Poglejte na Številke poleg naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano..
GLAS NARODA
List slovenskih fielavcev y Ameriki.
Telephone: CHclae* 3-1242
ttth. 194% *t 0» Pot Ožflee a* Strm York, N. If„ under Act of Congrtm of March 3rd, 187«.
»,1	»K KOT
HA DAM DOBIVATI
J 9 C "GLAS NARODA"
1 X^L I PO P0&TI naravnost NA
'<1 f^nr «VOJ DOM Cl.ncMi MM,
i, I 1	to iMto). Ji
># :: Citajte, kar Vu zanimB VV , i,
No. 173 — Stev. 173
NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 4, 19 41—ČETRTEK, 4. SEPTEMBRA, 1941
Volume XLDC — Letnik XLIX.
Poročilo slovenskega bana Vatikanu
Dr. Natlačen pravi, da vse kaže, da se je Hitler zavzel, da mora biti slovenski narod iztrebljen
* Newyorški sodnik -Frederick L. Hackenburg je podal časnikarskem poročevalcu newyorškega dnevnika World-Telegram George Witte-ju obširno poročilo o tem, kako kruto postopajo Nemci z našim narodom, posebno pa še s slovensko duhovščino. V uewyorskem Worla-Telegramu je bilo objavljeno nasJed-lije poročilo. Sodnik Hackenburg pravi:
4 4 To je resnični prepis poročila, ki je bilo poslano njegovi svetosti papežu. To objavljam zato, da razkrinkam nesramno hinavščino nacijev, ki trdijo, da se sedaj bore za krščanstvo."
Poročilo je napisal bivši slovenski ban dr. Marko Nalločen, ko je pobegnil" iz po Nenf-cih zasedenega ozemlja v ita-Ijansko ozemlje. Hackenburg pravi, da od tedaj dalje ni ničesar več slišal o dr. Natlaec-nu ter pravi, da je ali mrtev ali pa v koncentracijskem ta boru.
Svoje poročilo je dr. Natlačen pisal 18. maja ter se v odlomku glasi:
"Vse, kar se je zgodilo po 10. aprilu do današnjega d de na slovenski zemljiški 'So 'jo zasedle nemške čete in ga u-pravljajo nemške civilne oblasti, ima samo en edini nam n: Slovenski narod mora biti iztrebljen s tega sveta."
Ta namen je jasno po7}dli nafcijski voditelj v slovenski Štajerski Fr»nz Steindl, ki je •pred 11 meseci objavil, da' je predel od Hitlerja naročilo, da mora deželo 44zopet ponemči-ti." Slovenija, izvzemši pokrajino ob avstrijski meji oa nikdar ni bila nemška.
4 4 Že 10. aprila so Nemci pričeli ponemčevati Slovenijo. ,V Mariboru, ki ima 33,000 prebivalcev, je bilo aretiranih 2000 oseb, največ izobražencev. Aretiran je bil tudi mestni župan, vsi jnestni uradniki, sodniki, odvetniki, duhovniki in učitelji'. Tudi t drugih krajih je nemška tajna policija Oestapo zaprla vse take ljudi. Hitler je dal ujcaz, da mora biti v štirih mesecih v Sloveniji uničena vsa inteligenca.
4 4 Nekateri so bili po 10 dneh izpuščeni, toda bilo jim je naročeno, da naj v pol ure poberejo svoje najpotrebnejše stvari in se naj pripravijo na odhod. Nato so bili naloženi na tovorne avtomdbile in poslani čez mejo na Hrvatsko. S seboj
pa so smeli vzeti saiuo 35 funtov prtljage in 200 dinarjev.
"Veliki petek so nemške oblasti v Mariboru zaprle vse duhovnike. Po deželi so Nemci duhovnike izgnali Lz župnišč, a]i pa jih odpeljali v zapor. Nemci so tudi zaplenili vse cerkveno premoženje, zaprli šole in samostane po celi Sloveniji. Petokolonisti so popolnoma oplenil veliko semeniško knjižnioo v Mariboru. Duhovniki so morali v duhovniških oblekah pometati ceste in nemški vojaki so jih zasramovali.
44V Kranju je 9. maja nek nemški čaetnik s cigaro v ustih prišel med mašo v cerkev, ne da bi se odkril. Šel je sredi po cerkvi proti oltarju z revolver-. Jem v ifrH. VsfkviT Se je pred prvo klopjo ter pričel kričati na duhovnika. Ljudje so odšli iz cerkve.
4 4 Nemški vojaki so sloven-fljffm duhovnikom ukazali o-pravljati najbolj poniževalna dela, kot čistiti stranišča, popravljati ceste itd. Spati so morali na golih tleh iz cementa in dali jim niso nikake o-deje. Mnogi so sdboleli, en duhovnik pa je umrl.
"Nemci tudi zelo kruto postopajo s slovenskimi trgovci in industrijalci. Večinoma so jiih zaprli in zaplenili njihovo imetje.
"Veliki posestniki so morali podpisati listino, s katero 44prostovoljno" prepušča j o svojo lastnino rajhu in se pod smrtno kaznijo zavezali, da se ne bodo nikdar -več vrnili na svoj dom. Ko nek lastnik take listine ni hotel podpisati, mu je nemški častnik zagrozil, da bodo njega poslali v Nemčijo, njegovo ženo pa v Srbijo.
4 4 Več sto slovenskih kmet-skih družin je' bilo pregnanih : z domov, kjer je njihova rodo-vina živela že več sto let, v njihove domove pa so prišli Nemci. Nekemu kmetu, ki je izročil Nemcem vse svoje premoženje, ni bilo niti dovolj i 10, da bi še enkrat obiskal grob
svoje matere. Neki 81 let stari gostilničarki je nemški vojak dovolil vzeti s »oboj samo obleko, ki jo je imela na sebi in 200 dinarjev gotovine."
Svoje poročilo zaključuje dr. Natlačen naslednje:
"Fuehrer nemškega naro< la in države Adolf Hitler je s*«;-čano obljubil, ko se je pričela vojna med Nemčijo in 'u^o-slavijo: 'Proti fcSpvencem in H rvatom se ne bomo bojevali. Njim bo pri zaneseno.'
t4Z ^alostjo pa moram poročati, da je postopanje nemškiu oblasti v zasedenem ozemlju v nasprotju s tem, kar je Hitler tako -svečano obljubil."
To poročilo je iz Slovenije prinesel nek slovenski rol>-ljtlb, cegar ime pa ne sme biti objavljeno, ker ima še mnogo sorodnkov v Sloveniji.
pnn voiAŠKO STRAŽO
Slika, ki je bila skrivaj vtihotapljena iz Slovenije, kaže 6 mariborskih frančiškanskih patrov, ki po tni<|apolnem delu na cesti počivajo.
(Iz prijaznosti poklonila sodnik Hackeirburg in World-Telegram.)
POMANJKANJE POLJSKIH DELAVCEV
V državi Oregon potrebujejo dvajset tisoč delavcev za obiranje hmelja, pa so jih dobili komaj pet tisoč. — Tovarniški delavci naj bi delali samo pet dni v tovarni, šesti dan pa na polju.
Država Oregon je v prvi vr- 1--------
sti poljedelska država. Do ie tos ji ni nikdar manjkaio !j-skih delavcev, letos je pa ..iko pomanjkanje, da je pridelek v nevarnosti. Mestno prebivalstvo je bilo pozvana na pomoč, kajti pod streho je treba j praviti pridelke, predstavljaj« če vrednost deset milijonv dolarjev.
V prvi vrsti je treba rešiti pridelk hmelja, sliv in strnejc-ga fižola. Otvoritev šol je bila za oel teden odgodena, da bodo lahko otroci pomagiii i a polijih in vrtovih.WPA delavci so morali zapustiti svoje običajno delo in oditi na polje, V
zapadnem delu države ljudi niti Delavskega praznika niso praznovali. Vse je pospravljalo hmelj.
Letina je izredno dobra. V Marion in Polk okraju potre-bujeje dvajset tisoč aelavcev za obiranje hmelja, dobili so jih pa samo pet tisoč.
Governer Sprague je pozval vse industrijalne delavce, naj delajo samo pet dni na teden v tovarni, šesti dan pa na polju. Mestne ženske in otroke prevažajo brezplačno na deželo in jim dobro plačajo, če hočejo pomagati na polju.
Rusi dobro napredujejo
!Med Smolenskim in Gome-lom so Rusi poplnoma zlomili nemški odpor. Zadnjih 7 dni ruska armada neprestano na-<pada v bližini Smolenska. Ru-fei so zopet zavzeli 22 važnih krajev.
Veliko ofenzivo so tudi Rusi pričeli v okolici Pripeskega močvirja. Nemško prodiranje proti Leningradu je bilo vstav ljeno. Obrambo Leningrada o-sebno vodi maršal Klementij Voroeilov, ki je zanikal nemško (zatrdilo, da se nemška armada že nahaja v predmestjih Leningrada in da je bila presekana cesta Leningrad-Moskva.
Nemci ne bodo hranili . Rusov
Nemška vlada je naznanila, da Nemčija po nobenem mednarodnem pravu ni Obvezana preživljati ruskega prebivalstva v zasedeni Rusiji. Isti viri pravijo, da je dolžnost Anglije in *4 neke druge države, ki ima velik, vpliv na Anglijo,'' Ida pošlje živež za zasedeno Rusijo v fcako pristanišče v Črnem morjii.
j Nemška okupacijska armada ;bo samo vzdrževala redj ni ji j pa treba ruskega prebivalstva preskribljevati z živežem. *
SODELOVANJE MEHIKE Z ZDR. DR2AV.
Mehiška armada bo sodelovala pri obrambi nedota/kljivosti ameriškega, kontinenta. — Popoln sporazum z Združenimi državami bo vjcratkem dosežen.
V svoji prvi poslanici, ki jo je poslal mehiškemu kongresu, pravi mehiški predsednik Avila Camacho, da je Mehika pripravljena na obrambo a-meridbega kontineta ter da bo v najkrajšem Času dosežen popoln sporazum z Združenimi državami. Istočasno je pa opozoril inozemske kapitaliste, ki •imajo svoje interese v Mehiki, da se ob mehiška socialna revolucija v sedanji smeri nadaljevala.
Mehiška armada se zdaj reorganizira, ob primernem času bo pa pripravljena braniti nedotakljivost in varnost ameriškega kontinenta. Mehiška vlada ne .bo priznala nasilnega zavojevanja nikjer na svetu. ) Camacho je obljubil, da bodo v najkrajšem času uravnane vse razlike med sosednjima republikama ter da bo uravnava pravična in trajna.
Predvsem gre za odškodnino, ki jo zahtevajo nekatere ameriške družbe za poškodovanje svoje lastnine na mehiških tleh.
Ko je omenil predsednik, da bo Mehika z vsemi silami in sredstvi, ki so ji na razpolago, branila ameriški konti n e n t pred tujimi zavojevalci, so mu začeli poslanci navdušeno ploskati.
