vas, da se tudi ta denar in vrednostni papirji delijo kot ostala zapuščina med vse dediče.
Pot v gozd. F. S. P. Novi lastnik vam je prepovedal pot, ki pelje čez njegovo parcelo v gozd, čeprav ste vi z vašimi posestnimi predniki vred že preko 30 let isto pot uporabljali. Vprašate, kdo bo zmagal v pravdi. — Niste povedali, kakšen je dotični sosedov svet, po katerem pelje pot: če je to gozdna parcela, potem ima sosed prav. Kajti že od leta 1854 dalje se ne more več priposestvo-vati služnostna pravica pota po gozdnih parcelah. Če pa dotični svet ni gozdna parcela, potem ste lahko priposestvovali služnostno pravico pota in boste v morebitni pravdi to morali s pričaifii dokazati.
Pomotoma preplačana krava. F. O. B. Prodajalec krave je imel pravico od kupca zahtevati pogojeno kupnino. Če je kupec potoma odštel 5000 din več, kot je znašala kupnina, je opravičen ta denar zahtevati od prodajalca uazaj. V pravdi bo moral dokazati, koliko je bila pogojena kupnina in koliko je dejansko plačal več. To pa je prodajalec dolžan vrniti.
Breja krava. S. A. R. Prodajalec, ki je prodal kravo z zagotovilom, da je breja in celo pokazal in izročil pripustnico od biko-rejca, vam jamči za to. Ker vam je strokovnjak ugotovil, da je krava res breja, ampak s kasnejšim datumom, ne pa od dneva vam izročene pripustnice, izgleda, da vam je prodajalec podtaknil drugo pripustnico. Svetujemo vam, da počakate, dokler krava
ne teleti. Takrat naj živinozdravnik ugotovi, ali je bila telitev pravočasna ali pa se je izredno zavlekla za več mesecev. Če bo zdravnik ugotovil, da je bila telitev normalna, po zatrdilu prodajalca in po pro-pustnici pa je za več mesecev zakasnela, potem lahko za to dobo zahtevate odškodnino od prodajalca. Vaša škoda obstoji v tem, da ste za nekaj mesecev prišli prepozno do teleta in mleka.
Račun za oporoko. J. M. S. Na vaše vprašanje, če je notar pravilno računal nagrado za sestavo oporoke, ne moremo odgovoriti, ker nam niste sporočili vrednost zapuščine, s katero ste v oporoki razpolagali. Nagrada za sestavo oporoke zavisi od vrednosti imovine.
Odstopitev zemljišča sosedu. H. M. Radi
bi hišo prezidali. Sosed vam pa noče prodati v to svrho potrebnega kosa zemljišča. Ali bi ga lahko k temu prisilili? — Ne bo mogoče soseda prisiliti, da vam odproda kos svojega zemljišča.
Gonja živine po tujem svetu. U. M. Če ste skozi 30 let javno in nemoteno gonili svojo živino neprivezano, torej v čredi čez sosedovo gmajno, potem imate služnostno pravico živinogonje že pripo-sestvovano. Sosed ne more zahtevati, da bi odslej morali krave privezame na vrVi goniti čez njegov svet, ko ste doslej gonili živino kax v čredi. Le hudobne krave, ki bi laliko postale nevarne, morate posebno zavarovati, da ne bodo na sosedovem svetu in njegovi živini povzročile škode.
Strešna opeka J. G. N. Ko ste dobili po železnici dostavljen vagon strešne opeke, ste morali pošiljko pri razkladanju pregledati; če ni kakovost odgovarjala naročilu, bi bili morali, ali celo pošiljko ali del pošiljke grajati in jo staviti prodajalcu na razpolago. Ker tega niste storili, se smatra, da ste celo pošiljko odo: brili, ker ste jo tudi prevzeli in zapeljali domov. Svetujemo vam, da tudi presežek naročene opeke zadržite, pač pa skušajte na lep način doseči popust na ceni; ne morete pa tvrdke k temu prisiliti, ker ste nepravilno in sploh sklenili nerodno pogodbo.
Nesreča na paši. Š. M. S. Na paši sta se spopadli dve kravi, kljub temu, da sta obe imeli vsaka svojega pastirja. Sosedova je bila poškodovana in vprašate, če ste dolžni povrniti škodo, katero je napravila vaša krava. — Po našem mnenju ste dolžni sosedu povrniti škodo le tedaj, če ste vedeli, da vaša krava bode, pa kljub temu niste poskrbeli, da bi bila na paši posebej zavarovana, n. pr. da bi jo pasel pastir na vrvi. Če krava sicer ni bodla, ste jo lahko pasli na skupni paši in za nesrečo, ki se je slučajno zgodila, ne odgovarjate.