Glede zaprtja nemških konzulatov je rekel predsednik, da to ni nič drugega kot proti odredba. Nemška vlada je namreč enostavno naročila mehiškemu konzulu v Parizu, naj nemudoma odpotuje.
V zbornici ni bilo nobenega nemškega, italijanskega ali japonskega diplomatičnega zastopnika.
MINISTER DR. KREK 0 BODOČEM DELOVANJU
(V pondeljkovi številki smo objavili prvo poročilo o intervju, ki _ga je imel g. A. Slavko Klemenčič z slovenskim ministrom, dr. Krekom v Londonu. V danšnji številki nadaljuje g. Klemenčič svoj intervju.)
"Gospod minister, kako se zamišljate svoje delo?"
"Mislim isto, kar je v svojem govoru waglasil in povedal predsednik vlade g. general Simovič: Pod vodstvom Anglije in Amerike in z njihovo pomočjo nadaljujemo boj za svobodo. Gre za osvobojenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev.
"V ta namen se moramo Slovesna celemu svetu dobro predstaviti. Položiti sliko naše domovine, našito meja, naše zgodovine, naše kulture, našega gospodarskega in so-eijalneora življenja, na mizo slehrnega kulturnega in po-političnega dekivca. Mi jih moramo prepričati, da smo eden najbolj kulturnih in marljivih narodov sveta. Mali morda po .številu, a zanimivi po svojih lastnostih in kakovosti. Važni pa zlasti ziaradi gospodarskih in geografskih prillik našega ozemlja.
"Pomnimo, da nats svet ne pozna, ali vsaj bistveno malo pozna; čujino, delajmo in ne nehajmo, da vse to nadoknadimo, da se ne bo zgodilo kot leta 1918, ko so mirovne pogrlbe razsekale maše narodno telo kar na tri države in ko je polovica našega naroda »pripadla našim dodnim sovrfažnikom Italijanom in Nemcem.
"Istočasno in z isto vnemo moramo seveda delati za osvoboditev vseh Hrvatov in vseli Srbov. Naša skupna u-soda je sedaj blagoslovljena s krvjo skupnih žrtev; vsi trije bratje smo pod jarmi jeni in zasužnjeni, vsi smo ponižani in tepeni. Iz skupnega trpljenja naj vizraste vzajemni* ljubezn, vzajemen odpor proti našim neprijate-Ijem. Nič tujega nočemo, a svoje hočemo združiti vse, prav vse, v novo veliko skupno državo vseh Južnih Slovanov, ki naj bo taka, da bo vsak v njej imel polno možnost razvijanja, da bo v ponos in srečo ter skupno blagostanje."	j
v "Ali ste v ta namen že kaj poavzeli, gospod minister?"
"Dal Delegata slovenskega narodnega vodstva, g. minister Snoj in ravnatelj Zadružne zveze, g. Gabrovšek potujeta v Ameriko, da tam stopita v stik z voditelji ameriških Slovencev, ter da z njimi vse potrebno uredita. Že v maju mesecu sem razposlal vsem organizacijam, katerih naslove sem vedel, prva navodila in naše zahteve glede bodočih mejin slovenskega ozemlja. Sedaj pričakujem poročil, da vidim kak odziv bo imela moja prošnja med brati v Ameriki. Pričakujem najboljše, ker so ameriški Slovenci že itak sami, po svoji inicijativi odlično začeli z delom in poskrbeli s svojim n'astopom, da se je slovenska beseda dobro čula. Vse njihove dosedanje nastope v kolikor so mL znani, popolnoma odobravam, hvaležen sem jim, ter^ jih le prosim naj tako nadaljujejo, roko v roki s Srbi in Hrvati.1' '
SENZACIJA NA
DELAVSKI
KONVENCIJI
Na letni konvenciji angleške strokovne zveze v Edin-burghu je dvignil Jack Tanner, voditelj Amalgamated Engineering unije težke ob-dolžitve proti članu Chur-chillovega kabineta, polkovniku . T. C. Moore-Brabazonu.
Moore-Brabazon, ki je minister za zrakoplovno produk-cijo, je ob neki priliki baje rekel : — Upam, da ge bodo Nemci in Rusi medsebojno pobili, nakar ,bo Anglija- zavladala vsej Evropi.
Za Tannerjem se je oglasil Sir Walter Citrine, tajnik angleške strokovno-unijeke zveze
ter izjavil, da obžahije, če se je minister res v tem sinistu izrazil.
—	Da, tako je rekel! — je vzkliknil Tanner.
—	N«aira»vnost neverjetno je, — je nadaljeval Walter Citrine, — da more priti taka izjava iz ust člana naše vlade, ko je vendar naš ministrski predsednik Churchill svečano izjavil, da bo Rusija deležna vse pomoči, ki ji jo more Anglija nakloniti.
Proti večer, je bilo uradno no, da je Tinner mini-vo izjavo nedvomno napačno tolmačil.
Mati vrgla obroka
27. letna Alice Klein iz Brooklyna, <N. Y., je imela poleti firugega otroka. Porod je |bil izredno težak, in mati je rfTorala še dva meseca po poro-M ostati v bolnišnici. Po po-vratku domov je vedno tožila o hudih bolečinah v glavi. V torek popoldne je stala pri odprtem oknu svojega stanovanja v drugem nadstropju in pestovala otroka. Sosednje pravijo, da ga je naenkrat začela strastno poljubovfcti, nato je pa zakričala in ga vrgla skozi okno. Otrok je padel na travo in se ni nevarno poškodoval.
Nesrečno mater in dete so zopet odvedli v "bolnišnico. Nekemu detektivu je rekla: — Prav dobro vem, kfij sem storila, ne vem pa, zakaj sem storila to.
Mater bodo najbrž poslali v umobolnico.
Suhačke se oglašajo
N a ziborovanju Women's Christian Temperance Union je bila sprejeta resolucija, ki zahteva, naj kongres uveljavi postavo, da bo na vsaki steklenici žganja velik napis 'Strup!'
Nadalje naj kongres prepove oglašanje alkoholnih pijač v časopisih, po radio in na plakatih.
. Za predsednico oragnizacije je bila že devetič ponovno izvoljena Mrs. Ida B..W. Smith iz Evanston, 111.
Organizacija se poslnžuje i-ste taktike kakor pred uveljav-Ijenjem prohibicije.
Draga vožnja
Pet vojakov v Fort. Bragg, North Carolina, je dobilo nedeljski dopust. Prijatelji so in doma iz Monrose, Pa.
Najeli so taksi, ki jih je odpeljal 1250. milj daleč. Za vožnjo so morali plačati $10 \ torej toliko kot vsi skupaj v enem mesecu zaslužijo.
lilOD I" — Hew Tori
Thursday, September 4, 1 941
GLAS NARODA"
_ (TOMi .01 mi nanm_
OwMd amr PbbUib«d by Btrak FbMtafclaf rimniiij. (A Corporation). Fnak. BakM, Pred d« nt; J. Tjipah*, Bee. — Plioe of bsstnesa of tba tacpoMtkm ud addre»M at abov« officers: 21« WEST 18tb STRUT, NEW YORK, IT. X.
48th Year
a
"G1M NanW la imec wwy day except Saturdays, Sundays and Holiday a. -	—<
Subacrlptlos Yearly fe.—- Advertiaeiaent on Afreement.
--*----:-
Sa ealo loto valja 1lat aa Ameriko Is Kanado ««.—; u pol. leto 98«—; ■a istrt lata 11.80. — Za New lork aa celo leto $7.— ; aa pol leto $3.50. Ea laoaemstro aa celo leto IT —; sa pol lata «340.
Naroda* lakaja vsaki dan lsraemil sobot, nedelj ln praanlkor.
NABODA," II«
lStk STBKET, NIW XOBK, N. I. —1242
DVE LETI VOJNE
1. .septembra je minilo dvojo let izza izbruha drnge-svetovne vojne. IPred dvanajstimi meseci je Hitlerjevim nasprotnikom slaiba pretila. Francija je 'bila zrušena, Alibiji je jiretil pogin. Prvo leto vojne je treba pripisati Hitlerju' v kredit.	|	sn
O drugem letu vojne se ne more reči, da so-zavezniki zmagali. No, tudi Hitler ni zmagal. Napad »a sovjetsko" Rusijo je Hitlerja razočaral. V Rusiji doživljajo naciji-isto kot so doživeli Nemci v prvi svetovni vojni ob reki MarnL
Pravzaprav je pa druga svetovna vojna - že mimo "Marne'\ Proti. Nemčiji se snuje nova svetovna zveza, ki bo vkratkem preiskusila svojo moč.	>
Začetki sedanje vojne segajo v leto 1991, ko je Japonska napadla (Mandžurijo. Nemčija, Italija ki Japonska'«o-t«e pripravile na splošen roparski pohod, ki se. jetzaeel «lef»:J9iJ0. Zmaga je sledila zmagi, ker so bili nasprotniki osišča brea^ i;pno razcepljeni. Sleherni ne je šele takrat zganil, ko so bili njegovi interesi v neposredni nevarnosti.
Zadnji dve leti', posdbfto pa zadnje leto, fte je položaj temeljito i^premenil. Posamezni mi rodi so se začeli zavedati, da bodo najbrž jutri napadeni, če jih je do danes pustil Hitler v miru. Ta zavest je dala j^Svod protinacijski zvezi.
Večkrat pa človek nehote stori povsem nekaj drugeg kot je nameraval storiti. Eden najbolj priljubljenih Hitlerjevih trikov je odvračati nasprotnikovo pozornost. Tako je na primer naščuval Japonsko v namenu, da olbrne pozornost Združenih držav od Evrope na Daljni iztok. Jaiponei so pa s svojo bojaželjnostjo povsem nekaj drugega dosegli. Proti Ameriko protestirajo, ker pošilja Rusom optrebščine preko Vladivostoka. Namesto, <ia bi Japonci ustvarili mržnjo med Ameriko in Rusijo, so obe državi še bolj navezali drugo na drugo. Japonska je šla v «vojih zajitevah, predaleč, kajti Amerika se ne bo nikdar odrekla svoji pravici, da sme pošiljati svoje ladje, kamorkoli hoče. , "
Protinacijska zveza še ni poplnoma zvarjena iu najbrž nikdar ne bo. Toda v tretjeln letu vojne nudi ta zveza -vojim članom velike možnosti) za ofenzivo proti Nemčiji, Italiji in Japonski.
Iran in trans-iranska železnica »ta v zavezniških rokah. Prihodnjo pomlad se obeta proti Nemčiji velika ruska o-fc-nziiva s pomočjo ameriškega in angleškega vojnega materi-jala. Angleško vojaštvo &e najbrž ne bo iborilo na ruskih tleh, zato bo pa aiigleško-ameriški vojni material igral temvečjo vlogo. Ameriška vojna produkcija še ni v polnem razmahu, prihodnjo pomlad bo pa v tem pogledu drugače. '
Druga možnost je pritisk na Turčijo, katera je po imenu sicer zaveznica Anglije, če le more, pa gre tudi Nemčiji na roko. Zdaj je Turčija v kleščah. Angleške čete so na jngu \ Siriji in Iraku, na sevru in vzhodu so pa Rusi.	. •
Tretja možnost je akcija v severnem delu* Norveške. 7 a enkrat se še ne ve, če se smatrajo Angleži in Rusi za dovolj močne, aa bi se polastili Narvika ter s tem preprečili dovoz železne rude po morju iz Švedske v Nemčijo. Nemčija una še druga ležišča železne rude, pa ji manjka izvežbanih delavcev.
Okupacija severnega del« Norveške bi tudi odprla |>ot no ruskega« pristanišča Murmanskn ter bi pod'zgata'vojno na '•podtalni fronti," katera že zdaj povzroča Hitlerju veliko
preglavice/
Ta fronta je namreč baš tako važna kot «o druge i'rotite. Prva pomembnejša bitka na tej fronti se je že začela v Franciji. Povod ji je dal ruski odpor—izvali so jo pa angleški in ri;ski "petokolonci1* — prista-ši genrala de G<aull-a in francoski komunisti.	* .
Prezgodaj bi bilo še govoriti o uf-pešni protinacijski revoluciji v Franciji ali kje drugod v EvrotpU toda vojna za flonto je odločilna za vojno na bojiščih', kjer so v akciji ar-r. ade, bojne ladje in letala.
MALO RESNI€E
MoratiJ priznat i, da*ttii je dajo življenje nalogo, da v svoj; ni "prostem času moram početi nekaj dn^gega kakor pa nič. Zato ?iem se pred nekaj leti podal v javnost s .svojimi dtfpisi, katere seru-pa tam po svoji skcoaimi zmažna-^ti priobčim v 4'Glasu Narod-v"
Mora mi pa javncet verjeti, posebno pa newyorelki rojaki, kateni nw? osebno, poznajo, da to ne delam zato, cte bi pa-el javnost z .svojo m*>drostjo, katera tiling trup!a, ne g'.'ave in ne repa. In pa tudi ne zato da bi se moje imie na debelo lesketalo v časopisu. Zato se najraje skrijem za svoje začetnice.
(Moj namen nikdar1 ni bil in bo, da bi list. pw»ebiio ka
co, da se mi zdi jako neokusno in neprijetno laskavo izražanje o t)em. Še bolj »neprijetno se mi pa adi, ako me kateri izmed rojakov začne takole ščipati: "Kaj pa za hudiča« čvekaš! O delavcih bi kaj pil al in pa -o Racija!"
Poleg tega, da sem videl že precejšnji del sveta, v Rusiji t>& nisem bil in dvomim, da bi me katerikrat [pot tja zanesla. Zato- jiiko ma'Io vem o nji, to se pravi nič, in ker nič ne ven*, tudi ne morem kaj napisati o nji.
(Kar se pa tiče delavcev, pa tako ali tako vedno pišem o »jib. Saj ako kaj govorim o tiasSuh ljutteh, so t;»ko a"K tako 99% delavci. en odstotek pade
VSTANOVEJEN L. IflM
kor	iskori-	** milijonar j* pa
ščal v svo^e privatne namene, alf- pa; da bi v tem imel namen iiskati (Z&ak>mbe posameznikov. Moj princip- je poštenost, in -za*-to jako rad vpaštevam iWpb-bva+im; k»r je hvaJc vredno. Pcsva rinil- in srn jam pa ravno1* taW<v kar je p^trelbfte, vendar« rpa ne ^namenom, <lw~pr» «kn»am vsfvarjati s tem osebno Povra-
(Ren? sem patriot • -vojega na-me tvellkofcrsat raztnener iprb+itijo, da mohim' drfbro doeftretrovorifi o tL«tiH podpornih in kulturnih nwtanovah, in njMi vodfitelja*, kateri v njihl trnehi in požrtvoiv^hioftti zn oti-stoj in uc^'ed naše«ra javnega življenja v tuji zemlji, z'-bHi-žijo veliko več, kakor pa skromno polivalo v časopisu.
Velikokrat t-ie mi zdi, da me veže moralna dolžnost, da se omeni posameznike, katerim se pripeti kak izvanreden slučaj, ■rii pa kariar obhaja "w svoje živi jonske obletnice. Saj edino tem potom zamore še obstajati 79veza med starimi prijatelji in
nobenega ne vcim.
X«1bo«lj jo je* pa iiognintal skrajno radikalni brooklyrt?ki ra5ak,ki sepir vsaki priliki tudi jako nxd'ponaša, dift pripada dtttfl&t*ke4e in bedoga firtoha zadnji pondeljek pri barn SP!o-venftfeef»H doma v BrooiWtynu in sioer im je reJref takole: "Zakaj, pa ne pi«^ v	York Thwe^" aH pa v "Prosn eto," ako kaj ve»T" ■
IDlv Trti ni tako vpnašanjie zaprlo sapo/bi Itf t>ila pijača od stfiHm s tisto črošnjof-ko sem jo itvmo žvečil, pljuisknila t-kozi ušesa.*' "i ;>••	-i .': r-.\s
Vbe eno pa ttraeeimr rojaku danes lahko mialo bo?5 premišljeno povem za ta' vzrok.
Kar se tiot> New York Times, je prvič: da za njega sem še veliko premnjhen in tudi nikoli neibom dorasel za njega. Sioer si pa kruh služim is fizičnim naporom, ne pa s pihanjem. Dnu^jič: kak poauen bi imrfo
DEFENSE BOND QUIZ
Vpr. Zakaj naj Amerikanci kupujejo Obrambne bonde in znamke ?
Odg.: M-ed drugimi vzroti so tudi naslednji: To je najlažji način za vsakega državljana pomagati domovini in .hraniti- svoj zaslnžek; 2. nakup Ibondov in znamk ne po-Uuaga samo financirati narodne obrambe, temveč tudi preprečuje visoke cene in višanje življenjskih izdatkov.
Vpr.: Ali morem zastaviti Obrambni bond za istovredno bančno posojilo?
Odg.: Ne. Bondi so registrirani in jih ni mogoče prenesti na drugo ime. Izplačani so sa>-mo osebi, ki je zapisana na bondu.	*
Pripomba: Če želite kupiti Defense Bond, pojdite na najbližji poštni urad ali banko, ali pa pišite po pojasnilo na Treasurer of the United States, Washington, D. C.

'Tri.-
Peter Zgaga

Upravičen strah.
Nedavno sem bral, da sta bi-Ji dve mestni'deklt»ti na počitnicah v. neki starinski hiši v Virginiji. Iliša je stara več sto let, in sedanji lastnik jo je na-liitro- le za silo popravil, da je kolikor'toliko primerna zar mestne letovisčarje. Dekleti Wa nekega deževnega dne stikali po podstrešju in slučajno odprli velik zaboj, ki-je-bil med drujgo šaro- v tembeni kotu. V za/boju je bil okostnjak, najbrž last kakšnega podežekske-
strašuo
ffft VVfT*
želodcu nekaj tako v-ščipnilo, da se- je- revež kar • sesedel in je bil pri priči ves moker. Bolečina je kmahi ponehala, pa se je Se istega dn« dvakrat ali trikrat ponovila. Zena mn je skuhala gomilie4n tovžeatKrž ter mu trebuh z amiko namazrala, pa ni nič po-majralo:
Niti brinovec ni pomagal, iu kadar slovenskemu človeku niti brinovec ne pomaga, je ti*-* «ba po "zdravnika-, po duhovnika :ili pa po oba.
Ko- ga je i>onoči še petkrat c prijelo, je sklenil Itt v tr«; k
ga zdravnika, ki je pred dav-e ,'nimi leti v hiši stanoval. Ob zdravniku. Medpotoma je Tno pogledu na Čudno najdbo sta se j ral zaradi bolečin dostikrat'po-deklici tako prestrašil i,>*a so bivati, vendar je že pred ostao> ju morali odpeljati v bolnišni-1 uro potVkal na zdravnikova co, kjer so jima strokovnjaki • vrata.
vega reda pri Pan American Air Lines, oglasila štorklja, in pustila njenra in njegovi sini patični oenici Micki lepo in zdravo lič rko za spomin
Kakor sem .^iišal, je vse po sreči in upam, da jo bo prija te'!j Joe naučil tako dobro slovel ki, kakor je njega naučila njegova mati, seveda z ribniškim dialektom. .
Kern, preteklo nedeljo tv dnrž-znanci, katere nas je^živl fenskii svojih prijateljev rn znancev usoda rsKkropila po ^seb ve- kako!" tU(dl	diim
Kar se pa tiče "Rrosvete'*, jc pa po mojem mnenju popol poročilo v New York Tknes, daj noma vse v redu. "Prosveta' je moj 30 letni prijatelj Tone1 »>ua svoje prijatelje in dopisni-
trowlh. ■.
Zato trne v takih primerih ja-ko veiseli. ako >s tem kaj koristim splošni slovenski javnosti m posameznikom in pa upam, da tudi lirtu.
Povedati pa moram, da, ko zmidem med prij-itelje in znan-
Narezan kruh je prepovedano prodajati
V kanadskih. pekari,jah ni mogoče več 'kupiti narezanega krnKo, pač pa le cele štruce o-ziroma hlebce.
Vlada je prepovedala prodajo narezanega krnha iz nasledil jih razlogov: peki in prodajafei imajo « tem preveč detfa, kajti kruh si vefik kupec doma labko sairi razreže; ^troji za rrtianje knflia porabijo precej električne rezise (kruha jc treba
zaviti v dvojni papir, da ostanejo sveže.
Vse to je po vladnem rouetnju brozpotrdbna trošnja, kajti vse tozadevno delo in stnoške je mogoče porabiti v druge koristnejše namene;
Značilna je, -dfc1 se vsle»d te, ptecej neobičajne odredbe, ni prodaja km&ia v Kanadi ni čisto niš zmanjšala, _<_ j__;
LJUDSKA KUHARICA
Nejnovejša zbirka navodil za Kuhinjo' . ii» dom. Cena 50c.
Naročit« pri:
KNJIGARNI
sloven rC
PUBLISHING COMFANY
žine, (Vbhajal 25 letnico, ali srebrni jubilej zakonskega stanu v dvorani iSHov. Nar. doma v Brook lymi.	»
Kakor mi je povedal prijatelj in ožji rojak Venec1! Walker, je bilo na tej domači Javnosti toliko msega„ posebno pa ncprisil-nega vflfielja- da je bil še drugi dan ves iz 9ebe, Ker Mir. Ker-na poznam k&kor sam sebe, mn tudi verjamem. Zato mi je žal, da ni slučaj nanteel, da 'bi bil tudi jaz deležen te slav ti os ti. Vse1 eno pa prijatelj Tony, sprejmi moje Če-stitke k tej po-memlbni Pla^cf^i in upam, da zdrav in vosel -d!očakaš zlatega jubir ja. .
Tukaj inijam tudi veselo po-roer.o. kar pa po mojem mnenju tudi mislim, da je balj pri-kladno za naše ljudi, da ga objavim v slovenskem časopisu, kakor pa v 'New York TMincs* posebno za tiste, kateri so po-fcnaili pokojnega GriW>ert Potrato, nekdanjega urednika "Glasa Naroda." In -icer, ila se je i>ri njegovem sinu Joe Potrato, iki je zapc&lem kofniehaaiikpr-
ke, kakor vsi drtigrg listi. Ker se pa tiska v shcvenFfceimt jeziku. .ji želim toliko kakor drugim. Vendar pa, kakor Meni že rekel, sem samo 7>atrijot, ne ]>a stran kar, zato dvonianr, da bi innelo kak pon^en, ako bi «v ta I"i«t poročal, da se prihodnjo nedeljo vrši pomembna ^.av-nest v slovenski eeirkvi sv. Cirila njs 8. ccfsti v New Yorku, in sicer Im) brat prvo sv! mašo Rev. Began.
'Upati je- da bo<lo pi'ijatelji novomašnika. ki bo napravH pi*vi korak na tcižko in<s trnjem posuto pot posebno v eedanjih časih, napolnili cerkev do zadnjega kotička, meni pa dali za-'Jcisti ddbrega gradiva za drugi
četrtek.
R. V.
ugotovili močno prefresenje
živcev.
Ob branju tega poročila sem se-spet spomnil zanimivega dogodka, ki se je dogodil pred
Malo ga je skrbelo, kaj in kako bo, kajti svoj živ dan še ni imel z dohtarji opravka • — Gospod še spijo, — mu je rekla stara oskrbnica Neža,-
štiridestimi ali petdesetimi le-U-.ar notri stopite, ob poldeve-
ti v prelepem ribniškem trgu, tih jih bom poklicala. Kar
ko je iskal Pintarjev Matevž semie- notri stopite, iz O ta vie pri ribniškem- zdrav- j jn odpeljala ga je v zdravniku pomoči proti klanju v že- nikovo ordinaeijsko sobo, za-
lodcu-	čela brisati prah in se ni več
Do svojega šestdesetega le-j zmenila zanj.
ta je bil Matevž zdrav kakor Matevž se je začel zvedavo: riba, nekega jutra ga je pa v *fZ<Hedovati po sobi. Sredi je
bila velika ibelopregrnjena mi-za, p°'eg nje omarica z noži, kleščami in žagami, ob stenah pa omare polne knjig iu, steklenic z raznobarvnimi tekoči-
JUGOSLAVN8KI 1>AN. ■ G- wimcr države Nem York Herl^ert H. Lehman je v pone-', nami
ttežjek razgla] il za sobote (i. septentbrn "Yugoslav Day" in jo Aawerican Friends of Yugo slavi a" *v Now Yorku sporočil, da sc bo vdolezW cerk^-enejra opravila v ruski cerkvi. Ob tej priliki fbo tudi" slove«nai sv. masa ob 10. v slovenski coik-vi rra C»smi. .
Protlava se bo pričela ob 12.45 v Oo*iimodore hotelu na 42; ulici in Lexington Ave.
Na nasprotni steni je- bila slika precej rojenega dedca.
— To bo gotovo dohtar, —« je uganil Matevž, — pod sliko je pa stala — Matevža je streslo, pa ne od bolečin ~ pod sliko jo pa stala 44smrt".
V Ribniški dolini 'namreč pravijo človeškemu * okostju "•smrt".
Matevžu se je zdelo, da še mu porogljivo reži, češ, kmalu boš moj! Ubogega Matevža je začel
Vojnjoči se narodi v Evropi vstvarjajo zgodovino. Svotov-nih vesti pa ne morete razumno zasledovati brez velikega in zanesljivega zemljevida, kot je naprimer Hammond's New'Era Atlas of the World. "Be«/' boste rekli, "toda po končani vojni zemljevidi, ki so sedaj izdani, ne bodo več dobri/' Toda vse drugo je res, kot ta trditev, ako vpoštevarno ta atlas. In tukaj pride poglavitna stvar« Tj atlasom boste prejeli izkaznico, s katero boste proti
plačil* 25 centov dobili doetet-ae^ zemljevide, ki kažejo pre--menjene meje vseb držav, ki
bodo* prizadete vsled mirovne pogodbe, in jih boste prejeli tekom 60 dni po zaključku vojne in ko bodo podpisane mirovne pogodbe. (Listek, ki je treba izpolniti in poslati naravnost na zalagatelja, je v vsakem atlasu.) Ti' dodatni zemljevidi vam bodo do zadnje natančno* sti izpolnili vaš svetovni zemljevid, ki bo natančno kazal Evropo pred vojno m po vojnr v oeli knjigi. Ta atlas velja samo $2.75 za Združene države in za Kanado. Ta
SLAMNIKARICE —
vešče ita moških klobukih, zigzag in malih strojih, stalno delo, visoke cene — pri: OOOD VA<LUE HAT OO. 19 WEST 4th STREET NEW YORK CITY


banketom, za- čepar vstopnice je moaroče za $2.00 naročiti pri
Mi^ M«ry Vido^ieliv care otfjdbftwKtf Imrtni pot. Skušal je A merit at« FViewls of Yutrosla- podati proti oknu, v knjige,, via. 8 West 40th St.. New York,] steklenice, v strop ie na tla, Y.	I pogled mu je nehote ulia-
lovenski litcfški jaj
Ob 2. pa bo zbor iz New Y rrka zapel na ra-dijo postnji WABC (Colunibia Broadcasting Co.) ameriško in jugoj^ovantko himno, nakar se bo kralj Peter II. oglasil iz Lomdcna; Ves program pa bo zoLt' kratek namreč samo od 2. do 2.30.	.
Štirje ameriški ribiči kaznovan
Iž- Beamingtona v prm inci
Ontario poročajo, da sr> bili štirim ameriškim ribičem znp^e^ njeni ribiški čolni terdfc so mo-' rali trije plačati po sto, edeh pa petdeset dolarjev globe:'
Kaaen je bila naložena so^ glasno s-strogo ontari^ico po->-favo, ki1 prepoveduje breji U-cpnw rflbariii v tamkajšnjem
vwlcvju.
KNJIGA:
uf Ali Natkms
(V angleškem jeziku)
RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo

li^Knjiga je trdo vezana in ima 821 atrani^^SIj
Recepti so napisan^v angleškem jedtea; ponekod (j tudi ^ jexiku naroda, ki. mu je kaka jed posebno v :
i« Ta knjiga je nekaf posebnega zarone^ifl se zaninmji*- zt 14- kuhanje in se hočejo y njem čimbolj izvezbati izpopolniti.	,	- -
^^^^^»Naročite pri^
o^^f^OT^ KNBGARMmOVENIC PUBLI8HINQ €K>
GABNI "GLAiSA NABODAL,!____
216 West	New Y^21* West 18th Street
New York/N. Y.
nazaj k okostnjaku.
Neža je pa mimo in neslišno brisala pitali ter se ni ni*i zmenila za obupanega Matevža.
—	Da bi baba že vsaj kaj rekla, — je pomislil, — da bi ne bilo tako salamensko "llolg-
ČaS. ' '*	s:
Matevž se ni mogel večpft"-magovati,.— Kdo pa je tisti-tam T —-je vprašal jccl jajc. kazoč na okostnjak/
iNeža še jfe ozrla, " opasila njegovo kretnjo in misHlfr, da kaže na zdravnilfOvo-sfiko:
—	O, tisto so pa gospod dbh-tar, — je malomarno odvrnila-iu delala dalje.
Matevž pa, ko ga je pičil gad. '
Planil je " kvišku in začel iskati vra"fca-.
Pri tem je prevrnit shrani-bo m instminenter zaletel 8p-
je v omaro s- knjigami in ste-1 klenioatn'r, ]>Obit nekaj šip i« naposled vendarle našel vrat«.
Ropot je zdramil zdravnika
-v prvem nadstropju, Planit-je iz postelje, pogledal skozi okiio in opazil bežečega Matevža, ki mu ga je bila Neža že prej prijavila, ter aaupil za njim: ,
—	Počakaj, takoj" bom pri tebi, sfcimo sn»njt?o še oblečeni. ■ ► Matevž je; slisai te zdravnikove be&ede in kriknil prdto "rame:*— Ni trcflja, n^.trebn! Sem te -že prej — le brez srajce videl!''	■
In tekel jb pFOti donw, da-* so se liili kar iskre kresale pod delati:-	- - -
Posilidob ni Matevža nikdar-več klado1 v želodcu in je drivel še visoko starost.
HFTJ A I A lU'O'*1 — WtffrTorl
Thursday, September 4; 1941
%% 9 Qmvcjmmzr*
Dopisi M nam veda* dobrodošli, ku ___
vse nafie tftateljp in m i njimi nafil rojaki tako-rekoč med seboj pogovarjajo.	^
NAS PRVI OBISK
Ko>em l>il« pred t ream leti v strni doftwc*vfni na obisku pri svoji nmteri r Dfoe-njih I^azih Jpri Ribnici, sem bi1'a tudi v Sodra/, iei na sejnim, kjer je bilo vrl iko- PotrAVnov -kupaj zbranih, katerim seni pnneshi ehim darilo, enim pozdrav od nji'bo-vih prijatelj:v. Ko so une vprašali, kaj pa kaj o Travniku, so še vsi naši prijatelji' zdravi, "oni jim rac<gla resnioo [povedati, da nisenii hllr« še pri njih. Obljubila pa se«ii jin» da olb prvi pri Piki bom tudi' nje obis-feala. Ko sem to-tel jo povedala svo.jeimi možu, ker jo bil ravno na počitnicah, jc bi1!' tudi on prce; j pri volji, ker tudi-en-je veliko že slišal o Travniku, bil pa tudi- ni še tam. Hit*o Li' * tudi domenjeno.
IŠla *ta p:-, tudi " z nami l\Fr. .Toll n Bencina in M*r*.-Frank MikUlich a svojo luerko Jennie.
Xajpi'vo miio dospeli v Galuni ot, Mich. To je bila Hi a uaj-vccja slovenska nuv .libina preti loti. Ivo sc se m«ši pionirji naseli i in pmlmjčn v to deželo, je bilo to mesto zelo na glasu. Vakdo, ki je prišel v to dede-■I o je šel kot domov v Calumet, .\ricl>. Ely, Minn., Tower, ter
S*
še, kar bi deinvci napraivili, tO sedoj dela par delavcev z elektriko. Ros ža''wstno! Mladina se je wkoiraywa izselila v druga lit:ista, ker ni kruha ža njib v dmnačemuojstnem. kraju. Večina stanovanj jc kar zaprtih in zapuščenih. Nekateri pa dodajo pri WPA.
iFra-v lepo se vama zalival i mo Mr. in M|rs. Butala. kere>te nam tako lopo postregli. Skušali •vam bomo vsaj mcilo vašo naklon jenost cb priliki povrniti. Znhvitlimo se tudi vašemu sinu, ki je bil ravno na počitnicah. Fant cM a' v Detroitu. On nas je oW'peljal ma'o po nv>tu ter nauV razkazal več zanimivih stvari. Vstavili sms se pri rudniku, čegmi imenu; ne vem. < >-gj'edali smo si avso pro-tore. O-pa^ovali smo, kako so iz globokega i-udnika vlekli bakreno midc. Povedali' so nam, da so delavci nad "»000 e?vljev globoko v zrjnffji. Taka sopara je prihajala z gkibine, da se ni -kdaj videlo na okoli. Zamislila sem se v te tip i ne pod ze-ndljo. kako globoko -o, da* si služijo ki-uh sebi in svojiinr družinam. Kom*panija je prod petimi leti zgradila veliko poslopje, k.ter ;e sauna električna ma-
\ft. Iron. M4nn., vseipovscd go'p,n<>riJP- (,a vleče rudo ven in bili in so še želeani rudniki. V-jt<? opravljata vse isamo dva mo-Calinnetu pa je Iskrena ruda.! StaJo k nad milijon dolar-Ko sn^o prišli v omenjeno	.fa Prej delalo vrfnko
meto smo se naipivo vstavili število delavcc-v. sedaj oprav- j P™™ dbmaco gostilno m svojo
Ija s^nvi parmodt	jtnN-karno, kjer i-zdekijejo tudi
s prav okusno večerjo. Mr. Kimus jo bil ravno na polju kjer iso s strojem želi ove«.
»Precej smo postali domači in se podali v pcigovor. Kdo bi jpo ne postal kar dombč pri tako vert? i in doanae i družini. Ko s h'»o indlo pogovorili, nam je Mir. Knaus vse razkazal, vsa poslopja, Veliko glav živine, veliko konj, ki so jili doma odredili, sk^o veliko maišiivejnje itd. Prijazna gospodinja je tudi bodilf) z nami. Tn ko jo mož irmiehal pripovedovati o živini, -trojih m konjih, nam je pa Mj*s. Knaus začela pripovedovati vse, kaiko so prišli. Kako so bili že večkrat v dcanotvi-ni in kako ^o pred 22 leti začo-'i oh lelovati goowl in zapuščino. Pr ,j sb bi'1 i v 'drugem mestu in Mr. Knaus > bil zaposlen z lesom. Zt ^ela sta potem oba pripovedovati. d« so prišli prvi izmed Slovencev v ta kraj. Prišli » v ip ip 4noma zaraščen trozd. Ena kompanija je postavila neke barake, toliko, <la so nw>f?li stanovati, drugo so si nnorali -v-Ke sami zgraditi in priskrbeti. Ko so malo izčNti-li zeml ja tf-r se udnn^cFli, so pwsa'M po druge firužine, tako je tam dane- 00 družin in je že pfecej velika slovenska farmska naseJbina.
Imajo svojo posojAnioe, dve trgovini, svojo dvorano, kjer se ob sHbctah zbirajo in prirejajo domače zabave. Imajo tudi
pri ddbi o poziuini družini Mr. Butala, ki so stari naseli.jene i. Mr. Ftirt^Ja je zaposlen pri In-- nrawe kmnpany in je brat Mi s. Bencina, ki se je-tudi nahajala tam na pr*ri-tnicah <s-svojo hčerko Antoinette. Mr. Mr. in Wns. Butala. Prav lepo se vam zahvaliva za vse po*1 strežbo in prrjaancast. Prav zadovoljno smo yo med vami po čutili. Mr. Butala-nas je vzel null o okel i po mejstu ter nani p- ipovedoval, kako živahno je bilo nred leti, ko 'so bJIi tvsi rudniki in do'lavci zaposleni. Kako je bilo vse vestelo, naj si bo v enem rdi v drugem ožim. Sedaj ]»a- na žalost -o midni&i skrrai vsi zaprti. pa še kak nwlniik otbratnfe. ,pa zaposluje
t>l tam nas jo odpeljal .še.o
:«ir. Tako so -i te -^'wensike
ko^i tf r na-m »vse razkaza''-. Pe-I(,ru*žil1° v tel)	vso
Hali sil«) se na Eagle Harbor, ije to prav?'slovenska kjer je zelo Tep razgled, ali na I »aselbina. žalost je bira ta dan zelo	K'1,aih>' ^ P" ^
Mr. in Mns. Louis l>estik, Mfr. in Mrs. Frank Obe star, Mr. in Ml-s. IFlrienik, Mr. in Mrs. Fr. Kdkovnik in Mr. M. Laurie^., dva >-a«v*ku poči m .in . Jack Pe-tricb in Joe Attze'c. Mr. in M><. Mfeilme ter še .]>ar di ugih <lru-čnin, katerih imena si i>a ni»em zapomnila, katr upam, da mi boste oprorttili.
IZf itva'linK) se vam za »vso go-stoljuibnrist. Želimo, da bi se £e skupaj sešli vsi zdrari in po tako ve^ Jli in še prepevali vesele pesmi,, ko smo .jih oni večer.
Prav ve t^i in zadovoljni smo se počutili med vami. Pripovedovali so'vsi ti naseljenci prve težkoče, ali s^^laj se jim Da za-dcvofjnost bere iz coi. Potwn sem >e vprašala, kuko da so dobili svo.je inie Traunik. "Mr. Kn i ms m ije povedal. <la so poskrili 3 imena.v Washington in siaer: Mali T.og. Nova vas in Traunik. Tn tako jo prišlo izbrano hiie Traunik iz Wn^iing-tona, ker so vsi naseljenci ponosni na njega, kot" na;več družin je iz Loškega P toka.
Bili smo dva dni v Trminiku, kr se'prav ,po domače počutili m-id vami. V imenu mojoiga iinkž« in ostalih se vnn Mr. in Mns. Knaus prarv pri ivrn» zahvaljujemo za vso prs-trežbo in gostoljubnost. ravno tako \*a-šiirt hčeram, ker so nam tuko lepo streigle. Se enkrat prisrčna hvala vsem skupki. Prišel je zopet čas odhoda, la se po-
KdWVENCUAAJZ^
/Tukaj hočem fx>ročati, kako. koli biideset ^floatov", se jt-iviišila konvencija' Amieri-' krašeiiih avtomobilov.
ali o-Tudi
-5ke Jugoslovanske Zveize na Gi'Jbert, Minn., v nedeljo 24. avgusta. Zborovanje se je pričelo db 9. uri dopOldaie. Na-
nus'klub iz Ghiisholma je poslal dve gsedbi in dva floata, pod vodstvom j^rše vf\e delavke, •gospotliene1 Vide- Pbaiikvar, kS
\rsc*"rb Tc-bido 230 delegatov iz se je m*j\'eč trudila*, da- se je cele iMlnm(<cto. Zborovanje- je^vs^c tako lopo LzrjieVja^o. Zato odprl Mh*.'- Jdbn Blatnik, predi'i hvala ti, Vida, -odnift Zvesfl& in oljeuerrr tudi1! Sedaj bi pa še nekaj rada državni ptglanec in tutfc naj-fporočala, namrreič, dfa je prit^'a mla,jši poslarte^ v' >Knrie»0ti b tnfflu na obfck meja sošolk«■>; kajti'star je šele 30 letin jeze-; Marv' Langfuz Iz East Helena, lo priljubljen prr^Vštb rtf+r'oHt-jIMkmt.. >rb prilifkii konvencije
uo-tBf. Trna lepo bodo§rtof?fc pretl seboj v javnem- in pofitif-nem (pogledu, š^kbda, d& 'se j^ ; <lpove<!a?! "tej koiiVenctji' kot predsednik, k or .ie preveč zaporen v svoji službi kot učitelj na višji Minn.
Xh tej komenci ji se je -prejelo več rezolwij v korist naši stari domcA-ini. <l»siravno je sedaj pod tujčevo peto ali za dežjem vsekako pride solnce in ta--, ko 1k> pri«lo tudi za našo .domovino Jusrosla\Tijo. Na tej konverziji je prečital pisma glavni predsednik, tudi pismo državnega p odtajnika Sumfner Wel-le«-a ki <laja na znanje, da A-meriika zmiraj še priznava Jugoslavijo kot samostojno državo.
Zvečer ob 7. uri se je vršil banket v Community dvorani v Gi'Tbert. Stoloravnat: lj je bi? Tomavž Vukelich, ki je vodil
lo\imo od prijav*-*in*žl>e ker .	.
i«- - * i: .. . izvrstno celi proprrotiv. >ajpre.l nam b<^te vsi ostali v na.ilep-'	» . "	'
zapeli 'Hej Slovenci poti
vodstvom našoga mladega Mr.
špitf "Spomimi. Z-<T>e^ rmdalju-jemo pot proli Manistique Bilo je ravno v jsoboto po pol do Milavee-
Mn mogla, da ni*m» moirli <lo-l1,a^' 1>avi! 2	so dne, ko priden«., do Miiavče-
Sti vid',ti nr okoli. Ptav lepa pa tmli- 7' živinorejo. Trna veli- vrh. V unieiiu naše družbe se
lopa
ti zahvala, za vso poetro-žlji-v«t.
fPfOnoV'Wi smo v Calumet in ^ diu<ri dan popoldne odpeljali proti Trauniku. Po poteku treh n r smo prišli in se (vstavili pri dobro wnaiii družini Mr. in Mrs. John Knaus. izstopimo iz avtomcbila. nas na%irvo pre<lstavi Mil-«. Miku-lie ter pcfve, da s.nxo pn-ič tem in da smo tako žele1^ jih obiskati. aril's. Kuaus nas nato
ko število krav. Tako sano o-1 vntii .prisrčno zahvalimo za vso dedovali ter obcndovali delo pestrežfoo in gostoljubnost." V priethib rok. Potem' uw i51i | iuKmu o-talib se prav lepo za-obi^kat še dmge farmarje in! hvalimo za vse, kar ste za nas
znance, k<»r so vsi v 'l>lržini.
Ui majlmo število delavcev, ker| povabi v hišo in nam postreže
40 - LETNO PREISKUŠNJŽ)
IMA
AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA
:: AMERICAN FRATERNAL UNION:: ELY. MINNESOTA
Najprvo suio obl-icali družino Mlkif'ieh. Iimajo z'?lo lepo Ko farnuc, -želo veliko b uši je v ko^ ruze ioi krompirja .je posajen -ga, da izgleda kot morje. Zelo veliko krav imajo ter kokoši, tr«ko da je prav lopo. tam uk> šli v družbi Mr. John Knausa k diužinam Mr. in Mrs. Oebeljak. Mr. in Mrs. Louis Bartcl, M!r. in Mrs. Frank Bar-tol. Potem siuo se odpeljali k Mr. tn Mrs. John Bartol; kjer je bila ta Ča< sain« gospodinja fe-nua. N.jen mož je delal v gozdu, Tudi trm smo si vse ogledali in videli, da so pridne roke firrsspodarrja in gospodi nje na delu.
fPrrteml smn *ibiskali š<> n slednje rojake: Miary Tonn^icli. Joe Koixlish ter Mjr. in M. Knaus- to ie brat Mr. Knausa,
KI IMA
22,000 članov in dva miljona
in pol dolarjev premoženja.
Organizacija je zanesljiva, nepristranska-i« zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti
Ako je društvo A B.Z. v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, če ne, pišite na glavni
urad, Bay, Minnesota.	. +
ng»prjKVa;;i. Ob pr?-iki vam bomo skušali povrniti. Tako snio še spet pcvlali na pot in topot proti domu.
V^edM smo zopet v avtomobil ter se peljali proti Gir*f Stone, proti lion Moutain, ter se še tam i>ar ur vstavili, da si ogledamo meto. (Ibivkali smo tudi družino Laurich. Mr. Lau-rich je loma neikje iz Dalmacije, njegova ž na pa iz Loiške-ga Potika. Last ujet a veliko gostilno in hotel malo ven iz mesta pa lepo stanovanje. Srčna hvala *v imenu vseh ostalih aa vso ]>ostrežbo.
' V mojem in imenu mojega moža in Mr. Boncina ter Mre. Mi kul i oh in Irccrke so še enkrat ,prav prisrčno zahvalimo vsem skupaj za v-o postrežbo in gostoljubnost Ob enaki priliki vam bomo skušali povrni-
Viljema Berlina. Xa klavir je ispneidl.iala Miss Jennie Indi-har. Marši kateremu šo sc za-roMile oči pri tej pei<mi, ko po-mislimo, kako je tujec zagespo-dar?> naiši rodni Sloveniji. Glavni govornik je bil višji državni sodnifk Mr. Harry Paterson. Imel je zelo pome nI .in v govor o anierijškenf državljanstvu. V slovenskem j.ziku je govcTil Rov. Schweiffer, župnik iz Gil-berta,. Je izboren go\"ornik. dasiravno je roien tukaj, a govori izvrstno slovensko in je po v*] a ril, da je ponosen; da je Slovenec in da se hvdi drugim ni tr ba sramovati naše narodnosti. Bilo j*r še več drugih govorni i kov, ker bi pa vzel© pro več pro-'tora, naj samo že to o-niehim, da je bila zelo j m po za nt n a p r. rada prpoMrie ob 4'. uri. Vreme je bilo prav Ifeixi. bi'o je okoli, tridese-t ^jodb in o-
F. U. ki se je vršila 16. in 17. irygu-ta na Ely, Minm. Bila je častna delegatinjaj in prišla u« Cbisholm 15. avgusta. Ne motem popisivti, kako sem bila vesela njenega obiska. Imeli soli v Dnriuth, smo si veliko povedati, samo premalo čaisa je balo,' kajti 17. avgusta se je že po^ovPa od nas. Upam, du se bomo« videle čez par let v Montani, k#jti jaz izelo želim etnkrat pogledat za-pad. namreč Yf llow^ono Ptmk. ako bo«m dočafcala ta čas. Ona je tudi naročnica "GIr<-a Naroda.'* J
Torej ,jK)Zilravljena Mary in hvala za obisk. Tiikaj v Min-neseti je že sedaj prav bladno vreme, <lanrv 26. avgusta je komaj 56 nr«d ničlo. BTižamo se zimi. Naše najboljše razvedrilo je 'lepo čitanjc za dokro zimske večere in to je "iG-las- Na-roda**, ki prinaša tako lepe romane in drnge novice. Jaz, sem naročnica na "GIr«s Naro*| da" trwlo«et let in upam o-stati za zmiraj.
ISedaj pa pnwdravim vse či-tatelje "Gla<a Narcda'* in mojo dobro prijateljico Antonijo .Te v n ilk v Cleveland.- ki je stara naročnica tega lista.
i	Frances, Luicanich.
Ohisbolm, Miun.
ŠE VEČ POMX>0l ZA NOVAKOV besednjak:. . ( t.
V toku zadnjih par tedmv sem prejela naročila izdanjti Novako\*eiga bese<lnjaka' v pomoč še od R edečih društev in krožkov: št. 8;,.147, (pet izvodov), št. 1^5. (dva izvoda) - št. 197 SSPKt kratka št'. I, in 2. Napredne Slovenke.
Ob tej priliki naj. se prisrčno zahvalim vt-eni- zgornjim društv-om in obema krežkoma-"'Nrprednife Slovtuk" za njihovo prijaznost in naik-lanje- -nost upa je, da bodo še vse dru-fre slične naše organizacije sledi le.toai<u lepemu zgledu kulturne zavednosti ter nam tako pomagale, vsaka po Svojih močeh v tent narodnem prizadevanju, ki je potrebno in koristne zii nas in našo potomstvo.
Ves denar, ki se nabere v ta-' namen, se varno nalaga v banko na hranilno vlogo, ki je v ^sadnjean času že ialat.no naira-stla.
Mrs. Agne-< Novak.
2306 N. Clark St.
Ohieago. TM.
Defense Savins Bond je mo*; '.joče-registri rati na ime otrok, kakor tudi odraščenih;-Kupite Defense Bonds in Stamps! '
a j r i; z •	v £
RAvZP R'OiD jA J A
JLQVfiNS^t,
itNjre

po zmerm cem
tcr M3r. in Mrs. Ivarel Ijaurich, ti ter vas povabimo, da pride
te k nam. Ročno ves vse pozdravljamo.
.Mi-, in Mrs. Ant. Lenieh. Mre. Mikulich in hcerka Jennie, Mr. J. Bonolmia, Eve'leth- Minn.
ANGLEŠKI ZRAČNI .NAPAD NA NEMCUO
Angleški letalci skoro Vsak da n bombardirajo industrijske kraje v zapadni Nemčiji Slika nam kaže veliko elektrarno blizu Kolina, ki so jo angleški bombniki .skoro popolnoma uničili,
NEI>EIjJSKI TJ5LET
V ORTSKANEY, N. Y.
jSpon^Iadi seov se priselil v Oriskaney, N. Y., ki je zelc pri-jazen kraj niedmestonia Utica in Roino. N. Y. Tukaj sta dve veliki industriji, ki obratujeta s polno paro. naanreč tovarna, v kateri iadelujejo papiinc pasove za papirnice, in pa velika livarna. v kateri delajo dan in noč.
Meseca avgusta so začeli graditi v tukajšnji nc?po.-i'edni b!?žini ogromno letališče, ki bo drugo največje v ZeiiužoTiih elr-žavah. V ta namen bo<lo porabili tisoč petsto akrov. Letališče bo gotovo do leta 1943 in bo pri gardnji zapečenih nad 3(XX) nfelavcev.
(Mkisto z okolico inia 1.400" prebivalcev. Poveeiini so An gleži in precej naprednega mišljenja- Naša najbližja slovenska s&seda sta Mr. in Mrs. Mrz-lrkar v Utica, N. Y., ki nas (večkrat obišk3ejb. Obiskujejo nas pa tudi pogosto roja;kiiz Little Falls, N. Y!, in drugih ^loiven-
skih naselbin v severnem delu di*žave New York. Kadar se odločita za obif?k Hec^i in Frank MjhsTe, se jima pridruži seveda tudi Matija in še drugi roja^ ki; tako da jih je včasih cfel re-gii menit.
tipam, da bo tako tudi v nedeljo 7. - r ptenHira. Vfsem obiskovalcem obljub'nn, in tudi ia+el'ini, »do. ^o aelo prijetno, kaiti na ra-Snju bomo'pelkli pra>-
šička. drtbro bo pa preskrbljeno tudi za sulia grla m zn srbei
ff ,r>c»to. Tone-j na svidenje! V-akdo bo dobrodošel.
Frank Trinkaus.
RojAk<r prtaiittb. k ^ pošljejo' rtrnttfoenino; da? s« positiftijajb— UNITED ST«KS
OA^ADfAH
ORDER,
ako je vam le priročno
Po 5Qc zvezek —
Andersonor® pripovedke es slovensko mladino	*
Bele tH»ti mali jynaid (I>ost«j^sk1j) Botji mejniki (Ivan Prelij) Filozofska zčodbs (Aloji Jirasek) Gompači io Komaniatil (JulIZ^jer) Gospod Fridolin Žolna Ut njesova
družina (Fr. .Mileinski)	7
Kazan, voljčji pes (J. O. Oimood) KbJ se je Makara sanjalo (V. Koro-lenko)
Nm različnih "pottb (muc FrittbV ' Peter Pavel Clavar (Df. E Pregelj) '* Pravica Kladiva (Vladimir Levstik) Sveta noi (Rudolf Vrabl) Slika Doriane Gray (Oscar WOK) Verne duše v vieah (Prosper Miri me) Zapiski iz mrtve;* doma (A. M. Dostojevski)
Po 7 Oc zvezek
Do Obrida in Bitolja (Iran Melik)
Po 75c zvezek
Belfeffor (Artur Amtede) Onstran pragozda (James Oliver Cur* Wood)
Po strani klobuk (Damiir Feigel)
Romantične duše (Iran Cankar) Seriant Diavolo (Marcel Priollet) Železna cesta (Zane Grey) Zlati Panter (Sinclair fcluck) Gusar v oblakih (Donald Keyboe) Gospodarica sveta (Earl Fldorl Hektorjev Met (Reoe'La Bruyere) Rdeča Mesta (O. & Frieh) .
Po $1 zvezek' "
Ugrabljeni milijoni (IE. G. SeUger) Veridieus (Pater Kajetan). Sivko (E. S. Thompson) Rudarska balada (Marija Majerjeva) Prigodbf čebelice Maje (Waldemar
Boaselsj. Pingvinski otok (Anatole Frane«) Pisane zpodbe (Janko Kar) h Življenja za življenje (Ivan Zupan)
Po $f i25 zvezek*
Zadnji Mohikanee (J. F. Cooper)' '
Skrivnost«! stbdenne (Pavflt-Kctfer)
Po |).50 zVežek
Zločin io kMen< (F. M. Dostoji^AlJ) Tigrmi zobje (Mavrice LablaM> Krištof Dinute (Jack London)
Histerija (Gustave le Roafe)
Lneilcr (Jun de I* ftirvV
Izpod Golice (Sfevko Savimek)
Po $2 zvezek
Prešeren (France Kidrie)
Po $2.50 zvezek
ViSnjeva replica (Vt Levstik)
Naroeitfet p*rk - ^ .i
KNJIGARNA SLOVEEHO a * v
POBusHmcca
216 West I8th Street, New York, N. T. ,

OSPOD iz KONOPISTA
Napisal: I. WINDER.
79—

_ " Thursday, September 4, 1941
Iz slovenskih naselbin
ODUCEN SLOVENSKI DIJAK
kitiidtcjin l. um
Vsa presenečena in prepadena je stnniela "v'medal jon. Mahoma je bilo častihlepni nadvojvodinji vse jasno. Zdaj je vedela, zakaj nadvojvoda re zaprosi za hčerkino roko. f Vedela je, da njegovi obiski niso namenjeni nelepi Mariji Kristini, ampak dvorni dami. Smrtno uza' jcna, globoko razočarana mati je zastokala. Njen ranjeni ponos se je srdito uprl zoper to žalitev. V tem, ko <se je tresla od jeze in dnžala me-daljon v drhteč i roki, je stopila v .-obo Marija Kristina.
"Rtidi semkaj," je zaklicala mati. "Tole jpoglej! Nadvojvoda Prane .ie pozalbil pri nas .s vojo uro. Tole negi pri uri.* Devetnajst letna nadvojvodinja je pogledala črko dvorne dame in rekla, ne da bi trenila z obrazom:
*'Že davno vem, da ne priihaja zaradi mene, ampak zaradi Ohotfeove."
44In tega mi ni* i povedala?" Hči je skomignila z rameni.
Nerazumljiva ravnodusnast mlade princese, ki ni-bi'ia videti ne užaljena ne potrta, je razpaili'a nadvojvodjin gnev v razbrzdano besnost. - Njen mož, nadvojvoda Friderik je bil na lovskem izletu na enem svojib posestev. V madvojvodski palači so bili isamo otnfoci, dvorne dame in ostalo ot-ebje. "Kje je,?" je zakričaJa neobrzdana mati. "Na vrtu, z drugimi dvornimi damami.*' Marija Kristina je zaskrbljeno pogkriaila materi v zaripld obraz in zaprosila:
"Prosim te mama, nikar ji nič ne reci. Ar-i vsaj ne pred ljudmi!"	»
Nadvojvodinja je Iburno ubirala korake. Grofica Chotko-v« je sta1 a z neko dvorno damo z ogrskim učiteljem ni'ladrh nadvojvod i nj in z nekim vrtnarjem pred i?topnicami, na vrtni it ran i palače,. NadvOjvcdinja se je -zapodila proti grofici Ghotkovi in kriknila nanjo; 44Ali ve te, kaj ste?"
"Ce>arnka visokost . . ." je za jecljala grofica. "Ta je nesramnost brez primere!" je kričala nadvojrc>-dinja. "V moji hi£i imate snidenja z 'ljubimcemj! Uganjajte svojt umazane pustolovščine drugje, razuiiwete?"
Ne razumem ceisarska vi.^okost. Pro^imi moram 44Ali hočete njor^a Še tajiti? Na srečo innam dokaz t-uV' Razjarjena mati je'pfcrdrzala dvorni j^aipi uro z odprtim medljonom pred oči in zarvpila:
"*AJi ljubimec nadvojvod ali ne, meni nič mar. Ne-mravnega razmerja v svoji hijši ne -trpim! Odpuščeni ste! Pospravite avoje reči in glejte, da izginete!"
HropCa je od razburjenja. iTudi grofica Cfcotkova je h ropi a. Drugi so Obzirno in škodoželjno pobe^ali glave.
Nadvojvodinja Izaft»ela se je dbrnila in z burnimi koraki krenila nazaj v hišo. Grofica Chotkova je s solzami v očeh grmela za njo. Ko se je ozrla, je ibila sama. Ostali so se bili jadrno Ln tiho porazgubili.
Uro kasneje je sedela odpuščena dvorna dama v dunajskem bn^em vlaku. Ni ji uspelo, da bi bila na dan svojega prihoda v cesarsko meBto prišla do ljubljenega. prijatelja. ' Šele dopoldne mu je mogla opisati, kaj se je zgodilo
\ ede1 se je kakor jezen dečeik. Sndito je teptal z nogami, besno t trgal rutico in se hotel odpeljati v Bratislavo, da bi kaznoval ' na«! vojvod knjo IzaibCJo. Venomer je kričal: Moram jo kaznovati! Moram jo kaznovati!" Zofija mu je dala,, da se je izdivjal. Vedela je, da njegove togote nihče ne ukirot*. T-ene ga je bio pustit1, d;, isam unese. Radovala se ie (njegovega divjanja, njegove. bef ne nerazsodnosti. Misel, da je zaradi nje tako iz sebe jo je navdajala s no«om i ve-i\jmii.	' '
Ko ga je prva togto ntfnila, je padel Frcnc FeirUinanti pred mOčečhn dekletom na kolena in zaječijal: ""Kaj bova . . . kaj nc^ma je storiti?"
Zofija je zajokala. Počasi in očitajoče so ji polzele sol^ po bledih licih.
44Ne jekaj, ne morem ie videti, da jočeš," ji je rekel. Zmajala je z gla-vo. Z raztrgano' nitico ji je obrisal
„ "Pusti," je zaihtela "Naj bo. kakoT je. Zdaj se ne s»nUeš vec meniti Zame. S prstom bodo kazali za menoj. Izginiti moram svetu izpre^ oči. Druge poti zamie ni več." Ta tiha tožba ga je piesunila do solz. Zajecljal je: Pnsežem ti: dobim ti zadoščenje. Pristtžem, ti!" i "Tega ne moreš," je zacepetala in nehala jokati.
•'Kar hočem, tudi morem," je odločno dejal "Dobim ti zadoščenje, pa da se zgodi ne vem kaj! Dobim ti ga, pa da mi je pomoriti vse bratislavsko svojat!"
44 To mi ne bi nič pomagalo, Franci. Bodi pameten in ne meni se več zame. Ako porečeš sorodnikom da nimaš z menoj ničesar wč, ne bodo več delali škandala. Kot prestolonaslednik ne .smeš biti zapletem v škandal. To je glavno. Vse ostalo je pestranska stvar. Name nikar ne glejj!"
Poskočil je, krenil z dolgimi opotekajočimi se koraki nekajkrat po sobi sem tc/r tja in :spet Sn spet vakiknil: 44Dobim ti zadoščenje! > Pa da * svet poruši!" Iztegnila je rotke in zaprosila:
4 4 Franci, perjdi sedigkaj!"	1
Pokleknil je pred njo in ji pdljufbil roke.'	\ ; •
Rekla je: "Franci, biti morava pametna. Slišiš? Pametna bodiva, saj je <vse zaman. — Zadoščenje mi ne moreš dobiti! — Saj se ne moreš oženiti z mtenoj. — Habsburški hišni zakon to prepoveduje. — fcjam veš. — Pusti me torej, da iagi-aem m nikar več ne misli namle."
Zadržala je dih. Franc Ferdinand ni smel vedeti, da je napotn tega trenutka presegal njene moči. Zamešala je On m smel videti, da so se ji oči v slutnji zmage čudno svetile ki zame. Oženiti — beseda je «>8* iagovoi^ena.
Klečeči imoG se ni fcanil. Mar ni bil slišal besede, ki ujetniku izrodila hab*fl>urak«ga hišnega zakola, nikoli ni bila prišla na imsel besede, ki je odločala o zrnati ali porazu;, uresničenju ali odpovedi. \ t \
(Nadaljevanje prihodnjič.)	. .
Danes cj»e je zgladila v našem uredništvu Mrg. Katarina Sus-tanšič, 1413 Greene Aves Brok-yln, N. Y., ter nam prinesla sliko svojega sina, katero tu prinašamo.
Lndvik Šuštaršič
Njen i in Ludvik je lete« <v juniju dovršil The OeveJand College v BrookCynu z odliko. Bil je eden najboljših učencev v svojem raziedu. 29. avgusta t. I. pa se .je podal v GlendaJe, Cal.. kjer se je vpisal v Curtis Wright Technical Institute šo-3o, kjer bo Študiral naprej za zrakopT'ovnega inžinirja.
GPendale se nahaja samo 15 m?'j od Hollywood, Cal. Omen-ieni nadebudni n^adenič je bil loroglašen v letu 1940 za Mr. New York, na Strengbt and1 Health Institutu v New Yorku, kot najbolj^ pravilno razvit mladenič. ŽeJiano mu obilo uspeha- pri šolanjih študijah.
Njegovim starišem pa naišc iskreno »priznanje.
Na tem mestu sporočamo tn-di žarostno novico, namreč, da se je njegov mlajši brat Edvard, star 11 »let, dne 5. avgusta ponesrečil. Bil je namreč povožen od avtotruka, kateri mu ie rtomil stopalo na levi no-ijrn. Bil je dva tedna v Wye»koff Heights bolnišnici. Meda j pa se nahaja doma pod zdravniškim
nadzorstvom.
Nadalje nam je Mrs. Šnštaršič omeniia, da zelo rada prebira kakor njen soprog, članke Mr. Frank Kenžeta, kakor tudi Mr. L Rukovinskega iz Pittsburgha, Pa., kakor tudi seveda Petra ZgagaVo kolono, katerenju žer i čim prej popolno okrevanje. Tudi se jima* zelo dopade sedanji roman "Go spod iz Konopišta ".
H konem prav lepo noodrerv-Ijata oba Mr. in Mrs. Šiištaršič vse čitatelie 44Glasa Naroda" po c .li Ame iki in Kanadi.
Ured. "G. N."
IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS?
V teh kritičnih tesifa J« vsakemu iiUieljo dnevnih vrsti potreben tu priročni ATIJ\S, IU g* poftlje-bo našim naročnikom po najnižji renl. — Naročite ca i« dan«!
Velikost »H x 14H
48 veliklb strani; 82 barranih semljevldor tujih d rta v ln 0 zemljevidov Zdr. drla v ln ustav vodilnih drŽav;
45 svetovnih slik popolnoma o-
raačenfh; Zanimivi svetovni dogodki Najnovejši zemljevid kale oett svet ln tudi:
RAZDELITEV POLJSKE llED
NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE
PRIKLJUČITEV CEHOSLOVA-
ŠKE K NEMCI JI NOVA FINSKO-BU8KA MEJA
Cena 35 centov
Pofiljite ivoto r «nnmkah po i
_o«, po 2 centa._ .
Posebnost:
HAMMONDOV ZEMLJEVID, £1 SAM SEBE POPRAVLJA
KUPON, ki ga dobite a atlasom In ko ga Izpolnite ln poffijete k Izdajatelju semljerldt. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljo-ride s • novimi mejami rojaku jo-Clb se d rt*v, kakor bodo pranm-njeno po sedanji vojni.
NaroČite Atlas pri:
"GLAS NARODA"
ti« WEST ISth STREET NEW IOIK, N. X.
ROJAKINJA UMRLA.
Po dolgotrajni bolezni je v soboto dne 30. avgusta preminila Mns. Ana Kastelic, mati sofaragre \ieoreti>ej?a naročnika ^4Glasa Naroda" Mr. Johna Hočevarja. Pokojnica je bula rojena dne 1. n»ja 1854 v Mokronogu na Dolenjskem. V to deže»Io pa je p rišla« leta 1920. Stara je bila torej 87 let in štiri meseoe. Pokojnica zapitšča ža-'njoco ličerr, omož. Hočevar, 2 vmika in eno vmikinjo, nekje v Kaliforniji pa dva t-inena in enega vnuka ter več drugih sorodnikov. Pogreb se je vršil po obreHih luterranske cerkvc v ponedeljek 1. sept. ob 2. uri popoldne i« hi^e 224 Miller St. na Pine Hil1- Oemetary,
Blasri pokojnici hodi labka a-mpriška zend.ia! Žalujočim o-stalim pa moje iskreno sožalje.
K. Strnisha, Gowanda, N. Y.
knjlsa Je kulturna
Ji aree . . . (Flnlgar)
Zl VI VIRI
Spisal IVAH MATIČIČ
Knjiga Je svojevrsten pojar r slovenski književnosti, kajti v nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem slovanstva do danafiajega dne. Knjiga je verno zrcalo nagega »vljenja in trplje-oja, in kdor jo prebere bo
vedel o Slovencih več kot mu more nuditi katerokoli naSe zgodovinsko delo.
DED —
J« ZEMLJO streh U. zora!
OGE —
J* Je pssrjal In gledal boja« njeno .,. rast
S I N -
. Je serea med težkim klasjem
M VNUK —
se Je dvignil prati besu novega
13 POGLAVIJ — 413 STRANI
V PLATNU VEZANO•
»2.
Peitalna plačana
Avtor knjige je IVAN MATIČlC, U je spisal splofino znano knjigo — NA KRVAVIH POLJANAH
KNJIGARNA
"Glas Naroda"
tU WEST 181 h STREET	NEW YOU,
N- T

BOLGAR JE VRGEL PRVO BOMBO IZ LETALA.
'Mož, ki je vrgel prvo Oetalsko bom]bo na .-ovražnika, je Bod-gar, selJanji polkovnik Radul MlSlkov. Mož je star že 75 let, pa se še vedno navdušuje za le-ta'J tvo. Vojno ministrstvo ga je poslal leta 1912 v Berlin, da bi postal pilot. 22. setpt. istega Ma je položil lleitalski izpit, 10. oktobra je izbnrhniila balkanska vojna proti Turčiji. MHkov jie takoj zapustil Nemjcijo ter s svojim m^haniketn KaroJevom in dvenji novimi leta1!i je prispel v Bolgarijo.
^Bolyararska vol ka je imjela takrat med vsemi balkanskimi državami najmočnejšo letalstvo, obstoječe iz 10 letal. Bod-garski letalci so Ibi4i razdeljeni
tri skupine. (Prva skupina pod vodstvom Milkova, je bila določena za napad na Dri napol, druga skupina naj bi se udeležila obkolitve trdnjave, in dosegla cimtprej Četaridžko linijo pred Carigradom, tretja naj bi navalU« na GaBKpoli. 16 oktobra 1912 je dobil! Milkov. takrat še podporočnik H. armade, povelje, naj pregleda •vražnikove poracije v Drinopo-Ju in okolici..
^JDKrignili-smo se ob 9. zjutraj," je pripovedoval MSTkov. "Pred sdboj sem imel dve ora-menelli ri»bi, na katerih se je jasno vide^f slaboten dvokrilnife. in podrobno^ njegove primS-tivne konstrukcije. Moj opazo-viadec Tarak&ijev je vzel s seboj dve mali ru^ki bombi, na-zvani *i gielgar. * * Nameravala sva jn vreči na sovražnika.
"Takrat pa nisva prišla do tega. Letela sva v višini 800 m. rv višini kot (nerazumOjiv čn-dež v očeih vojakov in civilnih prebivalcev, ki take brneče ptice Se nikoli niso videla. V bliži-kolodvora sva videfla, kako vile-o^jo tunški vojaki dtva topa.
Spustila ^va se tako nizko, da sva jasno videfta, vitke min arete (mctšej. Ljndje so stali na ulioab in midva t*va jim žugala s pestmi. Za mestom sta počivala dva polka na travnikih.
Požurila sva se nazaj povedat kaj sva videla. Sole iz poznejšega pripovedovan ja^reibiival-oev po pidcu trdnjave sva izvedela, da so naju obstreljevali | s pištolami in strojnicami. Strelov pa ni va slišala, ker je motor preveč brneL Svoji bombi, veliko svetovno senzacijo, sva vrgla iz letala šele nad trdnjavo, ko jo je bila naša vojska že povsem obkolila.
29. novembra sva zopet star-tola, da 'bi pogkdalaJkaj se godi v trdnjavi. Dvignila sva se vpričo francoskega in ruskega vojaškega atašeja ter irtnogih .novinarjev, ki i-o najin pot^kus mctrali z največjim, nezaupanjem. I jO tel sem v spremstvu večjih letal in hitro sem' dosegel Drinapo?. Posadka je namerila na nas topove, vojaki so streljali na nas s samokresi in fftrojnicami. Na visokem mi-naretu smo vide4i hodžo, kako nio/li. Ko sriio opisali . nekaj krogov, smo se spustili nižje in »rileteH v bližino kolodvora. Za svojimi sedežem sem imel kes z 2 primitivnimiaiibonibama. Da bi ga dosegel, sem §e moral (kloniti naaaj. ker je sta*! kotš pred opazovaTIČevim sedežem. Moja kretnja je spravila letali o nekoliko iz ravnotežja.'
toda posrečilo se mi je vreči 8 kilogramov težko 'bonibo na kolodvor. Prvi je kmalu sled Ha Še druga- škoda je bila neznatna, ker sta padli obe bembi v godJw Toda povzročili sta veliko deniora'iizacijo.
tPo cibeh balkanskih vojnah je Milkov še vedno sodefovai pri letalstvu. Leta 1915 je odpotoval iz nakupovalno komisi jo v Nemčijo, kjer s?, je i «ezna-nil z šef pilotom Alfredom Fri drichom. ki je^i-mel za seboj pr vi rekordni p<Aet Berlin—Pariz leta 1912. Pod njegovim vodstvom .ie položil Milkov mojstrski izpit. Takrat je posegla Bolgarija na strani Nempije v svetovno vojno in Mirkov se je boril kot poveljnik prve l^&J-ske skupine 2. armade na stnmi ki fronti. Kmalu je postal major in poveljnik botgarr -«kih letalcev. Za svojo hrabrost ie fbrl večkrat odlikovan. Še >zdai marijivo de' ttje za razvoj bolg-2irskega letalstva.
Amerika je v stanju stiske. Vsak državljan je dolžan pri tem pomagati in sicer s Bonds in Stamps.
Kupite Defense Bonds in Stamps! ,
Ameriški vojni program zahteva zelo veliko število izvežbanih mehanikov.. Za vsakega mladeniča se sedaj nudi najlepša priložnost,' da pri tem pomaga svoji domovini. Poleg' tega pa bo tudi dobival največjo plačo zadnjih let. Podlago za mehanično znanje si morete dobiti s knjigo NEW ENCYCLOPEDIA of MACHINE SHOP PRACTICE (v angleščini. )Ta velika knjiga popisuje in v slikah pokaže temeljna dela mehanike. Razloži vse natanko, kar mora znati najboljši mehanik; pojasnjuje vpora-bo Vsakega stroja,ofodja in meril. Pouči vas,'kakofJe treba vporabiti načrte (blue"prints) ter vam tudi daje mnogo računskih^ tabel, da morete pospešiti svoje delo. Ne glede na to, ali ste šele početnik, ali pa že izučen mehanik, vam bo ta knjiga zelo koristna in mnogo vrečlna. — 1000 slik in rizb. 576 strani, trdo vezana knjiga stane samo $1-98. —
Poštnino plačamo mi-Niaročite prr KNJIGARNI GLAS NARODA, 216
18th Street, New York Citv. t
To velevažno tehnično knjigo je spisal znani profesor na Stevens Institute of Technology, George W. Barnwell. — Ker ne vemo, ako nam bo mogoče vsem naročnikom, ki želijo to knjigo, vstreči, pošljite svoje naročilo še danes. Knjiga je ravno izšla in povpraševanje po njej je ogromno.
\DVERTLSE IN "GLA5 NARODOV
Poučni spisi
ANGLEŠKO SLOVENSKO F. J. Kern. Veaan<-
LO. Sestavu dr.
Gena $2.00
BODOČI DRŽAVLJANI a*J Hrt«, kajtiiee —
"Hew ta h......a «*!zca af th» Unite*
States".
y tej knjigi so »s§ pojasnila In aako-al s. na^lj«*.	OeilA 35c-
DOMAČI ŽIVTNOZDRAVNIK. spisal rranjo Dular. 278 strast. Cena trda ves Cena $1.50 Zelo koristna knjiga aa vsakega Uvlnorejca; opis rasnih bolesal ln sdravljenje; slike.
GOVEDOREJA. Spteal &. ucin 148 stranL 8 slika**'
Ceoa $1.—
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani
Cena 50o
MLEKAR8TV0. Opisal Antoa Peva s dlkaal
188 strssL
Knjiga aa »lskarje ln IjnblteUe mlekarstva •»'ob.	«
NAJVEČJI SPISOVNOL — 100 StranL
50c
NAfiE ŠKODLJIVE trVAU ▼ PODOBI In BE> SEDI. Opisal Pran Erjavec, 234 stranL BroB.
25c
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 288 stranL Ves... Knjiga Je namenjena ▼ prr) vrsti m stavbno, vnetno In strojno kUotftTniCarstrn tmr Me-■olivarstro.
$1—
ODKRITJE AMERIKE, splssl ti. MAJ AR. Trije deli: 162. 14L 133 straal. Cena taebko ves Poljuden ln natanfien opit odkrit U novega sveta. Spis se elta kakor zanimiva povest ter je sestavIjea po najboljilb virih.
Cena 50c
PRAKTIČNI RACUNAR. Trda vea. 281 m... Priročna knjižica, ki vsebuje vae. kar Je pri aakopn \n prodaji notrebno.
Oena 75c
PROBLEMI SODOBNE HU)U>rUl Spisal dr. P. Veber. 841 stranL Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki se hoče seznaniti s giavnlail bjiaj sodobne filozofije.
50c
SLOVENSKO NEMSKI SLOVAR. Sestavil Dr. P. Bradač. — 825 stranL
Cena $1.50
UMNI ČEBELAR. Spisal Prank Lakmayer. 168 stranL
Cmm
VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. Sestavil H.
Podkrajfiek. — 437 stranL -
Cena
ZDRAVILNA ŽELlftCA. 82 stranL
26c
NaroČite pri:
Slovenic Publishing Company
216 W. 18th Street	»New York, N. Y.